Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.4 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Seznam slovenskih fizikov 0 228 6681976 6672406 2026-05-27T16:01:20Z ~2026-28279-21 259659 6681976 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fizik]]ov''' vsebujoč vse znane [[fizičarka|fizičarke]] in [[fizik]]e, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz. docenti fizike, vse doktorirane univerzitetne asistentke in asistente te stroke v Sloveniji, vse fizikalne znanstvene svetnike in svetnice oziroma višje znanstvene sodelavke in sodelavce na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu "Jožef Stefan"]] ter še nekaj drugih znanih ali obetavnih fizičark in fizikov v Sloveniji. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == * [[Miroslav Adlešič]] (1907 – 2002) * [[France Ahlin]] (1906 – 1977) * [[Anton Ambschel]] (1749/51 – 1821) *[[Slavko Amon]] (1945 –) * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andrée]] (1879 – 1952) *[[Jasmin Anžiček]] * [[Tomaž Apih]] (196? –) * [[Denis Arčon]] (1968 –) * [[Iztok Arčon]] (1961 –) *[[Tina Arh]] *[[Lojze Arko]] (1940 – 2006) * [[Dušan Avsec]] (1905 – 1989) * [[Andrej Ažman]] (1937 – 1980) == B == * [[Dušan Babič]] *[[Borut Bajc]] * [[Drago Bajc]] (1935 – 2020) *[[Jure Bajc]] (1968 –) *[[Marin Bajd]] (1936 – 2014) *[[Saša Bajt]] (1962 –) *[[Elido Bandelj]] (1957 –) * [[Lenart Barbič]] (1947 –) *[[Boštjan Batagelj]] (197? –) *[[Davide Batič]] (1971 –) *[[Jožko Battestin]]? (1918 – 2020) *[[Marcos Bavdaž]] (1961 –) *[[Gregor Bavdek]] (1976 –) *[[Cene Bavec]] (1946 –) *Klemen Bergant (1973 –) (meteorolog) * [[Aleš Berkopec]] (1968 –) * Vlado (Vladislav) Bevc (ZDA) *[[Tina Bilban]] (1983 –) *[[Leopold Biwald]] (1731 – ?) * [[Robert Blinc]] (1933 – 2011) *[[Vid Bobnar]] *[[Klemen Bohinc]] (1970 –) * [[Janez Bonča]] (1960 –) *[[Anamarija Borštnik]] * [[Branko Borštnik]] (1944 –) * [[Bojan Boštjančič]] (1962 –) * [[Bojan Božič]] * [[Marko Bračko]] * [[Maruša Bradač]] (1978 –) * [[Zlatko Bradač]], častni član [[DMFA]] * [[Dušan Brajnik]] (1940 – 2025) * [[Gvido Bratina]] (1960 –) * [[Vojko Bratina]] (1969 –) * [[Vojmir Bratina]] (1916 – 1997) *[[Savo Bratos]] (Bratož) (1926 – 2024) (slov.-francoski) * [[Silvo Breskvar]] (1902 – 1969) * [[Milan Brumen]] (1951 – 2023) * [[Klemen Bučar]] *[[Matija Iko Burgar]] (1945 –) == C == * Ivan Cankar (1942 – 2008) *[[Jure Cedilnik]] * [[Gregor Cevc]] (1951 –) * [[Pavel Cevc]] (1941 –) * [[Primož Cevc]] (1934 –) * [[Vladimir Cindro]] (1957 –) * [[Leon Cizelj]] (1964 –) *[[Marjetka Conradi]] (1975 –) *[[Franc Cvelbar]] (1932 – 2021) * [[Uroš Cvelbar]] * [[Mirjam Cvetič]] (1956 –) * [[Dean Cvetko]] *[[Bruno Cvikl]] (1943 –) == Č == * [[Andrej Čadež]] (1942 –) * [[Fran Čadež]] (1882 – 1945) *[[Iztok Čadež]] (1945 –) * [[Marijan Čadež]] (1912 – 2009) *[[Matjaž Čadež]] (1946 –) *[[Vladimir Mišo Čadež]] (1940 –) *[[Ludvik Čanžek]] (1927 –) *[[Miha Čekada]] * [[Mojca Čepič]] (1960 –) * [[Marko Čepin]] ? *[[Milan Čerček]] (1946 –) * [[Lavo Čermelj]] (1889 – 1980) *[[Simon Čopar]] (1987 –) * [[Martin Čopič]] (1950 –) * [[Milan Čopič]] (1925 – 1989) * [[Ljubomir Črepinšek]] (1936 – 2023) *[[Lucija Črepinšek Lipuš]] *[[Nina Črnivec]] *[[Bibijana Čujec Dobovišek|Bibijana Čujec]] (1926 – 2022) == D == * [[Nejc Davidović]] * [[Franci Demšar]] (1960 –) * [[Jure Demšar]] (1970 –) * [[Giovanni De Ninno]] * [[Jure Derganc]] * [[Andrej Detela]] (1949 –) * [[Snegulka Detoni]] (1921 – 2016) *[[Miha Devetak]] * [[Ferdinand Deželak]] ? * [[Viktor Dimic]] (1934 –) * [[Bojan Dintinjana]] (1954 –) * [[Jure Dobnikar]] * [[Andrej Dobovišek]] (1979 –) * [[Simon Dolar]] (1877 – 1966) * [[Sašo Dolenc]] (1973 –) * [[Sergej Dolenc]] (1931 – 2020) * [[Janez Dolinšek]] (1957 –) * [[Fran Dominko]] (1903 – 1987) *[[Mitja Drab]] * [[Martin Draksler]] * [[Irena Drevenšek Olenik]] (1965 –) * [[Luka Drinovec (fizik)|Luka Drinovec]] * [[Andrej Duh]] (1969 –) * [[Janez Dular (energetik)|Janez Dular]] (1934 – 2017) * [[Andrej Dvornik]] (1990 –) == E == * [[Borut Eržen]] == F == * [[Dunja Fabjan]] (1979 –) * [[Svjetlana Fajfer]] (1954 –) *[[Aleš Fajgelj]] * [[Aleš Fajmut]] *[[Janez Ferbar]] (1939 – 2000) *[[Franc Ferjan]] (1885 – 1964) (fotograf, izumitelj) *[[Jernej Fesel Kamenik]] (1980 –) * [[Andrej Filipčič]] (196? –) *[[Jernej Filipčič]] * [[Cene Filipič]] * [[Matej Forjan]] (1976 –) * [[Miha Fošnarič]] == G == * [[Franci Gabrovšek]] (1968 –) (krasoslovec) * [[Ludvik Gabrovšek]] (1910 – 1988) *Darja Gajšek * [[Mirjam Galičič]]/Dular (1967 –) *[[Ivan Gerlič]] (1947 –) *[[Janez Galzinja]] (1952 –) *[[Bogdan Glumac]] *[[Denis Golež]] *[[Tine Golež]] (1965 –) * [[Bojan Golli]] (1950 – 2023) * [[Boštjan Golob]] (1966 –) * [[Andreja Gomboc]] (1969 –) *[[Gregor Gomišček]] (1957 –) * [[Matjaž Gomilšek]] (1987 –) *[[Tanja Goričanec]] * [[Andrej Gorišek]] (1973 –) * [[Peter Gosar]] (1923 – 2022) * [[Ana Gostinčar Blagotinšek]] (1964 –) * [[Daša Grabec]] (1969 –) * [[Igor Grabec]] (1939 –) *[[Anton Gradišek]] * [[Peter Gregorčič]] (1980 –) * [[Gregor Gregorič]] * [[Ferdinand Grešovnik]] (1944 –) * [[Aleksander Grm]] (1972 –) *[[Mladen Gros]] (1941 –) *[[Sašo Grozdanov]] *[[Vladimir Grubelnik]] *[[Franc Grum]] (1922 – 1985) *[[Jerko Gržinčič]] *[[Primož Gspan]] (1934 – 2024) *Tomaž Gyergyek (1963 – ) == H == * [[Duncan Haldane]] (1951 –) (škotsko-slovenski; [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelova n.]] 2016) * [[Danica Hanžel Burg]] (1934 –) *[[Herman A. Haus]] (1925 – 2003) *[[Fran Ivan Havlíček]] (1906 - 1971) (češko-slov.-hrvaški) * [[Andrej Hočevar (meteorolog)]] (1931 –) *[[Marko Hočevar]] (1972 –) *[[Milan Hodošček]] (1953 –) (kemik/fizik) *[[Nikola Holeček]] (1955 –) * [[Marjan Hribar (fizik)]] (1937 –) * [[Rihard Hudej]] (1977 –) * [[Robert Hudej]] (1975 –) *[[Matjaž Humar]] (1983 –) * [[Darin Hvalec]] (1965 –) == I == * [[Aleš Iglič]] (1960 –) == J == *[[Zvonko Jagličić]] *[[Darko Jamnik|Darko (Davorin) Jamnik]] (1925 – 2020) *[[Davorin Jamnik]] *[[Marija Jamšek Vilfan]] (1945 – 2009) *[[Helena Janžekovič]] *[[Jure Japelj]] * [[Orest Jarh]] (1958 –) *[[Peter Jeglič (fizik)|Peter Jeglič]] (1977 –) *[[Nikola Jelić]] (1956 –) (bos.-slov.) *[[Ladislav Jenček]] (1918 – 2000) (biofizik) *[[Igor Jenčič]] (1958 –) * [[Robert Jeraj]] * [[Jure Jerman]] (meteorolog) * [[Simon Jesenko]] * [[Romana Jordan]] (1966 –) * [[Boštjan Jug]] (1968 –) *Karli Juhart * [[Desan Justin]] (1938 – 1993) * [[Stanislav Južnič]] (1955 –) == K == *[[Lučka Kajfež Bogataj]] (1957 –) *[[Bojan Kambič]] (1959 –) *[[Matej Kanduč]] (1981 –) *[[Alenka Kandušer]] ? *[[Blaž Karner]] * Aljaž Kavčič * [[Gabrijel Kernel]] (1932 – 2025) * [[Janez Krstnik Kersnik]] (1783 – 1850) *[[Borut Paul Kerševan]] *[[Georg Kiauta]] (1964 –) *[[Gregor Kladnik]] *[[Rudolf Kladnik]] (1933 – 1996) *[[Martin Klanjšek]] (1977 –) *[[Ignacij Klemenčič]] (1853 – 1901) *[[Ivo Kljenak]] *[[Tomaž Klinc]] (1938 –) *[[Ivan Klodič]] (1828 – 1898) *[[Tilen Knaflič]] *[[Matjaž Kobal]] *[[Slavko Kocijančič]] (1960 –) * [[Andraž Kocjan]] *[[Alojz Kodre]] (1944 –) *[[Janez Kokalj]] (1991 –) *[[Jure Kokalj]] (1980 –) *[[Tilen Koklič]] *[[Jože Koller]] (1944 – 2024) *[[Matej Komelj]] (1971–) * [[Boštjan Končar]] (1972 –) *[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013) * [[Samo Korpar]] * [[Božo Kos]] (1931 – 2009) *[[Janez Kos]] *[[Miha Kos]] (1962 –) *[[Katarina Kosovelj]] *[[Andrej Košmrlj]] (1982 –) * [[Nejc Košnik]] (1982 –) * [[Joahim Košutnik]] (1714 – 1789) *[[Jurij Kotar]] * [[Janez Kovač]] (1965 –) *[[Jurij Kovič]] (1960 –) *[[Damjan Kozak]] (1924 – 2016) ? *[[Matjaž Koželj (fizik)|Matjaž Koželj]] (1955 –) * [[Primož Koželj]] * [[Samo Kralj]] (1959 –) *[[Veronika Kralj-Iglič]] (1959 –) * [[Gregor Kramberger]] (1971 –) *Viktor Kraševec *[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013) *[[Urban Kordeš]] (1968 –) *[[Tomaž Kranjc]] (1950 –) *[[Aleksander Kregar]] (1934 –) *Ambrož Kregar *[[Mitja Kregar]] (1935 – 2023) *[[Rajmund Krivec]] (1956 –) * [[Josip Križan]] (1841 – 1921) * [[Peter Križan]] (1958 –) *Milko Križman (1942 -) *[[Marjan Kromar]] (1959 –) *[[Anton Kuhelj]] (1902 – 1980) * [[Polona Kumelj]] *[[Peter Kump]] (1937 –) *[[Vitodrag Kumperščak]] (1944 – 2024) * [[Karel Kunc]] (1879 – 1950) *[[Peter Kunič]] *[[Vinko Kunstelj]] (1908 –?) * [[Samo Kupper]] (1962 –) *[[Valentin Kušar]] (1873 – 1962) * [[Ivan Kuščer]] (1918 – 2000) *[[Zdravko Kutnjak]] (1962 –) *[[Drago Kuzman]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] (1919 – 1981) == L == * [[Renato Lukač]] (–) * [[Gojmir Lahajnar]] (1937 – 2022) * [[Janez K. Lapajne]] (1937 – 2012) *[[Danilo Lasič]] (1952 – 2000) *[[Borut B. Lavrenčič]] (1942 – 1996) *[[Devana Lavrenčič]] (1929 –) *[[Andrej Lavrič]] *[[Andrej Lebar]] *[[Andraž Legat]] ? *[[Zala Lenarčič]] * [[Igor Lengar]] * [[Matjaž Leskovar]] (1968 –) *Igor Levstek (1931 – 2010) * [[Adrijan Levstik]] (1939 – 2014) * [[Matjaž Ličer]] (1978 –) * [[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (1948 – 2025) *[[Andrej Lipej]] (1960 -) *[[Matej Lipoglavšek]] (1968 –) *[[Marjan Logar]] *([[Uroš Lotrič]]) *[[Črt Lozej]] *[[Matjaž Lukač]] (1954 –) *[[Peter Lukan]] ? *[[Benjamin Lukman]] (1942 –) (diplomat) *[[Dragan Lukman]] (1962 – 2021) *[[Metka Luzar]] Vlachy (1948 – 1996) *[[Janko Lužnik]] (1948 – 2012) == M == * [[Marijan Maček]] *[[Aleksej Majkić]] *[[Vlado Malačič]] (1958 –) *Stephen Malaker (1922 – ?) (ZDA) *[[Gregor Mali]] (1971 – 2023) * [[Igor Mandić]] * [[Norma Mankoč-Borštnik]] (1945 –) *[[Vital Manohin]] (1913 – 1970) * [[Marko Marhl]] (1967 –) *[[Marko Marinček]] (1963 –) *[[Velibor Marinković]] ? *[[Rene Markovič]] (1985 –) *[[Rafael Martinčič]] * [[Ugo Marzolino]] *[[Marko Maučec]] * (Borut Mavko 1944 –) *[[Timon Mede]] *[[Marko Medenjak]] (1990 – 2022) * [[Irena Mele]] *[[Alenka Mertelj]] * [[Tomaž Mertelj]] (1965 –) * [[Franci Merzel]] (1968 –) * [[Dragan Mihailović]] (1958 –) * [[Miodrag V. Mihailović]] (1922 – 2014) *[[Miha Mihovilović]] *[[Mojca Urška Mikac]] *[[Peter Mikeln]] (1933 –) *[[Adolf Miklavc]] (1942 – 2005) *[[Nina Miklavčič]] (r. Čopič) *[[Blaž Mikuž]] * [[Marko Mikuž]] (1959 –) *[[Griša Močnik]] *[[Dušan Modic]] (1927 – 2022) * [[Andrej Mohar]] (1956 –) * [[Aleš Mohorič]] (1969 –) * [[Ivan Molinaro]] (1903 – 1988) * [[Anton Moljk]] (1916 – 1998) *[[Dean Mozetič]] (1966 –) * [[Miran Mozetič (fizik)]] *[[Janez Možina]] (1945 –) * [[Jernej Mravlje]] * [[Igor Muševič]] (1954 –) == N == *[[Mitja Najžer]] (1935 –) *[[Julij Nardin]] (1877 – 1959) * [[Vincenc Nemanič]] (1958 –) * [[Miha Nemevšek]] *[[Tadej Novak]] == O == *[[Seta Oblak]] (1939 –) * [[Valentin Oblak]] (1860 – 1909) * [[Tomo Omahna]] (1963 – 2025) *[[Aleš Omerzu]] (1968 –) * Alenka Orel (1956 –) *[[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943 –) *[[Matej Orešič]] (1967 –) * [[Milan Osredkar]] (1919 – 2003) *[[Radko Osredkar]] (1945 –) * [[Natan Osterman]] (1979 –) *[[Krištof Oštir]] (1969 –) == P == *[[Jana Padežnik Gomilšek]] (1961 –) *[[Jože Pahor (fizik)|Jože Pahor]] (1933 – 2017) * [[Sergej Pahor]] (1930 – 2006) *[[Peter Panjan]] (1957 –) *Bojan Paradiž (1930 – 2012) (meteorolog) * [[Matej Pavšič]] (1946 –) * [[Egon Pavlica]] *[[Peter Pehani]] *[[Primož Pelicon]] (1966 –) * [[Andrej Petelin]] * [[Matjaž Perc]] (1979 –) * [[Mitja Peruš]] (1969 –) * [[Rok Pestotnik]] (1972 –) * [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993) *[[Primož Peterlin]] *[[Tanja Peterlin Neumaier]] (1945 –) *[[Mihael Peternel]] (1808 – 1884) *[[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] (1944 – 2021) * [[Ljubo Petkovič]] *[[Rok Petkovšek]] *[[Zdravko Petkovšek]] (1931 – 2018) (meteorolog) * [[Dušan Petrač]] (1932 – 2023) * [[Lovro Pičman]] (1929 – 2022) *[[Boris Pihlar]] (1945 –) *[[Milan Pintar]] - Mik (1934 – 2003) * [[Raša Pirc]] (1940 –) *[[Edo Pirkmajer]] (1932 –) *Janez Pirnat (1948 –) * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] (1945 –) *[[Franko Pisani]] (1931 – 2023) * [[Gorazd Planinšič]] (1962 –) * [[Mark Pleško]] (1961 –) *[[Franc Plevnik]] (1924 – 2012) * [[Igor Poberaj]] (1963 –) * [[Savo Poberaj]] (1929 – 1993) * [[Rudolf Podgornik]] (1955 – 2024) *[[Ervin Bogomir Podgoršak]] (1943 –) * [[Boštjan Podobnik]] (1967 –) * [[Tomaž Podobnik]] (1965 –) *[[Tjaša Pogačar]] (1984 –) BF * [[Matjaž Poljšak]] (1951 – 2005) * [[Dušan Ponikvar]] * [[Tine Porenta]] * [[Robert Posel]] (1967 –) * [[Anton Potočnik]] (1984 –) *[[Milan Potokar]] (1940 – 2015) * [[Bogdan Povh]] (1932 – 2024) * [[Tomaž Požar]] (1980 –) *[[Anita Prapotnik Brdnik]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Andrej Pregelj]] (1957 –) *[[Matej Pregelj]] * [[Peter Prelovšek]] (1947 –) * [[Saša Prelovšek Komelj]] *[[Rok Prešeren]] ? *Saša Prešern (1951 –) ? *[[Rok Prislan]] *Janko Pristov (1929 – 2022) (meteorolog) *[[Dragotin Prosen]] (1907 – 1984) (geofizik) *Marijan Prosen (1937 –) (astronom) * [[Tomaž Prosen]] (1970 –) * [[Andrej Prošek]] * Albin Pučnik == R == *[[Ava Rajh]] * [[Jože Rakovec]] (1946 –) (meteorolog) * [[Anton Ramšak]] (1959 –) *[[Nives Ramšak]] (1968 –) *[[Vekoslav Ramšak]] *[[Danilo Ravnik]] (1923 – 2016) *[[Jure Ravnik]] (1973 –) * [[Matjaž Ravnik]] (1953 – 2009) * [[Miha Ravnik]] (1981 –) * [[Bruno Ravnikar]] (1930 – 2023) * [[Nada Razpet]] (r. [[Šmon]]) *[[Jožef Reisner]] (1875 – 1955) * [[Tomaž Rejec]] * [[Maja Remškar]] (1960 –) * [[Robert Repnik]] (1975 –) *[[Oskar Reya]] (1900 – 1980) (meteorolog) *[[Marijan Ribarič]] (1932 – 2022) *[[Neža Ribarič]] *[[Vladimir Ribarič]] (1928 – 2002) (geofizik, seizmolog) * [[Marko Robnik]] (1954 –) * [[Mitja Rosina]] (1935 –) *Jožef Roškar (meteorolog) * [[Aljoša Rovan]] (1969 –) * [[Barbara Rovšek]] *[[Franc Rozman (fizik)]] (1949 –) *[[Brigita Rožič]] *Stane Rožman (1948 –) *Wojciech Rubinowicz (1889 – 1974) * [[Franc Runovc]] (1949 –) *[[Peter Rupnik]] (1944 – 1994) *[[Edmond Rusjan]] (1959 –) *[[Venceslav Rutar]] (1950 –) (ZDA?) == S == * [[Oton Sajovic]] (1907 – 1996) *Ena Salihović? *[[Milan V. Schara]] (1934 – 2022) (kemik, biofizik) * [[Gregor Schoettl]] (1732 – 1777) * [[Igor Sega]] * [[Janez Seliger]] (1949 –) *[[Uroš Seljak]] (1966 –) * [[Andrej Semekovič]] * [[Igor Serša]] (1966 –) *[[Franc Sever]] (1953 –) * [[France Sevšek]] (1951 –) * [[Jurij Simčič]]? * [[Urban Simončič]] *[[Hugo Sirk]] (1881 – 1959) * [[Zlatko Sitar]] * [[Gregor Skačej]] (1973 –) * [[Gregor Skok]] (meteorolog) *Tomo Skubic (1930–1996) ?? *[[Tomaž Skulj]] (1941 – 2023) *[[Jure Skvarča]] (1941 –) *[[Jure Skvarč]] (1964 –) * [[Janez Slak]] (1946 –) * [[Mitja Slavinec]] (1964 –) *[[Anže Slosar]] (1977 –) *[[Vito Smolej]] (1948 –) *[[Borut Smodiš]] *[[Luka Snoj (fizik)]] (1981 –) * [[Rastislav Snoj]] (1957 –) * [[Mihael Fidel Sreš]] (1885 – 1959) * [[Samo Stanič]] (1969 –) * [[Aleš Stanovnik (fizik)|Aleš Stanovnik]] (1946 –) * [[Marko Starič]] (1956 –) * [[Jožef Stefan]] (1835 – 1893) *[[Konrad Stefan]] (1854 – 1909) * [[Janez Stepišnik]] (1940 –) *[[Špela Stres]] * [[Janez Strnad]] (1934 – 2015) *[[Marija Strojnik Scholl]] (1950 –) * [[Mojca Studen]] (1969 –) *[[Matija Stupar]] *[[Peter Suhadolc]] (1950 –) (geofizik, seizmolog) * [[Daniel Svenšek]] (tudi glasbenik) * [[Saša Svetina]] (1935 –) == Š == *[[Lino Šalamon]] * [[Anton Šantel]] (1845 – 1920) * [[Andreja Šarlah]] (1974 –) *[[Božidar Šarler]] (1957 –) *[[Matic Šavli]] * [[Marjeta Šentjurc]] (1940 –) *[[Barbara Šetina Batič]] * [[Marko Šifrar]] (1967 –) * [[Simon Širca]] (1969 –) *[[Miha Škarabot]] *[[Metod Škarja]] (1963 –) * [[Damijan Škrk]] *[[Andrej Šmidovnik]] *[[Karel Šmigoc]] (1936 –) * [[Žiga Šmit]] (1954 –) *[[Hinko Šolinc]] (1941 –) * [[Jure Špiler]] *[[Žiga Štancar]] * [[Janez Štrancar]] (1973 –) *[[Bojan Štumberger (fizik)]]? *[[Sašo Šturm]] ? * [[Ivan Šubic]] (1856 – 1924) *[[Franc Šumi]] (1922 – 2004) (geofizik) *[[Zoran Šušterič]] (1948 –) == T == *[[Matevž Tadel]] (1971 –) *[[Bosiljka Tadić]] (1951 –) * [[Izidor Tasič]] *[[Radovan Tavzes]] (1946 –) * [[Iztok Tiselj ]] (1966? –) *[[Gašper Tkačik]] (1979 –) * [[Uroš Tkalec]] (1982 –) *[[Marjan Tomšič (fizik)|Marjan Tomšič]] (1930 – 2009) * [[Bogdan Topič]] (1967 –) *[[Gregor Traven, astrofizik]] * [[Andrej Trkov]] * [[Zvonko Trontelj]] (1937 – 2024) == U == *[[Lara Ulčakar]] (&Iris Ulčakar) *[[Simon Ülen]] *[[Polona Umek]]? *([[Anton Urbas]]) *[[Mitja Uršič]] (1976 –) *[[Stanko Uršič]] (1917 – 2000) == V == *[[Marko Vakselj]] (1932 – 2017) *[[Marko Valič]] (1942 –) *[[Nataša Vaupotič]] (1967 –) *[[Primož Vavpetič]] *[[Boris Vedlin]] (1950 – 2015) ? * [[Jurij Vega]] (1754 – 1802) * [[Matjaž Vencelj]] *[[Peter Vencelj]] (1939 – 2017) *[[Ivo Verovnik]] (1950 –) * [[Alenka Vesel]] *[[Gorazd Vesnaver]] (1941 –) *[[Lev Vidmar]] * [[Tim Vidmar]] *[[Andrej Vilfan]] *[[Igor Vilfan]] (1945 – 2009) *[[Mojca Vilfan]] (1974 –) *[[Jaka Vodeb]] * [[Andrija Volkanovski]] *[[Andrej Vrečko]] *[[Erik Vrenko]] (1937? –) * [[Tomaž Vrhovec]] (1959 – 2004) *[[Stanislav Vrtnik]] == Z == *[[Lenart Zadnik]] * [[Gabrijela Zaharijaš]] *[[Andrej Zajc]] (1938 – 2021), strokovnjak za materiale * [[Bojan Zajec]] * [[Boštjan Zalar]] (1965 –) *[[Stojan Zalar]] (1921 – 1990) *[[Žiga Zaplotnik]] (meteorolog) * [[Danilo Zavrtanik]] (1953 –) * [[Marko Zavrtanik]] * [[Matjaž Zemljič]] *[[Marko Zgonik]] (1953 –) *[[Aleksander Zidanšek]] (1965 –) * [[Primož Ziherl]] (1968 –) *[[Pavel Zlobec]] (1939 – 2019) *[[Marko Zlokarnik]] (1931 –) *[[Janez Zorec]] (1948 –) *[[Andrej Zorko]] (1977 –) *[[Benjamin Zorko]] *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943 –) *[[Jure Zupan (1975)|Jure Zupan]] ml. (1975 –) * [[Anže Zupanc]] * [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018) *[[Ivan Zupančič]] (1930 – 1999) *[[Erik Zupanič]] (1978 –) *[[Tomaž Zwitter]] (1961 –) == Ž == *([[Jože Žabkar]]) *Anton (Tone) Žabkar (1949 – 1997) * [[Mark Žagar]] (1969 –) (meteorolog) *[[Nedjeljka Žagar]] *[[Tomaž Žagar]] (1972 –) *[[Jure Žalohar]] * [[Matjaž Žaucer]] (1945 –) * [[Boštjan Žekš]] (1940 –) *[[Maruša Žerjal]] *[[Vida Žigman]] (1950 –) * [[Rok Žitko]] (1978 –) *[[Vladimir Žitko]] (1903 – 1954) * [[Matjaž Žitnik]] (1965 –) * [[Marko Žnidarič]] *[[Jakob Žnidaršič]] (1847 – 1903) * [[Dejan Žontar]] (1968 –) * [[Slobodan Žumer]] (1945 –) *[[Bojan Žunkovič]] (1985 –) *[[Stane Žužek]] (1937 –) (Argentina) {{div col end}} == Kazalci strokovne odmevnosti slovenskih fizičark in fizikov == h-indeks je uvedel leta 2005 J. E. Hirsch<ref name=Hirsch2005>{{Cite journal |last = Hirsch |first = J. E. |authorlink = Jorge E. Hirsch |date = 15 November 2005 |title = An index to quantify an individual's scientific research output |journal = [[Proceedings of the National Academy of Sciences|PNAS]] |volume = 102 |issue = 46 |pages = 16569–16572 |doi = 10.1073/pnas.0507655102 |pmid = 16275915 |pmc = 1283832 |bibcode = 2005PNAS..10216569H |arxiv = physics/0508025 | issn = 0027-8424 }}</ref> za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika; ta kazalec je enak številu strokovnih člankov opisane osebe, ki so prejeli vsaj toliko navedkov, kot je vrednost h-indeksa. g-indeks je vpeljal leta 2006 L. Egghe<ref name="Egghe">Egghe, Leo (2006) Theory and practise of the g-index, Scientometrics, vol. 69, No 1, pp.&nbsp;131–152. {{DOI|10.1007/s11192-006-0144-7}}</ref> kot izboljšavo Hirschevega kazalca; g-indeks je enak največjemu številu, ki izpolni pogoj, da je bila skupina najpogosteje navajanih člankov od prvega do g-tega navedena skupaj najmanj g*g-krat. hc-indeks ali sodobni ('contemporary') h-index so predlagali A. Sidiropoulos, D. Katsaros in Y. Manolopoulos (glej arXiv:cs.DL/0607066 v1 13 Jul 2006), da bi upoštevali novejše članke bolj kot starejše. V sledeči tabeli je tako upštevan pri določitvi hc-indeksa vsak članek objavljen v letu izračuna 4-krat, članek objavljen n let prej pa le 4/n-krat, itd. 'navedki/leto/avtorja', ali letno število navedkov na avtorja, so enaki seštevku števil vseh navedkov posamičnih člankov deljenih s številom avtorjev posamičnega navedenega članka. 'vsi navedki' podajajo skupno število navedkov nekega avtorja. Za določanje navedenih kazalcev je bil uporabljen 'Publish or Perish' (A.W. Harzing 2007), ki je na voljo pod http://www.harzing.com/pop.htm. Razen kadar to ni bilo mogoče zaradi siceršnje nedoločenosti rezultata, sta bila pri določitvi uporabljena kratica imena in priimek - navadno (in pri mnogocitiranih avtorjih vedno) brez slovanskih črk, kar je praviloma povišalo kazalčne vrednosti. Miroslav Adlešič je bil tako preverjan kot "M Adlesic", itd. Pred dokončnim izračunom kazalcev v dneh 1. in 2. junija 2015 so bile očitno napačne atribucije ali navedki z nedvomno napačno letnico objave (n.p. v 17. stoletju) ročno izključeni. Kot kažejo med drugim veliki standardni odmiki poprečnih kazalcev v spodnji tabeli, direktna primerjava odmevnosti udeležencev na velikih projektih za raziskavo delcev ali astrofizike z zelo številnimi avtorji posamičnih člankov ter drugih znanstvenic in znanstvenikov, ki praviloma objavljajo v mnogo manjših skupinah ali celo sami, ni smiselna. (5851 krat navedni članek V. Cindra ima, na primer, 2932 avtorjev, od katerih jih upošteva Google Scholar pri izračunu števila letnih navedkov na avtorja le 21. Najveckrat citirani članek najuglednejšega navedenega astrofizika ima 499 avtorjev, od katerih jih Google Scholar pri izračunu upošteva le 66, itd.) Zato je median bolj zgovoren od poprečja in navaja tabela kazalce tudi ločeno za raziskovalce delcev ('jedraše') ali astrofizike in druge fizičarke ali fizike. Primerjava navedenih rezultatov z neposrednim izpisom podatkovnih baz Google Scholar, WoS in Scopus kaže razlike, ki so večje od 3x pri posameznih kazalcih. Zato jih velja jemati z rezervo. Izpis 'Publish or Perish' se ne ujema z bazami, ki jih navaja kot vire, med tem ko se neposredne baze med seboj bolje ujemajo. {| class="wikitable sortable" |+ Kazalci strokovne odmevnosti (navedkov) slovenskih fizičark in fizikov 1. in 2. oz. 8.* junija 2015 |- ! št. !! !! || ime in priimek (rojen - umrl) !! h-indeks !! g-indeks !! hc-indeks !! navedki/leto/avtorja !! vsi navedki !! področje |- | 1 || A || || Miroslav Adlešic (1907 – 2002) || 2 || 2 || || 0.1 || || |- | 2 || || || France Ahlin (1906 – 1977) || || || || || || |- | 3 || || || Anton Ambschel (1746 – 1821) || || || || || || |- | 4 || || || Leopold Andree (1879 – 1952) || || || || || || |- | 5 || || || Tomaž Apih || 16 || 22 || 9 || 7.67 || || |- | 6 || || P || Iztok Arčon || 23 || 31 || 16 || 12.91 || 1664 || |- | 7 || || P || Denis Arčon || 24 || 39 || 17 || 20.41 || 2249 || |- | 8 || || || Andrej Ažman (1937 – 1980) || 14 || 20 || 3 || 4.44 || 618 || |- | 9 || B || D || Dušan Babič || 20 || 36 || 15 || 5.1 || 1353 || |- | 10 || || || Borut Bajc || 26 || 55 || 19 || 45.46 || 3091 || delci |- | 11 || || || Drago Bajc (1935 – 2020) || 3 || 3 || 1 || 0.18 || 16 || |- | 12 || || || Lenart Barbič (1947 – ) || 1 || 1 || 0 || 0.07 || 10 || |- | 13 || || || Aleš Berkopec || 2 || 4 || 1 || 0.37 || 18 || |- | 14 || || P || Robert Blinc (1933 – 2011)* || 64 || 107 || 28 || 135,15 || 21309 || > |- | 15 || || || Andrej Ludvik Bizjak || || || || || || |- | 16 || || || Vid Bobnar || 20 || 42 || 13 || 23.16 || 1932 || |- | 17 || || P || Janez Bonča* || 26 || 46 || 19 || 34,32 || 2467 || |- | 18 || || || Branko Borštnik (1944 – ) || 10 || 17 || 4 || 3.11 || 590 || |- | 19 || || || Bojan Boštjančič || 39 || 71 || 14 || 30.31 || 5064 || delci |- | 20 || || D || Bojan Božič || 12 || 20 || 8 || 4.87 || 430 || |- | 21 || || D || Marko Bračko || 82 || 135 || 58 || 148.52 || 23299 || delci |- | 22 || || || Zlatko Bradač || 8 || 14 || 7 || 1.49 || 292 || |- | 23 || || || Dušan Brajnik || 10 || 16 || 3 || 1.58 || 290 || |- | 24 || || P || Gvido Bratina || 24 || 47 || 13 || 8.99 || 2527 || |- | 25 || || || Vojko Bratina (1969 –) || 4 || 5 || 3 || 0.81 || || |- | 26 || || || Vojmir Bratina (1916 – 1997) || || || || || || |- | 27 || || || Silvo Breskvar (1902 – 1969) || 0 || || || || || |- | 28 || || P || Milan Brumen (1951 – 2023) || 18 || 35 || 10 || 8.13 || 1336 || |- | 29 || || || Klemen Bučar || 11 || 19 || 10 || 5.93 || 446 || |- | 30 || C || P || Vladimir Cindro* || 102 || 194 || 109 || 260.21 || 38225 || delci > |- | 31 || || P || Gregor Cevc (1951 –)* || 51 || 108 || 27 || 134,35 || 12172 || |- | 32 || || D || Pavel Cevc || 17 || 30 || 9 || 5.1 || 998 || |- | 33 || || D || Primož Cevc || || || || || || |- | 34 || || IP || Leon Cizelj || 14 || 21 || 9 || 10.19 || 762 || |- | 35 || || P || Uroš Cvelbar* || 30 || 48 || 22 || 52,47 || 2619 || |- | 36 || || P || Mirjam Cvetič (1957 –)* || 77 || 126 || 22 || 175.67 || 19372 || astro |- | 37 || || IP || Dean Cvetko || 25 || 38 || 16 || 6.35 || 1984 || |- | 38 || Č || P || Andrej Čadež (1942 –) || 14 || 24 || 9 || 4.69 || 614 || |- | 39 || || || Fran Čadež (1882 – 1945) || || || || || || |- | 40 || || || Marijan Čadež (1912 – 2009) || 0 || || || || || |- | 41 || || P || Marko Čepin || 16 || 30 || 14 || 19.48 || 1083 || |- | 42 || || P || Mojca Čepič || 18 || 34 || 12 || 16.27 || 1339 || |- | 43 || || || Lavo Čermelj (1889 – 1980) || 0 || || || || || |- | 44 || || P || Martin Čopič (1950 –) || 24 || 32 || 12 || 7.73 || 1459 || |- | 45 || || P || Milan Čopič (1925 – 1989) || 1 || || || || || |- | 46 || || || Ljubomir Črepinšek (1936 – 2023) || 0 || || || || || |- | 47 || D || D || Jure Derganc || 10 || 20 || 8 || 2.45 || 413 || |- | 48 || || || Viktor Dimic (1934 –) || 10 || 17 || 3 || 2.27 || 448 || |- | 49 || || || Jure Dobnikar || 18 || 27 || 14 || 3.68 || 801 || |- | 50 || || D || Andrej Dobovišek || 4 || 6 || 4 || 9.76 || 52 || |- | 51 || || || Simon Dolar (1877 – 1966) || || || || || || |- | 52 || || P || Janez Dolinšek || 26 || 37 || 12 || 17.16 || 2507 || |- | 53 || || IP || Irena Drevenšek Olenik || 14 || 20 || 9 || 5.97 || 497 || |- | 54 || || || Andrej Duh || 6 || 11 || 4 || 0.74 || 124 || |- | 55 || E || || Borut Eržen || 38 || 64 || 15 || 13 || 4415 || delci |- | 56 || F || P || Svjetlana Fajfer || 31 || 45 || 20 || 21.22 || 2919 || delci |- | 57 || || D || Aleš Fajmut || 7 || 9 || 5 || 0.96 || 101 || |- | 58 || || P || Andrej Filipčič* || 103 || 180 || 118 || 285.06 || 38557 || delci > |- | 59 || || || Cene Filipič || 24 || 45 || 10 || 11.42 || 2191 || |- | 60 || || D || Miha Fošnarič || 9 || 15 || 6 || 4.21 || 236 || |- | 61 || G || IP || Franci Gabrovšek || 13 || 25 || 11 || 13.09 || 713 || |- | 62 || || P || Bojan Golli (1950 – 2023) || 14 || 23 || 8 || 0.67 || 609 || delci |- | 63 || || P || Boštjan Golob || 90 || 151 || 59 || 125.18 || 32364 || delci |- | 64 || || IP || Andreja Gomboc (1969 –) * || 25 || 45 || 25 || 25,75 || 2318 || astro |- | 65 || || || Andrej Gorišek (1973 –)* || 103 || 180 || 110 || 445.51 || 37247 || astro > |- | 66 || || P || Peter Gosar (1923 – 2022) || 11 || 20 || 4 || 4.98 || 444 || |- | 67 || || || Daša Grabec (1969 –) || 3 || 6 || 2 || 0.86 || 8 || |- | 68 || || || Igor Grabec (1939 –)* || 31 || 50 || 13 || 31,67 || 3365 || |- | 69 || || || Peter Gregorčič (1980 –) || 8 || 16 || 10 || 1.24 || 258 || |- | 70 || || || Gregor Gregorič || 10 || 29 || 6 || 6.08 || 913 || |- | 71 || || || Ferdinand Grešovnik (1944 –) || 3 || 5 || 1 || 0.34 || 29 || |- | 72 || H || P || Marjan Hribar || 10 || 15 || 4 || 0.58 || 1831 || |- | 73 || || || Darin Hvalec (1965 –) || 1 || 1 || 0 || 0.01 || || |- | 74 || || || Rihard Hudej (1977 –) || 7 || 15 || 7 || 4 || 480 || |- | 75 || || || Robert Hudej (1975 –) || 9 || 17 || 10 || 5.06 || 284 || |- | 76 || I || P || Aleš Iglič * || 33 || 46 || 22 || 34,3 || 3899 || |- | 77 || J || || Helena Janžekovič || 5 || 9 || 2 || 1.24 || 97 || |- | 78 || || || Orest Jarh (1958 –) || 11 || 23 || 6 || 4.21 || 555 || |- | 79 || || IP || Robert Jeraj * || 31 || 56 || 23 || 43,82 || 3691 || |- | 80 || || || Jure Jerman || 5 || 6 || 3 || 0.16 || 58 || |- | 81 || || || Simon Jesenko || 3 || 6 || 4 || 4.8 || 46 || |- | 82 || || || Romana Jordan (1966 –) || 3 || 3 || 0 || 0.89 || 71 || |- | 83 || || || Boštjan Jug (1968 –) || 2 || 3 || 1 || 0.05 || 15 || |- | 84 || K || || Bojan Kambič (1959 –) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || |- | 85 || || D || Jernej Fesel Kamenik (1980 -) || 26 || 43 || 28 || 81.22 || 2019 || delci |- | 86 || || P || Gabrijel Kernel (1932 – 2025) || 56 || 101 || 21 || 35.89 || 12638 || delci |- | 87 || || || Janez Krstnik Kersnik (1783 – 1850) || || || || || || |- | 88 || || P || Borut Paul Kerševan || 95 || 160 || 109 || 450.01 || 31579 || delci > |- | 89 || || || Gregor Kladnik || 7 || 12 || 8 || 0.74 || 164 || |- | 90 || || || Ignacij Klemencic (1853 – 1901) || || || || || || |- | 91 || || D || Ivo Kljenak || 10 || 19 || 9 || 7.65 || 547 || |- | 92 || || || Andraž Kocjan || 11 || 17 || 10 || 3.06 || 355 || |- | 93 || || || Boštjan Končar || 10 || 21 || 9 || 12.29 || 493 || |- | 94 || || || Uroš Kostić || 5 || 11 || 5 || 1.29 || 127 || |- | 95 || || P || Alojz(ij) Kodre (1944 –) || 23 || 35 || 12 || 9.45 || 1855 || |- | 96 || || || Jure Kokalj || 10 || 14 || 6 || 1.36 || 223 || |- | 97 || || IP || Samo Korpar || 79 || 128 || 54 || 142.39 || 21863 || delci |- | 98 || || || Božo Kos (1931 – 2009) || 0 || || || || || |- | 99 || || || Nejc Košnik || 10 || 17 || 9 || 9.06 || 321 || delci |- | 100 || || || Joahim Košutnik (1714 – 1789) || || || || || || |- | 101 || || || Janez Kovač || 17 || 27 || 16 || 8.46 || 1915 || |- | 102 || || P || Samo Kralj (1959 –)* || 29 || 41 || 17 || 6,14 || 2318 || |- | 103 || || P || Veronika Kralj-Iglič* || 31 || 46 || 21 || 36,52 || 3584 || |- | 104 || || || Gregor Kramberger (1971 –)* || 102 || 140 || 106 || 411.19 || || delci |- | 105 || || || Rajmund Krivec || 12 || 20 || 6 || 6.4 || 519 || delci |- | 106 || || || Josip Križan (1841 – 1921) || || || || || || |- | 107 || || P || Peter Križan (1958 –) || 87 || 144 || 58 || 22.73 || 28967 || delci |- | 108 || || || Karel Kunc (1879 – 1950) || || || || || || |- | 109 || || || Samo Kupper (1962 –) || 12 || 22 || 10 || 1.66 || 521 || delci |- | 110 || || P || Ivan Kuščer (1918 – 2000) || 18 || 28 || 4 || 6.9 || 939 || |- | 111 || || P || Zdravko Kutnjak * || 33 || 58 || 23 || 37,56 || 4090 || |- | 112 || || || Franc Kvaternik (1919 – 1981) || 1 || 1 || 0 || 0.05 || || |- | 113 || L || P || Gojmir Lahajnar * || 29 || 43 || 11 || 12,16 || 2569 || |- | 114 || || || Janez K. Lapajne (1937 – 2012) || 3 || 6 || 1 || 0.68 || 47 || |- | 115 || || || Igor Lengar || 7 || 10 || 6 || 2.5 || 161 || |- | 116 || || || Matjaž Leskovar || 13 || 23 || 9 || 7.92 || 717 || |- | 117 || || P || Adrijan Levstik * || 30 || 58 || 16 || 11,1 || 4084 || |- | 118 || || P || Andrej Likar (1948 – 2025) || 19 || 28 || 7 || 2.11 || 1246 || |- | 119 || || || Metka Luzar (1948 – 1996) || 11 || 23 || 6 || 3.47 || 588 || |- | 120 || M || || Aleksej Majkić || 2 || 3 || 3 || 0.3 || 12 || |- | 121 || || D || Igor Mandić || 98 || 180 || 109 || 283.73 || 33565 || delci > |- | 122 || || P || Norma Mankoč-Borštnik || 10 || 20 || 6 || 6.58 || 437 || |- | 123 || || P || Marko Marhl || 23 || 42 || 15 || 29.57 || 1962 || |- | 124 || || || Ugo Marzolino || 12 || 18 || 12 || 15.09 || 344 || |- | 125 || || P || Borut Mavko || 22 || 38 || 13 || 18.02 || 2180 || |- | 126 || || D || Irena Mele || 9 || 14 || 6 || 3.56 || 322 || |- | 127 || || D || Tomaž Mertelj || 19 || 31 || 15 || 9.75 || 1095 || |- | 128 || || P || Dragan Mihailović || || || || || || |- | 129 || || P || Miodrag V. Mihailović || 16 || 23 || 3 || 3.66 || 592 || |- | 130 || || P || Marko Mikuž || 98 || 180 || 109 || 234.43 || 33923 || delci > |- | 131 || || || Andrej Mohar || 1 || 1 || 0 || 0.2 || 2 || |- | 132 || || D || Aleš Mohorič || 9 || 16 || 7 || 3.77 || 290 || |- | 133 || || P || Ivan Molinaro (1903 – 1988) || 3 || 6 || 4 || 0.48 || 173 || |- | 134 || || P || Anton Moljk (1916 – 1998) || 10 || 15 || 2 || 1.37 || 261 || |- | 135 || || || Miran Mozetič || 36 || 52 || 25 || 21.75 || 4001 || |- | 136 || || || Jernej Mravlje || 12 || 23 || 12 || 15.92 || 581 || |- | 137 || || P || Igor Muševič (1954 –)* || 36 || 56 || 26 || 32,76 || 4216 || |- | 138 || N || || Julij Nardin (1877 – 1959) || || || || || || |- | 139 || || || Vincenc Nemanič || 11 || 16 || 8 || 4.04 || 372 || |- | 140 || || || Miha Nemevšek || 9 || 21 || 12 || 22.67 || 670 || delci |- | 141 || O || || Tomo Omahna (1963 –) || 0 || || || || 0 || |- | 142 || || P || Milan Osredkar (1919 – 2003) || 3 || 5 || 1 || 0.31 || 66 || |- | 143 || || D || Natan Osterman (LJ) || 18 || 45 || 16 || 7.43 || 2113 || delci |- | 144 || P || P || Sergej Pahor (1930 – 2006) || 11 || 15 || 2 || 2.84 || 285 || |- | 145 || || || Matej Pavšič || 21 || 31 || 8 || 14.32 || 1226 || delci |- | 146 || || D || Egon Pavlica || 6 || 12 || 8 || 2.5 || 165 || |- | 147 || || || Andrej Petelin (LJ) || 12 || 21 || 10 || 4.31 || 624 || |- | 148 || || P || Matjaž Perc (1979 –)* || 54 || 88 || 53 || 92,17 || 9407 || |- | 149 || || || Mitja Peruš (1969 –) || 9 || 17 || 5 || 13.23 || 349 || |- | 150 || || || Rok Pestotnik (1972 –) || 64 || 107 || 49 || 119.78 || 15150 || delci |- | 151 || || || Miro Petek || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || |- | 152 || || P || Anton Peterlin (1908 – 1993; ZDA)* || 56 || 89 || 13 || 73,83 || 11881 || |- | 153 || || || Ljubo Petkovič || 2 || 3 || 1 || 1.66 || 95 || |- | 154 || || || Dušan Petrac/č (1932 – 2023) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || |- | 155 || || P || Lovro Pičman (1929 – 2022) || 3 || 8 || 1 || 1.25 || 129 || |- | 156 || || P || Raša Pirc* || 31 || 59 || 20 || 22,49 || 3930 || |- | 157 || || || Janez Pirš || 10 || 20 || 4 || 2.06 || 438 || |- | 158 || || P || Gorazd Planinšič (1962 –) || 8 || 13 || 7 || 3.94 || 205 || |- | 159 || || || Mark Pleško (1963 –) || 11 || 29 || 9 || 8.02 || 906 || |- | 160 || || IP || Igor Poberaj || 24 || 40 || 17 || 8.9 || 1665 || |- | 161 || || || Savo Poberaj (1929 – 1993) || 6 || 10 || 3 || 0.56 || 100 || |- | 162 || || P || Rudolf Podgornik (1955 – 2024)* || 41 || 64 || 24 || 50,53 || 5466 || |- | 163 || || D || Tomaž Podobnik || 48 || 76 || 20 || 46.74 || 7384 || delci |- | 164 || || || Boštjan Podobnik* || 5 || 18 || 5 || 4,55 || 358 |- | 165 || || || Matjaž Poljšak || 4 || 7 || 1 || 0.68 || 65 || |- | 166 || || D || Dušan Ponikvar || 5 || 10 || 4 || 1.43 || 129 || astro |- | 167 || || || Tine Porenta (LJ) || 7 || 9 || 8 || 1.63 || 86 || |- | 168 || || || Robert Posel (1967 –) || 1 || 1 || 1 || 0 || || |- | 169 || || || Anton Potočnik (1984 – ) || 9 || 16 || 10 || 0.8 || 384 || |- | 170 || || P || Bogdan Povh (1932 – 2024) || 78 || 148 || 39 || 80.49 || 25942 || delci |- | 171 || || || Tomaž Požar (1980 –) || 6 || 10 || 6 || 6.84 || 124 || |- | 172 || || P || Peter Prelovšek (1947 –)* || 33 || 58 || 19 || 46,83 || 4288 || |- | 173 || || D || Saša Prelovšek Komelj || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || |- | 174 || || P || Tomaž Prosen (1970 –)* || 39 || 63 || 28 || 85,95 || 5316 || |- | 175 || || || Andrej Prošek || 11 || 15 || 6 || 5.23 || 331 || |- | 176 || R || P || Jože Rakovec (1946 –) meteo || 11 || 15 || 7 || 2.51 || 377 || |- | 177 || || P || Anton Ramšak || 19 || 29 || 10 || 14.49 || 1061 || |- | 178 || || || Nina Ramšak (1968 –) || 4 || 5 || 1 || 0.31 || 30 || |- | 179 || || || Matjaž Ravnik (1953 – 2009?) || 16 || 24 || 8 || 8.82 || 774 || |- | 180 || || D || Miha Ravnik (1981 –)* || 21 || 42 || 22 || 38,07 || 1805 || |- | 181 || || || Bruno Ravnikar (1930 – 2023) || 3 || 4 || 1 || 0.26 || 22 || |- | 182 || || || Nada Razpet (1948 –) || 3 || 3 || 2 || 0.65 || 26 || |- | 183 || || D || Tomaž Rejec || 14 || 25 || 9 || 9.39 || 664 || |- | 184 || || || Maja Remškar (1960 –)* || 32 || 66 || 44 || 48,23 || 4694 || |- | 185 || || D || Robert Repnik || 4 || 7 || 3 || 0.91 || 74 || |- | 186 || || || Marijan Ribarič (1932 – 2022) || 9 || 18 || 4 || 4.1 || 450 || |- | 187 || || P || Marko Robnik (1954 –)* || 31 || 60 || 18 || 62,72 || 4051 || |- | 188 || || P || Mitja Rosina (1935 –) || 24 || 34 || 9 || 7.59 || 1666 || |- | 189 || || || Aljoša Rovan (1969 –) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || |- | 190 || || || Barbara Rovšek || 5 || 10 || 3 || 1.81 || 113 || |- | 191 || || || Franc Runovc (1949 –) || 9 || 14 || 5 || 2.13 || 241 || |- | 192 || S || || Oton Sajovic (1907 1996) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || |- | 193 || || || Gregor Schoettl (1732 – 1777) || || || || || || |- | 194 || || || Igor Sega || 15 || 26 || 8 || 7.02 || 749 || |- | 195 || || P || Janez Seliger (1949 –) || 26 || 40 || 10 || 3.23 || 2945 || |- | 196 || || || Andrej Semekovič || || || || || || |- | 197 || || IP || Igor Serša || 13 || 19 || 9 || 8.38 || 555 || |- | 198 || || P || France Sevšek || 7 || 10 || 5 || 1.48 || 125 || |- | 199 || || || Urban Simončič || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || |- | 200 || || P || Zlatko Sitar (ZDA) * || 35 || 54 || 24 || 33,24 || 4599 || |- | 201 || || D || Gregor Skačej || 13 || 19 || 7 || 6.72 || 400 || |- | 202 || || D || Gregor Skok || 6 || 10 || 5 || 2.04 || 120 || |- | 203 || || || Janez Slak (1946 –) || 15 || 28 || 5 || 3.91 || 838 || |- | 204 || || D || Mitja Slavinec || 3 || 5 || 2 || 0.23 || 27 || |- | 205 || || || Rastislav Snoj (1957 –) || 1 || 1 || 0 || 0.02 || || |- | 206 || || || Mihael Fidel Sreš (1885 – 1959) || || || || || || |- | 207 || || P || Samo Stanič (1969 – ) || 83 || 145 || 56 || 136.69 || 25513 || delci |- | 208 || || P || Aleš Stanovnik (1946 –) || 22 || 35 || 13 || 5.77 || 1519 || delci |- | 209 || || IP || Marko Starič || 80 || 131 || 58 || 86.37 || 22847 || delci |- | 210 || || || Jožef Stefan (1835 – 1893) || || || || || || |- | 211 || || P || Janez Stepišnik (1940 –) || 19 || 34 || 10 || 14 || 1222 || |- | 212 || || P || Janez Strnad (1934 – 2015) || 11 || 13 || 2 || 2.13 || 399 || |- | 213 || || || Mojca Studen (1969 –) || 3 || 4 || 1 || 0.07 || 30 || |- | 214 || || D || Daniel Svenšek || 10 || 17 || 7 || 7.44 || 330 || |- | 215 || || P || Saša Svetina (1935 –)* || 30 || 50 || 14 || 23,48 || 3089 || |- | 216 || Š || || Anton Šantel (1845 – 1920) || || || || || || |- | 217 || || || Andreja Šarlah (1974 –) || 9 || 16 || 7 || 5.46 || 263 || |- | 218 || || || Marjeta Šentjurc (1940 –)* || 29 || 45 || 15 || 15,92 || 2862 || |- | 219 || || || Marko Šifrar (1967 –) || 0 || || || || || |- | 220 || || IP || Simon Širca (1969 –) || 34 || 69 || 29 || 42.98 || 5093 || delci |- | 221 || || || Miha Škarabot || 23 || 42 || 18 || 21.41 || 1877 || |- | 222 || || D || Damijan Škrk || 8 || 16 || 6 || 2.54 || 290 || |- | 223 || || P || Žiga Šmit || 14 || 20 || 8 || 7.42 || 702 || |- | 224 || || || Jure Špiler || 2 || 3 || 1 || 0.18 || 25 || |- | 225 || || || Janez Štrancar || 15 || 25 || 12 || 13.02 || 732 || |- | 226 || || || Ivan Šubic (1856 – 1924) || || || || || || |- | 227 || T || P || Bosiljka Tadić * || 29 || 59 || 19 || 20,15 || 4378 || |- | 228 || || || Izidor Tasič || 3 || 3 || 3 || 0.78 || 37 || |- | 229 || || P || Iztok Tiselj || 15 || 30 || 11 || 16.67 || 1148 || |- | 230 || || D || Uroš Tkalec (1982 –) || 14 || 33 || 14 || 24.83 || 1106 || |- | 231 || || || Bogdan Topič || 6 || 14 || 2 || 1.51 || 208 || |- | 232 || || IP || Andrej Trkov * || 21 || 43 || 16 || 22,81 || 2654 || |- | 233 || || P || Zvonko Trontelj (1937 – 2024) || 15 || 26 || 8 || 4.57 || 1009 || |- | 234 || U || || Polona Umek || 19 || 34 || 15 || 9.07 || 1361 || |- | 235 || V || || Nataša Vaupotič || 14 || 21 || 10 || 7 || 521 || |- | 236 || || || Jurij Vega (1754 – 1802) || || || || || || |- | 237 || || P || Matjaž Vencelj (dr. 2006) || 8 || 11 || 6 || 1.93 || 150 || |- | 238 || || || Alenka Vesel* || 30 || 43 || 25 || 20,21 || 2841 || |- | 239 || || || Tim Vidmar || || || || || || |- | 240 || || || Viktor Vidovič || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || |- | 241 || || || Andrija Volkanovski || 6 || 16 || 7 || 7.64 || 288 || |- | 242 || || || Tomaž Vrhovec (1959 – 2004) || 8 || 11 || 4 || 2.45 || 165 || |- | 243 || Z || D || Gabrijela Zaharijaš || 17 || 39 || 20 || 37.71 || 1579 || delci |- | 244 || || || Bojan Zajec || 9 || 15 || 9 || 1.25 || 302 || |- | 245 || || IP || Boštjan Zalar * || 28 || 46 || 15 || 8,08 || 2680 || |- | 246 || || P || Danilo Zavrtanik (1953 – ) || 71 || 117 || 32 || 80.83 || 17800 || astro |- | 247 || || D || Marko Zavrtanik || 32 || 77 || 29 || 28.24 || 6347 || delci |- | 248 || || || Matjaž Zemljič || 4 || 9 || 3 || 0.79 || 84 || |- | 249 || || || Špela Zemljič Jokhadar || 2 || 4 || 3 || 0.68 || 21 || |- | 250 || || P || Aleksander Zidanšek || 13 || 22 || 10 || 6.23 || 509 || |- | 251 || || IP || Primož Ziherl || 21 || 33 || 13 || 16.74 || 977 || |- | 252 || || P || Marko Zgonik (1954 –) || 25 || 49 || 12 || 15.24 || 2620 || |- | 253 || || || Jure Zupan (1975 –) || 43 || 71 || 34 || 31.76 || 5838 || delci |- | 254 || || D || Anže Zupanc || 56 || 94 || 46 || 35.96 || 10809 || delci |- | 255 || || P || Črtomir Zupančič (1928 –; ZRN )* || 39 || 83 || 18 || 23,27 || 7069 || |- | 256 || || P || Tomaž Zwitter (1961 –) || 37 || 70 || 34 || 35.02 || 5444 || astro |- | 257 || Ž || P || Nedjeljka Žagar || 8 || 13 || 7 || 6.95 || 218 || |- | 258 || || || Matjaž Žaucer (1945 –) || 8 || 11 || 2 || 1.7 || 208 || |- | 259 || || || Boštjan Žekš (1940 –)* || 45 || 77 || 19 || 54,89 || 7592 || |- | 260 || || D || Rok Žitko (1978 –) || 12 || 21 || 11 || 20.45 || 464 || |- | 261 || || IP || Matjaž Žitnik || 17 || 26 || 12 || 2.63 || 876 || |- | 262 || || IP || Marko Žnidarič || 24 || 42 || 20 || 13.13 || 1929 || |- | 263 || || || Dejan Žontar (1968 –) || 63 || 122 || 36 || 104.02 || 15438 || delci |- | 264 || || || Slobodan Žumer (1945 –)* || 53 || 92 || 27 || 75,84 || 11321 |} Visoko uvrščene osebe so zaznamovane z zvezdico. Vse te so bile 8. junija vnovič preverjene z novo verzijo 'Publish or Perish' hkrati upoštevajoč različne mogoče verzije pisanja priimka (n.p.: "S. Žumer" OR "S Zumer"). P = profesor, D = docent; '>' za 'Področjem' pomeni, da so vse navedene vrednosti le spodnje meje, ker Google Scholar, ki ga uporablja 'Publish or Perish', ni mogel prebrati vseh navedkov ali pa je P&P program javil napako. <br /> == Glej tudi == * [[seznam fizikov]] * [[seznam slovenskih matematikov]] {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Fizik]] [[Kategorija:Slovenski fiziki| ]] 2746ahc9w3xj86t57lcvcwf33rqbox7 1987 0 608 6682282 6399314 2026-05-28T09:48:36Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke President_Ronald_Reagan_making_his_Berlin_Wall_speech.jpg z [[c:File:President_Ronald_Reagan_Making_His_Berlin_Wall_Speech_at_Brandenburg_Gate_West_Berlin_-_DPLA_-_e5f32e4ef48546eeda83f863a08fef32.jpg|President_Ron 6682282 wikitext text/x-wiki {{leto|1980|20}} '''1987''' ('''[[Rimske številke|MCMLXXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == [[slika:President Ronald Reagan Making His Berlin Wall Speech at Brandenburg Gate West Berlin - DPLA - e5f32e4ef48546eeda83f863a08fef32.jpg|thumb|Ronald Reagan med govorom pred [[Brandenburška vrata|brandenburškimi vrati]]: »Gospod Gorbačov, podrite ta zid!«]] [[slika:Lundi noir - FTSE 100 Index du 19 juillet 1987 au 19 janvier 1988.png|thumb|Gibanje delniškega indeksa 100 največjih podjetij na londonski borzi ([[FTSE 100 Indeks|FTSE 100]]) med julijem 1987 in januarjem 1988]] * [[11. februar]] – podjetje [[British Airways]] je [[privatizacija|privatizirano]] in uvrščeno na [[borza|borzo]]. * [[18. februar]] – izide [[Nova revija 57|75. številka ''Nove revije'']] s prispevki za slovenski nacionalni program. * [[24. februar]] – pojavi se [[SN 1987A]], prva [[supernova]], vidna s prostim očesom, po letu [[1604]]. * [[26. februar]] – v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] izbruhne t. i. »[[plakatna afera]]«, ko se izkaže, da je bil [[plakat]] za [[štafeta mladosti|štafeto mladosti]], ki ga je izdala [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]], predelan izdelek [[Nacizem|nacistične]] propagande. * [[4. marec]] – [[afera Iran-Contra]]: ameriški predsednik [[Ronald Reagan]] v televizijskem nagovoru javnosti prizna, da so se pogovori z [[Iran]]om sprevrgli v trgovanje z orožjem in talci. * [[13. april]] – [[Portugalska]] in [[Ljudska republika Kitajska]] podpišeta dogovor, po katerem bo Kitajska leta 1999 prevzela suverenost nad [[Macao]]m. * [[28. maj]] – devetnajstletni zahodnonemški pilot [[Mathias Rust]] se izogne [[Sovjetska zveza|sovjetski]] zračni obrambi in z majhnim zasebnim letalom pristane blizu [[Rdeči trg|Rdečega trga]] v [[Moskva|Moskvi]]. * [[12. junij]] – ameriški predsednik Ronald Reagan v govoru v [[Berlin]]u pozove sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]], naj Sovjetska zveza odstrani [[berlinski zid]]. * [[28. junij]] – [[iransko-iraška vojna]]: [[Irak|iraška]] bojna letala bombardirajo naselje [[Sardašt]] na zahodu [[Iran]]a z [[iperit]]om. * [[11. julij]] – po oceni [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] doseže na ta dan število ljudi pet milijard. * [[31. julij]] – v spopadih s [[Saudova Arabija|saudskimi]] varnostnimi silami v [[Meka|Meki]] umre več sto iranskih romarjev. * [[17. avgust]] – [[Rudolf Hess|Rudolfa Hessa]] najdejo mrtvega v njegovi celici v [[Zapor Spandau|zaporu Spandau]]; storil naj bi [[samomor]]. * [[23. september|23.]] – [[24. september]] – nacionalistična struja na čelu s [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] prevzame nadzor v [[Zveza komunistov Srbije|Zvezi komunistov Srbije]] na osmem zasedanju centralnega komiteja (CK ZKS); Miloševićev najvidnejši kritik [[Dragiša Pavlović]] je razrešen s položaja v CK. * [[3. oktober]] – [[Kanada]] in [[Združene države Amerike]] sklenejo sporazum o prosti trgovini, predhodnika [[sporazum NAFTA|sporazuma NAFTA]]. * [[19. oktober]] – [[črni ponedeljek (1987)|črni ponedeljek]]: na borzah po vsem svetu strmo pade vrednost vrednostnih papirjev. * [[7. november]] – [[Zine al-Abidine Ben Ali]] postane [[predsednik Tunizije]]. * [[15. november]] – v [[Romunija|romunskem]] mestu [[Brașov]] izbruhne množični delavski upor proti [[Nicolae Ceaușescu|Ceaușescu]]jevi ekonomski politiki. * [[25. november]] – [[Tajfun Nina (1987)|tajfun Nina]] doseže [[Filipini|Filipine]]; v divjanju neurja umre 1000 ljudi. * [[8. december]] – ** ameriški predsednik Ronald Reagan in generalni sekretar Sovjetske zveze [[Mihail Gorbačov]] podpišeta sporazum o uničenju [[jedrsko orožje|jedrske oborožitve]] srednjega in kratkega dosega. ** [[izraelsko-palestinski konflikt]]: v [[Gaza, Bližnji vzhod|Gazi]] in na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] se prične [[prva intifada]]. * [[9. december|9.]] – [[15. december]] – s stavko delavcev ljubljanskega [[Litostroj]]a pod vodstvom [[France Tomšič (politik)|Franceta Tomšiča]] se prične proces pluralizacije politike v [[Slovenija|Sloveniji]]. * [[20. december]] – trajekt [[MV Doña Paz|MV ''Doña Paz'']] trči v tanker ''Vector 1'' in se potopi v prelivu Tablas na Filipinih, pri čemer po oceni umre več kot 4000 ljudi. == Rojstva == [[slika:Anze Kopitar portrait.jpg|thumb|150px|Anže Kopitar]] * [[5. januar]] – [[Franc Bogovic]], belgijski podjetnik in politik slovenskih korenin * [[20. januar]] – [[Marco Simoncelli]], italijanski motociklistični dirkač († [[2011]]) * [[12. marec]] – [[Teimour Radjabov]], azerbajdžanski šahist * [[9. april]] – [[Jesse McCartney]], ameriški pevec * [[19. april]] – [[Marija Šarapova]], ruska tenisačica * [[4. maj]] – [[Jorge Lorenzo]], španski motociklistični dirkač * [[22. maj]] – [[Novak Đoković]], srbski tenisač * [[24. junij]] – [[Lionel Messi]], argentinski nogometaš * [[3. julij]] – [[Sebastian Vettel]], nemški dirkač Formule 1 * [[1. avgust]] – [[Jakov Fak]], hrvaški biatlonec * [[7. avgust]] – [[Maj Ti Ngujenkim]], nemška novinarka in kemičarka * [[24. avgust]] – [[Anže Kopitar]], slovenski hokejist * [[28. september]] – [[Hilary Duff]], ameriška igralka in pevka * [[6. november]] – [[Ana Ivanović]], srbska tenisačica == Smrti == [[slika:Andy Warhol 1977.jpg|thumb|150px|Andy Warhol]] * [[19. januar]] – [[Lawrence Kohlberg]], ameriški psiholog (* [[1927]]) * [[23. januar]] – [[Gregor Strniša]], slovenski pesnik in dramatik (* [[1930]]) * [[4. februar]] – [[Carl Rogers]], ameriški psiholog (* [[1902]]) * [[22. februar]] – ** [[Franjo Dominko]], slovenski fizik in astronom (* [[1903]]) ** [[Andy Warhol]], ameriški slikar (* [[1928]]) * [[19. marec]] – [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie]], francoski plemič in fizik, nobelovec (* [[1892]]) * [[27. marec]] – [[Stane Kavčič]], slovenski politik (* [[1919]]) * [[19. april]] – [[Maxwell Davenport Taylor]], ameriški general in diplomat (* [[1901]]) * [[27. april]] – [[Srečko Brodar]], slovenski geolog, arheolog in paleontolog (* [[1893]]) * [[29. april]] – [[Slavko Jan]], slovenski gledališki režiser in igralec (* [[1904]]) * [[30. april]] – [[Marc Aaronson]], ameriški astronom (* [[1950]]) * [[14. maj]] – ** [[Rita Hayworth]], ameriška filmska igralka (* [[1918]]) ** [[Vitomil Zupan]], slovenski pisatelj (* [[1914]]) * [[17. maj]] – [[Gunnar Myrdal]], švedski ekonomist, nobelovec (* [[1898]]) * [[27. maj]] – [[John Howard Northrop]], ameriški biokemik, nobelovec (* [[1891]]) * [[22. junij]] – [[Fred Astaire]], ameriški pevec, plesalec in filmski igralec (* [[1899]]) * [[17. avgust]] – [[Rudolf Hess]], nemški nacistični uradnik (* [[1894]]) * [[26. avgust]] – [[Georg Wittig]], nemški kemik, nobelovec (* [[1897]]) * [[29. avgust]] – [[Antoinette de Vaucouleurs]], francosko ameriška astronomka (* [[1921]]) * [[11. september]] – [[Peter Tosh]], jamajški reggae glasbenik (* [[1944]]) * [[21. september]] – [[Jaco Pastorius]], ameriški glasbenik (* [[1951]]) * [[2. oktober]] – [[Peter Brian Medawar]], britanski imunolog (* [[1915]]) * [[9. oktober]] – [[William Murphy (znanstvenik)|William P. Murphy]], ameriški zdravnik, nobelovec (* [[1892]]) * [[13. oktober]] – [[Walter Houser Brattain]], ameriški fizik, nobelovec (* [[1902]]) * [[20. oktober]] – [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]], ruski matematik (* [[1903]]) * [[7. november]] – [[Arne Borg]], švedski plavalec (* [[1901]]) * [[2. december]] – [[Luis Federico Leloir]], argentinski biokemik, nobelovec (* [[1906]]) * [[24. december]] – [[Joop den Uyl]], nizozemski politik (* [[1919]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] – [[J. Georg Bednorz]], [[K. Alexander Müller]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] – [[Donald J Cram]], [[Jean-Marie Lehn]], [[Charles J. Pedersen]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] – [[Susumu Tonegava]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] – [[Josip Aleksandrovič Brodski]] (Joseph Brodsky) * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] – [[Oscar Arias Sanchez]] * [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|Ekonomija]] – [[Robert Solow]] {{Zbirka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1987|*]] 9155egpnid76z1gfsl43zvq78sow4r0 638 0 2346 6682299 4224800 2026-05-28T10:13:36Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6682299 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 638''' ('''[[rimske številke|DCXXXVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[Arabci]] so zavzeli [[Jeruzalem]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 638|*]] su3p81ntvwbqqedpdjkd5ldcsz28v2t 28. maj 0 2716 6682297 6677103 2026-05-28T10:12:41Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6682297 wikitext text/x-wiki '''28. maj''' je 148. [[dan]] [[leto|leta]] (149. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 217 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[585 pr. n. št.]]: ** Končala se je šestdnevna [[bitka]] med [[Lidija|lidijskim]] kraljem [[Aliat II.|Aliatom II.]] in [[Medijci|medijskem]] kraljem [[Kjaksar]]om. ** Zgodil se je [[Sončev mrk]], ki ga je napovedal [[Tales]]. * [[1503]] – V skladu s [[papeška bula|papeško bulo]] [[papež]]a [[papež Aleksander VI.|Aleksandra VI.]] sta se poročila [[Jakob IV. Škotski]] in [[Margaret Tudor]]. * [[1588]] – [[Španija|Španska]] [[mornarica]] je odplula proti [[Anglija|Angliji]]. * [[1871]] – Končala se je [[Pariška komuna]]. * [[1903]] – V [[Maribor]]u je bilo ustanovljeno [[Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko]]. * [[1919]] – Začela se je ofenziva slovenskih in srbskih enot na [[Južna Koroška (Avstrija)|Koroškem]]. * [[1936]] – [[Alan Turing]] je objavil knjigo ''O izračunljivih številih'' (''On Computable Numbers''). * [[1937]] – [[Neville Chamberlain]] je bil izvoljen za [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|predsednika vlade Združenega kraljestva]]. * [[1940]]: ** [[Belgija]] se je predala [[Nemčija|Nemčiji]]. ** [[Kralj]] [[Leopold III. Belgijski]] se je razglasil za [[vojni ujetniki|vojnega ujetnika]]. ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britansko]]-[[Francija|francosko]]-[[Poljska|poljske]] [[vojaška enota|enote]] so zasedle [[Narvik]]. * [[1941]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojska]] se je začela umikati s [[Kreta|Krete]]. ** [[Grčija|Grški]] [[kralj]] in [[vlada]] sta se umaknila v [[Kairo]]. * [[1942]] – [[Mehika]] je napovedala [[vojna|vojno]] silam [[trojni pakt|trojnega pakta]]. * [[1961]] – V več časopisih je izšel članek [[Peter Benenson|Petra Benensona]] ''Pozabljeni zaporniki'' ([[angleščina|angl.]] ''The Forgotten Prisoners''), kar danes velja za ustanovitev [[Amnesty International]]. * [[1964]] – Ustanovljena je bila [[Palestinska osvobodilna organizacija]]. * [[1975]] – Z [[Lagoški sporazum|Lagoškim sporazumom]] je bila ustanovljena [[Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav]]. * [[1982]] – [[Janez Pavel II.]] je po 450 letih postal prvi [[papež]], ki je obiskal [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. * [[1987]] – [[Mathias Rust]] je preletel [[zračni prostor]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in pristal na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] v [[Moskva|Moskvi]]. * [[1995]] – [[Potres]] v [[Rusija|ruskem]] [[Neftegorsk]]u je povzročil najmanj 2000 žrtev. * [[1998]] – [[Pakistan]] je izvedel pet jedrskih poskusov. * [[1999]] – Po 22 letih restavratorskih del je bila v [[Milano|Milanu]] spet na ogled [[Leonardo da Vinci|da Vincijeva]] [[Zadnja večerja (Leonardo da Vinci)|Zadnja večerja]]. == Rojstva == [[Slika:Kylie Minogue Cannes.jpg|thumb|170px|[[Kylie Minogue]]]] * [[1140]] – [[Xin Qiji]], kitajski pesnik († [[1207]]) * [[1369]] – [[Muzio Sforza]], italijanski condottiero, ustanovitelj dinastije Sforza († [[1424]]) * [[1370]] – [[Ivan Neustrašni]], burgundski vojvoda († [[1417]]) * [[1524]] – [[Selim II.]], turški sultan († [[1574]]) * [[1588]] – [[Pierre Séguier]], francoski kancler († [[1672]]) * [[1641]] – baron [[Janez Vajkard Valvasor]], slovenski plemič, polihistor, zgodovinar, topograf, etnograf, risar (tega dne je bil krščen) († [[1693]]) * [[1660]] – [[Jurij I. Britanski|Jurij I.]], angleški kralj († [[1727]]) * [[1738]] – [[Joseph-Ignace Guillotin]], francoski zdravnik († [[1814]]) * [[1779]] – [[Thomas Moore]], irski pesnik († [[1852]]) * [[1807]] – [[Jean Louis Rodolphe Agassiz]], švicarsko-ameriški zoolog, geolog († [[1873]]) * [[1853]] – [[Carl Larsson]], švedski slikar († [[1919]]) * [[1858]] – [[Carl Rickard Nyberg]], švedski izumitelj († [[1939]]) * [[1881]] – [[Daniel François Malherbe]], južnoafriški pisatelj, pesnik, dramatik († [[1969]]) * [[1884]] – [[Edvard Beneš]], češki državnik († [[1948]]) * [[1892]] – [[Joseph Dietrich|Joseph »Sepp« Dietrich]], nemški nacistični general († [[1966]]) * [[1901]] – [[Anton Vodnik]], slovenski pesnik († [[1965]]) * [[1908]] – [[Ian Lancaster Fleming]], angleški pisatelj, novinar († [[1964]]) * [[1912]] – [[Patrick White]], avstralski pisatelj, nobelovec 1973 († [[1990]]) * [[1915]] – [[Joseph Harold Greenberg]], ameriški jezikoslovec († [[2001]]) * [[1916]] – [[Walker Percy]], ameriški pisatelj († [[1990]]) * [[1922]] – [[José Craveirinha]], mozambiški pesnik († [[2003]]) * [[1923]] – ** [[György Ligeti]], madžarsko-avstrijski skladatelj († [[2006]]) ** [[Nandamuri Taraka Rama Rao]], indijski filmski igralec, režiser in producent († [[1996]]) * [[1925]] – [[Bülent Ecevit]], turški politik in državnik († [[2006]]) * [[1934]] – [[Dušan Ferluga]], slovenski patolog * [[1938]] – [[Jerry West|Jerry »Mr. Clutch« West]], ameriški košarkar * [[1944]] – [[Rudy Giuliani]], ameriški politik * [[1945]] – [[John Fogerty]] * [[1968]] – [[Kylie Minogue]], avstralska pevka * [[1983]] – [[Jernej Damjan]], slovenski smučarski skakalec * [[1990]] – [[Rohan Dennis]], avstralski cestni kolesar * [[1999]] – [[Cameron Boyce]] († [[2019]]) * [[2001]] – [[Lovro Planko]], slovenski biatlonec == Smrti == * [[1023]] – [[Wulfstan]], nadškof Yorka, pridigar * [[1172]] – [[Vitale II. Michiel]], beneški dož * [[1242]] – [[Guillaume Arnaud]], francoski dominikanski inkvizitor * [[1357]] – [[Alfonz IV. Portugalski|Alfonz IV.]], portugalski kralj (* [[1291]]) * [[1365]] – [[Roger de Pins]], veliki mojster [[Malteški viteški red|Rodoških vitezov]] * [[1779]] – [[Thomas Chippendale st.]], angleški izdelovalec pohištva (* [[1718]]) * [[1787]] – [[Johan Georg Leopold Mozart]], avstrijski violinist, skladatelj (* [[1719]]) * [[1805]] – [[Luigi Boccherini]], italijanski skladatelj (* [[1743]]) * [[1810]] – [[Karel Avgust Švedski|Karel Avgust]], kronski princ Švedske (* [[1768]]) * [[1849]] – [[Anne Brontë]], angleška pisateljica (* [[1820]]) * [[1900]] – sir [[George Grove]], angleški muzikolog (* [[1820]]) * [[1937]] – [[Alfred Adler]], avstrijski psihiater (* [[1870]]) * [[1972]] – [[Edvard VIII. Britanski|Edvard VIII.]], britanski kralj (* [[1894]]) * [[1975]] – [[Lung Chien]], kitajski filmski režiser in filmski igralec (* [[1916]]) * [[1980]] – [[Rolf Herman Nevanlinna]], finski matematik (* [[1895]]) * [[1981]] – [[Stefan Wyszyński]], poljski kardinal (* [[1901]]) * [[2001]] – [[Francisco Varela]], čilski biolog, filozof (* [[1946]]) * [[2003]] – ** [[Oleg Grigorjevič Makarov]], ruski kozmonavt (* [[1933]]) ** [[Ilja Prigogine]], belgijski fizik, kemik ruskega rodu, nobelovec (* [[1917]]) * [[2004]] – [[Sergej Vrišer]], slovenski umetnostni zgodovinar, muzeolog, konzervator (* [[1920]]) == Prazniki in obredi == * [[Etiopija]] – konec vojaškega vladanja * [[Armenija]] – dan prve republike [[Kategorija:Dnevi v letu|528]] [[Kategorija:Maj|128]] 5f0jecabbtja2ojvhcgbz3hzhbrlwrq Rusija 0 4766 6682306 6679461 2026-05-28T10:41:45Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke President_Reagan_meeting_with_Soviet_General_Secretary_Gorbachev_at_Hofdi_House_during_the_Reykjavik_Summit_Iceland.jpg z [[c:File:President_Ronald_Reagan_Meeting_with_Soviet_General_Secretary_Gorbachev_at_Hofdi_Ho 6682306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Российская Федерация<br />''Rossijskaja Federacija'' | conventional_long_name = Ruska federacija | common_name = Rusija | common_name2 = Rusije | image_flag = Flag of Russia.svg | image_coat = Coat of Arms of the Russian Federation.svg | national_anthem = [[Državna himna Rusije|Državna himna Ruske federacije]]<br/>[[File:National Anthem of Russia (2000), instrumental, one verse.ogg]] | image_map = Russian Federation (orthographic projection) - All Territorial Disputes.svg | map_caption = Lega Rusije (svetlo zeleno: ozemlja pod rusko okupacijo, ki mednarodno niso priznana kot del Rusije) | capital = [[Moskva]] | latd = 55 | latm = 45 | latNS = N | longd = 37 | longm = 37 | longEW = E | largest_city = capital | official_languages = [[ruščina]]<sup>1</sup> | ethnic_groups = {{unbulleted list | 71,7&nbsp;% [[Rusi]] | 3,2&nbsp;% [[Tatari]] | 1,1&nbsp;% [[Baškirji]] | 1,1&nbsp;% [[Čečeni]] | 11,3&nbsp;% drugi | 11,6&nbsp;% neznano }} | religion_ref = <ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/TSennosti/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/posts/download/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref> | religion = {{ublist|item_style=white-space;|{{Tree list}} * 61&nbsp;% krščanstvo ** 60&nbsp;% pravoslavje ** 1&nbsp;% drugi kristjani {{Tree list/end}}|24&nbsp;% ateizem|9&nbsp;% islam|2&nbsp;% drugo<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/327646-kalmykia-buddhism-russia |title=Check out Russia's Kalmykia: The only region in Europe where Buddhism rules the roost |last=Shevchenko |first=Nikolay |date=2018-02-21 |website=[[Russia Beyond]] |access-date=2023-02-11}}</ref>|4 % neopredeljeno}} | government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]]<br />[[zvezna republika]] pod [[avtoritarizem|avtoritarno]]<ref>{{cite web | title=Russia: Freedom in the World 2023 Country Report | website=Freedom House | date=9 March 2023 | url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2023 | access-date=17 April 2023 | archive-date=11 March 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230311093511/https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2023 | url-status=live }}</ref><ref name="Kuzio-2016"/> [[diktator|diktaturo]]<ref name="Krzywdzinski">{{cite book | first = Martin |last=Krzywdzinski |year= 2020 | title = Consent and Control in the Authoritarian Workplace: Russia and China Compared | publisher = [[Oxford University Press]] | page = 252 | isbn = 978-0-19-252902-2 | url = {{GBurl|id=gz5MDwAAQBAJ|p=252}}|quote=''officially a democratic state with the rule of law, in practice an authoritarian dictatorship''}}</ref><ref name="o730">{{cite journal | last=Fischer | first=Sabine | title=Russia on the road to dictatorship | journal=SWP Comment | year=2022 | publisher=Stiftung Wissenschaft und Politik (SWP), German Institute for International and Security Affairs | doi=10.18449/2022C30 | url=https://www.swp-berlin.org/10.18449/2022C30/ | access-date=24 July 2024 | page= | archive-date=24 July 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240724183023/https://www.swp-berlin.org/10.18449/2022C30/ | url-status=live }}</ref> | leader_title1 = [[predsednik Rusije|predsednik]]: | leader_name1 = [[Vladimir Putin]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Rusije|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Mihail Mišustin]] | sovereignty_type = [[Rusko cesarstvo|Ustanovitev]] | established_event1 = razglašena | established_date1 = [[12. junij]]a [[1990]] <!--Kongres ljudskih odposlancev jo je razglasil 12. junija 1991 (http://en.g8russia.ru/land/russia/history/). --> | established_event2 = dokončana | established_date2 = [[25. december|25. decembra]] [[1991]] | area_km2 = 17.075.400 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | area_rank = 1. | percent_water = 13 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | population_estimate = 143,569,049 <ref name="gks.ru-popul">{{cite web |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/PrPopul2025_Site.xlsx |format=XLSX |script-title=ru:Предварительная оценка численности постоянного населения на 1 января 2025 года |trans-title=Preliminary estimate of the permanent population as of January 1, 2025 |language=ru |work=[[Federal State Statistics Service (Russia)|Russian Federal State Statistics Service]] |access-date=10 March 2025 }}</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 9. | population_density_km2 = 8,4 | population_density_rank = 209. | demonym = Rús, Rúsinja, Rúsi, Rúsinje | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMF.org-2023">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=922,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Russia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-10}}</ref> | GDP_nominal = 1,86 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 11. | GDP_PPP = 5,06 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 6. | GDP_nominal_per_capita = 13.006 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 72. | GDP_PPP_per_capita = 35.310 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 60. | Gini = 36,0 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=RU |title=GINI index (World Bank estimate) – Russian Federation |publisher=World Bank |access-date=2022-06-23}}</ref> | HDI = 0,822 | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = | HDI_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 52. | currency = [[ruski rubelj|rubelj]] | currency_code = RUB | time_zone = | utc_offset = +2 do +12 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = | cctld = [[.ru]], [[.рф]] (rezervirana tudi [[.su]]) | calling_code = 7 | footnote1 = Na posameznih območjih so uradni še [[Seznam uradnih jezikov Rusije|številni drugi jeziki]]. }} '''Rusija''' ({{jezik-ru|Росси́я}}, ''Rossíja'') ali{{efn|Iz 1.&nbsp;člena Ustave Rusije: »Imeni ''Ruska federacija'' in ''Rusija'' sta enakovredni.«}} '''Ruska federacija''' (Росси́йская Федера́ция, ''Rossíjskaja Federácija'' {{avdio|Ru-Rossiyskaya Federatsiya Rossiya.ogg|poslušaj}}) je država v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] in [[Severna Azija|Severni Aziji]]. Je [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največja država po površini na svetu]], razteza se čez enajst časovnih pasov in meji na štirinajst držav.{{efn|Rusija meji na zahodu na [[Norveška|Norveško]], [[Finska|Finsko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Latvija|Latvijo]], [[Litva|Litvo]], [[Poljska|Poljsko]] (zadnji dve prek [[eksklava|eksklave]] na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]]), [[Belorusija|Belorusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], na jugu pa na [[Gruzija|Gruzijo]], [[Azerbajdžan]], [[Kazahstan]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]]. Na jugovzhodu ima morsko mejo z [[Japonska|Japonsko]].}} Po prebivalstvu je Rusija na [[Seznam držav po prebivalstvu|devetem mestu]] med državami sveta in prva v Evropi. Glavno in največje mesto države je [[Moskva]]. [[Sankt Peterburg]] je drugo največje mesto v Rusiji in velja za »kulturno prestolnico« države. Druga večja mesta so [[Novosibirsk]], [[Jekaterinburg]], [[Kazan]], [[Krasnojarsk]], [[Nižni Novgorod]], [[Čeljabinsk]], [[Krasnodar]], [[Samara]] in [[Omsk]]. Prva vzhodnoslovanska država, [[Kijevska Rusija]] (prednica današnjih [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] in Rusije), je nastala v 9. stoletju in leta 988 je sprejela [[pravoslavno krščanstvo]] od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Kijevska Rusija je kasneje razpadla, iz nje pa je med drugim izšla [[Moskovska velika kneževina]], ki je zrasla v [[Rusko carstvo]]. Do začetka 18. stoletja se je Rusija močno povečala z osvojitvami, priključitvami in dosežki [[Seznam ruskih raziskovalcev|ruskih raziskovalcev]] ter postala [[Ruski imperij]], ki ostaja tretji največji v zgodovini. [[Ruska revolucija]] leta 1917 je končala monarhično vladavino in zamenjala jo je [[RSFSR]], prva ustavno [[Socializem|socialistična]] država na svetu. Po [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] je RSFSR s še tremi sovjetskimi republikami ustanovila [[ZSSR|Sovjetsko zvezo]], v kateri je bila največja in najpomembnejša članica. Sovjetska zveza je v 30. letih [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina|na račun milijonov življenj]] doživela hitro [[Industrializacija|industrializacijo]] in v drugi svetovni vojni na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] odigrala odločilno vlogo za [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznike]]. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] je tekmovala z [[ZDA|Združenimi državami]] za globalni ideološki vpliv. Sovjetsko obdobje je bilo čas najpomembnejših ruskih tehnoloških dosežkov, vključno s [[Sputnik 1|prvim umetnim satelitom]] in [[Vostok 1|prvo človeško odpravo v vesolje]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je Ruska SFSR postala neodvisna Ruska federacija. Sprejeta je bila nova [[Ruska ustava|ustava]], ki je uveljavila [[federacija|federalni]] polpredsedniški sistem. Od preloma stoletja v ruskem političnem sistemu dominira [[Vladimir Putin]], pod komer je država doživela demokratično nazadovanje in premik proti [[avtoritarizem|avtoritarizmu]]. Rusija je bila vpletena v več vojn v bivših sovjetskih in drugih državah, vključno s [[Prva čečenska vojna|prvo]] in [[Druga čečenska vojna|drugo čečensko vojno]], [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijsko vojno]], [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] ter [[rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]]. Leta 2014 je okupirala in si po mednarodno nepriznanem referendumu priključila [[Krimski polotok]], leta 2022 pa še štiri ukrajinske oblasti. Zaradi agresije na Ukrajino je Rusija od 2014 in zlasti od 2022 podvržena večjemu številu mednarodnih sankcij. Na mednarodnem nivoju se Rusija {{Medjezikovna povezava|Mednarodne uvrstitve Rusije|lt=uvršča na najnižja mesta|en|International rankings of Russia}} po merilih [[Demokracija|demokracije]], [[Kršitve človekovih pravic v Rusiji|človekovih pravic]] in svobode medijev, zaznamuje jo tudi visok nivo korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-13|language=en}}</ref> Rusko gospodarstvo je [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|11. na svetu po nominalnem BDP]] in se močno zanaša na svoje obilne naravne vire. Njeni mineralni in energetski viri so največji na svetu in prihodki od proizvodnje nafte ter zemeljskega plina so globalno visoko uvrščeni. Ruski BDP na prebivalca je 68.; Rusija ima največjo zalogo jedrskega orožja in tretje najvišje izdatke za obrambo na svetu. Država je stalna članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Združenih narodov]], članica [[G20]], [[Šanghajska organizacija sodelovanja|Šanghajske organizacije sodelovanja]], [[BRICS]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] in [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]]. Je vodilna članica postsovjetskih organizacij, kot so [[Skupnost neodvisnih držav]], [[Evrazijska ekonomska unija]] in [[Organizacija dogovora o skupni varnosti]]. V Rusiji je 30 objektov [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Etimologija== Rusko ime države {{jezik|ru|Россия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rossija}}) izhaja iz bizantinskega grškega imena za [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] {{jezik|grc|Ρωσία|italic=no}} ({{jezik|grc-latn|Rosía}}).<ref>{{navedi knjigo |title=The Russians: The People of Europe |url=https://archive.org/details/russians0000miln |last=Milner-Gulland |first=R. R. |year=1997 |publisher=Blackwell Publishing |isbn=978-0-631-21849-4 |pages=[https://archive.org/details/russians0000miln/page/1 1]–4}}</ref> Nova oblika imena Rus', {{jezik|ru|Росия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rosija}}), je bila izposojena iz grškega izraza in je bila prvič uporabljena leta 1387.<ref>{{navedi knjigo |last1=Obolensky |first1=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol/page/16/mode/2up |title=Byzantium and the Slavs |date=1994 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |isbn=9780881410082 |location=Crestwood, NY |pages=17}}</ref> Ime {{Transliteration|ru|Rossija}} se je v ruskih virih pojavilo konec 15. stoletja, vendar so državo njeni prebivalci do konca 17. stoletja pogosteje imenovali med drugim »Rus'«, »ruska zemlja« ({{Transliteration|ru|Russkaja zemlja}}) ali »Moskovska država« ({{Transliteration|ru|Moskovskoje gosudarstvo}}).<ref name=":0">{{navedi knjigo |last1=Langer |first1=Lawrence N. |title=Historical Dictionary of Medieval Russia |date=2021 |location=Lanham |isbn=978-1538119426 |page=182 |edition=2nd |publisher=Rowman & Littlefield}}</ref><ref name="Hellberg-Hirn-1998">{{navedi knjigo |last1=Hellberg-Hirn |first1=Elena |title=Soil and Soul: The Symbolic World of Russianness |url=https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell |date=1998 |publisher=Ashgate |location=Aldershot [Hants, England] |isbn=1855218712 |pages=[https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell/page/54 54]}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii |title=The origins of the Slavic nations: premodern identities in Russia, Ukraine, and Belarus |date=2010 |publisher=Cambridge Univ. Press |isbn=978-0-521-15511-3 |edition=1st |location=Cambridge |pages=213–14, 285}}</ref> Leta 1721 je Peter Veliki spremenil ime države iz [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]] ({{Transliteration|ru|Russkoje carstvo}}) v [[Ruski imperij]] ({{Transliteration|ru|Rossijskaja imperija}}).<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Čeprav v slovenščini tudi v zgodovinskem kontekstu (še posebno pri Kijevski Rusiji) uporabljamo besede Rusija/Rus'/Rusi, ki so po zapisu enake oz. podobne sodobnemu pomenu teh besed, jih ne moremo enačiti, saj se nanašajo na skupno prednico sodobne [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] ter Rusije.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=Ime Kijevska Rusija sledi uveljavljenemu poimenovanju v mednarodni historiografiji, s katerim se označuje prva etapa državnosti v kontekstu daljšega predmodernega pojava Stare Rusije. Rus‘ po eni strani zaobjema različne srednjeveške in zgodnje novoveške politične entitete v vzhodnoslovanskem prostoru, po drugi pa tudi nekdanjo etnično skupino, ki jo je mogoče šteti za nekakšno predhodnico današnjih Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Staro Rusijo in Stare Ruse oziroma Rus‘ je tako treba ločevati od Rusije (rus. Россия, ukr. Россія, blr. Расія), s katero se od začetka 18. stoletja naprej označuje moderna ruska država (Ruski imperij in Ruska federacija).}}</ref> Belorusi in Rusi so šele kasneje prevzeli to ime.<ref>{{Navedi splet|title=Rus {{!}} Slavs, Vikings & Scandinavia {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Rus|website=www.britannica.com|accessdate=2024-01-25|language=en}}</ref> Za ločeno rusko državo se je beseda Rus/Rusija v sodobnem pomenu deloma začela uporabljati v 15. stoletju,<ref name="Hellberg-Hirn-1998"/> vse do 18. stoletja se je zanjo predvsem v Evropi uporabljalo ime Moskovija ([[Latinščina|latinsko]] ''Moscovia'').<ref name=":2" /><ref>Шмидт С. О. Памятники письменности в культуре познания истории России. М., 2007. Т. 1. Стр. 545</ref> V ruščini je več besed, ki se v slovenščino prevedejo kot »Rusi«:{{snd}}{{jezik-ru|русские|translit=russkije|label=none}}, ki se nanaša na narodnostne [[Rusi|Ruse]], {{jezik-ru|российские|translit=rossijskije|label=none}}, državljani Rusije ne glede na narodnost, in v zadnjem času priljubljeno {{jezik-ru|россияне|translit=rossijane|label=none}}, ruski državljani ruske države.<ref name="Hellberg-Hirn-1998" /><ref>{{navedi časopis |last=Merridale |first=Catherine |title=Redesigning History in Contemporary Russia |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2003-01_38_1/page/13 |journal=[[Journal of Contemporary History]] |year=2003 |volume=38 |number=1 |pages=13–28 |doi=10.1177/0022009403038001961 |jstor=3180694 |s2cid=143597960 |issn = 0022-0094}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] izhaja beseda Rus' iz Ruskih ljudi, ki so bili [[Švedska|švedsko]] pleme in so bili izvorni trije člani dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]].<ref>{{navedi knjigo |last=Duczko |first=Wladyslaw |title=Viking Rus |publisher=[[Brill Publishers]] |year=2004 |isbn=978-90-04-13874-2 |pages=10–11}}</ref> [[Finščina|Finska]] beseda za Švede, ''ruotsi'', ima isti izvor.<ref>''The Origin of Rus'''. Omeljan Pritsak. The Russian Review. Vol. 36, No. 3 (Jul. 1977), pp. 249-273 (25 pages). https://doi.org/10.2307/128848; https://www.jstor.org/stable/128848</ref> Poznejše arheološke študije večinoma potrjujejo to teorijo.<ref>{{navedi splet |title=The Swedish Vikings: Who Were the Rus? |url=https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |accessdate=2024-01-18 |archive-date=2023-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231025005710/https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |url-status=dead }}</ref> ==Zgodovina== {{glavni|Zgodovina Rusije}} ===Zgodnja zgodovina=== Prve človeške naselbine na območju Rusije segajo v zgodnji [[paleolitik]]. Predstavniki ''[[Homo erectus]]a'' so pred okrog 2&nbsp;milijonoma let migrirali na območje [[Tamanski polotok|Tamanskega polotoka]] v južni Rusiji.<ref>{{navedi časopis |last1=Shchelinsky |first1=V.E. |last2=Gurova |first2=M. |last3=Tesakov |first3=A.S. |last4=Titov |first4=V.V. |last5=Frolov |first5=P.D. |last6=Simakova |first6=A.N. |title=The Early Pleistocene site of Kermek in western Ciscaucasia (southern Russia): Stratigraphy, biotic record and lithic industry (preliminary results) |journal=[[Quaternary International]] |volume=393 |pages=51–69 |date=2016-01-30 |doi=10.1016/j.quaint.2015.10.032|bibcode=2016QuInt.393...51S }}</ref> Na [[severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] so našli [[kremen]]asta orodja, stara okrog 1,5&nbsp;milijona let.<ref>{{navedi splet |last1= Chepalyga |first1= A.L. |last2= Amirkhanov |first2= Kh.A. |last3= Trubikhin |first3= V.M. |last4= Sadchikova |first4= T.A. |last5= Pirogov |first5= A.N. |last6= Taimazov |first6= A.I. |year= 2011 |title= Geoarchaeology of the earliest paleolithic sites (Oldowan) in the North Caucasus and the East Europe |url= http://paleogeo.org/article3.html |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20130520090413/http://paleogeo.org/article3.html |archive-date= 2013-05-20 |access-date= 2013-12-18 }}</ref> [[Radiometrično datiranje|Radiokarbonsko datirani]] primerki iz [[Denisova jama|Denisove jame]] v gorovju [[Altaj]] nakazujejo, da je najstarejši [[Denisovci|denisovec]] živel 195–122.700 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Douka |first1=K. |title=Age estimates for hominin fossils and the onset of the Upper Palaeolithic at Denisova Cave |journal=Nature |year=2019 |volume=565 |issue=7741 |pages=640–644 |doi=10.1038/s41586-018-0870-z |pmid=30700871 |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |bibcode=2019Natur.565..640D |s2cid=59525455 |access-date=2024-01-19 |archive-date=2020-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200506140551/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |url-status=dead }}</ref> V omenjeni jami je bil odkrit tudi fosil [[Denny]], križanke med [[neandertalec|neandertalcem]] in denisovcem, ki je živela okrog 90.000 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last=Warren |first=Matthew |title=Mum's a Neanderthal, Dad's a Denisovan: First discovery of an ancient-human hybrid |date=2018-08-22 |journal=[[Nature]] |volume=560 |issue=7719 |pages=417–418 |doi=10.1038/d41586-018-06004-0 |pmid=30135540 |bibcode= 2018Natur.560..417W |doi-access=free }}</ref> V [[Mezmajska jama|Mezmajski jami]] v Rusiji so bili najdeni eni zadnjih preživelih neandertalcev izpred okrog 45.000 let.<ref>{{navedi časopis |last1= Igor V. Ovchinnikov |last2= Anders Götherström |last3= Galina P. Romanova |last4= Vitaliy M. Kharitonov |last5= Kerstin Lidén |last6= William Goodwin |date= 2000-03-30 |title= Molecular analysis of Neanderthal DNA from the northern Caucasus |url= https://archive.org/details/sim_nature-uk_2000-03-30_404_6777/page/490 |journal= [[Nature]] |volume= 404 |issue= 6777 |pages= 490–493 |bibcode= 2000Natur.404..490O |doi= 10.1038/35006625 |pmid= 10761915 |s2cid= 3101375}}</ref> Prve sledi [[Ust-išimski človek|zgodnjih sodobnih ljudi]] v Rusiji segajo 45.000 let nazaj v [[Zahodna Sibirija|Zahodno Sibirijo]].<ref>{{navedi časopis|vauthors=Fu Q, Li H, Moorjani P, Jay F, Slepchenko SM, Bondarev AA, Johnson PL, Aximu-Petri A, Prüfer K, de Filippo C, Meyer M, Zwyns N, Salazar-García DC, Kuzmin YV, Keates SG, Kosintsev PA, Razhev DI, Richards MP, Peristov NV, Lachmann M, Douka K, Higham TF, Slatkin M, Hublin JJ, Reich D, Kelso J, Viola TB, Pääbo S|title=Genome sequence of a 45,000-year-old modern human from western Siberia |journal=Nature | issue= 7523| pages=445–449|date=2014-10-23|doi=10.1038/nature13810 | pmid=25341783 | volume=514 | pmc=4753769|bibcode=2014Natur.514..445F |hdl= 10550/42071}}</ref> Gosto posejane kulturne ostanke [[Človek|anatomsko sodobnih ljudi]], stare vsaj 40.000 let, so odkrili v [[Kostjonki-Borščjovo|Kostjonki-Borščjovem]]<ref>{{navedi časopis |last1=Dinnis |first1=Rob |last2=Bessudnov |first2=Alexander |last3=Reynolds |first3=Natasha |last4=Devièse |first4=Thibaut |last5=Pate |first5=Abi |last6=Sablin |first6=Mikhail |last7=Sinitsyn |first7=Andrei |last8=Higham |first8=Thomas |title= New data for the Early Upper Paleolithic of Kostenki (Russia) |pmid=30777356 |doi=10.1016/j.jhevol.2018.11.012 |journal=Journal of Human Evolution |year=2019 |pages=21–40 |volume=127|s2cid=73486830 |url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01982049/file/Dinnis%20et%20al%202019%20New%20data%20for%20the%20EUP%20of%20Kostenki%20%28green%20open-access%20post-print%29.pdf }}</ref> in stare 34.600 let pri [[Sungir]]ju, oboje v [[Evropska Rusija|Evropski Rusiji]].<ref>{{navedi časopis |doi=10.1126/science.aao1807 |pmid=28982795 |title=Ancient genomes show social and reproductive behavior of early Upper Paleolithic foragers |journal=Science |volume=358 |issue=6363 |pages=659–662 |year=2017 |vauthors=Sikora, Martin ''et al.'' |bibcode=2017Sci...358..659S |doi-access=free }}</ref> Arktično Rusijo so ljudje dosegli vsaj 40.000 let nazaj v [[Mamontova Kurja|Mamontovi Kurji]].<ref>{{navedi časopis |last=Pavlov |first=Pavel |author2=John Inge Svendsen |author3=Svein Indrelid |date=2001-09-06 |title=Human presence in the European Arctic nearly 40,000 years ago |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2001-09-06_413_6851/page/64 |journal=Nature |volume=413 |pages=64–67 | doi= 10.1038/35092552 |pmid=11544525 |issue=6851|bibcode=2001Natur.413...64P |s2cid=1986562 }}</ref> Antično severnoevrazijsko prebivalstvo Sibirije, genetsko podobno maltinsko-buretski in afontovski kulturi, je bilo pomemben genetski darovalec antičnim ameriškim domorodcem in vzhodnoevropskim lovcem-nabiralcem.<ref>{{navedi časopis |last1=Balter |first1=M. |title=Ancient DNA Links Native Americans With Europe |url=https://archive.org/details/sim_science_2013-10-25_342_6157/page/409 |journal=Science |date=2013-10-25 |volume=342 |issue=6157 |pages=409–410 |doi=10.1126/science.342.6157.409 |pmid=24159019 |bibcode=2013Sci...342..409B |doi-access=free }}</ref> [[File:Yamnaya Steppe Pastoralists.jpg|thumb|320px|left|Bronastodobna širitev Jamne kulture stepskega pastirskega porekla med 3300 in 1500 pr. n. št.,<ref>{{navedi časopis |last1=Gibbons |first1=Ann |title=Thousands of horsemen may have swept into Bronze Age Europe, transforming the local population |journal=Science |date=2017-02-21 |url=https://www.science.org/content/article/thousands-horsemen-may-have-swept-bronze-age-europe-transforming-local-population}}</ref> vključno z Afanasijevo kulturo južne Sibirije]] Po [[Kurganska hipoteza|kurganski hipotezi]] je regija ob Volgi in Dnepru na jugu Rusije in v Ukrajini [[Urheimat|pradomovina]] [[Protoindoevropejci|Protoindoevropejcev]].<ref>{{navedi časopis |last1=Anthony |first1=David W. |last2=Ringe |first2=Don |date=2015-01-01 |title=The Indo-European Homeland from Linguistic and Archaeological Perspectives |journal=Annual Review of Linguistics |volume=1 |issue=1 |pages=199–219 |doi=10.1146/annurev-linguist-030514-124812 |issn=2333-9683|doi-access=free }}</ref> Zgodnje indoevropske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]] v Ukrajini in Rusiji so razširile poreklo [[Jamna kultura|jamne kulture]] in [[Indoevropski jeziki|indoevropske jezike]] po velikem delu Evrazije.<ref>{{navedi časopis|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Llamas|first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=Nature|volume=522|issue=7555|pages=207–211|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836|pmc=5048219|pmid=25731166|bibcode=2015Natur.522..207H|arxiv=1502.02783}}</ref><ref>{{navedi časopis |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=2015-06-10 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS}}</ref> Nomadsko pastirstvo se je razvilo v Pontsko-kaspijski stepi na začetku [[Bakrena doba|bakrene dobe]].<ref name="Belinskij-1999">{{navedi časopis |last1=Belinskij |first1=Andrej |last2=Härke |first2=Heinrich |title=The 'Princess' of Ipatovo |journal=Archeology |volume=52 |issue=2 |year=1999 |url=http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080610043326/http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-date=2008-06-10 |access-date=2007-12-26}}</ref> Ostanke teh stepskih civilizacij so odkrili v krajih, kot so [[Ipatovski kurgan|Ipatovo]],<ref name="Belinskij-1999"/> [[Sintašta]],<ref name="mounted">{{navedi knjigo |author=Drews, Robert |title=Early Riders: The beginnings of mounted warfare in Asia and Europe |year=2004 |publisher=Routledge |location=New York |page=50 |isbn=978-0-415-32624-7}}</ref> [[Arkaim]],<ref>{{navedi splet |author=Koryakova, L. |title=Sintashta-Arkaim Culture |publisher=The Center for the Study of the Eurasian Nomads (CSEN) |url=http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |access-date=2021-05-13 |archive-date=2019-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190228104055/http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |url-status=dead }}</ref> in [[Paziriške gomile|Pazirik]],<ref>{{navedi splet |title=1998 NOVA documentary: "Ice Mummies: Siberian Ice Maiden" |work=Transcript |url=http://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/2517siberian.html |access-date=2021-05-13}}</ref> ki vsebujejo najzgodnejše znane sledi konj v bojevanju.<ref name="mounted"/> Genetsko sestavo govorcev [[Uralski jeziki|jezikov uralske družine]] v severni Evropi je oblikovala migracija iz [[Sibirija|Sibirije]], ki se je začela vsaj 3500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Lamnidis |first1=Thiseas C. |last2=Majander |first2=Kerttu |last3=Jeong |first3=Choongwon |last4=Salmela |first4=Elina |last5=Wessman |first5=Anna |last6=Moiseyev |first6=Vyacheslav |last7=Khartanovich |first7=Valery |last8=Balanovsky |first8=Oleg |last9=Ongyerth |first9=Matthias |last10=Weihmann |first10=Antje |last11=Sajantila |first11=Antti |last12=Kelso |first12=Janet |last13=Pääbo |first13=Svante |last14=Onkamo |first14=Päivi |last15=Haak |first15=Wolfgang |date=2018-11-27 |title=Ancient Fennoscandian genomes reveal origin and spread of Siberian ancestry in Europe |journal=Nature Communications |language=en |volume=9 |issue=1 |page=5018 |doi=10.1038/s41467-018-07483-5 |pmid=30479341 |pmc=6258758 |bibcode=2018NatCo...9.5018L |s2cid=53792952 |issn=2041-1723}}</ref> Med 3. in 4. stoletjem našega štetja je v južni Rusiji obstajalo [[Goti|gotsko]] kraljestvo [[Ojum]], ki so ga pozneje zasedli [[Huni]]. Med 3. in 6. stoletjem našega štetja so nomadske invazije, ki so jih vodila vojaška plemena, kot so bili Huni in [[Avari]], nadvladale tudi [[Bosporsko kraljestvo]], helenistično državo, ki je nasledila grške kolonije.<ref>{{navedi knjigo |author=Tsetskhladze, G. R. |title=The Greek Colonisation of the Black Sea Area: Historical Interpretation of Archaeology |publisher=F. Steiner |year=1998 |page=48 |isbn=978-3-515-07302-8}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Turchin, P. |title=Historical Dynamics: Why States Rise and Fall |publisher=Princeton University Press |year=2003 |pages=185–186 |isbn=978-0-691-11669-3}}</ref> [[Hazari]], [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], so do 10. stoletja vladali stepam med Kavkazom na jugu, porečjem Volge na vzhodu in zahodno vse do Kijeva na Dnepru.<ref>{{navedi časopis |last=Weinryb |first=Bernard D. |title=The Khazars: An Annotated Bibliography |journal=Studies in Bibliography and Booklore |publisher=[[Hebrew Union College-Jewish Institute of Religion]] |volume=6 |number=3 |pages=111–129 |year=1963 |jstor=27943361}}</ref> Za njimi so prišli [[Pečenegi]], ki so ustvarili veliko konfederacijo, ki so jo prevzeli [[Kumani]] in [[Kipčaki]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> Predniki [[Rusi|Rusov]] so slovanska plemena, ki so se ločila od Protoindoevropejcev, ki so se pojavili v severovzhodnem delu Evrope okrog 1500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Zhernakova |first1=Daria V. |display-authors=etal |title=Genome-wide sequence analyses of ethnic populations across Russia |volume=112 |number=1 |journal=Genomics |year=2020 |pages=442–458 |doi=10.1016/j.ygeno.2019.03.007 |doi-access=free |publisher=Elsevier |pmid=30902755}}</ref> Vzhodni Slovani so postopoma poselili zahodno Rusijo (približno med današnjima Moskvo in Sankt Peterburgom) v dveh valovih: prvem iz [[Kijev]]a do današnjih [[Suzdal]]a in [[Murom]]a ter drugem iz [[Polock]]a do [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] in [[Rostov]]a.<ref>{{navedi knjigo |author=[[David Christian (historian)|Christian, D.]] |title=A History of Russia, Central Asia and Mongolia |publisher=Blackwell Publishing |year=1998 |pages=6–7 |isbn=978-0-631-20814-3}}</ref> Pred slovanskimi selitvami so to območje poseljevala [[Ugrofinski jeziki|ugrofinsko]] govoreča ljudstva. Od 7. stoletja naprej so prispeli Vzhodni Slovani počasi asimilirali domorodce.<ref name="Curtis-1998">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/2.htm |title=Russia – Early History |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-29}}</ref><ref>Ed. [[Timothy Reuter]], ''The New Cambridge Medieval History'', Volume 3, Cambridge University Press, 1995, pp. 494-497. {{ISBN|0-521-36447-7}}.</ref> Izoblikoval se je vladajoči razred knezov, bojarjev in njihovega oboroženega spremstva mužov.<ref name="Sova">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ===Kijevska Rusija=== {{glavni|Kijevska Rusija}} [[File:Kievan-rus-1015-1113-(en).png|thumb|[[Kijevska Rusija]] po [[svet pri Ljubeču|svetu pri Ljubeču]] leta 1097]] Vzpostavitev prvih vzhodnoslovanskih držav v 9. stoletju je sovpadla s prihodom [[Varjagi|Varjagov]], [[Vikingi|Vikingov]] z območja današnje Švedske,<ref name="Sova"/> ki so se podali vzdolž vodnih poti, ki so se raztezale od vzhodnega Baltika do [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|Črnega]] in [[Volška trgovska pot|Kaspijskega morja]]. Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] so leta 862 Varjaga po imenu [[Rurik]] iz ljudstva starih Rusov izvolili za vladarja [[Veliki Novgorod|Novgoroda]]. Leta 882 se je njegov naslednik [[Oleg Novgorodski|Oleg]] podal na jug in osvojil [[Kijev]], ki je pred tem plačeval davek Hazarom.<ref name="Curtis-1998"/> Rurikov sin [[Igor Kijevski|Igor]] in Igorjev sin [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav]] sta podvrgla vse lokalne [[Vzhodni Slovani|Vzhodne Slovane]] kijevski oblasti in uničila hazarski kaganat<ref>{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii|author-link=Serhii Plokhy |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus |publisher=[[Cambridge University Press]] |date=2006 |page=13 |isbn=978-0-521-86403-9}}</ref> ter sprožila več vojaških odprav v Bizanc in Perzijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Obolensky |first=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol |title=Byzantium & the Slavs |date=1971 |isbn=978-0-88141-008-2 |pages=75–108 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |url-access=registration}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=[[Francis Donald Logan|Logan, Donald F.]] |url=https://archive.org/details/vikingsinhistory00loga |title=The Vikings in History|edition=2nd |date=1992 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-08396-6 |page=201 |url-access=registration}}</ref> V 10. in 11. stoletju je bila Kijevska Rusija ena največjih in najbolj cvetočih držav v Evropi. Vladavina [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] (1019–1054) predstavljata zlato dobo Kijeva, v kateri je bila od [[Bizantinski imperij|Bizanca]] sprejeta pravoslavna krščanska vera in zapisan prvi vzhodnoslovanski [[zakonik]], ''Russkaja Pravda''.<ref name="Curtis-1998"/> Sledilo je obdobje [[fevdalizem|fevdalizma]] in decentralizacije, za katero so značilni neprestani politični boji med člani [[Rurikidi|ruriške dinastije]], ki je kolektivno vladala Kijevski Rusiji. Nastajale so nove kneževine.<ref name="Sova"/> Dominanca Kijeva je upadala, kar je koristilo [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalski kneževini]] na severovzhodu, [[Novgorodska republika|Novgorodski republiki]] na severu in [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinski kneževini]] na jugozahodu.<ref name="Curtis-1998"/> Do 12. stoletja je Kijev izgubil svojo premoč in Kijevska Rusija je razpadla na več kneževin.<ref name="Channon-1995"/> Knez [[Andrej Bogoljubski]] je leta 1169 oplenil Kijev in za svoj sedež določil [[Vladimir, Rusija|Vladimir]],<ref name="Channon-1995">{{navedi knjigo |last1=Channon |first1=John |title=The Penguin historical atlas of Russia |url=https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan |date=1995 |publisher=Penguin |location=London |isbn=0140513264 |page=[https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan/page/16 16]}}</ref> s čimer se je politična moč premaknila na severovzhod.<ref name="Curtis-1998"/> Pod poveljstvom [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] so Novgorodčani odbili [[Švedi|švedski]] napad v [[Bitka na Nevi|bitki na Nevi]] leta 1240,<ref>{{navedi enciklopedijo |title=Battle of the Neva |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-the-Neva |access-date=2021-06-22}}</ref> pa tudi [[Severne križarske vojne|nemške križarje]] v [[Bitka na Čudskem jezeru|bitki na Čudskem jezeru]] leta 1242.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Ostrowski |first=Donald |year=2006 |title=Alexander Nevskii's "Battle on the Ice": The Creation of a Legend |journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]] |volume=33 |pages=289–312 |doi=10.1163/187633106X00186 |jstor=24664446 |number=2/4}}</ref> Mongoli so si po bitki pri Kalki leta 1223 podjarmili vse ruske kneževine razen Novgoroda.<ref name="Sova"/> Kijevska Rusija je naposled podlegla mongolski invaziji v letih 1237–1240, ki ji je sledilo plenjenje Kijeva (1240) in drugih mest, pa tudi smrt velikega dela prebivalstva.<ref name="Curtis-1998" /> Napadalci, pozneje znani kot [[Tatari]], so oblikovali državo [[Zlata horda|Zlato hordo]], ki je območju vladala naslednji dve stoletji.<ref>{{navedi knjigo |last=Halperin |first=Charles J. |url={{GBurl|id=kPwX2dW-V6sC|p=7}} |title=Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History |date=1987 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20445-5 |page=7}}</ref> Tuji zasedbi se je izognila le Novgorodska republika, tako da se je dogovorila za plačilo davka Mongolom.<ref name="Curtis-1998" /> Gališko-volinska kneževina je kasneje postala del [[Velika litovska kneževina|Litve]] in [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Boleslav I. Hrabri|Poljske]], medtem ko je Novgorodska republika še naprej cvetela na severu. Na severovzhodu so bizantinsko-slovanske tradicije Kijevske Rusije prilagodili in oblikovali rusko avtokratsko državo.<ref name="Curtis-1998" /> Pod Mongoli in Tatari je Rusija zaostala za evropskim družbenim razvojem.<ref name="Sova"/> ===Moskovska velika kneževina=== {{glavni|Moskovska velika kneževina}} [[File:Lissner TroiceSergievaLavr.jpg|thumb|[[Sergij Radoneški]] blagoslavlja [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] v [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiškem samostanu sv. Sergija]] pred [[Kulikovska bitka|kulikovsko bitko]], upodobljeno na sliki [[Ernst Lissner|Ernsta Lissnerja]]]] Uničenju Kijevske Rusije je sledil vzpon [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]], sprva kot del [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]].<ref>{{navedi knjigo |last=Glenn E. |first=Curtis |url=https://www.loc.gov/item/97007563 |title=Russia: A Country Study |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |year=1998 |isbn=0-8444-0866-2 |location=Washington DC |chapter=Muscovy |oclc=36351361}}</ref>{{Rp|pages=11–20}} Čeprav je bila Moskva še vedno pod vladavino [[Mongoli|Mongolov]]-[[Tatari|Tatarov]], so ji ti dopustili, da na začetku 13. stoletja začela uveljavljati svoj vpliv na tem območju<ref>{{navedi knjigo |last=Davies |first=Brian L. |title=Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700 |publisher=Routledge |year=2014 |page=4 |url=http://www.reenactor.ru/ARH/PDF/Davies.pdf#page=20}}</ref> in je postopoma postala v vodilna sila v »zbiranju ruskih dežel«.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ko se je leta 1325 v Moskvo preselil sedež metropolita [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], se je njen vpliv povečal.<ref>{{navedi knjigo |last1=Gleason |first1=Abbott |title=A Companion to Russian History |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |location=Chichester |isbn=978-1444308426 |pages=126}}</ref> Moskovski veliki knezi so s pomočjo cerkve, mest in novega plemstva postavili temelje centralizirane države.<ref name="Sova"/> Moskovski poslednji tekmec, [[Novgorodska republika]], je cvetela kot glavno središče trgovine s kožami in najvzhodnejše pristanišče [[Hansa|Hanzeatske zveze]].<ref>{{navedi časopis |last=Halperin |first=Charles J. |title=Novgorod and the 'Novgorodian Land' |jstor=20171136 |volume=40 |number=3 |pages=345–363 |date=September 1999 |publisher=EHESS |journal=Cahiers du Monde russe}}</ref> Leta 1380 je združena vojska ruskih kneževin pod vodstvom [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] Moskovskega zadala Mongolom-Tatarom prelomni poraz v [[Kulikovska bitka|kulikovski bitki]].<ref name="Curtis-1998" /> Z Moskvo se je postopoma zlila materinska kneževina in sosednje kneževine, vključno z nekdaj močnimi tekmeci, kot sta [[Tverska kneževina]] in [[Novgorodska republika]].<ref name="Curtis-1998-3">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |year=1998 |title=Russia – Muscovy |url=http://countrystudies.us/russia/3.htm |access-date=2021-06-25 |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |location=Washington, D.C.}}</ref> [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] (»Veliki«) se je znebil nadoblasti [[Zlata horda|Zlate horde]] (prenehal ji je plačevati davek)<ref name="Sova"/> in utrdil celotno severno Rusijo (zlomil je vpliv Tvera in Novgoroda)<ref name="Sova"/> pod oblastjo Moskve; bil je prvi ruski vladar, ki si je nadel naziv »Veliki knez vseh Rusov«. Po [[padec Konstantinopla|padcu Konstantinopla]] leta 1453 si je Moskva lastila nasledstvo za dediščino [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]]. Ivan III. se je poročil s [[Sofija Paleolog|Sofijo Paleolog]], nečakinjo zadnjega [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinskega cesarja]] [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]], in sprejel bizantinskega dvoglavega orla za svoj ter navsezadnje ruski grb.<ref name="Curtis-1998-3"/> [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] je na začetku 16. stoletja združil celotno Rusijo s priključitvijo nekaj zadnjih neodvisnih ruskih držav.<ref>{{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=M.S. |title=The Origins of the Modern European State System, 1494–1618 |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1317892755 |url={{GBurl|id=smCgBAAAQBAJ|pg=PT281}}}}</ref> ===Rusko carstvo=== {{glavni|Rusko carstvo}} [[File:Ivan IV by anonim (18th c., GIM).jpg|thumb|upright|[[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] je bil med letoma 1533 in 1547 veliki moskovski knez in nato car Rusije do svoje smrti leta 1584.]] V duhu ideje o [[Tretji Rim|tretjem Rimu]] je bil leta 1547 [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] (»Grozni«) uradno okronan kot prvi [[Rusko carstvo|''car'']] Rusije. Car je razglasil nov zakonik ([[Sudebnik iz leta 1550]]), ustanovil prvo rusko fevdalno predstavniško telo ([[zemski sobor]]), prenovil vojsko, omejil vpliv duhovščine in reorganiziral lokalno upravo.<ref name="Curtis-1998-3"/> Med svojo dolgo vladavino je Ivan skoraj podvojil že tako veliko rusko ozemlje s priključitvijo treh tatarskih kanatov: [[Kazanski kanat|Kazanskega]] in [[Astrahanski kanat|Astrahanskega]] ob [[Volga|Volgi]]<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Perrie |first=Maureen |title=The Popular Image of Ivan the Terrible |jstor=4207642 |journal=The Slavonic and East European Review |volume=56 |number=2 |date=April 1978 |pages=275–286 |publisher=Modern Humanities Research Association}}</ref> ter [[Sibirski kanat|Sibirskega]] v jugozahodni Sibiriji. Nazadnje se je do konca 16. stoletja Rusija razširila vzhodno od [[Ural|Uralskega gorovja]].<ref>{{navedi časopis |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Ermak's Siberian Expedition |journal=Russian History |volume=13 |number=1 |pages=1–39 |publisher=Brill Publishers |jstor=24655823 |year=1986|doi=10.1163/187633186X00016 }}</ref> Toda carstvo je oslabila dolga in neuspešna [[livonska vojna]] proti koaliciji [[Krona kraljevine Poljske|kraljevine Poljske]] in [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (pozneje združeni v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]]), [[kraljevina Švedska|kraljevine Švedske]] in Dansko-Norveške za dostop do baltske obale in pomorske trgovine.<ref>{{navedi časopis |last=Filyushkin |first=Alexander |title=Livonian War in the Context of the European Wars of the 16th Century: Conquest, Borders, Geopolitics |year=2016 |pages=1–21 |volume=43 |number=1 |journal=Russian History |publisher=Brill |doi=10.1163/18763316-04301004 |jstor=44647035}}</ref> Leta 1572 je ruska vojska napadajoče [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] popolnoma porazila v ključni [[Bitka pri Molodjah|bitki pri Molodjah]].<ref>{{navedi knjigo |date=2015 |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Reign of Terror: Ivan IV |publisher=Brill |isbn=978-9-004-30401-7 |pages=417–421}}</ref> S smrtjo Ivanovih sinov leta 1598 se je končala stara [[Rurikidi|dinastija Rurikov]], kar je skupaj s strašno [[Ruska lakota 1601–03|lakoto 1601–1603]] sprožilo politično krizo, znano kot [[obdobje težav]], vključno z državljansko vojno, vladavino pretendentov in tujim posredovanjem.<ref>{{navedi časopis |last=Dunning |first=Chester |title=Crisis, Conjuncture, and the Causes of the Time of Troubles |jstor=41036998 |journal=Harvard Ukrainian Studies |year=1995 |publisher=Harvard Ukrainian Research Institute |volume=19 |pages=97–119}}</ref> Razmere je izkoristila Republika obeh narodov in zasedla dele Rusije vse do prestolnice Moskve.<ref>{{navedi časopis |last=Wójcik |first=Zbigniew |title=Russian Endeavors for the Polish Crown in the Seventeenth Century |url=https://archive.org/details/sim_slavic-review_spring-1982_41_1/page/59 |journal=Slavic Review |jstor=2496635 |doi=10.2307/2496635 |publisher=Cambridge University Press |volume=41 |number=1 |year=1982 |pages=59–72|s2cid=164176163 }}</ref> Leta 1612 je ruski prostovoljski korpus pod poveljstvom trgovca [[Kuzma Minin]]a in kneza [[Dmitrij Mihajlovič Požarski|Dimitrija Požarskega]] Poljake prisilil k umiku.<ref>{{navedi časopis |last1=Bogolitsyna |first1=Anna |last2=Pichler |first2=Bernhard |last3=Vendl |first3=Alfred |last4=Mikhailov |first4=Alexander |last5=Sizov |first5=Boris |title=Investigation of the Brass Monument to Minin and Pozharsky, Red Square, Moscow |journal=Studies in Conservation |publisher=Taylor & Francis |year=2009 |volume=54 |number=1 |pages=12–22 |doi=10.1179/sic.2009.54.1.12 |jstor=27867061 |s2cid=138066784}}</ref> Leta 1613 je po odločitvi zemskega sobora prestol zasedla [[Romanovi|bojarska dinastija Romanovih]] in država si je postopoma opomogla od krize.<ref>{{navedi časopis |last=Orchard |first=G. Edward |title=The Election of Michael Romanov |jstor=4210028 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=67 |number=3 |date=July 1989 |pages=378–402}}</ref> V 17. stoletju, obdobju [[Kozaki|Kozakov]], je Rusija nadaljevala z ozemeljsko rastjo.<ref name="Siberia">{{navedi splet |url=https://www.loc.gov/collections/meeting-of-frontiers/articles-and-essays/exploration/russian-discovery-of-siberia/ |title=The Russian Discovery of Siberia |year=2000 |publisher=Library of Congress |location=Washington, D.C. |access-date=2022-01-25}}</ref> Leta 1654 je ukrajinski voditelj [[Bogdan Hmelnicki]] ponudil Ukrajini zaščito ruskega carja [[Aleksej Ruski|Alekseja]], čigar sprejetje te ponudbe je vodilo v še eno [[rusko-poljska vojna (1654–1667)|rusko-poljsko vojno]]. Nazadnje so Ukrajino razdelili vzdolž [[Dneper|Dnepra]], tako da sta bila [[Levobrežna Ukrajina]] in [[Kijev]] pod rusko vladavino.<ref>{{navedi knjigo |last=Frost |first=Robert I. |title=The Northern Wars: War, State and Society in Northeastern Europe, 1558–1721 |date=2000 |publisher=Routledge |isbn=978-0-58206-429-4 |page=13}}</ref> Na vzhodu se je nadaljevalo hitro rusko raziskovanje in kolonizacija velikanske Sibirije v lovu na dragocene kože in slonovino. [[Seznam ruskih raziskovalcev|Ruski raziskovalci]] so pritiskali na vzhod predvsem po sibirskih rečnih poteh in do sredine 17. stoletja so zrasle ruske naselbine v vzhodni Sibiriji, na [[Čukotski polotok|Čukotskem polotoku]], vzdolž reke [[Amur]] in na obali Tihega oceana.<ref name="Siberia"/> Leta 1648 je [[Semjon Ivanovič Dežnjov]] postal prvi Evropejec, ki je preplul [[Beringov preliv]].<ref>{{navedi knjigo |last=Oliver |first=James A. |title=The Bering Strait Crossing: A 21st Century Frontier between East and West |year=2006 |publisher=Information Architects |pages=36–37 |isbn=978-0-9546995-8-1}}</ref> ===Ruski imperij=== {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Growth of Russia 1547-1725.png|thumb|upright=1.4|Širjenje in ozemeljski razvoj Rusije od kronanja [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana IV.]] do smrti [[Peter Veliki|Petra I.]]]] [[Peter Veliki|Peter I.]] je leta 1721 Rusijo proglasil za imperij in vzpostavil kot eno evropskih velesil. V svoji vladavini med letoma 1682 in 1725 je porazil Švedsko v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] (1700–1721), s čimer je državi zagotovil dostop do morja in pomorske trgovine. Leta 1703 je Peter I. na Baltskem morju ustanovil novo rusko prestolnico [[Sankt Peterburg]]. Med svojo vladavino je uveljavil radikalne reforme, s katerimi je Rusijo kulturno približal zahodni Evropi, vendar se je položaj tlačanov v tem obdobju poslabšal.<ref name="Sova"/><ref name="Curtis-1998-2">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/4.htm |title=Russia – Early Imperial Russia |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Spodbujal je manufakture, trgovino in gospodarstvo.<ref name="Sova"/> Na prestolu ga je nasledila [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]] (1725–1727), ki jo je nasledil [[Peter II. Ruski|Peter II.]] (1727–1730), njega pa [[Ana Ruska|Ana]]. Med vladavino hčere Petra I. [[Elizabeta Ruska|Elizabete]] v letih 1741–1762 se je Rusija vpletla v [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]] (1756–1763). Med tem spopadom so ruske enote zasedle [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] in dosegle Berlin.<ref>{{navedi časopis |last=Kohn |first=Hans |title=Germany and Russia |journal=Current History |volume=38 |number=221 |pages=1–5 |year=1960 |publisher=U of California Press |doi=10.1525/curh.1960.38.221.1 |jstor=45310370 |s2cid=249687838 }}</ref> Toda po Elizabetini smrti je Prusiji naklonjeni car [[Peter III. Ruski|Peter III.]] vse te osvojitve vrnil [[kraljevina Prusija|kraljevini Prusiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Raeff |first=Marc |title=The Domestic Policies of Peter III and his Overthrow |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1970-06_75_5/page/1289 |journal=The American Historical Review |volume=75 |number=5 |date=June 1970 |pages=1289–1310 |publisher=[[Oxford University Press]] |jstor=1844479 |doi=10.2307/1844479}}</ref> [[Katarina Velika|Katarina II.]] (»Velika«), ki je vladala med letoma 1762 in 1796, je vodila [[rusko razsvetljenstvo]]. Ruski politični nadzor je razširila na Poljsko-litovsko državo in [[Delitve Poljske|Rusiji priključila večino njenih ozemelj]], s čimer je postala država z največjim številom prebivalcev v Evropi.<ref>{{navedi časopis |last=Perkins |first=James Breck |title=The Partition of Poland |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1896-10_2_1/page/76 |jstor=1833615 |doi=10.2307/1833615 |doi-access=free |volume=2 |number=1 |date=October 1896 |pages=76–92 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press}}</ref> Na jugu je v uspešnih [[Rusko-turške vojne|rusko-turških vojnah]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] rusko mejo pomaknila do Črnega morja in razpustila [[Krimski kanat]] ter [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|priključila Krim]].<ref>{{navedi časopis |last=Anderson |first=M.S. |jstor=4205010 |title=The Great Powers and the Russian Annexation of the Crimea, 1783–1784 |journal=The Slavonic and East European Review |date=December 1958 |volume=37 |number=88 |pages=17–41 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Po zmagah nad [[Kadžari|kadžarskim Iranom]] med [[Rusko-perzijske vojne|rusko-perzijskimi vojnami]] v prvi polovici 19. stoletja je Rusija osvojila tudi Kavkaz.<ref>{{navedi časopis |last=Behrooz |first=Maziar |title=Revisiting the Second Russo-Iranian War (1826–1828): Causes and Perceptions |jstor=24482847 |journal=[[Iranian Studies]] |year=2013 |volume=46 |number=3 |pages=359–381 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00210862.2012.758502 |s2cid=143736977}}</ref> Naslednik Katarine, sin [[Pavel I. Ruski|Pavel]], je bil nestanoviten in se je osredotočal predvsem na domače zadeve.<ref>{{navedi časopis |last=Ragsdale |first=Hugh |title=Russia, Prussia, and Europe in the Policy of Paul I |year=1992 |pages=81–118 |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |jstor=41046596 |volume=31 |number=1 |publisher=[[Franz Steiner Verlag]]}}</ref> Po njegovi kratki vladavini je strategijo Katarine nadaljeval [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] (1801–1825), ki je leta 1809 oslabljeni Švedski [[Finska vojna|iztrgal Finsko]],<ref>{{navedi časopis |title=Finland |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1910-08_4_3/page/350 |jstor=1945868 |doi-access=free |doi=10.2307/1945868 |publisher=[[American Political Science Association]] |date=August 1910 |volume=4 |number=3 |pages=350–364 |journal=The American Political Science Review}}</ref> leta 1812 pa Osmanom [[Besarabija|Besarabijo]].<ref>{{navedi časopis |last=King |first=Charles |title=Moldova and the New Bessarabian Questions |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1993-07_49_7/page/135 |jstor=40396520 |journal=The World Today |volume=49 |number=7 |pages=135–139 |date=July 1993 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]])}}</ref> V Severni Ameriki so Rusi postali prvi Evropejci, ki so [[Ruska Amerika|dosegli in kolonizirali Aljasko]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/harriman/1899/exploration.html |title=Exploration and Settlement on the Alaskan Coast |publisher=[[PBS]] |access-date=2022-01-13}}</ref> V letih 1803–1806 je bilo izvedeno prvo rusko obplutje sveta.<ref>{{navedi časopis |last=McCartan |first=E. F. |title=The Long Voyages-Early Russian Circumnavigation |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1963-01_22_1/page/30 |journal=The Russian Review |volume=22 |number=1 |year=1963 |pages=30–37 |doi=10.2307/126593 |jstor=126593}}</ref> Leta 1820 je [[Fabian Gottlieb von Bellingshausen|ruska odprava]] odkrila celino [[Antarktika|Antarktiko]].<ref>{{navedi splet |last=Blakemore |first=Erin |title=Who really discovered Antarctica? Depends who you ask. |date=2020-01-27 |access-date=2022-01-12 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305011853/https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|url-status=dead|archive-date=2021-03-05}}</ref> ====Velesila in razvoj družbe, znanosti in umetnosti==== Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je Rusija pridružila zavezništvu različnih evropskih sil, ki so se borile proti Franciji. [[Napoleonov pohod na Rusijo|Francoska invazija na Rusijo]] na višku Napoleonove moči leta 1812 je dosegla Moskvo, vendar je na koncu spodletela, saj je trdovraten odpor v kombinaciji z ostro rusko zimo močno porazil napadalce, vseevropsko vojsko [[Grande Armée]] pa privedel na rob popolnega uničenja. Pod vodstvom [[Mihail Kutuzov|Mihaila Kutuzova]] in [[Michael Andreas Barclay de Tolly|Michaela Andreasa Barclaya de Tollyja]] je [[Ruska imperialna vojska]] izrinila Napoleona in v [[Vojna Šeste koalicije|vojni Šeste koalicije]] napredovala po Evropi ter naposled vstopila v Pariz.<ref>{{navedi časopis |last1=Kroll |first1=Mark J. |last2=Toombs |first2=Leslie A. |last3=Wright |first3=Peter |title=Napoleon's Tragic March Home from Moscow: Lessons in Hubris |date=February 2000 |journal=The Academy of Management Executive |jstor=4165613 |pages=117–128 |publisher=[[Academy of Management]] |volume=14 |number=1}}</ref> [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] je nadzoroval rusko delegacijo na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]], ki je določil zemljevid postnapoleonske Evrope.<ref>{{navedi časopis |last=Ghervas |first=Stella |title=The Long Shadow of the Congress of Vienna |jstor=26266203 |publisher=[[SAGE Publishers]] |journal=Journal of Modern European History |volume=13 |number=4 |pages=458–463 |year=2015|doi=10.17104/1611-8944-2015-4-458 |s2cid=151713355 }}</ref> [[File:Napoleons retreat from Moscow by Adolph Northen.jpg|thumb|''[[Napoleon]]ov umik iz Moskve'', [[Albrecht Adam]] (1851)]] Častniki, ki so Napoleona preganjali v Zahodno Evropo, so nazaj v Rusijo prinesli ideje liberalizma in v ponesrečenem [[Upor dekabristov|uporu dekabristov]] leta 1825 poskušali zmanjšati carjevo moč, vendar je bila vstaja zadušena.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi revijo |last=Grey |first=Ian |url=https://www.historytoday.com/archive/decembrists-russia%E2%80%99s-first-revolutionaries |title=The Decembrists: Russia's First Revolutionaries |magazine=[[History Today]] |date=1973-09-09 |volume=23 |issue=9 |access-date=2021-11-23}}</ref> Ob koncu konservativne vladavine [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]] (1825–1855) je vrhunec ruske moči in vpliva v Evropi prekinil poraz v [[krimska vojna|krimski vojni]].<ref>{{navedi časopis |last=Vincent |first=J.R. Vincent |title=The Parliamentary Dimension of the Crimean War |journal=[[Transactions of the Royal Historical Society]] |publisher=Cambridge University Press |pages=37–49 |volume=31 |year=1981 |jstor=3679044 |doi=10.2307/3679044|s2cid=153338264 }}</ref> ====Velike liberalne reforme in kapitalizem==== Nikolajev naslednik [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] (1855–1881) je širom države sprejel velike spremembe, vključno s [[Kmečka reforma 1861|kmečko reformo 1861]].<ref>{{navedi časopis |last=Zenkovsky |first=Serge A. |author-link=Serge Aleksandrovich Zenkovsky |title=The Emancipation of the Serfs in Retrospect |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1961-10_20_4/page/280 |jstor=126692 |doi=10.2307/126692 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |volume=20 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1961 |pages=280–293}}</ref> Te reforme so spodbudile industrializacijo in posodobile Rusko imperialno vojsko, ki je ob koncu [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turške vojne (1877–1878)]] osvobodila velik del [[Balkan]]a izpod turške vladavine.<ref>{{navedi časopis |last=Gunter |first=Michael M. |author-link=Michael Gunter |title=War and Diplomacy: The Russo-Turkish War of 1877–1878 and the Treaty of Berlin |pages=231–233 |doi=10.1353/jwh.2013.0031 |journal=Journal of World History |publisher=[[University of Hawaiʻi Press]] |issn=1527-8050 |date=March 2013 |volume=24 |number=1 |s2cid=159687214}}</ref> Večino 19. in začetek 20. stoletja sta Rusija in [[Britanski imperij]] skrivoma sodelovala glede [[Emirat Afganistan|emirata Afganistana]] in sosednjih območij v [[Centralna Azija|Centralni]] in Južni Aziji; rivalstvo med dvema velikima evropskima imperijema je postalo znano kot [[Velika igra]].<ref>{{navedi časopis |last=Fromkin |first=David |author-link=David Fromkin |title=The Great Game in Asia |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_spring-1980_58_4/page/936 |year=1980 |volume=58 |number=4 |pages=936–951 |jstor=20040512 |doi=10.2307/20040512 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Na koncu 19. stoletja je v Rusiji prišlo do vzpona različnih [[Socializem|socialističnih]] gibanj. Aleksandra II. so leta 1881 [[Atenat na Aleksandra II. Ruskega|ubili]] revolucionarni teroristi.<ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=Goodwin |journal=The Slavic and East European Journal |jstor=309128 |title=Review: [Untitled] |url=https://archive.org/details/sim_slavic-and-east-european-journal_winter-1995_39_4/page/641 |doi=10.2307/309128 |pages=641–43 |year=1995 |volume=39 |number=4}}</ref> Vladavina njegovega sina [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] (1881–1894) je bila manj liberalna, vendar miroljubnejša.<ref>{{navedi časopis |last=Taranovski |first=Theodore |title=Alexander III and his Bureaucracy: The Limitations on Autocratic Power |journal=Canadian Slavonic Papers |volume=26 |number=2/3 |year=1984 |pages=207–219 |doi=10.1080/00085006.1984.11091776 |jstor=40868293}}</ref> Rusija se je v tem času povezala s Francijo, ruski nacionalizem pa je postal pomembna politična sila, ki se je navzven kazal kot panslavizem (predvsem proti Avstro-Ogrski), navznoter pa kot rusifikacija Poljske in Finske.<ref name="Sova"/> Z industrijskim proletariatom se je pojavilo tudi delavsko gibanje. Leta 1897 je bila ustanovljena [[Ruska socialdemokratska delavska stranka]], ki se je lete 1903 razcepila na [[Boljševiki|boljševike]] (Lenin, Trocki) in [[Menjševiki|menjševike]] (Plehanov, Akselrod, Martov).<ref name="Sova"/> ====Ustavna monarhija in svetovna vojna==== Pod zadnjim ruskim carjem [[Nikolaj II. Ruski|Nikolajem II.]] (1894–1917) je ponižujoč poraz v [[rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] sprožil [[Ruska revolucija (1905)|revolucijo leta 1905]].<ref>{{navedi časopis |last=Esthus |first=Raymond A. |title=Nicholas II and the Russo-Japanese War |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1981-10_40_4/page/396 |jstor=129919 |doi=10.2307/129919 |volume=40 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1981 |pages=396–411}}</ref> Vstaja je bila zadušena, vendar je bila vlada prisiljena sprejeti velike reforme ([[ruska ustava 1906]]), vključno s [[svoboda govora|svobodo govora]] in [[svoboda zbiranja|zbiranja]], legalizacijo političnih strank ter oblikovanjem izvoljenega predstavniškega telesa, [[državna duma|državne dume]],<ref>{{navedi časopis |last=Doctorow |first=Gilbert S. |title=The Fundamental State Laws of 1906-04-23 |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1976-01_35_1/page/33 |journal=The Russian Review |year=1976 |jstor=127655 |doi=10.2307/127655 |volume=35 |number=1 |pages=33–52}}</ref> ki je predstavljala interese meščanstva.<ref name="Sova"/> ===Revolucija in državljanska vojna=== {{glavni|Ruska revolucija|Ruska državljanska vojna}} [[File:Russian Imperial Family 1913.jpg|thumb|left|Carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in [[Romanovi|Romanove]] so boljševiki ubili leta 1918.]] Leta 1914 je Rusija v odgovor na vojno napoved [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ruski zaveznici [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Srbiji]] [[Ruski vstop v prvo svetovno vojno|vstopila v prvo svetovno vojno]]<ref>{{navedi časopis |last=Williamson, Jr. |first=Samuel R. |author-link=Samuel R. Williamson Jr. |title=The Origins of World War I |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_spring-1988_18_4/page/795 |jstor=204825 |doi=10.2307/204825 |journal=The Journal of Interdisciplinary History |year=1988 |publisher=The [[MIT Press]] |volume=18 |number=4 |pages=795–818}}</ref> in se borila na več frontah, čeprav je bila izolirana od svojih zaveznikov v [[Antanta|antanti]].<ref>{{navedi časopis |title=Triple Alliance and Triple Entente, 1902–1914 |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1924-04_29_3/page/449 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press |jstor=1836520 |doi-access=free |doi=10.2307/1836520 |volume=29 |number=3 |pages=449–473 |date=April 1924 |last1=Schmitt |first1=Bernadotte E. |author1-link=Bernadotte Everly Schmitt }}</ref> Leta 1916 je Ruska imperialna vojska z [[Brusilovska ofenziva|Brusilovsko ofenzivo]] skoraj v celoti uničila [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrsko vojsko]] na vzhodni fronti, a so ji lastne velike izgube onemogočile nadaljnje napredovanje.<ref>{{navedi časopis |last=Schindler |first=John |year=2003 |title=Steamrollered in Galicia: The Austro-Hungarian Army and the Brusilov Offensive, 1916. |journal=[[War in History]] |volume=10 |number=1 |pages=27–59 |doi=10.1191/0968344503wh260oa |jstor=26061940 |s2cid=143618581}}</ref> Ne glede na to so rastoči stroški vojne, velike žrtve ter sumi korupcije in izdaj še poglobili nezaupanje javnosti v režim. Vse to je ustvarilo vzdušje za [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917, ki je bila izpeljana v dveh dejanjih – [[Februarska revolucija|februarski]] in [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].<ref name="Curtis-1998-5">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/8.htm |title=Russia – Revolutions and Civil War |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Na začetku leta 1917 je bil [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] prisiljen abdicirati; on in njegova družina so bili zaprti in [[Usmrtitev družine Romanov|pozneje usmrčeni]] med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].<ref>{{navedi splet |last=Walsh |first=Edmund |author-link=Edmund A. Walsh |url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1928/03/the-last-days-of-the-romanovs/303877/ |title=The Last Days of the Romanovs |work=The Atlantic |date=March 1928 |access-date=2022-01-14}}</ref> Monarhijo je zamenjala negotova koalicija političnih strank, ki se je razglasila za [[Ruska začasna vlada|začasno vlado]]<ref>{{navedi časopis |last=Mosse |first=W. E. |title=Interlude: The Russian Provisional Government 1917 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |jstor=149631 |publisher=Taylor & Francis |volume=15 |number=4 |pages=408–419 |date=April 1964}}</ref> in je razglasila [[Ruska republika|Rusko republiko]]. 19. januarja 1918 je [[Ruska ustavodajna skupščina]] Rusijo razglasila za demokratično federalno republiko (in je tako ratificirala odločitev Začasne vlade). Naslednji dan je Ustavodajno skupščino [[Vseruski centralni izvršni komite]] razpustil.<ref name="Curtis-1998-5" /> Obstajal je alternativni socialistični establišment, [[Petrograjski sovjet]], mu je vpliv dajal demokratično izvoljen svet delavcev in kmetov, ''[[sovjet]]''. Vladavina nove oblasti krize v državi ni rešila, temveč jo je še poslabšala. [[Oktobrska revolucija]] pod vodstvom boljševiškega voditelja [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] je strmoglavila začasno vlado in dala polno moč vladanja sovjetom ter tako ustvarila prvo socialistično državo na svetu.<ref name="Curtis-1998-5"/> Med [[antikomunizem|protikomunističnim]] [[Belo gibanje|Belim gibanjem]] in boljševiki s svojo [[Rdeča armada|Rdečo armado]] je izbruhnila [[ruska državljanska vojna]].<ref>{{navedi časopis |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |title=The Red Army and Mass Mobilization during the Russian Civil War 1918–1920 |jstor=650938 |journal=Past & Present |publisher=Oxford University Press |pages=168–211 |date=November 1990 |volume=129 |number=190|doi=10.1093/past/129.1.168 }}</ref> S podpisom [[Brestlitovski mir|brestlitovskega miru]], ki je končal sovražnosti s [[centralne sile|centralnimi silami]] v prvi svetovni vojni, je boljševiška Rusija predala večino svojih zahodnih ozemelj, ki so predstavljala 34 % njenega prebivalstva, 54 % njene industrije, 32 % njene kmetijske zemlje in okrog 90 % rudnikov premoga.<ref>{{navedi splet |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |archive-url=https://web.archive.org/web/20210415111202/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |url-status=dead |archive-date=2021-04-15 |title=From Tsar to U.S.S.R.: Russia's Chaotic Year of Revolution |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |date=2017-10-25 |access-date=2021-11-27 }}</ref> [[File:Vladimir_Lenin_Speech_in_May_1920.jpg|thumb|[[Vladimir Lenin]] in [[Leon Trocki|Lev Trocki]] med govorom leta 1920 v Moskvi]] [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|Zavezniki]] so sprožili neuspešno [[Posredovanje v ruski državljanski vojni|vojaško posredovanje]] v podporo protikomunističnim silam.<ref>{{navedi časopis |last=Carley |first=Michael Jabara |date=November 1989 |jstor=40106089 |title=Allied Intervention and the Russian Civil War, 1917–1922 |journal=The International History Review |volume=11 |number=4 |pages=689–700 |doi=10.1080/07075332.1989.9640530 }}</ref> Medtem so tako boljševiki kot tudi belo gibanje drugi proti drugim izvajali kampanje deportacij in usmrtitev, kar je znano kot [[Rdeči teror|rdeči]] in [[beli teror]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |archive-url=https://web.archive.org/web/20210222175025/https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |url-status=dead |archive-date=2021-02-22 |title=How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first=Erin |last=Blakemore |date=2020-09-02 |access-date=2021-06-26}}</ref> Ob koncu nasilne državljanske vojne sta bili ruska ekonomija in infrastruktura močno poškodovani in življenje je izgubilo do 10 milijonov ljudi, večinoma civilistov.<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/event/Russian-Civil-War/Foreign-intervention#ref283723 |title=Russian Civil War – Casualties and consequences of the war |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2022-01-14 }}</ref> Milijoni so postali [[beli emigranti]].<ref>{{navedi časopis |last=Schaufuss |first=Tatiana |title=The White Russian Refugees |journal=The Annals of the [[American Academy of Political and Social Science]] |date=May 1939 |volume=203 |pages=45–54 |publisher=[[SAGE Publishing]] |doi=10.1177/000271623920300106 |jstor=1021884|s2cid=143704019 }}</ref> [[Ruska lakota 1921–1922]] je terjala do pet milijonov žrtev.<ref>{{navedi splet |last=Haller |first=Francis |url=https://www.icrc.org/en/doc/resources/documents/article/other/5rfhjy.htm |title=Famine in Russia: the hidden horrors of 1921 |work=[[Le Temps]]|publisher=[[International Committee of the Red Cross]] |date=2003-12-08 |access-date=2021-07-26}}</ref> ===Sovjetska zveza=== {{glavni|Zgodovina Sovjetske zveze}} [[File:Russian SFSR in Soviet Union (1936).svg|thumb|left|Lega [[RSFSR|Ruske SFSR]] (rdeče) v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] leta 1936]] ====Plansko gospodarstvo in sovjetska družba==== 30. decembra 1922 so Lenin in sodelavci z združitvijo [[RSFSR|Ruske SFSR]], [[Sovjetska socialistična republika Belorusija|Beloruske]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske]] in [[Transkavkaške sovjetska socialistična republika|Transkavkaške]] republike v eno državo ustanovili [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].<ref>{{navedi časopis |last=Szporluk |first=Roman |title=Nationalities and the Russian Problem in the U.S.S.R.: an Historical Outline |url=https://archive.org/details/sim_australian-journal-of-international-affairs_1973-04_27_1/page/22 |jstor=24356607 |publisher=Journal of International Affairs Editorial Board |journal=Journal of International Affairs |volume=27 |number=1 |pages=22–40 |year=1973}}</ref> Postopoma so notranje spremembe mej in priključitve med drugo svetovno vojno ustvarile unijo [[republike ZSSR|republik]]; največja po ozemlju in prebivalstvu je bila Ruska SFSR, ki je uniji dominirala politično, kulturno in gospodarsko.<ref>{{navedi časopis |last=Brzezinski |first=Zbigniew |title=The Soviet Union: World Power of a New Type |jstor=1174124 |doi=10.2307/1174124 |volume=35 |number=3 |year=1984 |pages=147–159 |journal=Proceedings of the Academy of Political Science |publisher=The Academy of Political Science}}</ref> Po [[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina|Leninovi smrti]] leta 1924 je bila za prevzem oblasti imenovana trojka ([[Josif Stalin]], [[Grigorij Zinovjev]] in [[Lev Kamenjev]]). Na koncu je Stalin, [[generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze]], uspel zatreti vse opozicijske frakcije in utrditi moč v svojih rokah ter v 30. letih postal državni diktator.<ref>{{navedi časopis |last=Glassman |first=Leo M. |title=Stalin's Rise to Power |date=April 1931 |pages=73–77 |publisher=[[University of California Press]] |jstor=45336496 |journal=Current History |volume=34 |number=1|doi=10.1525/curh.1931.34.1.73 |s2cid=248843930 }}</ref> [[Lev Trocki|Leva Trockega]], glavnega zagovornika [[svetovna revolucija|svetovne revolucije]], so leta 1929 izgnali iz Sovjetske zveze<ref>{{navedi časopis |last=Getty |first=J Arch. |title=Trotsky in Exile: The Founding of the Fourth International |jstor=151989 |pages=24–35 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=1 |date=January 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> in uradna linija je postala Stalinova ideja [[socializem v eni državi|socializma v eni državi]].<ref>{{navedi splet |url=https://kar.kent.ac.uk/47659/1/Socialism%20in%20One%20Country%20Redacted.pdf |title=Socialism in One Country: A Study of Pragmatism and Ideology in the Soviet 1920s |publisher=University of Kent |last=Bensley |first=Michael |year=2014 |access-date=2021-06-26}}</ref> Nadaljnji notranji boji v boljševiški partiji so vodili v [[velika čistka|veliko čistko]].<ref>{{navedi časopis |last=Kuromiya |first=Hirosaki |title=Accounting for the Great Terror |jstor=41051345 |publisher=Franz Steiner Verlag |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |year=2005 |pages=86–101 |volume=53 |number=1}}</ref> ====Stalinizem in nasilna modernizacija==== Pod Stalinovim vodstvom je država uveljavila [[plansko gospodarstvo]], [[industrializacija v Sovjetski zvezi|industrializacijo večinoma kmečke države]] in [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]] [[Kmetijstvo v Sovjetski zvezi|svojega kmetijstva]]. V tem obdobju hitrih ekonomskih in socialnih sprememb so milijone ljudi poslali v [[gulag|kazenska delovna taborišča]], vključno z veliko političnimi obsojenci, obsojenimi za domnevno ali dejansko opozicijo Stalinovi vladavini;<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=An Assessment of the Sources and Uses of Gulag Forced Labour 1929–1956 |jstor=151474 |publisher=Taylor & Francis |pages=51–87 |volume=33 |number=1 |date=January 1981 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> milijone ljudi so deportirali ali izgnali v odročne predele Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Kreindler |first=Isabelle |title=The Soviet Deported Nationalities: A Summary and an Update |jstor=151700 |publisher=Taylor & Francis |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |volume=38 |number=3 |date=July 1986 |pages=387–405}}</ref> Tranzicijska dezorganizacija državnega kmetijstva, ostre državne politike in suša<ref>{{navedi knjigo | last=Zadoks | first=J.C. | title=On the political economy of plant disease epidemics: Capita selecta in historical epidemiology | publisher=Wageningen Academic Publishers | year=2008 | isbn=978-90-8686-653-3 | url={{GBurl|id=EBLTDwAAQBAJ|p=171}} | access-date=2022-12-08 | page=171}}</ref> so povzročili [[Sovjetska lakota 1932–1933|sovjetsko lakoto 1932–1933]], ki je vzela življenje do 8,7 milijona ljudi, od tega 3,3 milijona v Ruski SFSR.<ref>{{navedi časopis |last=Wolowyna |first=Oleh |date=October 2020 |title=A Demographic Framework for the 1932–1934 Famine in the Soviet Union |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |number=4 |pages=501–526 |doi=10.1080/14623528.2020.1834741 |s2cid=226316468}}</ref> V kratkem časovnem obdobju je Sovjetska zveza izvedla drago preobrazbo pretežno kmetijskega gospodarstva v veliko industrijsko silo.<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=Excess Deaths and Industrialization: A Realist Theory of Stalinist Economic Development in the 1930s |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1988-04_23_2/page/277 |jstor=260849 |journal=Journal of Contemporary History |year=1988 |volume=23 |number=2 |pages=277–289 |publisher=SAGE Publishing|doi=10.1177/002200948802300207 |pmid=11617302 |s2cid=26592600 }}</ref> ====Druga svetovna vojna in Združeni narodi==== [[File:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|thumb|[[Bitka za Stalingrad]], največja in najbolj krvava bitka v zgodovini bojevanja se je končala leta 1943 z odločilno sovjetsko zmago nad [[Heer (Wehrmacht)|nemško vojsko]].]] Sovjetska zveza je vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] 17.&nbsp;septembra 1939 s svojo [[sovjetska invazija na Poljsko|invazijo na Poljsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Kornat |first=Marek |title=Choosing Not to Choose in 1939: Poland's Assessment of the Nazi-Soviet Pact |jstor=40647041 |publisher=Taylor & Francis |volume=31 |number=4 |date=December 2009 |journal=The International History Review |pages=771–797|doi=10.1080/07075332.2009.9641172 |s2cid=155068339}}</ref> skladno s tajnim protokolom v okviru pakta [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Ribbentrop-Molotov]] z [[Nacistična Nemčija|Nacistično Nemčijo]].<ref>{{navedi časopis |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=44 |number=1 |year=1992 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=57–78}}</ref> Pozneje je Sovjetska zveza [[zimska vojna|napadla Finsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Spring |first=D. W. |title=The Soviet Decision for War against Finland, 1939-11-30 |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=2 |date=April 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=207–226}}</ref> okupirala ter si priključila [[baltske države]],<ref>{{navedi časopis |last=Saburova |first=Irina |title=The Soviet Occupation of the Baltic States |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1955-01_14_1/page/36 |journal=The Russian Review |volume=14 |number=1 |pages=36–49 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/126075 |jstor=126075 |date=January 1955}}</ref> pa tudi dele Romunije.<ref>{{navedi knjigo |last=King |first=Charles |title=The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture |date=1999 |publisher=[[Hoover Institution Press]]|url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/n3/mode/2up |isbn= 978-0-817-99791-5}}</ref>{{rp|91–95}} 22.&nbsp;junija 1941 je Nemčija [[operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]]<ref>{{navedi časopis |last=Stolfi |first=Russel H. S. |title=Barbarossa Revisited: A Critical Reappraisal of the Opening Stages of the Russo-German Campaign (June–December 1941) |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-modern-history_1982-03_54_1/page/27 |jstor=1906049 |publisher=The University of Chicago Press |volume=54 |number=1 |pages=27–46 |journal=The Journal of Modern History |date=March 1982|doi=10.1086/244076 |s2cid=143690841 }}</ref> in tako odprla [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodno fronto]], največje prizorišče druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Wilson |first=David |title=The Eastern Front Campaign: An Operational Level Analysis |publisher=Eschenburg Press |date=2018 |isbn=978-1-789-12193-3}}</ref>{{rp|7}} Nemčija je zajela okrog 5 milijonov enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]];<ref>{{navedi knjigo |last=Chapoutot |first=Johann |title=The Law of Blood: Thinking and Acting as a Nazi |date=2018 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-66043-4}}</ref>{{rp|272}} s stradanjem do smrti ali na druge načine je ubila 3,3 milijona sovjetskih [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]] in veliko število civilistov, saj so Nemci sledili »[[Hungerplan]]u« za uresničitev [[Generalplan Ost|Generalplana Ost]].<ref>{{navedi knjigo |last=D. Snyder |first=Timothy |location=New York |title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |url=https://archive.org/details/bloodlandseurope0000snyd_s7g9 |date=2010 |publisher=[[Basic Books]] |isbn=978-0-465-00239-9}}</ref>{{rp|175–186}} Čeprav je [[Wehrmacht]] sprva dosegal velike uspehe, je njihov prodor zaustavila [[bitka za Moskvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Assmann |first=Kurt |title=The Battle for Moscow, Turning Point of the War |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1950-01_28_2/page/309 |jstor=20030251 |doi=10.2307/20030251 |volume=28 |number=2 |pages=309–326 |publisher=[[Council on Foreign Relations]] |date=January 1950 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Pozneje so Nemci doživeli velike poraze v [[bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] pozimi 1942–1943,<ref>{{navedi časopis |last=Clairmont |first=Frederic F. |title=Stalingrad: Hitler's Nemesis |jstor=4413752 |volume=38 |number=27 |pages=2819–2823 |date=July 2003 |journal=[[Economic and Political Weekly]]}}</ref> nato pa še v [[bitka za Kursk|bitki za Kursk]] poleti 1943.<ref>{{navedi časopis |last=Mulligan |first=Timothy P. |title=Spies, Ciphers and 'Zitadelle': Intelligence and the Battle of Kursk, 1943 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1987-04_22_2/page/235 |jstor=260932 |pages=235–260 |volume=22 |number=2 |journal=Journal of Contemporary History |publisher=[[SAGE Publishing]] |date=April 1987|doi=10.1177/002200948702200203 |s2cid=162709461}}</ref> Še en nemški poraz je bilo [[obleganje Leningrada]], v sklopu katerega je bilo mesto med letoma 1941 in 1944 na kopnem popolnoma obkoljeno s strani nemških in finskih sil ter je utrpelo stradanje in več kot milijon smrti, vendar se ni predalo.<ref>{{navedi časopis |last=Krypton |first=Constantin |title=The Siege of Leningrad |journal=The Russian Review |volume=13 |number=4 |pages=255–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125859 |jstor=125859 |date=January 1955}}</ref> Sovjetske sile so se v letih 1944–1945 podale skozi vzhodno in srednjo Evropo in maja 1945 [[bitka za Berlin|zajele Berlin]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |archive-url=https://web.archive.org/web/20210320151932/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |url-status=dead |archive-date=2021-03-20 |title=The Soviet victory in the Battle of Berlin finished Nazi Germany |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first1=Neil |last1=Kagan |first2=Stephen |last2=Hyslop |date=2020-05-07 |access-date=2021-05-29}}</ref> Avgusta 1945 je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Mandžurijo|napadla Mandžurijo]] in [[Sovjetsko-japonska vojna|izrinila Japonce]] iz severovzhodne Azije ter tako prispevala k zavezniški zmagi nad Japonsko.<ref>{{navedi časopis|last=Morton|first=Louis|title=Soviet Intervention in the War with Japan|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1962-07_40_4/page/653|volume=40|number=4|date=July 1962|pages=653–662|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|journal=[[Foreign Affairs]]|doi=10.2307/20029588|jstor=20029588}}</ref> Obdobje druge svetovne vojne med letoma 1941–1945 je v Rusiji znano kot [[velika domovinska vojna]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-s-monumental-tribute-to-the-great-patriotic-war-/30599462.html |title=Russia's Monumental Tributes To The 'Great Patriotic War' |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=2020-05-08 |access-date=2021-05-29}}</ref> Sovjetska zveza je skupaj z Združenimi državami, Združenim kraljestvom in Kitajsko veljala za [[Veliki štirje (druga svetovna vojna)|velike štiri zavezniške sile]] druge svetovne vojne in so kasneje postale »štirje policisti«, kar je bila osnova za [[Varnostni svet Združenih narodov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John Lewis|author-link=John Lewis Gaddis|title=The United States and the Origins of the Cold War, 1941–1947|url=https://archive.org/details/unitedstatesorig0000gadd|publisher=Columbia University Press|date=1972|location=New York|isbn=978-0-231-12239-9}}</ref>{{rp|27}} Med vojno so sovjetske civilne in vojaške žrtve znašale okrog 26–27 milijonov,<ref>{{navedi časopis |last1=Ellman |first1=Michael |last2=Maksudov |first2=S. |author1-link=Michael Ellman |title=Soviet Deaths in the Great Patriotic War: A Note |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1994_46_4/page/671 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |year=1994 |volume=46 |issue=4 |pages=671–680 |doi=10.1080/09668139408412190 |pmid=12288331 |jstor=152934}}</ref> kar je predstavljalo približno polovico vseh žrtev druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Cumins |first=Keith |title=Cataclysm: The War on the Eastern Front 1941–45 |publisher=Helion and Company |date=2011 |isbn=978-1-907-67723-6}}</ref>{{rp|295}} Sovjetska ekonomija in infrastruktura sta utrpeli množično uničenje, ki je povzročilo [[sovjetska lakota 1946–1947|sovjetsko lakoto 1946–1947]].<ref>{{navedi splet |last=Harrison |first=Mark |date=2010-04-14 |title=The Soviet Union after 1945: Economic Recovery and Political Repression |url=https://warwick.ac.uk/fac/soc/economics/staff/mharrison/public/pp2011postprint.pdf |website=[[University of Warwick]]}}</ref> Toda za ceno velikih žrtvovanj je Sovjetska zveza postala svetovna velesila.<ref name="Reiman-2016">{{navedi knjigo |last=Reiman |first=Michael |title=About Russia, Its Revolutions, Its Development and Its Present |chapter=The USSR as the New World Superpower |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctv2t4dn7.14 |date=2016 |publisher=[[Peter Lang (publisher)|Peter Lang]] |pages=169–176 |jstor=j.ctv2t4dn7.14 |isbn=978-3-631-67136-8}}</ref> ====Velesila in hladna vojna==== [[File:Yalta Conference (Churchill, Roosevelt, Stalin) (B&W).jpg|thumb|The "[[Zavezniki druge svetovne vojne|Veliki trije]]" na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] februarja 1945, [[Winston Churchill]], [[Franklin D. Roosevelt]] in [[Josif Stalin]]]] Po drugi svetovni vojni je Rdeča armada skladno z odločitvami [[Potsdamska konferenca|potsdamske konference]] zasedla dele vzhodne in srednje Evrope, vključno z [[vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]] in vzhodnim delom [[Avstrija|Avstrije]].<ref>{{navedi splet |last=Wills |first=Matthew |url=https://daily.jstor.org/potsdam-origins-cold-war/ |title=Potsdam and the Origins of the Cold War |work=[[JSTOR]] Daily |date=2015-08-06 |access-date=2022-01-28}}</ref> V satelitskih državah [[vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] so bile nastavljene komunistične vlade.<ref>{{navedi časopis |last=Bunce |first=Valerie |title=The Empire Strikes Back: The Evolution of the Eastern Bloc from a Soviet Asset to a Soviet Liability |url=https://archive.org/details/sim_international-organization_winter-1985_39_1/page/1 |jstor=2706633 |journal=[[International Organization]] |volume=39 |number=1 |year=1985 |pages=1–46 |publisher=The [[MIT Press]]|doi=10.1017/S0020818300004859 |s2cid=154309589 |doi-access=free }}</ref> Ko je Sovjetska zveza postala druga jedrska sila na svetu,<ref>{{navedi časopis |last=Holloway |first=David |title=Entering the Nuclear Arms Race: The Soviet Decision to Build the Atomic Bomb, 1939–1945 |publisher=[[SAGE Publishing]] |volume=11 |number=2 |date=May 1981 |pages=159–197 |journal=[[Social Studies of Science]]|doi=10.1177/030631278101100201 |s2cid=145715873}}</ref> je ustanovila zavezništvo [[Varšavski pakt]]<ref>{{navedi časopis |last=Wolfe |first=Thomas W. |title=The Warsaw Pact in Evolution |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1966-05_22_5/page/191 |date=May 1966 |volume=22 |number=5 |pages=191–198 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]]) |journal=The World Today |jstor=40393859}}</ref> in s tekmecema Združenimi državami in zvezi [[NATO]] vstopila v boj za svetovno prevlado, znan kot [[hladna vojna]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Wagg |first1=Stephen |last2=Andrews |first2=David |title=East Plays West: Sport and the Cold War |year=2007 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-134-24167-5 |page=11}}</ref> ====Otoplitvene reforme Hruščova in gospodarski razvoj==== Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] leta 1953 in kratkem obdobju kolektivnega vodstva je novi voditelj [[Nikita Hruščov]] javno obsodil [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|Stalina]] in začel politiko [[Destalinizacija|destalinizacije]], v okviru katere je iz delovnih taborišč [[gulag]]ov izpustil veliko političnih zapornikov.<ref>{{navedi knjigo |first=Polly |last=Jones |title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era |year=2006 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-28347-7 |pages=2–4}}</ref> Splošna sprostitev represivnih politik je postala pozneje znana kot »[[hruščovska otoplitev]]«.<ref>{{navedi časopis |last=Reid |first=Susan E. |year=1997 |title=Destalinization and Taste, 1953–1963 |publisher=Oxford University Press |jstor=1316131 |volume=10 |number=2 |pages=177–201 |journal=Journal of Design History|doi=10.1093/jdh/10.2.177 }}</ref> Hkrati so hladnovojne napetosti dosegle vrhunec, ko sta se rivalska bloka spopadla zaradi namestitve ameriških raket [[PGM-19 Jupiter|Jupiter]] v Turčiji in sovjetskih [[kubanska raketna kriza|raket na Kubi]].<ref>{{navedi časopis |last=Fuelling |first=Cody |url=https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |title=To the Brink: Turkish and Cuban Missiles during the Height of the Cold War |journal=International Social Science Review |publisher=[[University of North Georgia]] |volume=93 |number=1 |access-date=2021-05-28 |archive-date=2022-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220313053405/https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |url-status=dead }}</ref> 4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi umetni [[satelit]], ''[[Sputnik 1]]'', in tako začela [[Vesoljska doba|vesoljsko dobo]].<ref>{{navedi splet |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/ussr-launches-sputnik/ |title=USSR Launches Sputnik |date=2021-07-07 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |access-date=2022-01-15 }}</ref> Ruski [[kozmonavt]] [[Jurij Gagarin]] je na krovu vesoljskega plovila s posadko [[Vostok 1|Vostoka 1]] 12. aprila 1961 postal prvi človek v Zemljini orbiti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/future/article/20210409-yuri-gagarin-the-spaceman-who-came-in-from-the-cold |title=Yuri Gagarin: the spaceman who came in from the cold |last=Dowling |first=Stephen |date=2021-04-12 |access-date=2022-01-15 |publisher=BBC}}</ref> ====Obdobje razvitega socializma ali stagnacije==== Po odstavitvi Hruščova leta 1964 je sledilo še eno obdobje kolektivnega vodstva (Leonid Iljič Brežnjev, Aleksej Nikolajevič Kosigin in Nikolaj Viktorovič Podgorni),<ref name="Zgodovina">{{navedi knjigo |title= Zgodovina v slikah|last=Golob|first=Nataša |year=1982|publisher=DZS}}</ref> dokler ni postal vodja [[Leonid Brežnjev]]. Obdobje 70. in začetka 80. let je bilo kasneje poimenovano »obdobje zastoja«. [[Reforma Kosigina]] je skušala izvesti delno [[decentralizacija|decentralizacijo]] sovjetske ekonomije.<ref>{{navedi časopis |last=Kontorovich |first=Vladimir |title=Lessons of the 1965 Soviet Economic Reform |jstor=151112 |date=April 1988 |pages=308–316 |volume=40 |number=2 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Po [[Saurska revolucija|saurski revoluciji]] leta 1979 v Afganistanu so sovjetske sile izvedle invazijo na državo ter začele [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistansko vojno]].<ref>{{navedi časopis |last=Westad |first=Odd Arne |title=Prelude to Invasion: The Soviet Union and the Afghan Communists, 1978–1979 |jstor=40106851 |journal=The International History Review |volume=16 |number=1 |date=February 1994 |pages=49–69 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/07075332.1994.9640668 }}</ref> Maja 1988 so Sovjeti zaradi mednarodnega nasprotovanja, vztrajnega protisovjetskega gverilskega bojevanja in pomanjkanja podpore sovjetskih državljanov začeli z umikom iz Afganistana.<ref>{{navedi časopis |last=Daley |first=Tad |title=Afghanistan and Gorbachev's Global Foreign Policy |url=https://archive.org/details/sim_asian-survey_1989-05_29_5/page/496 |jstor=2644534 |doi=10.2307/2644534 |journal=[[Asian Survey]] |volume=29 |number=5 |date=May 1989 |pages=496–513 |publisher=[[University of California Press]]}}</ref> [[File:President Ronald Reagan Meeting with Soviet General Secretary Gorbachev at Hofdi House During The Reykjavik Summit Iceland - DPLA - af5603d8cc5dc9f3bd2f69b218e112bd.jpg|thumb|[[Mihail Gorbačov]] v pogovorih na štiri oči z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] na [[Reykjavík Summit|Reykjaviškem srečanju]] leta 1986]] ====Perestrojka, demokratizacija in ruska suverenost==== Leta 1985 je zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], ki je v sovjetskem sistemu poskušal uveljaviti liberalne reforme, uveljavil politiko ''[[glasnost]]i'' (odprtost) in ''[[perestrojka|perestrojke]]'' (prestrukturiranje), da bi končal obdobje gospodarske stagnacije in demokratiziral vlado.<ref>{{navedi časopis |last=McForan |first=D. W. J. |title=Glasnost, Democracy, and Perestroika |jstor=41881835 |journal= International Social Science Review |volume=63 |year=1988 |number=4 |pages=165–174 |publisher=[[Pi Gamma Mu]]}}</ref> Toda to je vodilo v vzpon močnih nacionalističnih in separatističnih gibanj po vsej državi.<ref>{{navedi časopis |last=Beissinger |first=Mark R. |url=https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |title=Nationalism and the Collapse of Soviet Communism |publisher=[[Princeton University]] |journal=[[Contemporary European History]] |volume=18 |number=3 |pages=331–347 |date=August 2009 |doi=10.1017/S0960777309005074 |access-date=2021-06-25 |jstor=40542830 |s2cid=46642309 |archive-date=2022-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224060339/https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1991 je bila sovjetska ekonomija druga največja na svetu, toda v svojih zadnjih letih je zapadla v krizo.<ref>{{navedi časopis |last1=Shleifer |first1=Andrei |last2=Vishny |first2=Robert W. |title=Reversing the Soviet Economic Collapse |year=1991 |pages=341–360 |journal=Brookings Papers on Economic Activity |publisher=[[Brookings Institution]] |volume=1991 |number=2 |doi=10.2307/2534597 |jstor=2534597|s2cid=153551739 |url=http://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf }}</ref> Leta 1991 je ekonomski in politični nemir prekipel, saj so se baltske države odločile odcepiti od Sovjetske zveze.<ref>{{navedi novice |last1=Dahlburg |first1=John-Thor |last2=Marshall |first2=Tyler |title=Independence for Baltic States: Freedom: Moscow formally recognizes Lithuania, Latvia and Estonia, ending half a century of control. Soviets to begin talks soon on new relationships with the three nations |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html |access-date=2021-09-28 |work=[[Los Angeles Times]] |date=1991-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603043522/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html?_amp=true |archive-date=2021-06-03 |url-status=live}}</ref> 17. marca 1991 je v državi potekal [[Sovjetski referendum 1991|referendum]], na katerem je večina glasovala za spremembo Sovjetske zveze v [[Unija suverenih držav|prenovljeno federacijo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-03-19-mn-494-story.html |title=Vote Backs Gorbachev but Not Convincingly: Soviet Union: His plan to preserve federal unity is supported—but so is Yeltsin's for a Russian presidency. |work=Los Angeles Times |first=Michael |last=Parks |date=1991-03-19 |access-date=2021-05-30}}</ref> Junija 1991 je [[Boris Jelcin]] na predsedniških volitvah v Ruski SFSR leta 1991 postal prvi neposredno izvoljen [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] v ruski zgodovini.<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/06/14/yeltsin-elected-president-of-russia/8b0dc76b-752c-4e28-a525-45ba6120ff24/ |title=Yeltsin Elected President of Russia |newspaper=[[The Washington Post]] |first=David |last=Remnick |date=1991-06-14 |access-date=2021-06-06}}</ref> Avgusta 1991 je skupina članov Gorbačovove vlade v poskusu ohranitve Sovjetske zveze poskušala izvesti [[Avgustovski puč|državni udar]] proti Gorbačovu, vendar je to povzročilo konec Komunistične partije Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Gibson |first=James L. |title=Mass Opposition to the Soviet Putsch of August 1991: Collective Action, Rational Choice, and Democratic Values in the Former Soviet Union |journal=The American Political Science Review |publisher=[[American Political Science Association]] |date=September 1997 |volume=97 |number=3 |pages=671–684 |doi=10.2307/2952082 |jstor=2952082|s2cid=145141360 }}</ref> 25. decembra 1991 je po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] nastala sodobna Rusija in še štirinajst drugih [[postsovjetske države|postsovjetskih držav]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/soviet-union-collapse-timeline/31487661.html |title=The Undoing Of The U.S.S.R.: How It Happened |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |last=Foltynova |first=Kristyna |date=2021-10-01 |access-date=2022-01-15}}</ref> S slednjimi, z izjemo baltskih držav, se je Rusija povezala v [[Skupnost neodvisnih držav]].<ref name="hpc-strategy.ru">{{Navedi splet |url=http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |title=1988—1991. Распад СССР и путь к СНГ |accessdate=2024-02-04 |archive-date=2013-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131210230046/http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://sssr.net.ru/denons.html |title=''Прибыловский В., Точкин Гр.'' Кто и как упразднил СССР |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126160310/http://sssr.net.ru/denons.html |url-status=live }}</ref><ref name="stenogramma">{{navedi splet |url=http://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |title=Стенограмма 21 заседания 4 сессии Верховного Совета РСФСР 12 декабря 1991 |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506121350/https://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Правда, 1991, 13 декабря</ref> === Neodvisna Ruska federacija === [[File:Vladimir Putin taking the Presidential Oath, 7 May 2000.jpg|thumb|right|[[Vladimir Putin]] daje prisego kot predsednik skupaj z [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] leta 2000]] ====Tranzicija v tržno gospodarstvo in politične krize==== Gospodarski in politični zlom Sovjetske zveze je Rusijo pahnil v globoko in dolgo depresijo.<ref>{{navedi splet|url=http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|title=Открытое письмо Президенту СССР, в кн.:Ф. Харрисон, Г. Титова, Т. Роскошная. «Мёртвый» груз экономики. — СПб, 1999 — с. 62|access-date=2022-04-24|archive-date=2022-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208215534/http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|url-status=live}}</ref><ref>Горшков А. Российские реформы и западные экономисты, Челябинск, 2001, с. 4.</ref><ref>Заявление о намерениях группы экономических преобразований, Проблемы прогнозирования, 1994, № 4.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|title=Якунин В., Сулакшин С., Макаров В., Симонов В., Государственная экономическая политика и Экономическая доктрина России: К умной и нравственной экономике, в 5 томах., М., 2008, с. 160|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208211530/https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|archive-date=2022-02-08}}. ISBN 978-5-91290-022-8.</ref> Med in po razpadu Sovjetske zveze so bile sprejete korenite reforme, vključno s privatizacijo in tržno ter trgovinsko liberalizacijo, in radikalne spremembe skladno z doktrino »šokterapije«.<ref>{{navedi knjigo|last=Авен|first=Пётр.|title=Революция Гайдара: История реформ 90-х из первых рук|url=https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven|language=ru|publisher=[[Альпина Паблишер]]|year=2013|place=М.|pages=[https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven/page/n479 472]|isbn=978-5-9614-4384-4}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Shleifer|first1=Andrei|last2=Treisman|first2=Daniel|year=2005|title=A Normal Country: Russia After Communism|url=https://scholar.harvard.edu/files/shleifer/files/normal_jep.pdf|journal=Journal of Economic Perspectives|publisher=[[Harvard University]]|volume=19|pages=151–174|doi=10.1257/0895330053147949|access-date=2021-11-24|number=1}}</ref> Nadzor nad večino podjetij je od državnih agencij prešel v roke posameznikov s povezavami v vladi, kar je omogočilo vzpon zloglasnih [[Ruski oligarhi|ruskih oligarhov]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-02/rich-russians-the-rise-of-the-oligarchs/10626236|title=The rise of Russia's oligarchs – and their bid for legitimacy|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|first=Joey|last=Watson|date=2019-01-02|access-date=2021-05-28}}</ref> Veliko novoobogatelih je iz države odneslo milijarde gotovine in sredstev.<ref>{{navedi časopis|last=Tikhomirov|first=Vladimir|date=June 1997|title=Capital Flight from Post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1997-06_49_4/page/591|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=49|pages=591–615|doi=10.1080/09668139708412462|jstor=153715|number=4}}</ref> Depresija v gospodarstvu je vodila v sesutje socialnih služb, stopnja rodnosti je padla, stopnja umrljivosti pa zelo zrasla<ref>{{navedi časopis|last=Hollander|first=D.|year=1997|title=In Post-Soviet Russia, Fertility Is on the Decline; Marriage and Childbearing are Occurring Earlier|journal=Family Planning Perspectives|publisher=[[Guttmacher Institute]]|volume=29|pages=92–94|doi=10.2307/2953371|jstor=2953371|number=2}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chen|first1=Lincoln C.|last2=Wittgenstein|first2=Friederike|last3=McKeon|first3=Elizabeth|date=September 1996|title=The Upsurge of Mortality in Russia: Causes and Policy Implications|url=https://archive.org/details/sim_population-and-development-review_1996-09_22_3/page/517|journal=[[Population and Development Review]]|publisher=[[Population Council]]|volume=22|pages=517–530|doi=10.2307/2137719|jstor=2137719|number=3}}</ref> in milijoni so bili pahnjeni v revščino;<ref>{{navedi časopis|last1=Klugman|first1=Jeni|last2=Braithwaite|first2=Jeanine|date=February 1998|title=Poverty in Russia during the Transition: An Overview|url=https://archive.org/details/sim_world-bank-research-observer_1998-02_13_1/page/37|journal=The World Bank Research Observer|publisher=Oxford University Press|volume=13|pages=37–58|doi=10.1093/wbro/13.1.37|jstor=3986388|number=1}}</ref> razmahnili pa so se tudi ekstremna korupcija,<ref>{{navedi časopis|last=Shlapentokh|first=Vladimir|date=March 2013|title=Corruption, the power of state and big business in Soviet and post-Soviet regimes|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=46|pages=147–158|doi=10.1016/j.postcomstud.2012.12.010|jstor=48610380|number=1}}</ref> kriminalne združbe in organizirani kriminal.<ref>{{navedi časopis|last=Frisby|first=Tanya|date=January 1998|title=The Rise of Organised Crime in Russia: Its Roots and Social Significance|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1998-01_50_1/page/27|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=50|pages=27–49|doi=10.1080/09668139808412522|jstor=153404|number=1}}</ref> Konec leta 1993 so trenja med Jelcinom in ruskim parlamentom prerasla v [[Ruska ustavna kriza (1993)|ustavno krizo]], ki se je končala nasilno z vojaškim posredovanjem. Med krizo je imel Jelcin podporo zahodnih vlad, več kot 100 ljudi pa je bilo ubitih.<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|date=2018-10-03|title=Russia's 1993 crisis still shaping Kremlin politics, 25 years on|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/russias-1993-crisis-still-shaping-kremlin-politics-25-years-on/a-45733546|access-date=2022-02-02}}</ref> ====Moderna liberalna ustava, mednarodno sodelovanje in gospodarska stabilizacija==== Po decembrskem [[Ruski ustavni referendum 1993|referendumu]] je bila leta 1994 sprejeta nova ruska ustava,<ref name="Sova2">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ki je močno povečala predsednikova pooblastila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/russia-players-1993-crisis/25125000.html|title=Who Was Who? The Key Players In Russia's Dramatic October 1993 Showdown|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2018-10-02|access-date=2021-05-28}}</ref> V devetdesetih letih se je na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] zgodilo več oboroženih spopadov med lokalnimi etničnimi skupinami ter kot posledica separatističnih [[Islamizem|islamističnih]] vstaj.<ref>{{navedi časopis|last=Wilhelmsen|first=Julie|year=2005|title=Between a Rock and a Hard Place: The Islamisation of the Chechen Separatist Movement|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2005-01_57_1/page/35|journal=Europe-Asia Studies|volume=57|pages=35–37|doi=10.1080/0966813052000314101|issn=0966-8136|jstor=30043851|number=1|s2cid=153594637}}</ref> Potem ko so [[Čečenija|čečenski]] separatisti na začetku 90. let razglasili neodvisnost, je potekala [[Prva čečenska vojna|občasna gverilska vojna]] med uporniškimi skupinami in ruskimi silami.<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1995/12/12/chechen-war-reveals-weaknesses-in-yeltsin-russias-new-democracy/073047c5-d04e-41bd-a2bc-d5e8e192d919/|title=Chechen War Reveals Weakness in Yektsubm Russia's New Democracy|newspaper=The Washington Post|first=Lee|last=Hockstader|date=1995-12-12|access-date=2021-06-06}}</ref> Čečenski separatisti so izvajali teroristične napade proti civilistom, kar je terjalo na tisoče ruskih življenj.{{efn|Predvsem [[Kriza s talci v Budjonnovski bolnišnici]], [[Bombardiranje ruskih stanovanj]], [[Teroristični napad v gledališču Dubrovka]] in [[Obleganje šole v Beslanu]]}}<ref>{{navedi časopis|last=Sinai|first=Joshua|year=2015|title=The Terrorist Threats Against Russia and its Counterterrorism Response Measures|journal=Connections|publisher=[[Partnership for Peace Consortium of Defense Academies and Security Studies Institutes]]|volume=14|pages=95–102|doi=10.11610/Connections.14.4.08|jstor=26326421|doi-access=free|number=4}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija prevzela odgovornost za poravnavanje njenih zunanjih dolgov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.straitstimes.com/world/europe/26-years-on-russia-set-to-repay-all-soviet-unions-foreign-debt|title=26 years on, Russia set to repay all Soviet Union's foreign debt|work=The Straits Times|date=2017-03-26|access-date=2021-12-11}}</ref> Leta 1992 je bil večinoma ukinjen nadzor nad cenami potrošniških izdelkov, kar je povzročilo močno inflacijo in je močno devalviralo rubelj.<ref>{{navedi časopis|last1=Lipton|first1=David|last2=Sachs|first2=Jeffrey D.|last3=Mau|first3=Vladimir|last4=Phelps|first4=Edmund S.|year=1992|title=Prospects for Russia's Economic Reforms|url=https://www.brookings.edu/wp-content/uploads/1992/06/1992b_bpea_lipton_sachs_mau_phelps.pdf|journal=[[Brookings Papers on Economic Activity]]|volume=1992|issue=2|page=213|doi=10.2307/2534584|issn=0007-2303|jstor=2534584}}</ref> Kombinacija visokih proračunskih primanjkljajev, vse večjega bega kapitala in nezmožnost poplačila dolgov so povzročili [[Ruska finančna kriza|rusko finančno krizo 1998]], zaradi katere je BDP še upadel.<ref>См: «Гражданское право». В 4 т. Т.1: Общая часть. Москва, 2008, стр. 13, серия «Классический университетский учебник», ответственный редактор учебника — доктор юридических наук, профессор, заведующий кафедрой гражданского права юридического факультета [[Московский государственный университет|МГУ им. М. В. Ломоносова]] ''Суханов Е. А.'': ''«Вместо охраны этой сферы от злоупотреблений и недобросовестных действий разного рода мошенников, неизбежно появляющихся в период „первоначального накопления капитала“, государство само выстроило крупнейшую финансовую „пирамиду“ государственных краткосрочных обязательств (ГКО), падение которой стало главной причиной известного кризиса („дефолта“) 1998 г.»''</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chiodo|first1=Abbigail J.|last2=Owyang|first2=Michael T.|year=2002|title=A Case Study of a Currency Crisis: The Russian Default of 1998|url=https://files.stlouisfed.org/files/htdocs/publications/review/02/11/ChiodoOwyang.pdf|journal=Canadian Parliamentary Review|publisher=[[Federal Reserve Bank of St. Louis]]|volume=86|pages=7–18|number=6}}</ref> ====Premik k modernizirani ekonomiji, politična centralizacija in demokratično nazadovanje==== 31. decembra 1999 je predsednik Jelcin nepričakovano odstopil<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/1999/dec/31/russia.marktran|title=Yeltsin resigns|website=[[The Guardian]]|date=1999-12-31}}</ref> in predal svoje mesto na novo nastavljenemu premierju in svojemu izbranemu nasledniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/01/01/world/yeltsin-resigns-overview-yeltsin-resigns-naming-putin-acting-president-run-march.html|title=Yeltsin Resigns: The Overview; Yeltsin Resigns, Naming Putin as Acting President To Run in March Election|work=[[The New York Times]]|first=Celestine|last=Bohlen|date=2000-01-01|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref><ref name=":002">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/A_Short_History_of_Russia.html?id=bpH4zgEACAAJ|last=Galeotti|first=Mark|title=A Short History of Russia|year=2022-05-12|publisher=Ebury Publishing|pages=224|isbn=978-1-5291-9928-4}}</ref><ref name=":1102">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Russo_Ukrainian_War.html?id=H2F_EAAAQBAJ|last=Plohij|first=Sergij|title=The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl|year=2023-05-16|publisher=Penguin Books Limited|pages=269|isbn=978-1-80206-179-6}}</ref><ref name=":32">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Consolidation_of_Dictatorship_in_Rus.html?id=DezCEAAAQBAJ|last=Ostrow|first=Joel|title=The Consolidation of Dictatorship in Russia: An Inside View of the Demise of Democracy|year=2007-10-30|publisher=Bloomsbury Academic|pages=77—99, 168|isbn=978-0-313-34594-4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.cz/books/about/Russian_Politics_and_Presidential_Power.html?id=ZQjiCwAAQBAJ|last=Kelley|first=Donald|title=Russian Politics and Presidential Power: Transformational Leadership from Gorbachev to Putin|year=2016-10-05|publisher=CQ Press|pages=108, 304|isbn=978-1-4833-2089-2}}</ref><ref name=":222">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Road_to_Unfreedom.html?id=ZrMyDwAAQBAJ|last=Snyder|first=Timothy|title=The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America|year=2018-04-05|publisher=Random House|pages=261|isbn=978-1-4735-5620-1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Road_to_Unfreedom&oldid=1187439695|title=The Road to Unfreedom|year=2023-11-29|language=en|publisher=Wikipedia}}</ref> Putin je nato zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2000|ruskih predsedniških volitvah leta 2000]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/03/27/world/election-russia-overview-putin-wins-russia-vote-first-round-but-his-majority.html|title=Election in Russia: The Overview; Putin Wins Russia Vote in First Round, But His Majority Is Less Than Expected|work=The New York Times|first=Mark|last=Wines|date=2000-03-27|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> in v [[Druga čečenska vojna|drugi čečenski vojni]] premagal čečenski odpor.<ref>{{navedi časopis|last1=O'Loughlin|first1=John|last2=W. Witmer|first2=Frank D.|date=January 2011|title=The Localized Geographies of Violence in the North Caucasus of Russia, 1999–2007|journal=Annals of the Association of American Geographers|publisher=Taylor & Francis|volume=101|pages=178–201|doi=10.1080/00045608.2010.534713|jstor=27980166|number=1|s2cid=52248942}}</ref> Putin je zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2004|ruskih predsedniških volitvah leta 2004]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2004/03/15/world/as-expected-putin-easily-wins-a-second-term-in-russia.html|title=As Expected, Putin Easily Wins a Second Term in Russia|work=The New York Times|first=Seth|last=Mydans|date=2004-03-15|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> Visoke cene [[Nafta|nafte]] in rast tujih investicij so pripomogli k izboljšanju ruske ekonomije in dvigu življenjskega standarda.<ref name="Ellyatt-20212">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> Putinova vladavina je povečala stabilnost, vendar je Rusijo preobrazila v [[Avtoritarizem|avtoritarno državo]].<ref>{{navedi časopis|last=Kotkin|first=Stephen|date=2015|title=The Resistible Rise of Vladimir Putin: Russia's Nightmare Dressed Like a Daydream|journal=[[Foreign Affairs]]|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|volume=94|pages=140–153|jstor=24483492|number=2}}</ref> Leta 2008 je Putin zavzel mesto premierja, predsednik pa je na [[Ruske predsedniške volitve 2008|ruskih predsedniških volitvah leta 2008]] za en mandat postal [[Dmitrij Medvedjev]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2008/may/08/russia|title=Putin ever present as Medvedev becomes president|work=The Guardian|first=Luke|last=Harding|date=2008-05-08|access-date=2021-06-06}}</ref> To obdobje so opisali kot »tandemokracijo«.<ref>{{navedi časopis|last=Monaghan|first=Andrew|date=January 2012|title=The vertikal: power and authority in Russia|url=https://archive.org/details/sim_international-affairs_2012-01_88_1/page/1|journal=[[International Affairs (RRRRRRRRR)|International Affairs]]|publisher=Oxford University Press|volume=88|pages=1–16|doi=10.1111/j.1468-2346.2012.01053.x|jstor=41428537|number=1}}</ref> [[Rusko-gruzijska vojna]] je izbruhnila 1. avgusta 2008 po diplomatski krizi s sosednjo [[Gruzija|Gruzijo]]. V vojni, ki je trajala do 12. avgusta, je Rusija priznala dve separatistični državi na gruzijskem ozemlju, [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Harzl|first1=B.C.|last2=Petrov|first2=R.|title=Unrecognized Entities: Perspectives in International, European and Constitutional Law|publisher=Brill|series=Law in Eastern Europe|year=2021|isbn=978-90-04-49910-2|url={{GBurl|id=ECBXEAAAQBAJ|p=246}}|access-date=2022-12-18|page=246}}</ref> To je bila prva evropska vojna 21. stoletja.<ref>{{navedi revijo|last=Emerson|first=Michael|date=August 2008|title=Post-Mortem on Europe's First War of the 21st Century|url=http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|magazine=CEPS Policy Brief|publisher=[[Centre for European Policy Studies]]|doi=10.2139/ssrn.1333553|ssrn=1333553|access-date=2022-04-06|number=167|s2cid=127834430|archive-date=2014-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20141207214701/http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 se je Rusija [[Sirska državljanska vojna#Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|vključila]] v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] na strani [[Bašar al Asad|Bašarja al Asada]], ki ga je finančno podpirala že pred tem<ref>{{Navedi novice|title=Russian arms shipments bolster Syria's embattled Assad|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-16797818|newspaper=BBC News|date=2012-01-30|accessdate=2024-12-08|language=en-GB}}</ref> in ključno vplivala na potek vojne. ====Rusko-ukrajinska vojna==== {{Glavni članek|Rusko-ukrajinska vojna}} Po valu protestov gibanja [[Evromajdan]] v Ukrajini in [[Revolucija dostojanstva|posledičnem strmoglavljenju]] tedanjega ukrajinskega proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] je Rusija leta 2014 okupirala{{efn|Nadzor nad polotokom so prevzeli ruski vojaki v neoznačenih uniformah, kar je Rusija uporabljala za zanikanje svoje vpletenosti. Ukrajina in del mednarodne skupnosti sta očitala Rusiji, da vojaki v neoznačenih uniformah pripadajo vojaškemu osebju [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]], ki je bilo stacionarno na Krimu v skladu z Razdelitveno pogodbo o statusu in pogojih Črnomorske flote (1997) in s Sporazumom med Ukrajino in Rusijo o Črnomorski floti (2017). Kasneje so to dejstvo v različnih obsegih priznali tudi Rusi.}} ukrajinski polotok [[Krim (polotok)|Krim]] ter si ga po mednarodno nepriznanem referendumu priključila.<ref>{{navedi knjigo |last=Yekelchyk |first=Serhy |url=https://www.worldcat.org/oclc/1190722543 |title=Ukraine: What Everyone Needs to Know |publisher=Oxford University Press |year=2020 |isbn=978-0-19-753213-3 |edition=2nd |location=New York |page=117 |oclc=1190722543}}</ref> Sočasno je prišlo do trenj med Ukrajinci in etničnimi Rusi na vzhodu Ukrajine, ki so prerasla v [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]], v kateri je Rusija podpirala separatiste v mednarodno nepriznanih [[Donecka ljudska republika|Donecki]] in [[Luganska ljudska republika|Luganski ljudski republiki]]. Čeprav Rusija in Ukrajina nista uradno vstopili v medsebojno vojno, se obdobje med letoma 2014 in 2022 pogosto opisuje kot obdobje hibridne vojne.<ref name="Fedorov">{{Navedi knjigo|last=Fedorov|first=Yury E.|url=https://books.google.com/books?id=7vODDwAAQBAJ|title=Routledge Handbook of Russian Security|date=15 January 2019|publisher=Routledge|isbn=978-1-351-18122-8|language=en|chapter=Russia's 'Hybrid' Aggression Against Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Mitrokhin|first=Nikolay|title=Civil war? Interstate war? Hybrid war? dimensions and interpretations of the Donbas Conflict in 2014-2020|date=2021|publisher=ibidem Verlag|isbn=978-3-8382-7383-9|editor-last=Hauter|editor-first=Jakob|series=Soviet and post-Soviet politics and society|location=Stuttgart|page=115|chapter=Infiltration, Instruction, Invasion: Russia's War in the Donbas|editor-last2=Wilson|editor-first2=Andrew}}</ref> [[Slika:Annexation_of_Southern_and_Eastern_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ruska zasedena ozemlja v Ukrajini]] 30. septembra 2022 v času razglasitve njihove priključitve]] Februarja 2022 je Rusija najprej priznala neodvisnost Donecke in Luganske republike, nato pa ob najavi »posebne vojaške operacije« odkrito [[Ruska invazija na Ukrajino|napadla Ukrajino]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/putin-orders-military-operations-in-eastern-ukraine-as-un-meets|title=Russian forces launch full-scale invasion of Ukraine|publisher=Al Jazeera|date=2022-02-24|access-date=2022-04-05}}</ref> Gre za največjo konvencionalno vojno v Evropi po drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi novice |last1=Herb |first1=Jeremy |last2=Starr |first2=Barbara |author-link2=Barbara Starr |last3=Kaufman |first3=Ellie |date=2022-02-24 |title=US orders 7,000 more troops to Europe following Russia's invasion of Ukraine |publisher=[[CNN]] |url=https://www.cnn.com/2022/02/24/politics/us-military-ukraine-russia/index.html |access-date=2022-02-27}}</ref> Po uspešnih ukrajinskih protiofenzivah je Rusija prvič po drugi svetovni vojni razglasila »delno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/21/putin-announces-partial-mobilisation-in-russia-in-escalation-of-ukraine-war|title=Putin announces partial mobilisation and threatens nuclear retaliation in escalation of Ukraine war|website=The Guardian|date=2022-09-21}}</ref> Konec septembra je Rusija po izvedbi mednarodno nepriznanih referendumov razglasila priključitev štirih vzhodnih in južnih ukrajinskih oblasti, čeprav jih ne nadzirajo v celoti.<ref name="Landay-2022" /> Aneksijo, ki je bila največja v Evropi po drugi svetovni vojni,<ref name="Landay-2022">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/putin-host-kremlin-ceremony-annexing-parts-ukraine-2022-09-29/ |title=Defiant Putin proclaims Ukrainian annexation as military setback looms |website=[[Reuters]] |date=2022-09-30| access-date=2022-10-06|last=Landay|first=Jonathan}}</ref> je generalna skupščina ZN označila za nezakonito.<ref>{{Navedi novice|title=Generalna skupščina ZN-a zavrnila rusko priključitev ukrajinskih ozemelj|date=2022-10-12|url=https://www.rtvslo.si/svet/generalna-skupscina-zn-a-zavrnila-rusko-prikljucitev-ukrajinskih-ozemelj/643506|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Vojna poteka tudi v Rusiji,<ref>{{Navedi splet|title=Border raid exposes Russian defenses and divisions|url=https://www.nbcnews.com/news/world/belgorod-raid-exposes-russia-defenses-ukraine-prigozhin-putin-military-rcna85945|website=NBC News|date=2023-05-25|accessdate=2024-08-22|language=en}}</ref> ki je med drugim avgusta 2024 izgubila nadzor nad delom [[Kurska oblast|Kurske oblasti]].<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine says it has seized 1,000 sq km in Kursk offensive as Putin vows ‘worthy response’|url=https://www.theguardian.com/world/article/2024/aug/13/ukraine-kursk-offensive-1000-square-km-of-russia-seized-incursion|newspaper=The Guardian|date=2024-08-13|accessdate=2024-08-22|issn=0261-3077|language=en-GB}}</ref> Ocenjuje se, da je zaradi vojne umrlo več sto tisoč ljudi,<ref>{{navedi novice |title=Troop Deaths and Injuries in Ukraine War Near 500,000, U.S. Officials Say |url=https://www.nytimes.com/2023/08/18/us/politics/ukraine-russia-war-casualties.html |work=The New York Times |date=2023-08-18}}</ref> kar je še dodatno poglobilo demografsko krizo v Rusiji.<ref>{{Navedi splet|title=Putin’s War Escalation Is Hastening Demographic Crash for Russia|url=https://www.bloomberg.com/tosv2.html?vid=&uuid=2755c08a-37a0-11ef-9dc0-412b73dd9f95&url=L25ld3MvYXJ0aWNsZXMvMjAyMi0xMC0xOC9wdXRpbi1zLXdhci1lc2NhbGF0aW9uLWlzLWhhc3RlbmluZy1kZW1vZ3JhcGhpYy1jcmFzaC1mb3ItcnVzc2lh|website=www.bloomberg.com|accessdate=2024-07-01|date=2022-10-18}}</ref> Večji del mednarodne skupnosti je vojno obsodil in zahteval takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine,<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/02/united-nations-russia-ukraine-vote|title=UN votes to condemn Russia's invasion of Ukraine and calls for withdrawal|work=The Guardian|last=Borger|first=Julian|location=[[Washington, D.C.]]|date=2022-03-02|access-date=2022-04-05}}</ref> Rusija pa je bila izključena iz [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://www.coe.int/en/web/portal/-/the-russian-federation-is-excluded-from-the-council-of-europe |title=The Russian Federation is excluded from the Council of Europe |publisher=Council of Europe|date=2022-03-16}}</ref> in [[Svet Združenih narodov za človekove pravice|Sveta ZN za človekove pravice]].<ref>{{navedi splet |url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115782 |title=UN General Assembly votes to suspend Russia from the Human Rights Council |website=United Nations |date=2022-04-07 |access-date=2022-06-18}}</ref> Predvsem zahodne države so razširile sankcije proti Rusiji.<ref name="Walsh-2022">{{navedi splet|url=https://www.vox.com/22968949/russia-sanctions-swift-economy-mcdonalds|title=The unprecedented American sanctions on Russia, explained|work=Vox|date=2022-03-09|last=Walsh|first=Ben|access-date=2022-03-31}}</ref> Več držav in mednarodnih organizacij je Rusijo razglasilo za državo, ki podpira terorizem, nekatere pa tudi za teroristično državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/european-lawmakers-declare-russia-state-sponsor-terrorism-2022-11-23/|title=European Parliament declares Russia a state sponsor of terrorism|date=2022-11-23|accessdate=2024-07-01|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Estonian parliament declares Russia a terrorist state|url=https://www.politico.eu/article/as-the-third-country-to-estonia-declares-russia-a-terrorist-state/|website=POLITICO|date=2022-10-18|accessdate=2024-07-01|language=en-GB}}</ref> Junija 2023 je ruska najemniška [[skupina Wagner]] izvedla neuspešen poskus državnega udara.<ref>{{Navedi splet|title=Armed rebellion by Wagner chief Prigozhin underscores erosion of Russian legal system|url=https://apnews.com/article/russia-prigozhin-wagner-mutiny-ukraine-putin-898d750e843aeb105a3c220bb917f606|website=AP News|date=2023-07-07|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref> Vodja upora [[Jevgenij Prigožin]] je bil kasneje ubit v stmoglavljenju svojega letala nad Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=US intelligence says an intentional explosion brought down Wagner chief Prigozhin’s plane|url=https://apnews.com/article/russia-wagner-prigozhin-jet-crash-382515214f691e47daa2e3635d64e612|website=AP News|date=2023-08-24|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Explosion likely brought down aircraft purportedly carrying Wagner boss, flight data and video analysis suggest|url=https://www.cnn.com/2023/08/25/europe/prigozhin-plane-crash-visual-investigation-cmd-intl/index.html|website=CNN|date=2023-08-25|accessdate=2024-07-01|language=en|first=Eliza Mackintosh,Gianluca Mezzofiore,Benjamin Brown,Katie Polglase,Henrik|last=Pettersson}}</ref> == Geografija == {{glavni članek|Geografija Rusije}} [[File:Russian Federation Relief Map.png|thumb|upright=1.34|[[Topografski zemljevid]] Rusije]] Ozemlje Rusije obsega vzhod Evrope in sever Azije.<ref name="natgeo">{{navedi splet |url=https://kids.nationalgeographic.com/geography/countries/article/russia |title=Russia |website=[[National Geographic Kids]] |date=2014-03-21 |access-date=2021-05-26}}</ref> Razteza se čez skrajno severni del [[Evrazija|Evrazije]] in ima četrto najdaljšo obalo na svetu, dolgo več kot 37.653&nbsp;km.{{efn|Rusija ima tudi dodatnih 850 km obale ob [[Kaspijsko morje|Kaspijskem morju]], ki je največje celinsko vodno telo na svetu in ga opredeljujejo različno kot jezero ali morje.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |newspaper=[[The Economist]] |date=2018-08-16 |access-date=2021-06-27}}</ref>}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline/ |title=Coastline – The World Factbook |work=[[The World Factbook]] |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-06-27 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412194038/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline |url-status=dead }}</ref> Leži med zemljepisnima širinama 41&nbsp;° in 82&nbsp;° S ter med zemljepisnima dolžinama 19&nbsp;° V in 169&nbsp;° Z. Od vzhoda do zahoda meri okrog 9000&nbsp;km, od severa proti jugu pa okrog 2500 do 4000&nbsp;km.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Russia – Land|url=https://www.britannica.com/place/Russia#ref38573|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=2021-12-14}}</ref> Po kopnem ozemlju je večja od treh celin{{efn|Rusija je po ozemlju večja od celin [[Avstralija|Avstralije]], [[Antarktika|Antarktike]] in Evrope; čeprav pokriva velik del slednje. Njena ozemeljska površina je približno primerljiva z Južno Ameriko.}} in ima enako površino kot [[Pluton]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/science/across-the-universe/2015/jul/28/pluto-ten-things-we-now-know-about-the-dwarf-planet |title=Pluto: ten things we now know about the dwarf planet |work=The Guardian |first=Stuart |last=Clark |date=2015-07-28 |access-date=2021-06-20}}</ref> Rusija ima devet velikih gorstev, ki ležijo v njenih skrajno južnih predelih. Med njimi je velik del [[Kavkaz]]a (vključno z goro [[Elbrus]], ki je s 5642&nbsp;m najvišji vrh Rusije in Evrope,<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |title=Russia – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-03-04 |archive-date=2021-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210109173026/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |url-status=dead }}</ref> [[Altaj]] in [[Sajanske gore]] v [[Sibirija|Sibiriji]], [[Vzhodnosibirsko gorovje]] ter polotok [[Kamčatka]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]] (vključno s [[Ključevska Sopka|Ključevsko Sopko]], ki je s 475&nbsp;m najvišji aktivni [[vulkan]] v Evraziji).<ref>{{navedi splet |url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=300260&vtab |title=Klyuchevskoy |work=[[Global Volcanism Program]] |publisher=Smithsonian Institution |access-date=2021-07-24}}</ref><ref name="Topo">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/23.htm |title=Topography and Drainage |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-07-08}}</ref> [[Uralsko gorovje]], ki poteka od severa proti jugu na zahodu države, je bogato s surovinami in tvori tradicionalno mejo med Evropo in Azijo.<ref name="urals">{{navedi splet |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/87198/the-ural-mountains |title=The Ural Mountains |work=NASA Earth Observatory|publisher=NASA |date=2011-07-13 |access-date=2021-05-27}}</ref> Najnižja točka Rusije in Evrope leži ob Kaspijskem jezeru, kjer [[Kaspijska depresija]] doseže okrog 29 m pod morsko gladino.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Europe – Land|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|url=https://www.britannica.com/place/Europe/Land#ref34534|access-date=2022-04-04|quote=The lowest terrain in Europe, virtually lacking relief, stands at the head of the Caspian Sea; there the Caspian Depression reaches some {{convert|95|ft|m|abbr=off}} below sea level.}}</ref> Rusija je ena od treh držav na svetu, ki mejijo na tri oceane,<ref name="natgeo"/> in ima povezave z velikim številom morij.{{efn|Rusija meji na, v smeri urnega kazalca, na jugozahodu na [[Črno morje]] in [[Azovsko morje]], na zahodu na [[Baltsko morje]], na severu na [[Barentsovo morje]] ([[Belo morje]], [[Pečorsko morje]]), [[Karsko morje]], [[morje Laptevov]] in [[Vzhodnosibirsko morje]], na severovzhodu na [[Čukotsko morje]] in na [[Beringovo morje]] in na jugovzhodu na [[Ohotsko morje]] ter [[Japonsko morje]].}}<ref>{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/22.htm |title=Global Position and Boundaries |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-08}}</ref> Njeni največji otoki in arhipelagi so [[Nova dežela]], [[Dežela Franca Jožefa]], [[Severna dežela]], [[Novosibirski otoki]], [[Wranglov otok]], [[Kurilsko otočje]] (katerega štirje otoki so predmet ozemeljskega spora z Japonsko) in [[Sahalin]].<ref name="Arctic">{{navedi novice |url=https://www.thearcticinstitute.org/countries/russia/ |title=Russia |work=The Arctic Institute – Center for Circumpolar Security Studies |access-date=2021-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.euronews.com/travel/2021/02/24/island-hopping-in-russia-sakhalin-kuril-islands-and-kamchatka-peninsula |title=Island hopping in Russia: Sakhalin, Kuril Islands and Kamchatka Peninsula |work=Euronews |first=Ziryan |last=Aziz |date=2020-02-28 |access-date=2021-06-27}}</ref> [[Diomedova otoka]], od katerih je eden pod rusko in drugi pod ameriško upravo, sta le 3,8&nbsp;km narazen,<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/places/diomede-islands |title=Diomede Islands – Russia |work=Atlas Obscura |access-date=2021-06-27}}</ref> otok [[Kunašir]] pa je le 20&nbsp;km od [[Hokaido|Hokaida]] na Japonskem.<ref name="Chapple-2019">{{navedi splet |last=Chapple |first=Amos |title=The Kurile Islands: Why Russia And Japan Never Made Peace After World War II |date=2019-01-04 |url=https://www.rferl.org/a/the-disputed-islands-where-world-war-2-never-ended/28402307.html |access-date=2022-01-26 |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty}}</ref> V Rusiji je več kot 100.000 rek.<ref name="natgeo"/> Njena jezera vsebujejo približno četrtino svetovne tekoče [[sladka voda|sladke vode]].<ref name="Topo"/> [[Bajkalsko jezero]], največje in najvidnejše od ruskih sladkovodnih teles je najgloblje, najčistejše, najstarejše in najprostornejše sladkovodno jezero na svetu in vsebuje več kot petino svetovne sladke površinske vode.<ref>{{navedi splet |title=Lake Baikal – A Touchstone for Global Change and Rift Studies |publisher=[[United States Geological Survey]] |url=http://pubs.usgs.gov/fs/baikal/ |access-date=2007-12-26}}</ref> [[Ladoško jezero|Ladoško]] in [[Oneško jezero]] v [[Severozahodna Rusija|severozahodni Rusiji]] sta največji jezeri v Evropi.<ref name="natgeo"/> Po skupnih obnovljivih vodnih virih je pred Rusijo le Brazilija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |title=Total renewable water resources |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-07-09 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408173647/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |url-status=dead }}</ref> [[Volga]] v zahodni Rusiji velja za rusko nacionalno reko in je najdaljša reka v Evropi ter oblikuje [[Delta Volge|delto Volge]], največjo rečno delto na celini.<ref>{{navedi knjigo|last=Hartley |first=Janet M. |author-link= |title=The Volga: A History |date=2020 |publisher=Yale University Press |url={{GBurl|id=PasKEAAAQBAJ}} |isbn=978-0-300-25604-8 |pages=5, 316}}</ref> Sibirske reke [[Ob]], [[Jenisej]], [[Lena]] in [[Amur]] so med [[Seznam rek po dolžini|najdaljšimi rekami]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/05/15/russias-largest-rivers-from-the-amur-to-the-volga-a65593 |title=Russia's Largest Rivers From the Amur to the Volga |work=The Moscow Times |date=2019-05-15 |access-date=2021-05-26}}</ref> V državi so, predvsem v Sibiriji, velika rudna bogastva (zemeljski plin, nafta, črni premog, železo, baker, svinec, cink, platina, zlato, diamanti, boksit, fosfati in soli).<ref name="Sova"/><ref name="Evropa">{{navedi knjigo |title= Evropa: Naša preteklost in sedanjost|last=Boden |first=Martina |year=2004 |publisher=Mladinska knjiga |isbn=86-11-15868-7}}</ref> Zahod države leži na [[Baltski ščit|Baltskem ščitu]] in [[Ruska plošča|Ruski plošči]]. ===Podnebje=== [[File:Russia Köppen.svg|thumb|upright=1.38|[[Köppnova podnebna klasifikacija]] Rusije]] Velikost Rusije in odmaknjenost veliko njenih območij vodi v dominanco vlažnega celinskega podnebja v večini države, razen v tundri in skrajnem jugozahodu. Gorske verige na jugu in vzhodu blokirajo tok toplih zračnih mas z [[Indijski ocean|Indijskega]] in Tihega oceana, [[Evropska ravnica]], ki se razteza na njenem zahodu in severu, pa jo odpira vplivu Atlantskega in Arktičnega oceana.<ref name="Climate">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/24.htm |title=Climate |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-10}}</ref> Večina severozahodne Rusije in Sibirije imata [[subpolarno podnebje]] z ekstremno hudimi zimami v notranjih regijah severovzhodne Sibirije (večinoma [[Jakutija]], kjer je severni tečaj mraza z rekordno nizko temperaturo –71,2&nbsp;°C),<ref name="Arctic"/> in bolj zmernimi zimami drugod. Ruske obsežne obale ob Arktičnem oceanu in [[Ruski arktični otoki]] imajo [[polarno podnebje]].<ref name="Climate"/> Obalni del [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskega okraja]] ob Črnem morju, zlasti [[Soči, Rusija|Soči]], in nekateri obalni in notranji pasovi [[Severni Kavkaz|Severnega Kavkaza]] imajo [[vlažno subtropsko podnebje]] z milimi in vlažnimi zimami.<ref name="Climate"/> V veliko pokrajinah Vzhodne Sibirije in Ruskega Daljnega vzhoda je zima suha v primerjavi s poletjem; drugi deli države imajo bolj enakomerne padavine v vseh letnih časih. Zimske padavine v večini delov države padajo kot sneg. Skrajno zahodni deli Kaliningrajske oblasti in nekateri deli na jugu Krasnodarskega okraja in Severnega Kavkaza imajo [[oceansko podnebje]].<ref name="Climate"/> Regija ob spodnji Volgi in ob obali Kaspijskega morja ter nekaj skrajno južnih drobcev Sibirije imajo [[semipuščavsko podnebje]].<ref>{{navedi časopis |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=|last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=2018-10-30 |volume=5 |page=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref> V velikem delu ozemlja sta le dva različna letna časa, zima in poletje, saj sta pomlad in jesen običajno kratka.<ref name="Climate"/> Najhladnejši mesec je januar (ob obali pa februar); najtoplejši je običajno julij. Značilne so velike razlike v temperaturah. Pozimi so temperature nižje od juga proti severu in od zahoda proti vzhodu. Poletja so lahko dokaj vroča, celo v Sibiriji.<ref>{{navedi časopis |last1=Drozdov |first1=V. A. |title=Ecological and Geographical Characteristics of the Coastal Zone of the Black Sea |url=https://archive.org/details/sim_geojournal_1992-06_27_2/page/169 |journal=GeoJournal |year=1992 |doi=10.1007/BF00717701 |volume=27 |page=169 |issue=2 |last2=Glezer |first2=O. B. |last3=Nefedova |first3=T. G. |last4=Shabdurasulov |first4=I. V. |s2cid=128960702}}</ref> [[Podnebne spremembe v Rusiji]] povzročajo vse pogostejše divje požare<ref>{{navedi splet |date=2022-05-10 |title=Putin urges authorities to take action as wildfires engulf Siberia |url=https://www.euronews.com/green/2022/05/10/as-wildfires-engulf-russian-region-putin-urges-authorities-to-take-stronger-action-to-prev |access-date=2022-06-24 |website=euronews |language=en}}</ref> in taljenje velikih prostranosti [[permafrost]]a v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2022/01/22/1075108299/why-russias-thawing-permafrost-is-a-global-problem|title=Why Russia's thawing permafrost is a global problem|work=NPR|date=2022-01-22|access-date=2022-07-07}}</ref> ===Biotska raznovrstnost=== [[File:Саблинский хребет.jpg|thumb|[[Narodni park Jugid Va]] v republiki [[Komi]] je največji [[narodni park]] v Evropi.<ref name="urals"/>]] Rusija ima zaradi svoje gigantske velikosti raznolike ekosisteme, vključno s [[polarna puščava|polarno puščavo]], [[tundra|tundro]], gozdno tundro, [[tajga|tajgo]], [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|mešane in listopadne gozdove]], [[gozdna stepa|gozdno stepo]], [[stepa|stepo]], polpuščavo in [[subtropski pas]].<ref name="climate">{{navedi splet |url=https://www.cbd.int/countries/profile/?country=ru |title=Russian Federation – Main Details |work=Convention on Biological Diversity |access-date=2021-06-27}}</ref> Približno pol ruskega ozemlja je pogozdeno<ref name="cia"/> in država ima največje območje gozda na svetu,<ref name="Gardiner-2021"/> ki izloči eno največjih količin [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu.<ref name="Gardiner-2021">{{navedi splet | last=Gardiner | first=Beth | title=Will Russia's Forests Be an Asset or an Obstacle in Climate Fight? | website=Yale University| date=2021-03-23 | url=https://e360.yale.edu/features/will-russias-forests-be-an-asset-or-obstacle-in-the-climate-fight | access-date=2022-12-11}}</ref><ref>{{navedi časopis | last1=Schepaschenko | first1=Dmitry | last2=Moltchanova | first2=Elena | last3=Fedorov | first3=Stanislav | last4=Karminov | first4=Victor | last5=Ontikov | first5=Petr | last6=Santoro | first6=Maurizio | last7=See | first7=Linda | last8=Kositsyn | first8=Vladimir | last9=Shvidenko | first9=Anatoly | last10=Romanovskaya | first10=Anna | last11=Korotkov | first11=Vladimir | last12=Lesiv | first12=Myroslava | last13=Bartalev | first13=Sergey | last14=Fritz | first14=Steffen | last15=Shchepashchenko | first15=Maria | last16=Kraxner | first16=Florian | title=Russian forest sequesters substantially more carbon than previously reported | journal=Scientific Reports | publisher=Springer Science and Business Media LLC | volume=11 | issue=1 | date=2021-06-17 | issn=2045-2322 | doi=10.1038/s41598-021-92152-9 | page=12825| pmid=34140583 | pmc=8211780 | bibcode=2021NatSR..1112825S }}</ref> Ruska biotska raznovrstnost vključuje 12.500 vrst [[Višje rastline|višjih rastlin]], 2200 vrst [[Briofiti|briofitov]], okrog 3000 vrst [[lišaji|lišajev]], 7000–9000 vrst [[alge|alg]] in 20.000–25.000 vrst gliv. Rusko živalstvo sestavlja 320 vrst [[sesalci|sesalcev]], več kot 732 vrst ptic, 75 vrst plazilcev, okrog 30 vrst [[dvoživke|dvoživk]], 343 vrst [[Sladkovodna riba|sladkovodnih rib]] (visoki [[endemizem]]), okrog 1500 vrst [[morska riba|morskih rib]], devet vrst Cyclostomi in okrog 100–150,000 [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] (visoki endemizem).<ref name="climate"/><ref>{{navedi splet |url=http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |title=Species richness of Russia |publisher=REC |access-date=2021-06-27 |archive-date=2021-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210509102841/http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |url-status=dead }}</ref> Približno 1100 redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je vključenih v [[Rdeča knjiga Ruske federacije|Rusko rdečo knjigo]].<ref name="climate"/> Celotni naravni ekosistemi Rusije so ohranjeni v približno 15.000 posebnih zaščitenih naravnih območjih različnih statusov, ki zasedajo več kot 10 % celotne površine države.<ref name="climate"/> V to številko je vključenih 45 [[Naravni rezervat|biotskih rezervatov]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/russian-federation/ |title=Russian Federation |publisher=[[UNESCO]] |date=June 2017 |access-date=2021-06-07}}</ref> 64 [[narodnih parki Rusije|narodnih parkov]] in 101 [[Zapovednik|naravni rezervat]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia-nature-reserves-year-ecology |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303030416/https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia%2Dnature%2Dreserves%2Dyear%2Decology |url-status=dead |archive-date=2021-03-03 |title=Look Inside Russia's Wildest Nature Reserves – Now Turning 100 |work=National Geographic |date=2017-01-11 |access-date=2021-06-28}}</ref> Država ima še vedno veliko ekosistemov, ki veljajo za neokrnjene, čeprav so ti v upadanju; večinoma ležijo v severnih območjih tajge in subarktične tundre v Sibiriji.<ref>{{navedi knjigo | last1=Danilov-Danil'yan | first1=V.I. | last2=Reyf | first2=I.E. | title=The Biosphere and Civilization: In the Throes of a Global Crisis | publisher=Springer International Publishing | year=2018 | isbn=978-3-319-67193-2 | url={{GBurl|id=NK9SDwAAQBAJ|p=234}} | access-date=2022-12-06 | page=234}}</ref> Rusija je imela leta 2019 [[Indeks integritete gozdne pokrajine]] 9,02 in s tem zasedala 10. mesto med 172 državami; bila je prva med velikimi državami.<ref>{{navedi časopis |vauthors=Grantham HS, ''et al''. |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |year=2020 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |pmid=33293507 |pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> ==Vlada in politika== {{multiple image|perrow=2|total_width=300 | align = right | caption_align = center | image1 = Владимир Путин (18-06-2023) (cropped).jpg|caption1=[[Vladimir Putin]]<br /><small>[[Predsednik Ruske federacije|Predsednik]]</small> | image2 = Mikhail Mishustin (2020-07-09).jpg|caption2=[[Mihail Mišustin]]<br /><small>[[Predsednik vlade Ruske federacije|Predsednik vlade]]</small> }} Rusija je po ustavi iz leta 1993 simetrična federalna republika s polpredsedniškim sistemom, kjer je [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[državni poglavar]],<ref name="(Article 80, § 1)">{{navedi splet |title=The Constitution of the Russian Federation |website=(Article 80, §&nbsp;1) |url=http://www.constitution.ru/en/10003000-05.htm |access-date=2007-12-27}}</ref> [[Predsednik vlade Ruske federacije|predsednik vlade]] pa vodja vlade.<ref name="cia"/> Strukturirana je kot večstrankarska predstavniška demokracija, v kateri je zvezna vlada sestavljena iz treh vej:<ref name="DeRouen-2005">{{navedi knjigo |first1=Karl R. |last1=DeRouen |first2=Uk |last2=Heo |title=Defense and Security: A Compendium of National Armed Forces and Security Policies |url={{GBurl|id=wdeBgfmZI0cC|p=666}} |year=2005 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-85109-781-4 |page=666}}</ref> * Zakonodajna: dvodomna zvezna skuščina Rusije je sestavljena iz 450-članske [[Državna duma|Državne dume]] in 170-članskega [[Svet federacije|Sveta federacije]],<ref name="DeRouen-2005"/> ki sprejema zvezne zakone, napoveduje vojno, sprejema pogodbe, razpolaga z državno blagajno in močjo razrešitve predsednika.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 5. The Federal Assembly {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-06.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> * Izvršilna: predsednik je vrhovni poveljnik [[Oborožene sile Ruske federacije|oboroženih sil]] in imenuje Rusko vlado (kabinet) ter druge funkcionarje, ki upravljajo in izvajajo zvezne zakone in politike.<ref name="(Article 80, § 1)"/> Predsednik lahko izdaja dekrete neomejenega obsega, dokler niso v neskladju z ustavo ali zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Remington |first1=Thomas F. |title=Presidential Decrees in Russia: A Comparative Perspective |date=2014 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=978-1-107-04079-3 |page=48 |url={{GBurl|id=TK-BAwAAQBAJ|dq=russia+decree+of+the+president+inpublisher:university|p=48}} |access-date=2022-08-13}}</ref> * Sodna: [[Ustavno sodišče Rusije]], [[Vrhovno sodišče Rusije]] in nižja zvezna sodišča, katerih sodnike imenuje Svet federacije po priporočilih predsednika,<ref name="DeRouen-2005"/> interpretirajo zakone in jih lahko spremenijo, v primeru, da ocenijo, da so v neskladju z ustavo.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 7. Judicial Power {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-08.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> Nekdanja sovjetska republika Rusija je bila pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] demokracija s hibami.<ref name="Croissant">{{cite book|last1=Croissant|first1=Aurel|last2=Tomini|first2=Luca|title=The Routledge Handbook of Autocratization|date=14 May 2024|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-040-04018-8|url=https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181612/https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|page=223}} Potem, ko se je na oblast povzpel Vladimir Putin, je prišlo do velikega nazadovanja.<ref name="Croissant" />{{rp|page=223}}<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|title=Russia and Europe: Building Bridges, Digging Trenches|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-99200-1|editor1=Kjell Engelbrekt|pages=|editor2=Bertil Nygren|access-date=24 July 2023|archive-date=13 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230813133217/https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last=Kiyan|first=Olga|date=9 April 2020|title=Russia & Democratic Backsliding: The Future of Putinism|url=https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|url-status=live|journal=[[Harvard International Review]]|publisher=[[Harvard International Relations Council]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224213448/https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|archive-date=24 February 2022|access-date=8 July 2022}}</ref> Politični sistem se je sprevrgel v povsem [[Avtoritarnost|avtoritarni režim]].<ref name="Croissant" />{{rp|page=323}}<ref name="t305">{{cite web|last=Kallmer|first=Brent|title=The Putin Myth|website=[[Journal of Democracy]] - [[Johns Hopkins University Press]]|date=6 April 2023|url=https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|access-date=4 January 2025|archive-date=21 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241221070113/https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|url-status=live}}</ref> Različni politični znanstveniki so Putina označili kot [[Diktator|diktatorja]]<ref name="Kuzio-2016">{{cite journal|last=Kuzio|first=Taras|year=2016|title=Nationalism and authoritarianism in Russia|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=49|pages=1–11|doi=10.1016/j.postcomstud.2015.12.002|jstor=48610429|number=1}}</ref><ref name="Krzywdzinski" /><ref>{{Cite report|url=https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|title=Russia on the road to dictatorship: Internal political repercussions of the attack on Ukraine|last=Fischer|first=Sabine|date=2022|doi=10.18449/2022C30|access-date=11 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911191555/https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|archive-date=11 September 2022|journal=SWP Comment|hdl=10419/256753|url-status=live}}</ref> ali vodjo osebnostnega režima.<ref>{{cite journal|last1=Chapman|first1=Hannah S.|date=29 October 2024|title=Shocks to the System: Electoral Manipulation, Protests and the Evolution of Political Trust in Russia|journal=Government and Opposition|volume=60|issue=2|pages=496–516|doi=10.1017/gov.2024.18|quote=Authoritarian regimes, particularly personalist ones such as Russia, frequently justify their rule based on the views of the leading authority.|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Özdamar|first1=Özgür|last2=Yanik|first2=Lerna K|date=9 September 2024|title=Populist hyperpersonalization and politicization of foreign policy institutions|journal=International Affairs|volume=100|issue=5|pages=1835–1856|doi=10.1093/ia/iiae181|issn=0020-5850|doi-access=free}}</ref><ref name="t305" /> Njegova oblast po vmesni prekinitvi z [[Dmitrij Medvedjev|Dmitrijem Medvedjevem]], je vodila do še dodatne [[Avtokracija|avtokratizacije]],<ref name="Croissant" />{{rp|page=512}}<ref name="Mamaev">{{cite book|last1=Mamaev|first1=Bogdan|title=The Evolution of Authoritarianism and Contentious Action in Russia|date=30 June 2024|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-56066-5|url=https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181615/https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|pages=80–81}} najhujše od časa Sovjetske zveze.<ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058}}</ref><ref>{{cite web|last=Karatnycky|first=Adrian|date=24 March 2024|access-date=23 March 2025|title=Russia Is Back to the Stalinist Future|work=[[Foreign Policy]]|quote=A recent study by exiled Russian journalists from Proekt Media used data to determine that Russia is more politically repressive today than the Soviet Union under all leaders since Joseph Stalin.|url=https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|archive-date=30 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250330185750/https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|url-status=live}}</ref> Nekateri avtorji so opozorili na ponovno vzpostavitev nekaterih elementov [[Totalitarizem|totalitarizma]].<ref>{{cite web|last1=Kolesnikov|first1=Andrei|title=Putin's War Has Moved Russia From Authoritarianism to Hybrid Totalitarianism|url=https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en|access-date=4 March 2025|archive-date=7 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250307193757/https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/20419058241260782|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058|url-access=subscription}}</ref> Putinov način vladanja je na splošno poimenovan [[Putinizem]].<ref>{{cite book|author=Brian D. Taylor|date=2018|title=The Code of Putinism|url=https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl/page/2 2]–7|isbn=978-0-19-086731-7|oclc=1022076734}}</ref> === Upravne delitve === {{glavni|Federalni subjekti Rusije}} Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ({{jezik-ru|субъекты Российской Федерации|subjekti Rossijskoj Federacii|label=none}}) ali preprosto kot subjekti federacije ({{jezik-ru| субъекты федерации|subjekti federacii|label=none}}), so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-04.htm|title= The Constitution of the Russian Federation: Chapter 3, The Federal Structure|access-date= 2013-04-28}}</ref> Od 18. marca 2014 Rusko federacijo po ustavi sestavlja 85 zveznih subjektov.<ref name="Constitution65">{{navedi splet|url= http://eng.constitution.kremlin.ru/#article-65|title= Constitution of the Russian Federation|publisher= Russian Presidential Executive Office|access-date= 2013-04-28}}</ref> Dva, ki se nahajata na ukrajinskem [[Krim (polotok)|polotoku Krim]], Sevastopol in Republika Krim, nista mednarodno priznana kot del Rusije. Kaliningrajska oblast je edini zvezni subjekt, geografsko ločen od preostale Ruske federacije z drugimi državami. Po ruski ustavi Rusko federacijo sestavljajo republike, okraji, oblasti, avtonomna mesta, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki so vsi enakopravni subjekti Ruske federacije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-02.htm|title= Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System – The Constitution of the Russian Federation|access-date= 2016-05-07}}</ref> Tri ruska avtonomna mesta ([[Moskva]], [[Sankt Peterburg]] in [[Sevastopol]]) imajo status mesta in ločenega zveznega subjekta, ki ga sestavljajo druga mesta (Zelenograd, Troick, Kronštadt, Kolpino itd.) znotraj vsakega zveznega mesta, pri čemer ostajajo starejše strukture poštnih naslovov. Leta 1993 je Ruska federacija obsegala 89 zveznih subjektov. Do leta 2008 se je število zveznih subjektov zaradi več združitev zmanjšalo na 83. Leta 2014 sta po okupaciji in aneksaciji Sevastopol in Republika Krim s stališča Rusije postala njena 84. in 85. zvezna subjekta, vendar mednarodnopravno gre za dela [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name="Treaty">Kremlin.ru. [http://kremlin.ru/news/20605 Договор между Российской Федерацией и Республикой Крым о принятии в Российскую Федерацию Республики Крым и образовании в составе Российской Федерации новых субъектов] (''Treaty Between the Russian Federation and the Republic of Crimea on Ascension to the Russian Federation of the Republic of Crimea and on Establishment of New Subjects Within the Russian Federation'') {{in lang|ru}}</ref><ref name="Reuters">{{navedi splet|url= https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA1Q1E820140318|title= Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack|author= Steve Gutterman and Pavel Polityuk|date= 2014-03-18|work= Reuters|access-date= 2016-05-07}}</ref> [[Slika:Map of federal subjects of Russia (2022), disputed Crimea and Donbass.svg|alt=Federalni subjekti Rusije vključno z okupiranimi ozemlji Ukrajine|sredina|sličica|690x690_pik|Federalni subjekti Rusije vključno z [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|okupiranimi ozemlji Ukrajine]]]] Znotraj federacije obstaja (vključuje mednarodno nepriznana ozemlja): * 21 [[Ruske republike|republik]] z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik ustreza ozemljem nekaterih etničnih manjšin. * 9 [[Okraji Rusije|okrajev]] (''край''), * 48 [[Oblasti Rusije|oblasti]] (oziroma [[pokrajina|pokrajin]]) (''область''), * 3 avtonomna mesta (oziroma mesta zveznega pomena, ''город федерального значения''), * 4 avtonomna okrožja (''автономный округ'') in * 1 avtonomna oblast (''автономная область''). Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v [[carska Rusija|carski Rusiji]] [[gubernija]] (''губерния''), njen sestavni del pa ujezd (''уезд)''. ==== Federalna okrožja ==== {{glavni|Federalna okrožja Rusije}} Federalna okrožja (rusko ''федера́льные округа́'', ''federal'nye okruga'') so skupina federalnih subjektov Rusije. Zvezna okrožja niso omenjena v državni ustavi, nimajo lastnih pristojnosti in ne upravljajo regionalnih zadev. Obstajajo izključno za spremljanje skladnosti med zveznimi in regionalnimi pravnimi organi ter za zagotavljanje vladnega nadzora nad javno upravo, sodstvom in zveznimi agencijami, ki delujejo v regijah.<ref>{{navedi splet|last=Russell|first=Martin|url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/569035/EPRS_IDA(2015)569035_EN.pdf|title=Russia's constitutional structure|work=European Parliamentary Research Service|publisher=European Parliament|date=October 2015|access-date=2021-11-03|isbn=978-92-823-8022-2|doi=10.2861/664907}}</ref> # [[Osrednje federalno okrožje]] (rusko ''Центра́льный федера́льный о́круг, tr. Central'nyj federal'nyj okrug'') # [[Južno federalno okrožje]] (rusko ''Ю́жный федера́льный о́круг, tr. Južnyj federal'nyj okrug'') # [[Severnokavkaško federalno okrožje]] (rusko ''Се́веро-Кавка́зский федера́льный о́круг, tr. Severo-Kavkazskij federal'ny okrug'') # [[Severozahodno federalno okrožje]] (rusko ''Северо-Западный федеральный округ'') # [[Daljnovzhodno federalno okrožje]] (rusko ''Дальневосто́чный федера́льный о́круг, tr. Dal'nevostočnyj federal'ny okrug'') # [[Sibirsko federalno okrožje]] (rusko ''Сиби́рский федера́льный о́круг, tr. Sibirskij federal'ny okrug'') # [[Uralsko federalno okrožje]] (rusko ''Ура́льский федера́льный о́круг, tr. Uralskij federal'ny okrug'') # [[Privolško federalno okrožje]] (rusko ''Приво́лжский федера́льный о́круг, tr. Privolžskij federal'nyj okrug'') === Človekove pravice === Kot državo naslednico [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ruska federacija|Rusko federacijo]] še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Rusija ratificirala tudi [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] (s pridržkom) in od leta 1998 dalje je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg]]u postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi splet|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|website=www.russianembassy.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20040210192843/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/chapter1.htm|archive-date=2004-02-10|url-status=dead|access-date=2019-06-24|quote=Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.}}</ref><ref name="constitution">{{navedi knjigo|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=2004-01-30|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=2008-03-16|df=dmy-all}}</ref> Rusija je imela, kot nekdanja članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.whitecase.com/publications/alert/russian-law-priority-rf-constitution-over-resolutions-intergovernmental-human|title=Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies|date=2016-02-02|access-date=2018-07-13}}</ref> [[Slika:Protest_against_the_invasion_of_Ukraine_(Yekaterinburg,_February_24,_2022).jpg|sličica|Po&nbsp;[[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] 2022 so bili protivojni protesti v Rusiji zatrti s splošno represijo, približno 15.000 ljudi je bilo aretiranih.<ref>{{navedi splet|last=Shevchenko|first=Vitaliy|date=2022-03-15|title=Ukraine war: Protester exposes cracks in Kremlin's war message|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60749064|access-date=2022-04-03|publisher=BBC}}</ref>]] S strani demokracij in skupin za človekove pravice se vse pogosteje pojavljajo kritike kršitev [[Človekove pravice|človekovih pravic]] v Rusiji. [[Amnesty International]] in [[Human Rights Watch]] sta Rusijo označila za nedemokratično ter kritizirali odsotnost političnih pravic ter svoboščin državljanov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/countries/europe-and-central-asia/russian-federation/|title=Russian Federation|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/europe/central-asia/russia|title=Russia|publisher=[[Human Rights Watch]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Organizacija ''Freedom House'' Rusijo od leta 2004 označuje kot »nesvobodno«.<ref>{{navedi splet|url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2021|title=Russia: Freedom in the World 2021|publisher=[[Freedom House]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Od 2011 ''Intelligence Unit'' skupine ''the Economist'' Rusijo uvršča med [[Avtoritarnost|avtoritarne]] režime v svojem indeksu demokracije, kjer Rusija zaseda 146. mesto med 167 državami (2022).<ref>{{navedi novice|date=2023-02-01|title=The world's most, and least, democratic countries in 2022|newspaper=The Economist|url=https://www.economist.com/graphic-detail/2023/02/01/the-worlds-most-and-least-democratic-countries-in-2022|access-date=2023-02-02|issn=0013-0613}}</ref> Organizacija Novinarji brez meja v svojem indeksu svobode medijev Rusijo uvrščajo na 155. mesto med 180 državami (2022).<ref>{{navedi splet|url=https://rsf.org/en/russia|title=Russia|work=[[Reporters Without Borders]]|access-date=2022-06-08}}</ref> Ruska vlada je bila s strani političnih disidentov ter aktivistov za človekove pravice kritizirana zaradi nepravičnih volitev,<ref>{{navedi splet|last=Simmons|first=Ann M.|url=https://www.wsj.com/articles/russias-opposition-candidates-struggle-to-make-a-mark-in-election-11631886631|title=In Russia's Election, Putin's Opponents Are Seeing Double|work=[[The Wall Street Journal]]|date=2021-09-18|access-date=2021-12-22}}</ref> zatiranja opozicijskih strank ter protestov,<ref>{{navedi novice|last=Kramer|first=Andrew E.|url=https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228/https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-date=2021-12-28|url-access=limited|title=In Shadow of Navalny Case, What's Left of the Russian Opposition?|work=The New York Times|date=2021-06-10|access-date=2021-11-24}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Seddon|first=Max|url=https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-date=2022-12-10|url-access=subscription|title=Russian crackdown brings pro-Navalny protests to halt|work=[[Financial Times]]|date=2021-02-13|access-date=2021-11-24}}</ref> preganjanja nevladnih organizacij, utišanja ter umorov neodvisnih novinarjev<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|url=https://www.dw.com/en/ngos-in-russia-battered-but-unbowed/a-41459467|title=NGOs in Russia: Battered, but unbowed|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=2017-11-21|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Yaffa|first=Joshua|date=2021-09-07|title=The Victims of Putin's Crackdown On The Press|url=https://www.newyorker.com/news/dispatch/the-victims-of-putins-crackdown-on-the-press|magazine=The New Yorker|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Simon|first=Scott|title=Why Do Russian Journalists Keep Falling?|url=https://www.npr.org/2018/04/21/604497554/why-do-russian-journalists-keep-falling|date=2018-04-21|work=NPR|access-date=2022-10-07}}</ref> in cenzure medijev in interneta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/news/2020/06/18/russia-growing-internet-isolation-control-censorship|title=Russia: Growing Internet Isolation, Control, Censorship|publisher=[[Human Rights Watch]]|date=2020-06-18|access-date=2021-11-24}}</ref> V Rusiji so bili pregona deležni muslimani (še posebno salafisti).<ref>{{navedi novice|last=Herszenhorn|first=David M.|date=2015-07-01|title=Russia Sees a Threat in Its Converts to Islam|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20150704162736/http://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html?_r=0|archive-date=2015-07-04|issn=0362-4331|url-access=limited}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-04-21|title=U.S. Report Says Russia Among 'Worst Violators' Of Religious Freedom|url=https://www.rferl.org/a/russia-worst-violators-religious-freedom-report-iran-turkmenistan/31215737.html|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|language=en}}</ref> Ruske oblasti so bile obtožene pobojev,<ref>{{navedi splet|last=Clancy Chassay|date=2009-09-19|title=Russian killings and kidnaps extend dirty war in Ingushetia|url=http://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20221117075517/https://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|archive-date=2022-11-17|website=The Guardian|language=en}}</ref> aretacij, prisilnih izginotij in mučenja civilistov z namenom zatiranja vstajnikov v severnem [[Kavkaška regija|Kavkazu]].<ref>{{navedi splet|last=DENIS SOKOLOV|date=2016-08-20|title=Putin's Savage War Against Russia's 'New Muslims'|url=https://www.newsweek.com/putin-savage-war-against-russia-new-muslims-490783|access-date=2022-11-17|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=🇷🇺Ingushetia: A second Chechnya? l People and Power|date=2010-10-13|url=https://www.youtube.com/watch?v=0_kHz8bhMFc&t=504s|publisher=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]|language=en}}</ref> V [[Dagestan]]u so nekateri muslimani bili žrtve nadlegovanja oblasti zaradi svojega izgleda in v operacijah proti vstajnikom so jim razstrelili domove.<ref>{{Citation|title=Russia's Invisible War: Crackdown on Salafi Muslims in Dagestan|date=2015-06-17|url=https://www.youtube.com/watch?v=rfjsgSiBkZQ|publisher=[[Human Rights Watch]]|language=en|access-date=2022-11-17}}</ref><ref>{{navedi splet|last=[[Associated Press]]|date=2015-11-25|title=Russian Crackdown on Muslims Fuels Exodus to IS|url=https://www.voanews.com/a/russian-crackdown-on-muslims-fuels-exodus-to-islamic-state/3073139.html|website=Voice of America|language=en}}</ref> Čečeni in Inguši so v ruskih zaporih deležni več zlorab kot ostale etnične skupine.<ref>{{navedi novice|last=Mairbek Vatchagaev|date=2015-04-09|title=Abuse of Chechens and Ingush in Russian Prisons Creates Legions of Enemies|url=https://jamestown.org/program/abuse-of-chechens-and-ingush-in-russian-prisons-creates-legions-of-enemies-2/|website=[[Jamestown Foundation]]}}</ref> Rusija v velikem obsegu krši človekove pravice na [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemljih, ki jih okupira v Ukrajini]]. Na Krimu so se po okupaciji leta 2014 začele sistematske kršitve človekovih pravic, vključno z zatiranjem jezikov, verske svobode in sistemsko diskriminacijo Ukrajincev in Krimskih Tatarov.{{Efn|Obsodba [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]]<ref>{{Navedi splet|title=Top European court finds Russia guilty of rights violations in Crimea|url=https://www.aljazeera.com/news/2024/6/25/top-european-court-finds-russia-guilty-of-rights-violations-in-crimea|website=Al Jazeera|accessdate=2024-06-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia tortured and disappeared Ukrainians in Crimea, says human rights court|url=https://www.politico.eu/article/ukraine-russia-crimea-european-court-human-rights-torture-disappeared/|website=POLITICO|date=2024-06-25|accessdate=2024-06-30|language=en-GB}}</ref>}} Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 so se kršitve razširile še na novo okupirana ozemlja. Tam je Rusija vzpostavila »[[Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince|filtracijska taborišča]]«, kjer so mnogi [[Ukrajinci]] podvrženi zlorabam, posilstvom, mučenju, stradanju, umorom, prisilnim [[deportacija]]m v Rusijo ter drugim kršitvam človekovih pravic. Deportiranih je bilo 1,6 milijona Ukrajinev, od tega 250.000 otrok.<ref>{{Navedi novice|title=Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60894142|date=2022-03-27|accessdate=2024-01-30|language=en-GB}}</ref> Rusija deportacije zanika in jih imenuje »evakuacija«.<ref>{{Navedi splet|title=Минобороны отчиталось об эвакуации более 500 тыс. человек в Россию|url=https://www.rbc.ru/politics/02/04/2022/6248a2749a79475222538da1|website=РБК|date=2022-04-02|accessdate=2024-01-30|language=ru}}</ref> Rusija omejuje [[LGBT]] pravice. Od leta 2020 prepoveduje [[Istospolna zakonska zveza|istospolne zakonske zveze]] in LGBT organizacije klasificira kot »tuje agente«.<ref>{{navedi splet|title=Russia, Homophobia and the Battle for 'Traditional Values'|website=Human Rights Watch|date=2023-05-17|url=https://www.hrw.org/news/2023/05/17/russia-homophobia-and-battle-traditional-values|access-date=2023-08-09}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Russia passes law banning 'LGBT propaganda' among adults|url=https://www.theguardian.com/world/2022/nov/24/russia-passes-law-banning-lgbt-propaganda-adults|website=The Guardian|date=2022-11-24|access-date=2023-08-11|last1=Sauer|first1=Pjotr}}</ref> === Vojska === {{glavni|Oborožene sile Ruske federacije}} [[File:Sukhoi Design Bureau, 054, Sukhoi T-50 (Su-57 prototype) (49581303977).jpg|thumb|[[Suhoj Su-57]], [[lovec pete generacije]] [[Vojno letalstvo Rusije|Vojnega letalstva Rusije]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rand.org/blog/2020/08/russias-su-57-heavy-fighter-bomber-is-it-really-a-5th.html |title=Russia's Su-57 Heavy Fighter Bomber: Is It Really a Fifth-Generation Aircraft? |work=[[RAND Corporation]] |author=Ryan Bauer and Peter A. Wilson |date=2020-08-17 |access-date=2021-06-28}}</ref>]] [[Oborožene sile Ruske federacije]] se delijo na [[Kopenske sile Ruske federacije|kopenske sile]], [[Ruska vojna mornarica|vojno mornarico]] in [[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije|zračno-vesoljske sile]] ter dve neodvisni veji: [[Strateške raketne sile Ruske federacije|strateške raketne sile]] in [[Zračno-desantne enote Ruske federacije|zračno-desantne enote]].<ref name="cia"/> Leta 2021 je imela vojska okrog milijon aktivnih pripadnikov, s čimer se je uvrščala na peto mesto na svetu, in 2–20 milijonov rezervistov.<ref>{{navedi knjigo |author=International Institute for Strategic Studies|author-link=International Institute for Strategic Studies |title=The Military Balance |date=2021 |publisher=[[Routledge]] |location=London |isbn=978-1-85743-988-5 |page=191}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Nichol |first=Jim |url=https://sgp.fas.org/crs/row/R42006.pdf |title=Russian Military Reform and Defense Policy |work=Congressional Research Service |publisher=[[Library of Congress]] |date=2011-08-24 |access-date=2021-12-22}}</ref> [[Nabor|Vojaška služba]] je obvezna za vse moške v starosti 18–27 in traja eno leto.<ref name="cia"/> Rusija je med petimi [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|prepoznanimi]] [[jedrske sile|jedrskimi državami]] in ima največjo zalogo jedrskega orožja na svetu; Rusija poseduje več kot polovico svetovnega jedrskega orožja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.armscontrol.org/factsheets/Nuclearweaponswhohaswhat |title=Nuclear Weapons: Who Has What at a Glance |work=[[Arms Control Association]] |date=August 2020 |access-date=2021-06-07}}</ref> Rusija poseduje drugo največjo floto [[strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]<ref>{{navedi splet |url=https://power.lowyinstitute.org/data/military-capability/signature-capabilities/ballistic-missile-submarines/ |work=[[Asia Power Index]] |publisher=[[Lowy Institute]] |year=2021 |title=Ballistic missile submarines data |access-date=2022-01-25}}</ref> in je ena med samo tremi državami, ki uporabljajo [[Strateški bombnik|strateške bombnike]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Paul |first1=T. V. |last2=Wirtz |first2=James J. |last3=Fortmann |first3=Michael |url={{GBurl|id=9jy28vBqscQC|p=332}} |title=Balance of power: theory and practice in the 21st century |publisher=Stanford University Press |date=2004 |page=332 |isbn=978-0-8047-5017-2}}</ref> Rusija ima tretje najvišje izdatke za vojsko na svetu in je leta 2022 porabila 86,4 mrd USD ali 4,1 % BDP.<ref>{{navedi splet |date=April 2023 |title=Trends in World Military Expenditure, 2022 |url=https://www.sipri.org/sites/default/files/2023-04/2304_fs_milex_2022.pdf |access-date=2023-04-29 |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]]}}</ref> Do leta 2025 so se zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino|agresije na Ukrajino]] izdatki za vojsko močno povzpeli na približno 1/3 letnega proračuna države (145 mrd. USD).<ref>{{Navedi splet|title=Putin signs off record Russian defense spending as top EU officials visit Kyiv|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-budget-defense-spending-putin-drone-3a1a73c559b250ec26190edd9332100c|website=AP News|date=2024-12-01|accessdate=2024-12-04|language=en}}</ref> Leta 2023 je bila [[Vojaška industrija#Največji svetovni izvozniki orožja|tretja največja izvoznica orožja na svetu]] in je imela veliko ter v celoti domačo obrambno panogo in je tako proizvajala večino svoje vojaške opreme.<ref>{{navedi splet |last=Bowen |first=Andrew S. |url=https://crsreports.congress.gov/product/pdf/R/R46937 |title=Russian Arms Sales and Defense Industry |work=[[Congressional Research Service]] |publisher=[[Library of Congress]] |date=2021-10-14 |access-date=2021-12-20 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=European arms imports nearly double, US and French exports rise, and Russian exports fall sharply {{!}} SIPRI|url=https://www.sipri.org/media/press-release/2024/european-arms-imports-nearly-double-us-and-french-exports-rise-and-russian-exports-fall-sharply|website=www.sipri.org|date=2024-03-11|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> === Korupcija === Ruski politični sistem nekateri opisujejo kot [[oligarhija|oligarhijo]],<ref>{{navedi časopis|last1=Guriev|first1=Sergei|last2=Rachinsky|first2=Andrei|year=2005|title=The Role of Oligarchs in Russian Capitalism|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-perspectives_winter-2005_19_1/page/131|journal=The Journal of Economic Perspectives|publisher=[[American Economic Association]]|volume=19|pages=131–150|doi=10.1257/0895330053147994|jstor=4134996|doi-access=free|number=1|s2cid=17653502}}</ref> [[plutokracija|plutokracijo]]<ref>{{navedi knjigo|last=Åslund|first=Anders|year=2019|title=Russia's Crony Capitalism: The Path from Market Economy to Kleptocracy|url=https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu|pages=[https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu/page/5 5]–7|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-24486-1}}</ref> in [[kleptokracija|kleptokracijo]].<ref>{{navedi časopis|last=Fish|first=M. Steven|author-link=Steven Fish|date=April 2018|title=What Has Russia Become?|journal=Comparative Politics|location=New York City|publisher=[[City University of New York]]|volume=50|pages=327–346|doi=10.5129/001041518822704872|jstor=26532689|number=3}}</ref> V Evropi Rusija dosega najnižjo uvrstitev na indeksu percepcije korupcije ''Transparency International'', hkrati pa tudi eno najnižjih na svetu; v letu 2024 je dosegla 154. mesto med 180 državami sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|website=Transparency.org|date=2025-02-11|accessdate=2025-12-06|language=en}}</ref> V začetku vladavine Putina je Rusija padla z 90. mesta leta 2004 na 126. mesto 2005.<ref>{{Navedi splet|title=2005 - CPI|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2005|website=Transparency.org|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Korupcija je velik problem države in ima dolgo zgodovino.<ref>{{navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/europe/new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption|publisher=Voice of America|date=2020-01-26|access-date=2020-03-16}}</ref> Vpliv korupcije je viden v različnih sektorjih; podjetništvu,<ref>{{navedi splet|date=June 2020|title=Russia Corruption Report|url=https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|access-date=2020-11-05|website=GAN Integrity|archive-date=2019-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20191220035258/https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|url-status=dead}}</ref> ekonomiji,<ref>{{navedi splet|last=Alferova|first=Ekaterina|date=2020-10-26|script-title=ru:В России предложили создать должность омбудсмена по борьбе с коррупцией|trans-title=Russia proposed to create the post of Ombudsman for the fight against corruption|url=https://iz.ru/1078501/2020-10-26/v-rossii-predlozhili-sozdat-dolzhnost-ombudsmena-po-borbe-s-korruptciei|access-date=2020-11-05|script-website=ru:Известия|website=[[Izvestia]]|language=ru}}</ref> policiji,<ref>{{navedi časopis|last1=Gerber|first1=Theodore P.|last2=Mendelson|first2=Sarah E.|author2-link=Sarah E. Mendelson|date=March 2008|title=Public Experiences of Police Violence and Corruption in Contemporary Russia: A Case of Predatory Policing?|url=https://archive.org/details/sim_law-society-review_2008-03_42_1/page/1|journal=[[Law & Society Review]]|publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]]|volume=42|pages=1–44|doi=10.1111/j.1540-5893.2008.00333.x|jstor=29734103|number=1}}</ref> vojski,<ref>{{navedi splet|url=https://rusi.org/explore-our-research/publications/commentary/corruption-russian-armed-forces|title=Corruption in the Russian Armed Forces|last1=Cranny-Evans|first1=Sam|last2=Ivshina|first2=Olga|date=2022-05-12|publisher=[[Royal United Services Institute]] (RUSI)|location=[[Westminster]]|access-date=2022-10-06|quote=Corruption in the Russian armed forces, and society in general, has been a long-acknowledged truism.}}</ref> zdravstvu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/corruption-pervades-russias-health-system/|title=Corruption Pervades Russia's Health System|publisher=[[CBS News]]|date=2007-06-28|access-date=2021-11-20}}</ref><ref>{{navedi splet|author1=Klara Sabirianova Peter|first2=Tetyana|last2=Zelenska|year=2010|title=Corruption in Russian Health Care: The Determinants and Incidence of Bribery|url=http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|publisher=[[Georgia State University]]|access-date=2015-12-04|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208075733/http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|url-status=dead}}</ref> izobrazbi<ref>{{navedi splet|first1=Elena|last1=Denisova-Schmidt|first2=Elvira|last2=Leontyeva|first3=Yaroslav|last3=Prytula|year=2014|title=Corruption at Universities is a Common Disease for Russia and Ukraine|url=http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|access-date=2015-12-04|publisher=[[Harvard University]]|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155403/http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|url-status=dead}}</ref> ter javni upravi.<ref>{{navedi splet|author=Suhara, Manabu|title=Corruption in Russia: A Historical Perspective|url=https://src-h.slav.hokudai.ac.jp/sympo/03september/pdf/M_Suhara.pdf|publisher=[[Slavic-Eurasian Research Center]]|access-date=2015-12-04}}</ref> Šibka vladavina prava v državi je en izmed razlogov za korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Poskusi boja proti korupciji so se pričeli 1992 pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]]. 2008 je bil pod [[Dmitrij Medvedjev|Medvedjevem]] z namenom ratifikacije Konvencije proti korupciji [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in Kazenskopravne konvencija o korupciji [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] sprejet prvi paket protikorupcijskih zakonov. V sledečih letih je bilo sprejetih še več drugih zakonov proti korupciji. S Protikorupcijsko kampanjo, ki še traja, ruska vlada skuša zmanjšati stopnjo korupcije. Od 2012 morajo po novem zakonu vsi uradniki javnih organizacij razkriti vse svoje premoženje. V tem zakonu je bil tudi prvič definiran konflikt interesov za javne uslužbence.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|title=Quick Reference Guide 4: Anticorruption Laws of Russia|date=2012-01-01|accessdate=2024-01-30|website=squirepattonboggs.com|publisher=Squire Sanders|archive-date=2024-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20240518034318/https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|url-status=dead}}</ref> Po letu 2022 so se opustile mednarodne obveze boja proti korupciji. Rusija se je umaknila iz kazenskopravne konvencije o korupciji in konsistentno onemogoča sodelovanje civilne družbe pri boju proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Russia in the Corruption Perceptions Index 2022: score of 28 and 137th place - Трансперенси Интернешнл-Р|url=https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|website=web.archive.org|date=2023-07-24|accessdate=2024-01-30|archive-date=2023-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230724112925/https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|url-status=bot: unknown}}</ref> Indeks percepcije korupcije se kljub boju ne izboljšuje<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Index|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-index|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> in uvrstitev Rusije na lestvici držav ostaja v spodnji četrtini.<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Rank|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-rank|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> Opozicijski politik [[Aleksej Navalni]] je ustanovil neprofitno organizacijo Protikorupcijska fundacija, ki je izdala več poročil o vpletenosti visokih uradnikov v korupcijo. Pravni sistem je ugotovitve ignoriral oz. jih uporabljal le za poskuse diskreditacije organizacije.<ref name=":12">{{navedi časopis|last1=Kazyrytski|first1=Leanid|date=2019-07-02|title=Fighting Corruption in Russia: Its Characteristics and Purpose|journal=Social & Legal Studies|volume=29|issue=3|pages=421–443|doi=10.1177/0964663919859052|s2cid=198781248}}</ref> 2019 je bila označena kot »tuji agent«<ref>{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2019/10/09/813236-agentom|title=The Ministry of Justice recognized the Navalny fund as a foreign agent {{!}} Vedomosti|website=vedomosti.ru|date=2019-10-09|access-date=2021-05-13}}</ref> in 2021 kot »ekstremistična« ter ukinjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/russian/news-56890284|title=The court restricts the activities of Navalny's funds on the claim of extremism {{!}} BBC Russia|newspaper=BBC News Русская Служба|access-date=2021-05-13}}</ref> === Pravo in kriminal === Pravo Rusije je osnovano na ustavi. Pravni viri se najpogosteje sklicujejo na civilni zakonik in kazenski zakonik.<ref>{{navedi splet|last=Yılmaz|first=Müleyke Nurefşan İkbal|title=With its Light and Dark Sides; The Unique Semi-Presidential System of the Russian Federation|website=Küresel Siyaset Merkezi|date=2020-08-31|url=https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|access-date=2023-05-23|archive-date=2023-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230523233305/https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Partlett|first=William|title=Reclassifying Russian Law: Mechanisms, Outcomes, and Solutions for an Overly Politicized Field|website=Search eLibrary|date=2010-07-07|ssrn=1197762|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1197762|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po indeksu organiziranega kriminala dosega prvo mesto v Evropi in 32. na svetu. Rusija ima največjo zaporniško populacijo v Evropi in 5. največjo na svetu.<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=2023-05-04|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Organized Crime Index|website=The Organized Crime Index|url=https://ocindex.net/|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Russia behind bars: the peculiarities of the Russian prison system|website=OSW Centre for Eastern Studies|date=2019-02-07|url=https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/osw-commentary/2019-02-07/russia-behind-bars-peculiarities-russian-prison-system|access-date=2023-05-23}}</ref><ref name="icjpr">{{cite web|url=https://www.icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|title=Prison populations continue to rise in many parts of the world, with 11.5 million held in prisons worldwide|work=Institute for Crime & Justice Policy Research|publisher=[[Birkbeck, University of London]]|date=1 May 2024|access-date=7 April 2025|archive-date=9 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241109143338/https://icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|url-status=live}}</ref> Zaporniška populacija je od leta 2022 množično rekrutirana v vojaške [[jurišne enote]] kot so Storm-Z in Storm-V.<ref>{{cite web|date=2025-02-11|title=Corruptions Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|access-date=|publisher=Transparency International|archive-date=|archive-url=|url-status=|accessdate=2025-02-28}}</ref><ref>{{cite book|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po ocenah [[BBC]] je približno 48.000 zapornikov bilo kot [[Najemnik|najemniki]] rekrutiranih v skupino Wagner.<ref>{{cite web|last=Adami|first=Marina|url=https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|title=Turkey, Russia lead Europe's incarceration rates|work=[[Politico]]|date=8 April 2021|access-date=7 April 2025|archive-date=6 June 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181806/https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|url-status=live}}</ref> Rusija ima visoko stopnjo naklepnih umorov; leta 2021 6,8 umorov na 100.000 prebivalcev.<ref>{{cite web|url=https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|title=Intentional homicides (per 100,000 people)|work=[[World Bank]]|access-date=7 April 2025|archive-date=16 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250416202920/https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|url-status=live}}</ref> Po podatkih iz 2023 ima Rusija drugi največji črni trg z orožjem (za [[ZDA]]) in je eno izmed ključnih svetovnih vozlišč za [[Trgovina z ljudmi|trgovino z ljudmi]].<ref>{{cite web|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=4 May 2023|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=16 April 2025|archive-date=24 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250424161408/https://ocindex.net/country/russia|url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Business Centre of Moscow 2.jpg|thumb|[[Moskovski mednarodni poslovni center]] v Moskvi. Mesto ima eno največjih urbanih ekonomij.<ref>{{navedi časopis|last1=Churkina|first1=Natalie|last2=Zaverskiy|first2=Sergey|title=Challenges of strong concentration in urbanization: the case of Moscow in Russia|doi=10.1016/j.proeng.2017.07.095|volume=198|year=2017|pages=398–410|journal=Procedia Engineering|publisher=[[Elsevier]]|doi-access=free}}</ref>]] Rusija ima [[tržno gospodarstvo]] z enormnimi naravnimi resursi, zlasti [[nafta|nafto]] in [[zemeljski plin|zemeljskim plinom]].<ref>{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/russia/59.htm |title=Russia – Natural Resources |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Washington, D.C.: Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-25}}</ref> Ima [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|deveto največje gospodarstvo po nominalnem BDP]] in šesto največje po [[pariteta kupne moči|pariteti kupne moči]]. Velik storitveni sektor ustreza 62 % BDP, industrijski sektor 32 %, kmetijski sektor pa je s 5 % najmanjši.<ref name="cia" /> Rusija ima nizko stopnjo brezposelnosti, ki znaša 4,1 %.<ref>{{navedi splet|title=Russian Federation – Unemployment Rate|url=https://www.economy.com/russian-federation/unemployment-rate|access-date=2022-04-04|work=[[Moody's Analytics]]}}</ref> Njene devizne rezerve so pete največje na svetu in znašajo 540 mrd USD.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cbr.ru/eng/hd_base/mrrf/mrrf_7d/ |title=International Reserves of the Russian Federation (End of period) |publisher=[[Central Bank of Russia]] |access-date=2021-06-21}}</ref> Ima delovno silo, ki je z okrog 70 mio. osma največja na svetu.<ref>{{cite web|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|title=Labor force, total - Russian Federation|work=[[World Bank]]|access-date=12 March 2025|archive-date=28 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328001737/https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|url-status=live}}</ref> Rusija je 13. največji izvoznik in 21. največji uvoznik na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of importing markets for the product exported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c1%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of supplying markets for the product imported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref> Močno se zanaša na prihodke iz naslova davkov in izvoznih dajatev na nafto in zemeljski plin, ki so januarja 2022 znašali 45 % prihodkov ruskega zveznega proračuna,<ref>{{navedi splet |title=Frequently Asked Questions on Energy Security – Analysis |url=https://www.iea.org/articles/frequently-asked-questions-on-energy-security |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> leta 2019 pa do 60 % vsega izvoza.<ref>{{navedi splet |last=Davydova |first=Angelina |url=https://www.bbc.com/future/article/20211115-climate-change-can-russia-leave-fossil-fuels-behind |title=Will Russia ever leave fossil fuels behind? |publisher=BBC |date=2021-11-24 |access-date=2022-03-03 |quote=Overall in Russia, oil and gas provided 39% of the federal budget revenue and made up 60% of Russian exports in 2019.}}</ref> Rusija ima eno najnižjih ravni zunanjega dolga med velikimi gospodarstvi,<ref>{{navedi splet |url=https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |title=Russian finances strong but economic problems persist |work=[[TRT World]] |date=2020-05-29 |access-date=2022-02-12 |quote=Now Russia is one of the least indebted countries in the world – thanks to all the oil revenue. |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005411/https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |url-status=dead }}</ref> čeprav je njena dohodkovna in premoženjska neenakost med gospodinjstvi ena najvišjih med razvitimi državami.<ref>{{navedi časopis |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2018/620225/EPRS_ATA(2018)620225_EN.pdf |title=Socioeconomic inequality in Russia |journal=[[European Parliamentary Research Service]] |publisher=[[European Parliament]] |date=April 2018 |last=Russell |first=Martin |access-date=2022-01-25 }}</ref> Težave za gospodarsko rast so tudi velika regionalna neenakost,<ref>{{navedi časopis|last=Remington|first=Thomas F.|title=Why is interregional inequality in Russia and China not falling?|volume=48|number=1|date=March 2015|publisher=[[University of California Press]]|journal=[[Soviet and Communist studies|Communist and Post-Communist Studies]]|pages=1–13 |doi=10.1016/j.postcomstud.2015.01.005 |jstor=48610321}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Kholodilin|first1=Konstantin A.|last2=Oshchepkov|first2=Aleksey|last3=Siliverstovs|first3=Boriss|title=The Russian Regional Convergence Process: Where Is It Leading?|year=2012|volume=50|number=3|pages=5–26|journal=Eastern European Economies|publisher=Taylor & Francis|doi=10.2753/EEE0012-8775500301 |jstor=41719700|s2cid=153168354 }}</ref> visok nivo korupcije,<ref>{{cite journal|last1=Schulze|first1=Günther G.|last2=Sjahrir|first2=Bambang Suharnoko|last3=Zakharov|first3=Nikita|date=February 2016|title=Corruption in Russia|journal=[[The Journal of Law and Economics]]|publisher=[[The University of Chicago Press]]|volume=59|pages=135–171|doi=10.1086/684844|jstor=26456942|number=1}}</ref> upadanje dohodkov iz izvoza energentov,<ref>{{cite web|url=https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|title=The Russia Oil Surcharge: Anticipating the Benefits and Challenges|last=Seigle|first=Clayton|date=26 August 2025|access-date=4 September 2025|work=[[Center for Strategic and International Studies]]|location=Washington, D.C.|archive-date=27 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250827115304/https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|url-status=live}}</ref> krčenje delovne sile,<ref>{{cite journal|last=Kapeliushnikov|first=Rostislav I.|date=3 October 2023|title=The Russian labor market: Long-term trends and short-term fluctuations|url=https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|url-status=live|journal=Russian Journal of Economics|publisher=Voprosy Ekonomiki|volume=9|pages=245–270|doi=10.32609/j.ruje.9.113503|archive-url=https://web.archive.org/web/20241215195325/https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|archive-date=15 December 2024|access-date=6 March 2025|number=3}}</ref> [[beg možganov]]<ref>{{cite web|last=Sor|first=Jennifer|url=https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|title=Why Russia's brain drain is the biggest problem facing its economy|publisher=[[Business Insider]]|date=8 November 2024|access-date=4 September 2025|archive-date=25 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250725063450/https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|url-status=live}}</ref> in staranje ter krčenje populacije.<ref>{{cite journal|last1=Mikhailova|first1=Olga|last2=Safarova|first2=Gaiane|last3=Safarova|first3=Anna|year=2018|title=Population ageing and policy responses in the Russian Federation|url=https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|url-status=live|journal=International Journal on Ageing in Developing Countries|publisher=International Institute on Aging|volume=3|pages=6–26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250219225033/https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|archive-date=19 February 2025|access-date=6 March 2025|number=1}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|title=A Russia without Russians? Putin's disastrous demographics|date=7 August 2024|access-date=9 August 2024|publisher=[[Atlantic Council]]|location=Washington, D.C.|archive-date=8 August 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240808073201/https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|url-status=live}}</ref> Po letu 2000 je Rusija doživela desetletje hitre gospodarske rasti, ki je bila posledica visokih cen nafte in rasti deviznih rezerv ter investicij.<ref name="Ellyatt-2021">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> To se je končalo z okupacijo Krima in izbruhom [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojne v Donbasu]] leta 2014 in prvemu valu zahodnih sankcij, ki so škodovale ruskemu gospodarstvu.<ref>{{navedi časopis|last=Likka|first=Korhonen|title=Economic Sanctions on Russia and Their Effects|year=2019|issn=2190-717X|publisher=[[Ifo Institute for Economic Research]]|location=[[Munich]]|access-date=2022-10-02|url=https://www.econstor.eu/bitstream/10419/216248/1/CESifo-Forum-2019-04-p19-22.pdf|journal=CESifo Forum}}</ref> Nadaljnje sankcije in bojkoti so sledile [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskemu napadu na Ukrajino]] leta 2022, Rusija je postala najbolj sankcionirana država na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-03-07/russia-surges-past-iran-to-become-world-s-most-sanctioned-nation|title=Russia Is Now the World's Most-Sanctioned Nation|work=[[Bloomberg L.P.]]|date=2022-03-08|access-date=2022-10-02|last=Wadhams|first=Nick|quote=Russia has vaulted past Iran and North Korea to become the world's most-sanctioned nation in the span of just 10 days following President Vladimir Putin's invasion of Ukraine.}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Sonnenfeld|first=Jeffrey|date=2022-03-22|title=Over 300 Companies Have Withdrawn from Russia – But Some Remain|url=https://som.yale.edu/story/2022/over-400-companies-have-withdrawn-russia-some-remain|publisher=[[Yale School of Management]]|access-date=2022-03-10}}</ref> Rusija od aprila 2022 zaradi učinkov sankcij ne objavlja več velikega dela ekonomskih podatkov o stanju gospodarstva.<ref>{{Navedi novice|title=Western sanctions are wounding but not yet crushing Russia’s economy|url=https://www.washingtonpost.com/business/2022/08/23/russian-sanctions-economy/|newspaper=Washington Post|date=2022-08-25|accessdate=2024-01-27|issn=0190-8286|language=en-US|first=Jeanne|last=Whalen|first2=Robyn|last2=Dixon|first3=Ellen|last3=Nakashima}}</ref> Kljub obsežnim sankcijam je država ohranila gospodarsko stabilnost zaradi uspešnega prestrukturiranja trgovinskih odnosov in povečanega domačega povpraševanja. Dosegla je tudi gospodarsko rast, ki pa so jo poganjali predvsem veliki izdatki za vojsko ter povečan obseg izvoza energentov. Vseeno pa ekonomisti ocenjujejo, da bodo sankcije imele dolgoročne posledice na gospodarstvo.<ref>{{Cite web|title=Steve Rosenberg: Russia's economy is growing, but can it last?|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nn7pej9jyo|access-date=2024-07-19|website=www.bbc.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/is-russias-economy-really-hurting/a-63000166|last=Martin|first=Nik|title=Is Russia's economy really hurting?|work=[[DW News]]|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=6 September 2022|access-date=2 October 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=Reporter|first=Brendan Cole Senior News|date=2024-07-08|title=Russian economy faces "creeping Crisis", economists warn|url=https://www.newsweek.com/russia-bank-inflation-economy-crisis-1922208|access-date=2024-07-19|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{cite web | last=Rascoe | first=Ayesha | title=Russia's economy is going strong despite sanctions from the U.S. and its allies | website=NPR | date=2023-12-17 | url=https://www.npr.org/2023/12/17/1219882734/russias-economy-is-going-strong-despite-sanctions-from-the-u-s-and-its-allies | access-date=2024-09-14}}</ref> Slovensko-ruska gospodarska izmenjava je leta 2022 zrasla kljub sankcijam zaradi rusko-ukrajinske vojne in je obsegala 2,5 mrd EUR, od tega 1,2 mrd izvoz in 1,3 mrd uvoz. Leta 2023 je uvoz močno padel - na manj kot polovico predvojnega stanja. Glavni slovenski izvozni artikel so bili leta 2023 farmacevtski proizvodi, glavni uvozni artikel pa različni naftni derivati. Leta 2023 je bila Rusija 19. največja slovenska trgovinska partnerica.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovno sodelovanje Slovenije z Rusijo|url=https://www.izvoznookno.si/drzave/rusija/poslovno-sodelovanje-s-slovenijo/|accessdate=2024-02-04|language=sl}}</ref> === Transport in energija === [[File:VL 85-022 container train.jpg|thumb|[[Transsibirska železnica]] je najdaljša železnica na svetu in povezuje Moskvo ter [[Vladivostok]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.businessinsider.com/trans-siberian-railway-russia-what-its-like-photos-2019-7 |title=I rode the legendary Trans-Siberian Railway on a 2,000-mile journey across 4 time zones in Russia. Here's what it was like spending 50 hours on the longest train line in the world. |work=[[Business Insider]] |first=Katie |last=Warren |date=2020-01-03 |access-date=2021-06-10}}</ref>]] Železniški transport v Rusiji je večinoma pod nadzorom državnih [[Ruske železnice|Ruskih železnic]]. Celotna dolžina železniških tirov je tretja najdaljša na svetu in znaša več kot 87.000&nbsp;km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/railways/country-comparison |title=Railways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2018-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181124012056/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2121rank.html |url-status=dead }}</ref> Rusija ima z 1,5 mio km cest peto najdaljše cestno omrežje na svetu,<ref>{{navedi splet |url=http://government.ru/info/22865/ |title=О развитии дорожной инфраструктуры|trans-title=On the development of road infrastructure |work=[[Government of Russia]] |date=2016-04-29 |access-date=2021-01-14}}</ref> gostota cest pa je med najnižjimi na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://worldroadstatistics.org/europe-central-asia-continue-to-report-the-worlds-highest-road-network-density-followed-by-east-asia-and-pacific/ |title=Europe continues to report the world's highest Road Network Density, followed by East Asia and Pacific. |work=International Road Federation |date=2020-12-16 |access-date=2021-05-19}}</ref> Ruske celinske vodne poti so s 102.000&nbsp;km najdaljše na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |title=Waterways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005407/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Med 1218 letališči v Rusiji<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison |title=Airports – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403171702/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> je najprometnejše letališče [[Mednarodno letališče Šeremetjevo|Šeremetjevo]] v Moskvi. Največje pristanišče v Rusiji je [[Pristanišče Novorossijsk]] v [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskem okraju]] ob Črnem morju.<ref>{{navedi splet|last=Guzeva|first=Alexandra|date=2021-04-20|title=10 Biggest port cities in Russia|url=https://www.rbth.com/travel/333689-russia-biggest-port-cities|access-date=2022-02-13|website=Russia Beyond|language=en-US}}</ref> Rusija velja za energetsko velesilo.<ref>{{navedi knjigo | editor = Elizabeth Buchanan |year=2021 | title = Russian Energy Strategy in the Asia-Pacific: Implications for Australia | publisher = Australian National University | page = 86 | isbn = 978-1-76046-339-7 | oclc = 1246214035 | url = {{GBurl|id=bdIwEAAAQBAJ|p=86}}}}</ref> Ima [[Zaloge zemeljskega plina|največje znane rezerve zemeljskega plina]] na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |title=Natural gas – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-02-15 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408174101/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |url-status=dead }}</ref> druge največje zaloge premoga,<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=Statistical Review of World Energy 69th edition |url=https://www.bp.com/content/dam/bp/business-sites/en/global/corporate/pdfs/energy-economics/statistical-review/bp-stats-review-2020-full-report.pdf |access-date=2020-11-08 |website=bp.com |publisher=[[BP]] |page=45}}</ref> osme največje rezerve nafte,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |title=Crude oil – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in največje zaloge [[Naftni skrilavec|nafte iz skrilavcev]] v Evropi.<ref>{{navedi knjigo |year=2010 |title=2010 Survey of Energy Resources |url=https://www.worldenergy.org/assets/downloads/ser_2010_report_1.pdf |access-date=2020-11-08 |publisher=[[World Energy Council]] |page=102 |isbn=978-0-946121-02-01}}</ref> Rusija je tudi največji izvoznik zemeljskega plina na svetu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.iea.org/articles/energy-fact-sheet-why-does-russian-oil-and-gas-matter|title=Energy Fact Sheet: Why does Russian oil and gas matter? – Analysis|website=International Energy Agency|date=2022-03-21}}</ref> drugi največji proizvajalec zemeljskega plina<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |title=Natural gas – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in drugi največji proizvajalec in izvoznik nafte.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |title=Crude oil – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison/ |title=Crude oil – exports |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330235135/http://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Ruska proizvodnja nafte in zemeljskega plina je vodila v globoka ekonomska razmerja z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Kitajsko in bivšimi sovjetskimi državami ter [[Vzhodni blok|državami Vzhodnega bloka]].<ref>{{navedi splet |title=Oil Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/oil-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref><ref name="IEA">{{navedi splet |title=Gas Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/gas-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> Ruski delež oskrbe celotne EU (vključno z Združenim kraljestvom) z zemeljskim plinom se je v zadnjem desetletju povečal s 25 % leta 2009 na 32 % februarja 2022.<ref name="IEA"/> Sredi 2000. let je bil delež nafte in zemeljskega plina v BDP okrog 20 %, leta 2013 pa 20–21 %.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kommersant.ru/doc/2594003|title=Нефть со всеми вытекающими|date=2014-10-27|website=www.kommersant.ru}}</ref> Delež nafte in zemeljskega plina v ruskem izvozu je okrog 50 %, prav tako znašajo prihodki zveznega proračuna okrog 50 %, kar je veliko. Dinamika ruskega BDP je močno odvisna od cen nafte in zemeljskega plina,<ref>Movchan, Andrey (14 September 2015). [https://carnegiemoscow.org/commentary/61272 "Just an Oil Company? The True Extent of Russia's Dependency on Oil and Gas."] [[Carnegie Endowment for International Peace]] (CarnegieMoscow.org). Retrieved 17 July 2023.</ref> vendar je njihov delež manj kot 50 %. Glede na prvo takšno celovito oceno, ki jo je leta 2021 objavila Ruska statistična agencija Rosstat, znaša delež ruske panoge nafte in zemeljskega plina v ruskem BDP, vključno s črpanjem, rafiniranjem, transportom in prodajo ter vsemi podpornimi dejavnostmi, okrog 19,2 % leta 2019 in 15,2 % leta 2020. To je podobno kot delež BDP na Norveškem in v Kazahstanu. Je veliko manj kot delež v BDP Savdske Arabije ali Združenih arabskih emiratov.<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/1b5RpebS/Maximov-tezisy.pdf|title=Определение доли нефтегазового сектора в валовом внутреннем продукте Российской Федерации|language=ru|website=rosstat.gov.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/economics/13/07/2021/60ec40d39a7947f74aeb2aae|title=Росстат впервые рассчитал долю нефти и газа в российском ВВП|website=РБК|date=2021-07-13 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020|website=neftegazru.com|date=2021-07-14|accessdate=2024-01-28|archive-date=2023-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230709172407/https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://norvanreports.com/oil-gas-share-of-russias-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020 &#124; NORVANREPORTS.COM &#124; Business News, Insurance, Taxation, Oil & Gas, Maritime News, Ghana, Africa, World|date=2021-07-14}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oilprice.com/Latest-Energy-News/World-News/Oil-Gas-Share-Of-Russias-GDP-Dropped-To-15-In-2020.html|title=Oil & Gas Share Of Russia's GDP Dropped To 15% In 2020|website=OilPrice.com}}</ref> Rusija je leta 2019 ratificirala [[Pariški sporazum]].<ref>{{navedi splet |last=Sauer |first=Natalie |url=https://www.euractiv.com/section/climate-environment/news/russia-formally-joins-paris-climate-pact/ |title=Russia formally joins Paris climate pact |work=[[Euractiv]] |date=2019-09-24 |access-date=2021-12-19}}</ref> Toplogredne emisije Rusije so četrte največje na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Hill |first=Ian |title=Is Russia finally getting serious on climate change? |url=https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/russia-finally-getting-serious-climate-change |publisher=Lowy Institute |date=2021-11-01 |access-date=2021-12-19}}</ref> Rusija je četrti največji proizvajalec elektrike.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |title=Electricity – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331093053/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Rusija je bila tudi prva država na svetu, ki je razvila civilno jedrsko energijo in zgradila [[Jedrska elektrarna Obninsk|prvo jedrsko elektrarno na svetu]].<ref>{{navedi revijo |url=https://www.wired.com/2012/06/june-27-1954-worlds-first-nuclear-power-plant-opens/ |title=1954-06-27: World's First Nuclear Power Plant Opens |magazine=[[Wired]] |first=Tony |last=Long |date=2012-06-27 |access-date=2021-06-08}}</ref> Rusija je bila leta 2019 četrti največji proizvajalec jedrske energije na svetu,<ref>{{navedi splet |date=October 2020 |title=Nuclear Power Today |url=https://www.world-nuclear.org/information-library/current-and-future-generation/nuclear-power-in-the-world-today.aspx |access-date=2020-11-08 |website=world-nuclear.org |publisher=[[World Nuclear Association]]}}</ref> leta 2021 pa peti največji proizvajalec hidroenergije.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whiteman |first1=Adrian |last2=Akande |first2=Dennis |last3=Elhassan |first3=Nazik |last4=Escamilla |first4=Gerardo |last5=Lebedys |first5=Arvydas |last6=Arkhipova |first6=Lana |url=https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2021/Apr/IRENA_RE_Capacity_Statistics_2021.pdf |title=Renewable Energy Capacity Statistics 2021 |access-date=2022-01-03 |location=[[Abu Dhabi]] |publisher=[[International Renewable Energy Agency]] |date=2021 |isbn=978-92-9260-342-7}}</ref> === Kmetijstvo in ribištvo === [[File:Wheat Tomsk.jpg|thumb|left|Pšenica v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]] v Sibiriji]] Ruska kmetijska panoga prispeva k BDP okrog 5 %, čeprav panoga zaposluje okrog eno osmino vse delovne sile.<ref name="agriculturebritannica">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Economy |title=Russia – Economy |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-01}}</ref> Rusija ima s 1.265.267&nbsp;km² tretjo največjo obdelano površino na svetu. Vendar je zaradi ostrosti okolja le okrog 13,1 % okolja kmetijske površine<ref name="cia"/> in okrog 7,4 % vsega ozemlja je plodnega.<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS?locations=RU |title=Arable land (% of land area) – Russian Federation |publisher=[[World Bank]] |access-date=2021-06-15}}</ref> Kmetijska površina države velja za [[žitnica|žitnico]] Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wilsoncenter.org/event/system-shock-russias-war-and-global-food-energy-and-mineral-supply-chains|title=System Shock: Russia's War and Global Food, Energy, and Mineral Supply Chains|work=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]]|location=Washington, D.C.|date=2022-04-13|access-date=2022-06-24|quote=Together, Russia and Ukraine—sometimes referred to as the breadbasket of Europe—account for 29% of global wheat exports, 80% of the world’s sunflower oil, and 40% of its barley.}}</ref> Več kot ena tretjina zasejane površine je namenjena krmnim poljščinam, preostala kmetijska zemljišča pa so namenjena industrijskim poljščinam, zelenjavi in sadju.<ref name="agriculturebritannica"/> Glavni produkt ruskega kmetijstva je bilo vedno žito, ki zaseda veliko več kot polovico kmetijskih zemljišč.<ref name="agriculturebritannica"/> Rusija je največji izvoznik pšenice na svetu,<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-09-22/russia-s-dominance-of-the-wheat-world-keeps-growing |title=Russia's Dominance of the Wheat World Keeps Growing |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first1=Anatoly |last1=Medetsky |first2=Megan |last2=Durisin |date=2020-09-23 |access-date=2021-06-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oec.world/en/profile/bilateral-product/wheat/reporter/rus?redirect=true|title=Wheat in Russia &#124; OEC|website=OEC – The Observatory of Economic Complexity}}</ref> največji proizvajalec ječmena in ajde, med največjimi izvozniki [[koruza|koruze]] in [[sončnično olje|sončničnega olja]] ter vodilni proizvajalec [[gnojilo|gnojil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.fao.org/3/cb9236en/cb9236en.pdf|title=The importance of Ukraine and the Russian Federation for global agricultural markets and the risks associated with the current conflict|date=2022-03-25|publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]|location=Rim|access-date=2022-07-08}}</ref> Najpomembnejša kmetijska območja v državi so v pasu gozdne stepe in stepe ter v južni Sibiriji.<ref name="Sova"/> Različni analitiki s področja prilagoditve podnebnim spremembam predvidevajo, da se bodo za rusko kmetijstvo v preostanku 21. stoletja odprle velike priložnosti zaradi povečanja plodne površine v Sibiriji, kar bo vodilo tako v interno, kot tudi eksterno migracijo v to regijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/12/16/magazine/russia-climate-migration-crisis.html |title=How Russia Wins the Climate Crisis |work=The New York Times |first=Abrahm |last=Lustgarten |date=2020-12-16 |access-date=2021-06-15|url-access=limited|quote=Across Eastern Russia, wild forests, swamps and grasslands are slowly being transformed into orderly grids of soybeans, corn and wheat. It’s a process that is likely to accelerate: Russia hopes to seize on the warming temperatures and longer growing seasons brought by climate change to refashion itself as one of the planet’s largest producers of food}}</ref> Zaradi svoje dolge obale med tremi oceani in dvanajstimi robnimi morji ima Rusija šesto največjo ribiško panogo na svetu. Leta 2018 je ujela skoraj 5 mio ton rib.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.fao.org/3/i9540en/i9540en.pdf |title=The State of World Fisheries and Aquaculture |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] |date=2018 |access-date=2021-02-04 |location=Rim |isbn=978-92-5-130562-1}}</ref> Iz Rusije prihaja najboljši kaviar na svetu, [[beluga]] kaviar; Rusija tudi proizvede tretjino vseh rib v konzervah in četrtino vseh svežih ter zamrznjenih rib na svetu.<ref name="agriculturebritannica"/> === Znanost in tehnologija === [[File:M.V. Lomonosov by L.Miropolskiy after G.C.Prenner (1787, RAN).jpg|thumb|upright|[[Mihail Lomonosov]] (1711–1765), [[polihistor]] znanstvenik, izumitelj, pesnik in umetnik]] Rusija je leta 2019 za raziskave in razvoj porabila okrog 1 % svojega BDP, kar je bil deseti najvišji proračun na svetu.<ref>{{navedi časopis |url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |title=Gross domestic spending on R&D |website=[[OECD]] Data |doi=10.1787/d8b068b4-en |access-date=2022-04-04 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114013730/https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je zasedla deseto mesto na svetu po številu znanstvenih objav z okrog 1,3 mio člankov.<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=SJR – International Science Ranking |url=https://www.scimagojr.com/countryrank.php?year=2020 |access-date=2022-02-03 |publisher=[[SCImago Journal Rank]]}}</ref> Od leta 1904 je bila Nobelova nagrada za [[Nobelova nagrada za fiziko|fiziko]], [[Nobelova nagrada za kemijo|kemijo]], [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|medicino]], [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|ekonomijo]], [[Nobelova nagrada za književnost|literaturo]] in [[Nobelova nagrada za mir|mir]] podeljena 26 Sovjetom in Rusom.<ref>{{navedi novice |date=2019-12-10|script-title=ru:Кто из российских и советских ученых и литераторов становился лауреатом Нобелевской премии|trans-title=Which of the Russian and Soviet scientists and writers became the Nobel Prize laureate |url=https://tass.ru/info/7308739 |access-date=2020-11-08|script-website=ru:ТАСС |agency=[[TASS]] |language=ru|newspaper=Tacc }}</ref> Rusija je leta 2023 zasedala 51. mesto na [[Globalni inovacijski indeks|Globalnem inovacijskem indeksu]], leta 2021 pa 45.<ref>{{navedi časopis |last=WIPO |title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition |url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html |access-date=2023-10-28 |website=www.wipo.int |doi=10.34667/tind.46596 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.wipo.int/edocs/pubdocs/en/wipo_pub_gii_2021/ru.pdf |title=RUSSIAN FEDERATION |work=[[World Intellectual Property Organization]] |publisher=United Nations |access-date=2021-11-17}}</ref> Ruski matematiki so med najbolj vplivnimi na svetu. Od časov [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Nikolaja Ivanoviča Lobačevskega]], ki je bil pionir [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]], do [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Lvoviča Čebišova]], uglednega tutorja.<ref>{{navedi časopis |last=Vucinich |first=Alexander |title=Mathematics in Russian Culture |jstor=2708192 |doi=10.2307/2708192 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=21 |number=2 |year=1960 |journal=Journal of the History of Ideas |pages=161–179}}</ref> [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] je izumil [[periodni sistem elementov]], glavno orodje sodobne [[kemija|kemije]].<ref>{{navedi časopis |last=Leicester |first=Henry M. |title=Factors Which Led Mendeleev to the Periodic Law |jstor=27757115 |doi=10.2307/27757115 |year=1948 |pages=67–74 |publisher=[[University of California Press]] |journal=[[Chymia]]|volume=1 }}</ref> Devetim sovjetskim in ruskim matematikom je bila podeljena [[Fieldsova medalja]]. [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] je prejel Clay [[Millenium Prize Problems]] nagrado za rešitev [[Poincaréjeva domneva|Poincaréjeve domneve]] leta 2002 in Fieldsovo medaljo leta 2006.<ref>{{navedi časopis |last=Morgan |first=Frank |title=Manifolds with Density and Perelman's Proof of the Poincaré Conjecture |url=https://archive.org/details/sim_american-mathematical-monthly_2009-02_116_2/page/134 |jstor=27642690 |volume=116 |number=2 |pages=134–142 |date=February 2009 |journal=The American Mathematical Monthly |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00029890.2009.11920920 |s2cid=6068179 }}</ref> [[Aleksander Stepanovič Popov]] je bil med izumitelji radia,<ref>{{navedi splet |last=Marsh |first=Allison |url=https://spectrum.ieee.org/tech-history/dawn-of-electronics/who-invented-radio-guglielmo-marconi-or-aleksandr-popov |title=Who Invented Radio: Guglielmo Marconi or Aleksandr Popov? |work=[[IEEE Spectrum]] |publisher=[[Institute of Electrical and Electronics Engineers]] |date=2020-04-30 |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Nikolaj Genadijevič Basov]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] pa sta soizumitelja [[laser]]ja in [[maser]]ja.<ref>{{navedi časopis |last1=Shampo |first1=Marc A. |last2=Kyle |first2=Robert A. |last3=Steensma |first3=David P. |title=Nikolay Basov – Nobel Prize for Lasers and Masers |journal=Mayo Clinic Proceedings |date=January 2012 |volume=87 |issue=1 |pages=e3 |doi=10.1016/j.mayocp.2011.11.003 |pmid=22212977 |pmc=3498096}}</ref> [[Oleg Vladimirovič Losev]] je naredil ključne prispevke na področju priključkov polprevodnikov in je odkril [[Svetleča dioda|svetleče diode]].<ref>{{navedi časopis |last=Zheludev |first=Nikolay |title=The life and times of the LED – a 100-year history |date=April 2007 |volume=1 |pages=189–192 |doi=10.1038/nphoton.2007.34 |journal=[[Nature Photonics]]|issue=4 |bibcode=2007NaPho...1..189Z }}</ref> [[Vladimir Ivanovič Vernadski]] velja za enega od utemeljiteljev [[geokemija|geokemije]], [[biogeokemija|biogeokemije]] in [[Radiometrično datiranje|radiometričnega datiranja]].<ref>{{navedi časopis |last=Ghilarov |first=Alexej M. |title=Vernadsky's Biosphere Concept: An Historical Perspective |url=https://archive.org/details/sim_quarterly-review-of-biology_1995-06_70_2/page/193 |jstor=3036242 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |volume=70 |number=2 |journal=The Quarterly Review of Biology |date=June 1995 |pages=193–203|doi=10.1086/418982 |s2cid=85258634 }}</ref> [[Ilja Iljič Mečnikov]] je znan po svojih inovativnih raziskavah v [[Imunologija|imunologiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Gordon |first=Siamon |title=Elie Metchnikoff, the Man and the Myth |journal=Journal of Innate Immunity |pmid=26836137 |date=2016-02-03 |volume=8 |number=3 |pages=223–227 |doi=10.1159/000443331 |pmc=6738810 |doi-access=free}}</ref> [[Ivan Petrovič Pavlov]] je znan po svojem delu v [[Klasično pogojevanje|klasičnem pogojevanju]].<ref>{{navedi časopis |last=Anrep |first=G. V. |title=Ivan Petrovich Pavlov. 1849–1936 |jstor=769124 |publisher=[[Royal Society]] |volume=2 |number=5 |date=December 1936 |pages=1–18 |journal=[[Obituary Notices of Fellows of the Royal Society]]|doi=10.1098/rsbm.1936.0001 }}</ref> [[Lev Davidovič Landau]] je naredil temeljne prispevke na veliko področjih [[Teoretična fizika|teoretične fizike]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorelik |first=Gennady |title=The Top-Secret Life of Lev Landau |jstor=24995874 |journal=[[Scientific American]] |volume=277 |number=2 |pages=72–77 |date=August 1997 |publisher=Scientific American, a division of Nature America, Inc.|doi=10.1038/scientificamerican0897-72 |bibcode=1997SciAm.277b..72G }}</ref> [[Nikolaj Ivanovič Vavilov]] je znan predvsem po odkritju geografskih izvorov kultiviranih rastlin (t. i. Vavilovih centrov).<ref>{{navedi časopis |last=Janick |first=Jules |title=Nikolai Ivanovich Vavilov: Plant Geographer, Geneticist, Martyr of Science |doi-access=free |doi=10.21273/HORTSCI.50.6.772 |date=2015-06-01 |url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/pdfs/772.full.pdf |volume=50 |number=6 |journal=HortScience|pages=772–776 }}</ref> [[Trofim Denisovič Lisenko]] je znan zlasti po [[Lysenkoizem|Lysenkoizmu]].<ref>{{navedi časopis |last1=Wang |first1=Zhengrong |last2=Liu |first2=Yongsheng |year=2017 |title=Lysenko and Russian genetics: an alternative view |journal=[[European Journal of Human Genetics]] |volume=25 |number=10 |pages=1097–1098 |doi=10.1038/ejhg.2017.117 |issn=1476-5438 |pmc=5602018 |pmid=28905876}}</ref> Veliko ruskih znanstvenikov je bilo [[emigrant]]ov. [[Igor Ivanovič Sikorski]] je bil pionir letalstva.<ref>{{navedi časopis |last=Hunsaker |first=Jerome C. |title=A Half Century of Aeronautical Development |jstor=3143642 |publisher=[[American Philosophical Society]] |volume=98 |number=2 |pages=121–130 |date=1954-04-15 |journal=[[Proceedings of the American Philosophical Society]]}}</ref> [[Vladimir Kozmič Zvorikin]] je bil izumitelj [[ikonoskop]]skih in [[kineskop]]skih televizijskih sistemov.<ref>{{navedi splet |url=https://lemelson.mit.edu/resources/vladimir-zworykin |title=Vladimir Zworykin |work=[[Lemelson–MIT Prize]] |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Feodosij Grigorjevič Dobržanskij]] je bil osrednja oseba na področju [[Evolucijska biologija|evolucijske biologije]] zaradi svojega dela v oblikovanju [[sodobna sinteza|sodobne sinteze]].<ref>{{navedi časopis |last=Ford |first=Edmund Brisco |author-link= E. B. Ford |doi=10.1098/rsbm.1977.0004 |title=Theodosius Grigorievich Dobzhansky, 1900-01-25 – 1975-12-18 |date=November 1977 |journal=[[Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society]] |volume= 23 |pages=58–89 |pmid= 11615738 |doi-access=free |issn=1748-8494}}</ref> [[Georgij Antonovič Gamov]] je bil eden najpomemnejših zagovornikov teorije [[Veliki pok|velikega poka]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.colorado.edu/physics/events/outreach/george-gamow-memorial-lecture-series/distinguished-life-and-career-george-gamow |title= The Distinguished Life and Career of George Gamow |date= 2016-05-11 |publisher=[[University of Colorado Boulder]] |access-date=2022-01-21}}</ref> ==== Raziskovanje vesolja ==== [[File:Mir on 12 June 1998edit1.jpg|thumb|[[Mir (vesoljska postaja)|Mir]], ruska [[vesoljska postaja]], ki je delovala v [[nizkozemeljska orbita|nizkozemeljski orbiti]]]] [[Ruska vesoljska agencija|Roskosmos]] je ruska nacionalna vesoljska agencija. Dosežki države na področju vesoljske tehnologije in raziskovanja vesolja segajo v čas [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski|Konstantina Edvardoviča Ciolkovskega]], očeta teoretične [[astronavtika|astronavtike]], čigar dela so navdihovala sovjetske raketne inženirje, kot sta bila [[Sergej Pavlovič Koroljov]] in [[Valentin Petrovič Gluško]] in veliko drugih, ki so prispevali k uspehu Sovjetskega vesoljskega programa v zgodnjih stopnjah [[Vesoljska tekma|vesoljske tekme]] in kasneje.<ref>{{navedi knjigo |last=Siddiqi |first=Asif A. |title=Challenge to Apollo: The Soviet Union and the Space Race, 1945–1974 |date=2000 |publisher=[[United States Government Publishing Office]] |isbn=978-0-160-61305-0}}</ref>{{rp|6–7,333}} 4. oktobra 1957 je bil izstreljen prvi umetni [[satelit]] v zemeljski orbiti, [[Sputnik 1]]. 12. aprila 1961 je bil izstreljen v vesolje prvi človek, [[Jurij Gagarin]]. Sledilo je veliko sovjetskih in ruskih rekordov pri raziskovanju vesolja. Leta 1963 je [[Valentina Vladimirovna Tereškova]] postala prva in najmlajša ženska v vesolju, leteč sama na odpravi [[Vostok 6]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |title=Vostok 6 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2022-01-26 |archive-date=2022-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429173445/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |url-status=dead }}</ref> Leta 1965 je [[Aleksej Arhipovič Leonov]] postal prvi človek, ki je izvedel [[vesoljski sprehod]], ko je zapustil kapsulo med odpravo [[Voshod 2]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/special/2014/newsspec_9035/index.html |title=The First Spacewalk |publisher=BBC |first=Paul |last=Rincon |date=2014-10-13 |access-date=2021-05-31}}</ref> Leta 1957 je [[Lajka]], sovjetski vesoljski pes, na [[Sputnik 2|Sputniku 2]] postala prva žival v orbiti Zemlje.<ref>{{navedi revijo |last=Wellerstein |first=Alex |url=https://www.newyorker.com/tech/annals-of-technology/remembering-laika-space-dog-and-soviet-hero |title=Remembering Laika, Space Dog and Soviet Hero |magazine=The New Yorker |date=2017-11-03 |access-date=2022-01-18}}</ref> Leta 1966 je [[Luna 9]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo mehak pristanek na vesoljskem telesu, [[Luna|Luni]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |title=Luna 9 |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2019-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417154714/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |url-status=dead }}</ref> Leta 1968 je [[Zond 5]] pripeljal prva Zemeljska živa bitja (dve želvi in druga živa bitja]] v Lunino orbito.<ref>{{navedi splet |last=Betz |first=Eric |url=https://www.discovermagazine.com/the-sciences/the-first-earthlings-around-the-moon-were-two-soviet-tortoises |title=The First Earthlings Around the Moon Were Two Soviet Tortoises |work=[[Discover (magazine)|Discover]] |date=2018-09-19 |access-date=2022-01-18 }}</ref> Leta 1970 je [[Venera 7]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na drugem planetu, [[Venera|Veneri]].<ref>{{navedi časopis |last1=Avduevsky |first1=V. S. |last2=Ya Marov |first2=M. |last3=Rozhdestvensky |first3=M. K. |last4=Borodin |first4=N. F. |last5=Kerzhanovich |first5=V. V. |date=1971-03-01 |title=Soft Landing of Venera 7 on the Venus Surface and Preliminary Results of Investigations of the Venus Atmosphere |doi=10.1175/1520-0469(1971)028<0263:SLOVOT>2.0.CO;2 |doi-access=free |pages=263–269 |publisher=[[Academy of Sciences of the Soviet Union]] |location=Moscow|journal=Journal of the Atmospheric Sciences|volume=28 |issue=2 |bibcode=1971JAtS...28..263A }}</ref> Leta 1971 je [[Mars 3]] postal prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na [[Mars]]u.<ref>{{navedi knjigo |last=Perminov |first=V.G. |title=The Difficult Road to Mars – A Brief History of Mars Exploration in the Soviet Union |date=July 1999 |publisher=NASA History Division |isbn=0-16-058859-6 |url=https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |access-date=2024-01-29 |archive-date=2019-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714111920/https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |url-status=dead }}</ref>{{rp|34–60}} V istem obdobju je [[Lunohod 1]] postal prvi vesoljski raziskovalni rover,<ref>{{navedi splet |url=https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |title=Lunokhod 01 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331072547/https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |url-status=dead }}</ref> ''[[Saljut 1]]'' pa je postal prva [[vesoljska postaja]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasa.gov/feature/50-years-ago-launch-of-salyut-the-world-s-first-space-station |title=50 Years Ago: Launch of Salyut, the World's First Space Station |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |date=2021-04-19 |access-date=2021-06-01}}</ref> Aprila 2022 je imela Rusija v vesolju 172 aktivnih satelitov, kar je bilo tretje največ na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Satellite Database |url=https://www.ucsusa.org/resources/satellite-database |access-date=2022-08-18 |website=[[Union of Concerned Scientists]]}}</ref> Med zadnjim poletom programa [[Space Shuttle]] leta 2011 in človeško odpravo podjetja [[SpaceX]] leta 2020, so bile [[Sojuz (raketa)|rakete Sojuz]] edina vozila za transportiranje astronavtov na [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]].<ref>{{navedi novice |title=SpaceX successfully launches first crew to orbit, ushering in new era of spaceflight |url=https://www.theverge.com/2020/5/30/21269703/spacex-launch-crew-dragon-nasa-orbit-successful |work=The Verge |date=2020-05-30}}</ref> [[Luna&nbsp;25]], izstreljena avgusta 2023, je prva od lunarnega raziskovalnega programa [[Luna-Glob]].<ref>{{navedi novice |title=Russia launches Luna-25 moon lander, its 1st lunar probe in 47 years |url=https://www.space.com/russia-luna-25-moon-mission-launch-success |work=Space.com |date=2023-08-10 |language=en}}</ref> ===Turizem=== {{glavni|Turizem v Rusiji}} [[File:Grand Cascade in Peterhof 01.jpg|thumb|[[Palača Petergof]] v Sankt Peterburgu, mesto [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] Po podatkih [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]] je Rusija 16. najbolj obiskana država na svetu in 10. v Evropi. Leta 2018 je imela več kot 24,6 mio obiskov.<ref name="unwto">{{navedi časopis |url=https://www.e-unwto.org/doi/epdf/10.18111/wtobarometereng.2020.18.1.6 |title=UNWTO World Tourism Barometer |journal=UNWTO World Tourism Barometer English Version |publisher=[[World Tourism Organization]] (UNWTO) |year=2020 |volume=18 |page=18 |language=en |doi=10.18111/wtobarometereng |issn=1728-9246 |issue=6}}</ref> Po podatkih Federalne agencije za Turizem je število potovanj v Rusijo tujih državljanov leta 2019 znašalo 24,4 mio.<ref>{{navedi splet |script-title=ru:Выборочная статистическая информация, рассчитанная в соответствии с Официальной статистической методологией оценки числа въездных и выездных туристских поездок – Ростуризм |trans-title=Selected statistical information calculated in accordance with the Official Statistical Methodology for Estimating the Number of Inbound and Outbound Tourist Trips – Rostourism |url=https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |access-date=2020-11-11 |website=tourism.gov.ru |publisher=[[Federal Agency for Tourism (Russia)]] |language=ru |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122202242/https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |url-status=dead }}</ref> Ruski izkupiček mednarodnega turizma je leta 2018 znašal 11,6 mrd USD.<ref name="unwto" /> Leta 2019 so potovanja in turizem znašali 4,8 % državnea BDP.<ref>{{navedi splet|url=https://knoema.com/atlas/Russian-Federation/topics/Tourism/Travel-and-Tourism-Total-Contribution-to-GDP/Contribution-of-travel-and-tourism-to-GDP-percent-of-GDP|title=Russian Federation Contribution of travel and tourism to GDP (% of GDP), 1995–2019 |website=Knoema}}</ref> Glavne turistične poti v Rusiji vključujejo potovanja po [[Zlati obroč Rusije|Zlatem obroču Rusije]], [[turistična cesta|tematska pot]] po starodavnih ruskih mestih, križarjenje na velikih rekah, kot je Volga, vzpone na gorske verige, kot je [[Kavkaz]],<ref>{{navedi novice |last=Tomb |first=Howard |url=https://www.nytimes.com/1989/08/27/travel/getting-to-the-top-in-the-caucasus.html |title=Getting to the Top In the Caucasus |work=The New York Times |date=1989-08-27 |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> in potovanja po slavni [[Transsibirska železnica|Transsibirski železnici]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150112082549/http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |url-status=dead |archive-date=2015-01-12 |title=Tourism Highlights 2014 |publisher=UNWTO (World Tourism Organization) |year=2014 |access-date=2015-01-20}}</ref> Najbolj priljubljene in obiskane točke v Rusiji so [[Rdeči trg]], [[palača Petergof]], [[Kazanski kremelj]], [[Trojiški samostan sv. Sergija]] in jezero Bajkal.<ref>{{navedi splet |last=Vlasov |first=Artem |date=2018-12-17|script-title=ru:Названы самые популярные достопримечательности России|trans-title=The most popular sights of Russia are named |url=https://iz.ru/824446/2018-12-17/nazvany-samye-populiarnye-dostoprimechatelnosti-rossii |access-date=2020-12-15 |website=[[Izvestia]] |language=ru}}</ref> Moskva, kozmopolitansko glavno mesto države in zgodovinsko jedro, je živahno [[megamesto]]. Ohranja svoje klasične in sovjetske arhitekture ter se ponaša z visoko umetnostjo, baletom svetovnega razreda in [[Moskovski mednarodni poslovni center|sodobnimi stolpnicami]].<ref>{{navedi splet |last=Sullivan |first=Paul |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=48 hours in... Moscow, an insider guide to Russia's mighty metropolis |work=The Daily Telegraph |date=2021-03-07 |access-date=2021-12-04}}{{cbignore}}</ref> [[Sankt Peterburg]], imperialna prestolnica je znana po klasični arhitekturi, katedralah, muzejih in gledališčih, [[Festival belih luči|belih lučeh]], prečkanju rek in številnih kanalov.<ref>{{navedi novice |last=Hammer |first=Joshua |work=The New York Times |date=2011-06-03 |url=https://www.nytimes.com/2011/06/05/travel/russias-white-nights-in-st-petersburg.html |title=White Nights of St. Petersburg, Russia |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> Rusija je svetovno znano po svojih bogatih muzejih, kot so [[Državni ruski muzej]], [[Ermitaž]] in [[Tretjakovska galerija]] ter po gledališčih, kot sta [[Bolšoj teater]] in [[Mariinsko gledališče]]. [[Moskovski kremelj]] in [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva|Cerkev Vasilija blaženega]] sta med najpomembnejšimi kulturnimi točkami v Rusiji.<ref>{{navedi splet|title=Kremlin and Red Square, Moscow|url=https://whc.unesco.org/en/list/545/|access-date=2022-02-20|website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> == Demografija == {{glavni|Rusi|Seznam mest v Rusiji}} {{multiple image | direction = vertical | caption_align = center | align = right | title = Etnične skupine v Rusiji | image1 = Ethnic groups in Russia of more than 1 million people 2010 Census English.png | caption1 = {{font|size=100%|text=Etnične skupine v Rusiji s prebivalstvom nad milijon po popisu 2010}} | image2 = Percentage of Russians by Federal Subjects (2021 Census).png | caption2 = {{font|size=100%|text=Delež etničnih Rusov po federalnih subjektih po popisu 2021}} }} Rusija je ena od najredkeje poseljenih in urbaniziranih držav,<ref name="cia"/> velika večina prebivalstva pa je zgoščena v svojem [[Evropska Rusija|zahodnem delu]].<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/29.htm |title=Russia – Demographics |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-11-18}}</ref> Na popisu prebivalstva leta 2010 je imela 142,8 mio prebivalcev,<ref>{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> na popisu leta 2021 pa 144,7 mio prebivalcev (brez okupiranega Krima in Sevastopola).<ref name="gks.ru-popul"/> Ocenjeno število prebivalstva je do leta 2025 padlo na 143,6 mio.<ref name="gks.ru-popul" /> Rusija je najbolj naseljena država v Evropi in [[Seznam držav po prebivalstvu|deveta najbolj naseljena država na svetu]] z [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|gostoto poselitve]] 8/km².<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/EN.POP.DNST |title=Population density (people per sq. km of land area) |work=[[Svetovna banka]] |access-date=2021-06-16}}</ref> Od 1990. let je ruska [[umrljivost]] večja od [[rodnost]]i, kar so nekateri analitiki poimenovali demografska kriza.<ref>{{navedi splet |last=Koehn |first=Jodi |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/russias-demographic-crisis |title=Russia's Demographic Crisis |work=[[Kennan Institute]] |publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]] |access-date=2021-07-18}}</ref> Leta 2022 je bila skupna plodnost v Rusiji ocenjena na 1,42 otroka na žensko,<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|format=XLSX|script-title=ru:Суммарный коэффициент рождаемости|trans-title=Total fertility rate|language=ru|work=[[Russian Federal State Statistics Service]]|access-date=2023-08-10|archive-date=2023-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230810203543/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|url-status=dead}}</ref> kar je pod stopnjo obnovljivosti 2,1 in je ena najnižjih stopenj rodnosti na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-51120165 |title=Russia's Putin seeks to stimulate birth rate |publisher=BBC |date=2020-01-15 |access-date=2022-01-05}}</ref> Narod ima posledično enega najstarejših prebivalstev na svetu s mediano starosti 40,3 leta.<ref name="cia"/> Leta 2009 je zabeležila letno rast prebivalstva prvič v petnajstih letih in od takrat rusko prebivalstvo raste zaradi upadajoče smrtnosti in rastoče rodnosti ter povečanega priseljevanja.<ref>{{navedi splet |last=Foltynova |first=Kristyna |url=https://www.rferl.org/a/migrants-welcome-is-russia-trying-to-solve-its-demographic-crisis-by-attracting-foreigners-/30677952.html |title=Migrants Welcome: Is Russia Trying To Solve Its Demographic Crisis By Attracting Foreigners? |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |quote="Russia has been trying to boost fertility rates and reduce death rates for several years now. Special programs for families have been implemented, anti-tobacco campaigns have been organized, and raising the legal age to buy alcohol was considered. However, perhaps the most successful strategy so far has been attracting migrants, whose arrival helps Russia to compensate population losses." |date=2020-06-19 |access-date=2021-07-09}}</ref> Od leta 2020 se je ruski prirast prebivalstva obrnil, saj je presežna smrtnost zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] vodila v največji mirodobni upad v zgodovini.<ref>{{navedi splet |last=Saver |first=Pjotr |url=https://www.theguardian.com/world/2021/oct/13/russias-population-undergoes-largest-ever-peacetime-decline |title=Russia's population undergoes largest ever peacetime decline, analysis shows |work=The Guardian |date=2021-10-13 |access-date=2021-11-17 |quote=Russia's natural population has undergone its largest peacetime decline in recorded history over the last 12 months...}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] se je demografska kriza v državi poglobila,<ref>{{navedi časopis|url=https://jamestown.org/program/russias-demographic-collapse-is-accelerating/|title=Russia's Demographic Collapse Is Accelerating|last=Goble|first=Paul|volume=19|issue=127|date=2022-08-18|location=Washington, D.C.|journal=Eurasia Daily Monitor|publisher=[[Jamestown Foundation]]|access-date=2022-10-06}}</ref> saj je država utrpela velike žrtve, zahodne sankcije in bojkoti pa so vodili v [[beg možganov]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-date=2022-12-10 |url-access=subscription|title=Ukraine war threatens to deepen Russia's demographic crisis|date=2022-04-04|last1=Cocco|first1=Federica|last2=Ivanonva|first2=Polina|work=[[Financial Times]]|access-date=2022-10-06|location=London}}</ref> Rusija je večnacionalna država z veliko federalnimi subjekti, povezanimi z različnimi manjšinami.<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/32.htm |title=Russia – Ethnic Composition |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2022-01-27}}</ref> V državi je več kot 193 narodnostnih skupin. Ob popisu prebivalstva leta 2010 je bilo okrog 81 % prebivalstva etničnih [[Rusi|Rusov]], preostalih 19 % pa so bile narodne manjšine;<ref>{{navedi splet |url=http://www.demoscope.ru/weekly/ssp/rus_etn_10.php |title=EAll- Russian population census 2010 – Population by nationality, sex and subjects of the Russian Federation |work=Demoscope Weekly |year=2010 |access-date=2021-07-07}}</ref> več kot štiri petine ruskega prebivalstva je evropskega izvora, od tega velikanska večina [[Slovani|Slovanov]],<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Mixed-and-deciduous-forest#ref38597 |title=Russia – The Indo-European Group |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |quote="East Slavs—mainly Russians but including some Ukrainians and Belarusians—constitute more than four-fifths of the total population and are prevalent throughout the country." |access-date=2021-07-18}}</ref> opazni manjšini pa so [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski]] ljudje ter [[Germani]].<ref>{{navedi časopis |last1=Kowalev |first1=Viktor |last2=Neznaika |first2=Pavel |title=Power and Ethnicity in the Finno-Ugric Republics of the Russian Federation: The Examples of Komi, Mordovia, and Udmurtia |url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-political-economy_fall-2000_30_3/page/81 |jstor=41103741 |volume=30 |number=3 |pages=81–100 |publisher=Taylor & Francis |year=2000 |journal=[[International Journal of Political Economy]]|doi=10.1080/08911916.2000.11644017 |s2cid=152467776 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Bartlett |first=Roger |title=The Russian Germans and Their Neighbours |journal=The Slavonic and East European Review |volume=73 |number=3 |pages=499–504 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |date=July 1995 |jstor=4211864}}</ref> Po podatkih Združenih narodov je ruska imigracija tretja največja na svetu in šteje več kot 11,6 mio ljudi;<ref>{{navedi novice |last=Kirk |first=Ashley |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=Mapped: Which country has the most immigrants? |date=2016-01-21 |work=The Daily Telegraph |access-date=2021-06-30}}{{cbignore}}</ref> večina prihaja iz [[post-sovjetske države|postsovjetskih držav]], največ iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/features/2017-03-14/russia-s-alternative-universe-immigrants-welcome |title=Russia Wants Immigrants the World Doesn't |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first=Leonid |last=Ragozin |date=2017-03-14 |access-date=2023-07-05}}</ref> {{Največjih dvajset mest Rusije}} == Kultura == [[File:Moscow-Bolshoi-Theare-1.jpg|thumb|[[Bolšoj teater]] v Moskvi ponoči]] Ruski [[Ruska književnost|pisatelji]] in filozofi so imeli pomembno vlogo v razvoju evropske literature in misli.<ref name="McLean-1962">{{navedi časopis |last=McLean |first=Hugh |title=The Development of Modern Russian Literature |journal=[[Slavic Review]] |volume=21 |number=3 |pages=389–410 |date=September 1962 |doi=10.2307/3000442 |jstor=3000442 |publisher=Cambridge University Press |s2cid=163341589 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=S. |title=Contemporary Russian Philosophy |url=https://archive.org/details/sim_monist_1927-01_37_1/page/1 |date=January 1927 |pages=1–23 |journal=The Monist |publisher=Oxford University Press |volume=37 |number=1 |doi=10.5840/monist192737121 |jstor=27901095|s2cid=146985312 }}</ref> Rusi so tudi močno vplivali na klasično glasbo,<ref>{{navedi časopis |last=Swan |first=Alfred J. |title=The Present State of Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1927-01_13_1/page/29 |jstor=738554 |publisher=Oxford University Press |journal=The Musical Quarterly |volume=13 |number=1 |pages=29–38 |date=January 1927|doi=10.1093/mq/XIII.1.29 }}</ref> balet,<ref>{{navedi časopis |last=Lifar | first=Sergei |title=The Russian Ballet in Russia and in the West |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1969-10_28_4/page/396 |date=October 1969 |jstor=127159 |doi=10.2307/127159 |pages=396–402 |journal=The Russian Review |volume=28 |number=4 }}</ref> šport,<ref name="Riordan-1993">{{navedi časopis |last=Riordan |first=Jim |title=Rewriting Soviet Sports History |year=1993 |publisher=[[University of Illinois Press]] |jstor=43609911 |volume=20 |number=4 |journal=Journal of Sport History |pages=247–258}}</ref> [[Seznam ruskih slikarjev|slikarstvo]]<ref>{{navedi časopis |last=Snow |first=Francis Haffkine |title=Ten Centuries of Russian Art |doi-access=free |doi=10.2307/25587683 |jstor=25587683 |volume=1 |number=2 |pages=130–135 |date=November 1916 |journal=The Art World}}</ref> in film.<ref name="Bulgakova-2012">{{navedi splet |last=Bulgakova |first=Oksana |url=https://digitalscholarship.unlv.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1021&context=russian_culture |title=The Russian Cinematic Culture |year=2012 |pages=1–37 |access-date=2022-01-13 |publisher=[[University of Nevada, Las Vegas]]}}</ref> Narod je tudi močno prispeval k znanosti in tehnologiji ter raziskovanju vesolja.<ref>{{navedi časopis |last=Hachten |first=Elizabeth A. |title=In Service to Science and Society: Scientists and the Public in Late-Nineteenth-Century Russia |jstor=3655271 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |journal=[[Osiris]] |year=2002 |volume=17 |pages=171–209|doi=10.1086/649363 |s2cid=144835649 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Ipatieff |first=V.N. |title=Modern Science in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1943_2_2/page/68 |jstor=125254 |doi=10.2307/125254 |year=1943 |pages=68–80 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |volume=2 |number=2}}</ref> V Rusiji je 30 mest UNESCO svetovne dediščine, od katerih je 19 kulturnih; 27 mest je na poskusnem seznamu.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ru |title=Russian Federation |work=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=2021-08-13}}</ref> Velika globalna ruska diaspora je prav tako imela veliko vlogo pri širjenju ruske kulture po svetu. Ruski nacionalni simbol, [[dvoglavi orel]], izvira iz carskega obdobja in je v njenem [[Grb Rusije|grbu]] ter ruski heraldiki.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ruski medved in Mati Rusija sta pogosto uporabljena v personifikacijah države.<ref>{{navedi časopis |last=Platoff |first=Anne M. |title=The 'Forward Russia' Flag: Examining the Changing Use of the Bear as a Symbol of Russia |journal=Raven: A Journal of Vexillology |volume=19 |url=https://escholarship.org/content/qt5xz8x2zc/qt5xz8x2zc.pdf?t=n02jtk |pages=99–126 |doi=10.5840/raven2012197 |year=2012 |issn=1071-0043 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Riabov |first=Oleg |title=The Symbol of the Motherland in the Legitimation and Delegitimation of Power in Contemporary Russia |journal=[[Nationalities Papers]] |issn=0090-5992 |year=2020 |doi=10.1017/nps.2019.14 |pages=752–767 |volume=48 |number=4|s2cid=214578255 }}</ref> [[Matrjoška|Matrjoške]] pogosto veljajo za kulturno ikono Rusije.<ref>{{navedi knjigo |title=Mother Russia: The Feminine Myth in Russian Culture |page=19 |first=Hubbs |last=Joanna |year=1993 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20842-2}}</ref> Slovensko-ruska kulturna izmenjava je bogata in vključuje npr. skrb za [[Ruska kapelica|Rusko kapelico]] na Vršiču, ki so jo med 1. svetovno vojno zgradili vojni ujetniki iz Ruskega cesarstva. Kulturne prireditve organizirata društvo Slovenija – Rusija in Ruska dača.<ref>{{navedi splet|url=https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|title=Društvo Slovenija – Rusija|accessdate=2024-02-04|archive-date=2024-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240204140538/https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ruska-daca.si/|title= Ruska dača}}</ref> V času Kraljevine SHS je prišlo v državo veliko ruskih profesorjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEVW8S1E|title= Rusi prihajajo! Ruski profesorji na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v obdobju Kraljevine SHS}}</ref> ===Umetnost in arhitektura=== {{glavni|Seznam ruskih slikarjev|Seznam ruskih arhitektov}} {{multiple image | direction = vertical | perrow = 2 | total_width = 230 | caption_align = center | align = right | image_style = border:none; | image1 = Karl Brullov - The Last Day of Pompeii - Google Art Project.jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Karl Brjullov]], ''[[Zadnji dan Pompejev]]'' (1833)}} | image2 = Winter Palace Panorama 3.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Zimski dvorec]] je služil kot [[uradna rezidenca]] [[ruski car|ruskih carjev]].}} }} Zgodnje rusko slikarstvo predstavljajo ikone in vibrantne [[freska|freske]] pod bizantinskim vplivom.<ref name="Sova"/> Na začetku 15. stoletja je mojster ikon [[Andrej Rubljov]] narisal eno od najbolj cenjenih religioznih umetnosti.<ref name="Art">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/46.htm |title=Russia – Architecture and Painting |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-30}}</ref> [[Ruska akademija umetnosti]], ki je bila ustanovljena leta 1757 za učenje ruskih umetnikov, je pripeljala v Rusijo zahodne tehnike posvetnega slikanja.<ref name="Curtis-1998-2"/> V 18. stoletju so postali vplivni akademiki [[Ivan Argunov]], [[Dmitrij Levicki]] in [[Vladimir Borovikovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Grover |first=Stuart R. |title=The World of Art Movement in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1973-01_32_1/page/28 |jstor=128091 |doi=10.2307/128091 |pages=28–42 |volume=32 |number=1 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |date=January 1973}}</ref> Na začetku 19. stoletja sta [[Karl Brjullov]] in [[Aleksander Andrejevič Ivanov]] ustvarila veliko pomembnih slik in sta znana po svojih [[romantika|romantičnih]] zgodovinskih oljnih slikah.<ref>{{navedi časopis |year=2018 |volume=77 |number=1 |jstor=26565352 |publisher=Cambridge University Press |journal=Slavic Review |last=Dianina |first=Katia |title=The Making of an Artist as National Hero |pages=122–150|doi=10.1017/slr.2018.13 |s2cid=165942177 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Sibbald |first=Balb |title=If the soul is nourished ... |journal=Canadian Medical Association Journal |date=2002-02-05 |volume=166 |number=3 |pages=357–358 |pmc=99322}}</ref> Še en romantični slikar je bil [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]], ki velja za enega največjih mojstrov [[pomorska umetnost|pomorske umetnosti]].<ref>{{navedi knjigo|last=Leek|first=Peter|year=2012|title=Russian Painting|publisher=Parkstone International|isbn=978-1-780-42975-5|page=178}}</ref> V 1860. letih je skupina kritičnih realistov ([[Peredvižniki]]) pod vodstvom [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]], [[Ilja Repin|Ilje Repina]] in [[Vasilij Perov|Vasilija Perova]] prekinila z akademijo in je v slikah portretirala večstranske vidike družabnega življenja.<ref>{{navedi časopis |last=Valkenier |first=Elizabeth Kridl |title=The Peredvizhniki and the Spirit of the 1860s |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1975-07_34_3/page/247 |journal=The Russian Review |year=1975 |volume=34 |number=3 |pages=247–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/127973 |jstor=127973}}</ref> Prelom z 20. stoletjem je pomenil dvig [[simbolizem (umetnost)|simbolizma]]; predstavljata ga [[Mihail Vrubel]] in [[Nikolaj Rerih]].<ref>{{navedi časopis |last=Reeder |first=Roberta |title=Mikhail Vrubel': A Russian Interpretation of "fin de siècle" Art |jstor=4207296 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=54 |number=3 |date=July 1976 |pages=323–334}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Archer |first=Kenneth |title=Nicholas Roerich and His Theatrical Designs: A Research Survey |jstor=1478046 |doi=10.2307/1478046 |volume=18 |number=2 |publisher=Dance Studies Association |journal=[[Congress on Research in Dance#Dance Research Journal|Dance Research Journal]] |pages=3–6 |year=1986|s2cid=191516851 }}</ref> Ruska avantgarda je cvetela približno med leti 1890 in 1930; globalno vplivni umetniki iz tega obdobja so [[El Lisicki]],<ref>{{navedi časopis |publisher=CAA |pages=437–439 |doi=10.2307/3049132 |jstor=3049132 |journal=The Art Bulletin |date=September 1973 |volume=55 |number=3 |last=Birnholz |first=Alan C. |title=Notes on the Chronology of El Lissitzky's Proun Compositions|url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_1973-09_55_3/page/437 }}</ref> [[Kazimir Severinovič Malevič]], [[Natalja Gončarova]], [[Vasilij Kandinski]] in [[Marc Chagall]].<ref>{{navedi časopis |last=Salmond |first=Wendy |title=The Russian Avant-Garde of the 1890s: The Abramtsevo Circle |journal=The Journal of the Walters Art Museum |volume=60/61 |year=2002 |pages=7–13 |publisher=The [[Walters Art Museum]] |jstor=20168612}}</ref> Zgodovina ruske arhitekture se začne z zgodnimi lesenimi stavbami starih Slovanov in [[Arhitektura Kijevske Rusije|cerkveno arhitekturo Kijevske Rusije]].<ref>{{navedi časopis |last=Conant |first=Kenneth John |title=Novgorod, Constantinople, and Kiev in Old Russian Church Architecture |journal=The Slavonic and East European Review |doi=10.2307/3020237 |jstor=3020237 |publisher=Cambridge University Press |volume=3 |number=2 |date=August 1944 |pages=75–92}}</ref> Po pokristjanjevanju Kijevske Rusije je bila več stoletij predvsem pod vplivom [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]].<ref>{{navedi časopis |last=Voyce |first=Arthur |year=1957 |title=National Elements in Russian Architecture |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |volume=16 |issue=2 |pages=6–16 |doi=10.2307/987741 |issn=0037-9808 |jstor=987741}}</ref> [[Aristotle Fioravanti]] in drugi italijanski arhitekti so v Rusijo prineslie [[Renesansa|renesačne]] trende.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jarzombek |first1=Mark M. |last2=Prakash |first2=Vikramaditya |last3=Ching |first3=Frank |title=A Global History of Architecture |edition=2nd |date=2010 |page=544 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-40257-3}}</ref> V 16. stoletju je prišlo do razvoja šotorskih cerkev in čebulastih kupol, ki so značilna lastnost ruske arhitekture.<ref>{{navedi časopis |last=Lidov |first=Alexei |title=The Canopy over the Holy Sepulchre. On the Origin of Onion-Shaped Domes |url=https://www.academia.edu/2694753 |journal=[[Academia.edu]] |year=2005 |pages=171–180}}</ref> V 17. stoletju je v Moskvi in [[Jaroslavelj|Jaroslavlju]] cvetel vilasti način okrasitve in je počasi utiral pot [[Moskovski barok|Nariškinemu baroku]] iz 1680. let.<ref>{{navedi časopis |last=Hughes |first=Lindsey A. J. |title=Western European Graphic Material as a Source for Moscow Baroque Architecture |volume=55 |number=4 |date=October 1977 |pages=433–443 |jstor=4207533 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> Po reformah Petra Velikega je ruska arhitektura postala pod večjim vplivom Zahodnoevropskih slogov. Okus za [[rokoko]] arhitekturo je vodil v [[Elizabetinski barok|odlična dela]] [[Francesco Bartolomeo Rastrelli|Francesca Bartolomea Rastrellija]] in njegovih sledilcev. Najvplivnejši ruski arhitekti 18. stoletja so [[Vasilij Baženov]], [[Matvej Kazakov]] in [[Ivan Starov]], ki so ustvarili trajne spomenike v Moskvi in Sankt Peterburgu in vzpostavili osnovo za bolj ruske oblike, ki so sledile.<ref name="Art"/> Med vladavino Katarine Velike je Sankt Peterburg postal muzej [[neoklasična arhitektura|neoklasične arhitekture]] na prostem.<ref>{{navedi knjigo |title=The Most Intentional City: St. Petersburg in the Reign of Catherine the Great |url=https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor |last=Munro |first=George |publisher=[[Farleigh Dickinson University]] Press |year=2008 |isbn=978-0-8386-4146-0 |location=[[Cranbury, New Jersey|Cranbury]] |page=[https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor/page/n236 233]}}</ref> Pod Aleksandrom I. je [[Empir]] postal ''de facto'' arhitekturni slog.<ref>{{navedi časopis |last=Ivask |first=George |title=The "Empire" Period |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1954-07_13_3/page/167 |journal=The Russian Review |year=1954 |volume=13 |number=3 |pages=167–175 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125968 |jstor=125968}}</ref> V drugi polovici 19. stoletja sta prevladovala neobizantinski slog in slog ponovne obuditve.<ref>{{navedi knjigo |last1=Wortman |first1=Richard S. |last2=Marker |first2=Gary |title=Visual Texts, Ceremonial Texts, Texts of Exploration: Collected Articles on the Representation of Russian Monarchy |url=https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort |date=2014 |section= The "Russian Style" in Church Architecture as Imperial Symbol after 1881 |isbn=978-1-618-11347-4 |publisher=[[Academic Studies Press]] |jstor=j.ctt21h4wkb.15 |doi=10.2307/j.ctt21h4wkb.15 |doi-access=free |pages=[https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort/page/n233 208]–237}}</ref> Na začetku 20. stoletja je postal trend ruska neoklasična ponovna obuditev.<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William C. |title=Anti-Modernism and the Neoclassical Revival in Russian Architecture, 1906–1916 |publisher=[[University of California Press]] |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |pages=371–386 |volume=48 |number=4 |date=December 1989 |doi=10.2307/990455 |jstor=990455}}</ref> Prevladujoči slogi poznega 20. stoletja so [[Art Nouveau]],<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William |title=The Decorative Arts in Russian Architecture: 1900-1907 |jstor=1503933 |doi=10.2307/1503933 |volume=5 |pages=12–27 |journal=The Journal of Decorative and Propaganda Arts |publisher=[[Florida International University]] Board of Trustees |year=1987}}</ref> [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]]<ref>{{navedi časopis |last=Fer |first=Briony |title=Metaphor and Modernity: Russian Constructivism |jstor=1360263 |publisher=Oxford University Press |pages=14–30 |volume=12 |number=1 |year=1989 |journal=Oxford Art Journal|doi=10.1093/oxartj/12.1.14 }}</ref> in [[Stalinistična arhitektura|socialistični klasicizem]].<ref>{{navedi splet |url=https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |title=To the New Shore: Soviet Architecture's Journey from Classicism to Standardization |last=Zubovich-Eady |first=Katherine |year=2013 |publisher=[[University of California, Berkeley]] |access-date=2022-01-15 |archive-date=2022-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220120150146/https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |url-status=dead }}</ref> ===Glasba=== [[File:Porträt des Komponisten Pjotr I. Tschaikowski (1840-1893).jpg|thumb|upright|[[Peter Iljič Čajkovski]] (1840–1893), slika iz leta 1893, [[Nikolaj Dmitrijevič Kuznecov]]]] Od 10. stoletja naprej so bili prisotni potujoči ljudski pevci, skomorohi.<ref name="Sova"/> Glasba v Kijevski Rusiji je bila pod bizantinskim vplivom (a capella).<ref name="Sova"/> Od 13. stoletja so bile značilne biline, junaške epske pesmi v ruski folklori. Glasbeno središče države je bil od 13. stoletja Novgorod, od 16. stoletja pa Moskva.<ref name="Sova"/> Pisali so inštrumentalno glasbo za [[citre]], [[gusle]] in [[gudok]].<ref name="Sova"/> V sakralni glasbi je prevladovalo večglasje. Leta 1736 je nastala prva operna predstava, leta 1756 pa prvo operno gledališče v Sankt Peterburgu.<ref name="Sova"/> Do 18. stoletja je bila glasba v Rusiji sestavljena večinoma iz cerkvene glasbe in ljudskih pesmi ter plesov.<ref name="Curtis-1998-4">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/44.htm |title=Russia – Music |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-06-25}}</ref> V 19. stoletju je bila opredeljena z napetostjo med klasičnimi skladatelji ([[Mihail Glinka]]) skupaj z drugimi člani [[Ruska peterka|mogočne peterke]], ki jih je pozneje nasledil [[krog Beljajeva]],<ref>{{navedi časopis |last=Carpenter |first=Ellon D. |year=2002 |title=Review of A History of Russian Music: From Kamarinskaya to Babi Yar |url=https://archive.org/details/sim_music-library-association-notes_2002-09_59_1/page/74 |jstor=900748 |journal=[[Notes (RRRRRRRRR)|Notes]] |volume=59 |issue=1 |pages=74–77 |doi=10.1353/not.2002.0113 |s2cid=191601515 |issn=0027-4380}}</ref> in [[Rusko glasbeno društvo|Ruskim glasbenim društvom]], ki sta ga vodila skladatelja [[Anton Rubinstein|Anton]] in [[Nikolaj Rubinstein]].<ref>{{navedi časopis |last=Garden |first=Edward |title=Classic and Romantic in Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_music-letters_1969-01_50_1/page/153 |jstor=732909 |volume=50 |number=1 |publisher=Oxford University Press |pages=153–157 |date=January 1969 |journal=Music & Letters|doi=10.1093/ml/L.1.153 }}</ref> Poznejšo tradicijo [[Peter Iljič Čajkovski|Petra Iljiča Čajkovskega]], enega največjih skladateljev Romantičnega obdobja, ki je obe skrajnosti združil,<ref name="Sova"/> je v 20. stoletju nadaljeval [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]]. Svetovno znani skladatelji iz 20. stoletja so med drugimi [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]], [[Aleksander Glazunov]],<ref name="Curtis-1998-4"/> neoklasicista [[Igor Stravinski]] in [[Sergej Prokofjev]] ter ekspresionist [[Dmitrij Šostakovič]],<ref name="Sova"/> in pozneje [[Edison Denisov]], [[Sofija Gubajdulina]],<ref name="music2"/> [[Georgij Sviridov]]<ref>{{navedi časopis |last=Gillies |first=Richard Louis |title=Otchalivshaia Rus': Georgii Sviridov and the Soviet Betrayal of Rus' |journal=The Slavonic and East European Review |volume=97 |number=2 |publisher=Modern Humanities Research Association |pages=227–265 |date=April 2019 |doi=10.5699/slaveasteurorev2.97.2.0227|s2cid=151076719 }}</ref> ter [[Alfred Garjevič Šnitke]].<ref name="music2"/> V sovjetskem obdobju je delovalo več znanih skladateljev žanra [[Popularna glasba|popularne glasbe]], kot sta pevca balad [[Vladimir Semjonovič Visocki]] in [[Bulat Okudžava]],<ref name="music2">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Music |title=Russia – Music |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-07}}</ref> in izvajalci, kot je [[Ala Pugačova]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2000/02/28/nyregion/superstar-evokes-superpower-diva-s-voice-adoring-fans-hear-echoes-soviet-days.html?scp=5&sq=pugacheva&st=cse |title=A Superstar Evokes a Superpower; In Diva's Voice, Adoring Fans Hear Echoes of Soviet Days |work=The New York Times |first=Alison |last=Smale |date=2000-02-28 |access-date=2021-07-07|url-access=limited}}</ref> Čeprav so sovjetske oblasti džez sankcionirale, je ta cvetel in se razvil v eno najbolj priljubljenih glasbenih oblik.<ref name="music2"/> V 80. letih je postal v Rusiji priljubljen rock in nastale so skupine, kot so [[Aria (skupina)|Aria]], [[Aquarium (skupina)|Akvarium]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/culture/article/20141013-meet-the-bob-dylan-of-russia |title=Boris Grebenshikov: 'The Bob Dylan of Russia' |publisher=BBC |first=Sally |last=McGrane |date=2014-10-21 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[DDT (skupina)|DDT]],<ref>{{navedi novice |last=Pellegrinelli |first=Lara |url=https://www.npr.org/2008/02/06/18752518/ddt-notes-from-russias-rock-underground |title=DDT: Notes from Russia's Rock Underground |publisher=NPR |date=2008-02-06 |access-date=2021-07-10}}</ref> in [[Kino (skupina)|Kino]];<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/leningrad-rock-club-scorpions-meine-soviet-union-wind-of-change-tsoi/31157285.html |title='Crazy Pirates': The Leningrad Rockers Who Rode A Wind Of Change Across The U.S.S.R. |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |first=Coilin |last=O'Connor |date=2021-03-23 |access-date=2021-07-07}}</ref> pevec slednje je bil sploh velikanska osebnost.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-music-kino-tsoi/27185480.html |title=Musician, Songwriter, Cultural Force: Remembering Russia's Viktor Tsoi |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-08-12 |access-date=2021-07-19}}</ref> Od 60. let cveti v Rusiji pop glasba z globalno znanimi skupinami, kot je [[t.A.T.u.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.theage.com.au/entertainment/music/tatu-bad-to-be-true-20030614-gdvvq0.html |title=Tatu bad to be true |work=The Age |date=2003-06-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> ===Književnost in filozofija=== {{glavni|Ruska književnost}} {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 300 | caption_align = center | align = left | image1 = Ilya Efimovich Repin (1844-1930) - Portrait of Leo Tolstoy (1887).jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Lev Nikolajevič Tolstoj]] (1828–1910), velja za enega največjih pisateljev vseh časov, z deli kot je ''[[Vojna in mir]]''.<ref>{{navedi splet |last=Thirlwell |first=Adam |url=https://www.theguardian.com/books/2005/oct/08/classics.leonikolaevichtolstoy |title=A masterpiece in miniature |work=The Guardian |date=2005-10-08 |access-date=2021-07-25}}</ref>}} | image2 = Vasily Perov - Портрет Ф.М.Достоевского - Google Art Project.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Fjodor Dostojevski]] (1821–1881), eden največjih romanopiscev vseh časov, katerega mojstrovina je med drugim ''[[Zločin in kazen]]''<ref>{{navedi časopis |last=Dahlkvist |first=Tobias |date=October 2015 |title=The Epileptic Genius: The Use of Dostoevsky as Example in the Medical Debate over the Pathology of Genius |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_2015-10_76_4/page/587 |jstor=43948762 |journal=Journal of the History of Ideas |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=76|number=4 |pages=587–608 |doi=10.1353/jhi.2015.0028 |pmid=26522713 |s2cid=37817118 |issn=0022-5037}}</ref>}} }} [[Ruska književnost]] velja za eno najvplivnejših in najbolj razvitih na svetu.<ref name="McLean-1962"/> Slediti ji je možno od [[srednji vek|srednjega veka]], ko so bili napisani epi in kronike v [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščini]].<ref>Letopisi: Literature of Old Rus'. ''Biographical and Bibliographical Dictionary''. ed. by Oleg Tvorogov. Moscow: Prosvescheniye ("Enlightenment"), 1996. ({{jezik-ru|[http://interpretive.ru/dictionary/1311/word/letopisi Летописи] // Литература Древней Руси. Биобиблиографический словарь / под ред. О.В. Творогова. – М.: Просвещение, 1996.}})</ref> V obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] je književnost z deli [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Mihaila Vasiljeviča Lomonosova]], [[Denis Ivanovič Fonvizin|Denisa Ivanoviča Fonvizina]], [[Gavril Deržavin|Gavrila Deržavina]] in [[Nikolaj Karamzin|Nikolaja Karamzina]] zrasla na pomenu.<ref name="literature"/> V zgodnjih 30. letih 19. stoletja, med zlato dobo ruske poezije, je književnost doživela osupljivo zlato dobo v poeziji, prozi in drami.<ref>{{navedi novice |last1=Prose |first1=Francine |last2=Moser |first2=Benjamin |url=https://www.nytimes.com/2014/11/30/books/review/what-makes-the-russian-literature-of-the-19th-century-so-distinctive.html |title=What Makes the Russian Literature of the 19th Century So Distinctive? |work=The New York Times |date=2014-11-25 |access-date=2021-07-19|url-access=limited}}</ref> [[Romantika]] je omogočila razcvet pesniškega talenta [[Vasilij Žukovski|Vasilija Žukovskega]], pozneje pa je prišel v ospredje njegov varovanec [[Aleksander Sergejevič Puškin]].<ref>{{navedi časopis |last=Emerson |first=Caryl |jstor=20057504 |publisher=The Johns Hopkins University Press |volume=29 |number=4 |year=1998 |pages=653–672 |journal=New Literary History |title=Pushkin, Literary Criticism, and Creativity in Closed Places |url=https://archive.org/details/sim_new-literary-history_autumn-1998_29_4/page/653 |doi=10.1353/nlh.1998.0040 |s2cid=144165201}}</ref> Sledeč stopinjam Puškina se je rodila nova generacija pesnikov, vključno z byronistom [[Mihail Jurjevič Lermontov|Mihailom Jurjevičem Lermontovim]],<ref name="Sova"/> [[Nikolaj Nekrasov|Nikolajem Nekrasovim]], [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Aleksejem Konstantinovičom Tolstojem]], [[Fjodor Tjutčev|Fjodorjem Tjutčevim]] in [[Afanasij Fet|Afanasijem Fetom]].<ref name="literature">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/43.htm |title=Russia – Literature |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-27}}</ref> Prvi ruski veliki romanopisec je bil [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]], ki je razvil naturalno šolo.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Strakhovsky |first=Leonid I. |title=The Historianism of Gogol |jstor=2491790 |doi=10.2307/2491790 |volume=12 |number=3 |date=October 1953 |pages=360–370 |journal=The American Slavic and East European Review (Slavic Review) |publisher=[[Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies]]}}</ref> Sledil mu je [[Ivan Sergejevič Turgenjev]], ki je bil mojster tako kratkih zgodb kot tudi romanov; njegovo delovanje pomeni vrhunec realizma.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Henry Chamberlin |first=William |title=Turgenev: The Eternal Romantic |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1946_5_2/page/10 |jstor=125154 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125154 |volume=5 |number=2 |pages=10–23 |journal=The Russian Review|year=1946 }}</ref> Realista [[Fjodor Dostojevski]] in [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] sta hitro mednarodno zaslovela. [[Mihail Saltikov Ščedrin]] je pisal satiro,<ref>{{navedi časopis |last=Neuhäuser |first=Rudolf |title=The Early Prose of Saltykov-Shchedrin and Dostoevskii: Parallels and Echoes |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40867755 |volume=22 |number=3 |year=1980 |pages=372–387 |doi=10.1080/00085006.1980.11091635}}</ref> [[Nikolaj Semjonovič Leskov]] pa je najbolj uspel s kratkimi leposlovnimi zgodbami.<ref>{{navedi časopis |last=Muckle |first=James |title=Nikolay Leskov: educational journalist and imaginative writer |publisher=Australia and New Zealand Slavists' Association |year=1984 |pages=81–110 |journal=New Zealand Slavonic Journal |jstor=40921231}}</ref> V drugi polovici stoletja je [[Anton Pavlovič Čehov]] uspel s kratkimi zgodbami in postal vodilni dramaturg.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/books/2004/jul/03/classics |title=A Chekhov lexicon |last=Boyd |first=William |date=2004-07-03 |access-date=2022-01-15 |work=The Guardian}}</ref> Pod vplivom francoskega razsvetljenstva je v drugi polovici 18. stoletja deloval pravljičar [[Ivan Andrejevič Krilov|Ivana Andrejeviča Krilova]],<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last1=Pirie |first1=Gordon |last2=Chandler |first2=Robert |title=Eight Tales from Ivan Krylov |journal=[[Translation and Literature]] |publisher=Edinburgh University Press |jstor=40340118 |volume=18 |number=1 |year=2009 |pages=64–85 |doi=10.3366/E096813610800037X}}</ref> neleposlovni pisatelji, kot je kritik [[Visarjon Belinski]]<ref>{{navedi časopis |last=Gifford |first=Henry |title=Belinsky: One Aspect |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4204011 |volume=27 |number=68 |year=1948 |pages=250–258}}</ref> in dramatike kot sta [[Aleksander Gribojedov]] in [[Aleksander Ostrovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Brintlinger |first=Angela |title=The Persian Frontier: Griboedov as Orientalist and Literary Hero |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40870888 |volume=45 |number=3/4 |year=2003 |pages=371–393 |doi=10.1080/00085006.2003.11092333 |s2cid=191370504}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Beasly |first=Ina |title=The Dramatic Art of Ostrovsky. (Alexander Nikolayevich Ostrovsky, 1823–86) |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4202212 |volume=6 |number=18 |year=1928 |pages=603–617}}</ref> Začetek 20. stoletja velja za srebrno dobo ruske poezije. V tem obdobju so delovali pesniki, kot so [[Aleksander Blok]], [[Ana Andrejevna Ahmatova]], [[Boris Leonidovič Pasternak]] in [[Konstantin Balmont]].<ref>{{navedi časopis |last=Markov |first=Vladimir |title=Balmont: A Reappraisal |jstor=2493225 |journal=Slavic Review |volume=28 |number=2 |year=1969 |pages=221–264 |doi=10.2307/2493225|s2cid=163456732 }}</ref> Prav tako so delovali prvovrstni romanopisci in pisci kratkih zgodb, kot so [[Aleksandr Kuprin]], nobelovec [[Ivan Aleksejevič Bunin]], [[Leonid Andrejev]], [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] in simbolisti [[Andrej Beli]], [[Dmitrij Sergejevič Merežkovski]], [[Fjodor Sologub]], [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] in [[Valerij Jakovljevič Brjusov]].<ref name="literature"/> V obdobju moderne sta delovala pesnika [[Inoketij Fjodorovič Anenski]] in [[Afanasij Afanasjevič Fet]] ter pisatelja [[Anton Pavlovič Čehov]] in [[Vsevolod Mihajlovič Garšin]].<ref name="Sova"/> Predstavnika akmeizma in futurizma sta bila [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]] in [[Viktor Vladimirovič Hlebnikov]].<ref name="Sova"/> Po ruski revoluciji leta 1917 se je ruska književnost razdelila na sovjetsko in belo emigrantsko. V 30. letih 20. stoletja je prevladujoč trend v Rusiji postal [[socialistični realizem]]. Njegova vodilna osebnost je bil [[Maksim Gorki]], ki je postavil temelje za ta slog.<ref>{{navedi časopis |last=Tikhonov |first=Nikolay |author-link=Nikolai Tikhonov (writer)|title=Gorky and Soviet Literature |date=November 1946 |pages=28–38 |volume=25 |number=64 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |jstor=4203794 |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> [[Mihail Afanasjevič Bulgakov]] je bil eden vodilnih piscev sovjetskega obdobja.<ref>{{navedi časopis |jstor=4212557 |last=Lovell |first=Stephen |title=Bulgakov as Soviet Culture |volume=76 |number=1 |pages=28–48 |journal=The Slavonic and East European Review |year=1998 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Roman [[Nikolaj Ostrovski|Nikolaja Ostrovskega]] [[Kako je bilo jeklo ojačano]] je bil med najboljšimi deli ruske književnosti. Vplivni emigrantski pisci vključujejo [[Vladimir Nabokov|Vladimirja Nabokova]]<ref>{{navedi časopis |last=Grosshans |first=Henry |title=Vladimir Nabokov and the Dream of Old Russia |url=https://archive.org/details/sim_texas-studies-in-literature-and-language_winter-1966_7_4/page/401 |jstor=40753878 |publisher=[[University of Texas Press]] |pages=401–409 |year=1966 |journal=[[Texas Studies in Literature and Language]] |volume=7 |number=4}}</ref> in [[Isaac Asimov|Isaaca Asimova]], ki velja za enega od Velikih treh znanstvenofantastičnih piscev.<ref>{{navedi knjigo |last=Freedman |first=Carl |title=Critical Theory and Science Fiction |author-link=Carl Freedman (writer) |date=2000 |publisher=Wesleyan University Press |page=71 |isbn=978-0-819-56399-6}}</ref> Z nastopom destalinizacijske odjuge se dvigne družbenokritična literatura A. P. Platonova, I. G Erenburga in nobelovec [[Aleksander Solženicin]], ki je pisal o življenju v gulagih.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Rowley |first=David G. |title=Aleksandr Solzhenitsyn and Russian Nationalism |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1997-07_32_3/page/321 |journal=Journal of Contemporary History |jstor=260964 |publisher=[[SAGE Publishing]] |pages=321–337 |volume=32 |number=3 |date=July 1997|doi=10.1177/002200949703200303 |s2cid=161761611 }}</ref> Ruska filozofija je bila zelo vplivna. [[Aleksander Ivanovič Gercen]] velja za enega od očetov agrarnega [[Populizem|populizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Kelly |first=Aileen |title=The Destruction of Idols: Alexander Herzen and Francis Bacon |jstor=2709278 |doi=10.2307/2709278 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |journal=Journal of the History of Ideas |year=1980 |volume=41 |number=4 |pages=635–662}}</ref> [[Mihail Bakunin]] velja za očeta [[anarhizem|anarhizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Rezneck |first=Samuel |title=The Political and Social Theory of Michael Bakunin |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1927-05_21_2/page/270 |jstor=1945179 |doi=10.2307/1945179 |pages=270–296 |volume=21 |number=2 |journal=The American Political Science Review |year=1927 |publisher=[[American Political Science Association]]|s2cid=147141998 }}</ref> [[Peter Kropotkin]] je najpomembnejši avtor anarhokomunizma.<ref>{{navedi časopis |last=Adams |first=Matthew S. |title=Rejecting the American Model: Peter Kropotkin's Radical Communalism |jstor=26227268 |pages=147–173 |volume=35 |number=1 |journal=[[History of Political Thought]] |publisher=Imprint Academic |year=2014}}</ref> Pisanje [[Mihail Bahtin|Mihaila Bahtina]] je močno vplivalo na strokovnjake.<ref>{{navedi časopis |last=Schuster |first=Charles I. |title=Mikhail Bakhtin as Rhetorical Theorist |url=https://archive.org/details/sim_college-english_1985-10_47_6/page/594 |jstor=377158 |doi=10.2307/377158 |volume=47 |number=6 |pages=594–607 |journal=[[College English]] |year=1985 |publisher=[[National Council of Teachers of English]]|s2cid=141332657 }}</ref> [[Helena Blavacki]] je dobila mednarodne sledilce kot vodilna teoretičarka [[teozofija|teozofije]] in je soustanovila [[Teozofično društvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Bevir |first=Mark |title=The West Turns Eastward: Madame Blavatsky and the Transformation of the Occult Tradition |jstor=1465212 |pages=747–767 |publisher=Oxford University Press |volume=62 |number=3 |journal=Journal of the American Academy of Religion |year=1994|doi=10.1093/jaarel/LXII.3.747 }}</ref> [[Vladimir Lenin]], pomemben revolucionar, je razvil različico komunizma, ki je znana kot [[leninizem]].<ref>{{navedi časopis |last=Brinkley |first=George |year=1998 |editor-last=Harding |editor-first=Neil |editor2-last=Pipes |editor2-first=Richard |title=Leninism: What It Was and What It Was Not |url=https://www.jstor.org/stable/1408333 |journal=The Review of Politics |volume=60 |issue=1 |pages=151–164 |doi=10.1017/S0034670500043965 |jstor=1408333 |s2cid=144930608 |issn=0034-6705}}</ref> [[Lev Trocki]] je po drugi strani ustanovil [[trockizem]].<ref>{{Citation |title=The myth of Trotskyism |year=1973 |url=https://www.cambridge.org/core/books/leon-trotsky-and-the-politics-of-economic-isolation/myth-of-trotskyism/95EE597BFA047615C393337F30CF63AF |work=Leon Trotsky and the Politics of Economic Isolation |pages=3–16 |editor-last=Day |editor-first=Richard B. |series=Cambridge Russian, Soviet and Post-Soviet Studies |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/CBO9780511524028.002 |isbn=978-0-521-52436-0 |access-date=2022-03-14}}</ref> [[Aleksander Zinovjev]] je bil pomemben filozof v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi časopis |last=Brom |first=Libor |title=Dialectical Identity and Destiny: A General Introduction to Alexander Zinoviev's Theory of the Soviet Man |jstor=1347433 |doi=10.2307/1347433 |volume=42 |number=1/2 |year=1988 |pages=15–27 |publisher=Rocky Mountain Modern Language Association |journal=Rocky Mountain Review of Language and Literature|s2cid=146768452 }}</ref> [[Aleksander Dugin]] velja za »guruja geopolitike«.<ref>{{navedi časopis|last=Rutland|first=Peter|date=December 2016|title=Geopolitics and the Roots of Putin's Foreign Policy|journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]]|publisher=[[Brill Publishers]]|volume=43|issue=3–4|pages=425–436|doi=10.1163/18763316-04304009|jstor=26549593}}</ref> V politično-filozofskih razprave se na začetku 19. stoletja pojavita dve strani: zahodnjaki (npr. Ivan Turgenjev) in slavofili (npr. Konstantin Aksakov).<ref name="Evropa"/> ===Kulinarika=== [[File:Mint bread kvas.jpg|thumb|[[Kvas (pijača)|Kvas]] je stara in tradicionalna ruska pijača.]] Na rusko kulinariko je vplivalo podnebje, kulturne in verske tradicije ter ogromna geografija naroda; podobnosti deli s kulinariko sosednjih držav. Poljšine [[rž]], [[pšenica]], [[ječmen]] in [[proso]] so sestavine različnih kruhov, [[palačinka|palačink]] in žit ter različnih pijač. [[Kruh]] v več različicah<ref>{{navedi splet |last=Azhnina |first=Maria |url=https://www.rbth.com/russian_kitchen/2017/07/13/7-kinds-of-russian-bread-youll-want-to-bite-the-crust-off-of_801997 |title=7 kinds of Russian bread you'll want to bite the crust off of |work=Russia Beyond |date=2017-07-13 |access-date=2021-12-05}}</ref> je zelo priljubljen širom Rusije.<ref>{{navedi splet |last=Thatcher |first=Gary |url=https://www.csmonitor.com/1985/0916/obread.html |title=When it comes to bread, Russians don't loaf |work=The Christian Science Monitor |date=1985-09-16 |access-date=2021-08-07}}</ref> Okusne juhe in obare so med drugim [[šči]], [[boršč]], [[uha]], [[soljanka]] in [[okroška]]. [[Kisla smetana|smetana]] in [[majoneza]] sta pogosto dodani juham in solatam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/05/15/spotlight-on-smetana-russias-sour-cream-a73909 |title=Spotlight on Smetana: Russia's Sour Cream |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2021-05-15 |access-date=2021-05-18}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Shearlaw |first=Maeve |url=https://www.theguardian.com/world/2014/nov/21/-sp-understanding-russias-obsession-with-mayonnaise |title=Understanding Russia's obsession with mayonnaise |work=The Guardian |date=2014-11-21 |access-date=2021-12-05}}</ref> [[Pirožki]],<ref>{{navedi knjigo |last=Goldstein |first=Darra |author-link=Darra Goldstein |title=A Taste of Russia: A Cookbook of Russian Hospitality |url=https://archive.org/details/tasteofrussia00darr |date=1999 |edition=2nd |page=[https://archive.org/details/tasteofrussia00darr/page/54 54] |publisher=Russian Information Service |isbn=978-1-880-10042-4}}</ref> [[blini]],<ref>{{navedi knjigo |last=Curtis |first=Michele |title=In the Kitchen: The New Bible of Home Cooking |date= 2018 |isbn=978-1-743-58555-9 |publisher=Hardie Grant Publishing |page=66}}</ref> in [[sirniki]] so avtohtone oblike palačink.<ref>{{navedi knjigo |last=Sacharow |first=Alla |title=Classic Russian Cuisine: A Magnificent Selection of More Than 400 Traditional Recipes |publisher=[[Alfred A. Knopf]] |year=1993 |page=281 |isbn=978-1-628-72079-2}}</ref> [[Govedina Stroganov]],<ref name="Volokh-1983">{{navedi knjigo |last1=Volokh |first1=Anne |last2=Manus |first2=Mavis |title=The Art of Russian Cuisine |url=https://archive.org/details/artofrussiancuis0000volo |date=1983 |publisher=[[Macmillan Publishers]] |location=New York |isbn=978-0-026-22090-3}}</ref>{{rp|266}} [[Piščanec po kijevsko]],<ref name="Volokh-1983"/>{{rp|320}} [[pelmeni]]<ref>{{navedi knjigo |last=Grigson |first=Jane |author-link=Jane Grigson |title=Jane Grigson's Vegetable Book |url=https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9 |date=2007 |publisher=[[University of Nebraska Press]] |page=[https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9/page/144 144] |isbn=978-0-803-25994-2}}</ref> in [[šašlik]] so priljubljene mesne jedi.<ref>{{navedi splet |last=Naylor |first=Tony |url=https://www.theguardian.com/food/2020/jul/22/from-sizzling-shashlik-to-spicy-seekh-kebabs-barbecue-recipes-from-around-the-world |title=From sizzling shashlik to spicy seekh kebabs: barbecue recipes from around the world |work=The Guardian |date=2020-07-22 |access-date=2021-01-05}}</ref> Druga mesna jed so sarme ([[golubci]]), običajno napolnjene z mesom.<ref>{{navedi splet |last=Eremeeva |first=Jennifer |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/02/06/north-meets-south-in-mini-golubtsy-a72851 |title=North Meets South in Mini Golubtsy |work=The Moscow Times |date=2021-02-10 |access-date=2022-01-05}}</ref> Solate so med drugim [[Francoska solata|ruska solata]],<ref>{{navedi splet |last=Cloake |first=Felicity |url=https://www.theguardian.com/food/2020/aug/05/how-to-make-the-perfect-russian-salad-felicity-cloake |title=How to make the perfect Russian salad |work=The Guardian |date=2020-08-05 |access-date=2022-01-05}}</ref> [[vinegret]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/russian-kitchen/326159-russian-vinegret-salad-super-easy |title=Russian Vinegret salad: Super-easy and super-traditional |work=Russia Beyond |date=2017-09-13 |access-date=2022-01-05 }}</ref> in [[oblečena sled]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/en/global-snack-herring-under-a-fur-coat/av-55811920|title=Global Snack: Herring under a fur coat |work=DW News |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2020-04-12 |access-date=2022-01-05}}</ref> Ruska nacionalna brezalkoholna pijača je [[Kvas (pijača)|kvas]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2020/07/04/kvas-russias-national-tipple-a70784 |title=Kvas: Russia's National Tipple |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2020-07-04 |access-date=2021-05-19}}</ref> nacionalna alkoholna pijača pa [[vodka]]; njena proizvodnja v Rusiji (in drugod) sega v 14. stoletje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/articles/how-to-drink-vodka-like-a-russian |title=How To Drink Vodka Like a Russian |work=[[Atlas Obscura]] |first=Dan |last=Nosowitz |date=2016-04-07 |access-date=2021-05-19}}</ref> Država ima največjo porabo vodke na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://qz.com/179708/map-where-the-worlds-biggest-vodka-drinkers-are/ |title=Map: Where the world's biggest vodka drinkers are |work=[[Quartz (publication)|Quartz]] |first=Roberto A. |last=Ferdman |date=2014-02-23 |access-date=2021-05-18}}</ref> pivo pa je najbolj priljubljena alkoholna pijača.<ref>{{navedi poročilo |url=https://ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |script-title=ru:Обзор российского рынка алкогольной продукции. IV квартал 2020 |title=Obzor rossiyskogo rynka alkogol'noy produktsii. IV kvartal 2020 |publisher=[[Analytical Center for the Government of the Russian Federation]] |page=11 |lang=ru |date=February 2021 |access-date=2022-02-10 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422110728/http://www.ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |url-status=dead }}</ref> Vino je v 21. stoletju vse bolj priljubljeno.<ref>{{navedi poročilo |url=https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Russia%20Wine%20Market%20Overview_Moscow%20ATO_Russian%20Federation_04-21-2021 |title=Russia Wine Market Overview |work=[[Foreign Agricultural Service]] |publisher=[[United States Department of Agriculture]] |date=2021-04-22 |access-date=2022-01-07 }}</ref> Čaj je v Rusiji priljubljen že stoletja.<ref>{{navedi splet |last=Teslova |first=Elena |url=https://www.aa.com.tr/en/europe/russian-samovars-make-tea-time-distinctive-tradition/1720329 |publisher=[[Anadolu Agency]] |title=Russian samovars make tea-time distinctive tradition |date=2021-01-31 |access-date=2021-11-17 }}</ref> === Množični mediji in film === [[File:2019-07-28-3385-Moscow-Ostankino-Tower.jpg|thumb|left|upright|[[Ostankinski stolp]] v Moskvi, najvišja prostostoječa struktura v Evropi<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/2017/08/08/the-high-life-how-to-get-to-ostankino-tower-and-what-to-do-there_818720 |title=The high life: How to get to Ostankino Tower and what to do there |work=Russia Beyond |last=Sinelschikova |first=Yekaterina |date=2017-08-08 |access-date=2021-12-23}}</ref>]] V Rusiji je več kot 400 tiskovnih agencij, mednarodno največje pa so [[TASS]], [[RIA Novosti]], [[Sputnik (tiskovna agencija)|Sputnik]] in [[Interfax]].<ref>{{navedi splet |url=http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |title=Russia – Media Landscape |work=[[European Journalism Centre]] |first=Natalya |last=Krasnoboka |archive-url=https://web.archive.org/web/20180320003807/http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |archive-date=2018-03-20 |url-status=dead |access-date=2021-05-15}}</ref> Najbolj priljubljen medij v Rusiji je [[televizija]].<ref name="bbcmedia">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-17840134 |title=Russia profile – Media |publisher=BBC |date=2021-06-08 |access-date=2021-11-25}}</ref> Med 3000 licenziranimi radijskimi postajami v državi so najbolj znane [[Radio Rossiji]], [[Vesti FM]], [[Eho Moskve]], [[Radio Majak]] in [[Russkoje Radio]]. Od 16.000 registriranih časopisov so najbolj priljubljeni {{jezik|ru-latn|[[Argumenty i Fakty]]}}, [[Komsomolskaya Pravda]], {{jezik|ru-latn|[[Rossijskaja Gazeta]]}}, [[Izvestija]] in [[Moskovskij Komsomolec]]. Državni [[Kanal ena Rusije|Prvi kanal]] in [[Rusija-1]] sta vodilna kanala z novicami, [[RT (TV novice)|RT]] pa je vodilni v ruskih mednarodnih medijskih operacijah.<ref name="bbcmedia"/> Rusija ima največje tržišče za videoigre v Evropi z več kot 65 mio igralci v državi.<ref>{{navedi splet |url=https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |title=Russia Games Market 2018 |work=Newzoo |date=2018-07-11 |access-date=2020-01-27 |archive-date=2020-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200923234044/https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |url-status=dead }}</ref> Ruski in pozneje sovjetski film je bil leglo inovacij, kar je vodilo v svetovno znane filme, kot je ''[[Križarka Potemkin]]'', ki je bila na bruseljskem svetonem sejmu leat 1958 razglašena za najboljši film vseh časov.<ref>{{navedi časopis |last=Miller |first=Jamie |jstor=20451166 |title=Soviet Cinema, 1929–41: The Development of Industry and Infrastructure |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2006-01_58_1/page/103 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=58 |number=1 |year=2006 |pages=103–124 |doi=10.1080/09668130500401715 |s2cid=153570960}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hodgson |first=Jonathan |url=https://www.play.mdx.ac.uk/media/EISENSTEIN%2C+Sergei+-+BATTLESHIP+POTEMKIN+-+1925+Russia/1_sub9wj41 |title=Eisenstein, Sergei – Battleship Potemkin – 1925 Russia |publisher=[[Middlesex University]] |date=2020-12-04 |access-date=2021-07-10}}</ref> Sovjetski ustcarjalci filmov, predvsem [[Sergei Eisenstein]] in [[Andrej Tarkovski]], so bili eni najbolj inovativnih in vplivnih režiserjev na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.inverse.com/article/40392-sergei-eisenstein-google-doodle |title=Sergei Eisenstein: How the "Father of Montage" Reinvented Cinema |work=[[Inverse (webWWWWWWWWWWWWWW)|Inverse]] |first=Mike |last=Brown |date=2018-01-22 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bfi.org.uk/features/where-begin-with-andrei-tarkovsky |title=Where to begin with Andrei Tarkovsky |work=[[British Film Institute]] |quote=He made only seven features, but Russian director Andrei Tarkovsky is widely regarded as one of cinema's true masters. |first=Carmen |last=Gray |date=2015-10-27 |access-date=2021-05-27}}</ref> Eisenstein je bil učenec [[Lev Kulešov|Leva Kuleševa]], ki je razvil inovativno [[Sovjetska teorija montaže|sovjetsko teorijo montaže]] v urejanju filma na prvi filmski šoli na svetu, [[Gerasimov institut filma|Vsesovjetskem inštitutu filma]].<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/topic/All-Union-State-Institute-of-Cinematography |title=All-Union State Institute of Cinematography |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-06-29}}</ref> Teorija [[Kino-oko]] [[Dziga Vertov|Dzige Vertova]] je imela ogromen vpliv na razvoj dokumentarnih filmov in filmski realizem.<ref>{{navedi splet |url=https://news.yale.edu/2019/08/12/yale-film-scholar-dziga-vertov-enigma-movie-camera |title=Yale film scholar on Dziga Vertov, the enigma with a movie camera |work=[[Yale University]] |first=Kendall |last=Teare |date=2019-08-12 |access-date=2021-06-21}}</ref> Veliko sovjetskih realističnih filmov je bilo umetnostno uspešnih, tako ''[[Čapajev]]'', ''[[Letijo žerjavi]]'' in ''[[Balada vojaka]]''.<ref name="Bulgakova-2012"/> V 60. in 70. letih 20. stoletja je v sovjetskem filmu bilo več različnih umetnostnih slogov.<ref name="Bulgakova-2012"/> Komedije [[Eldar Rjazanov|Eldarja Rjazanova]] in [[Leonid Gajdaj|Leonida Gajdaja]] so bile takrat izjemno priljubljene, veliko fraz pa je še vedno v uporabi.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/eldar-ryazanov-films/27398408.html |title=Eldar Ryazanov And His Films |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-11-30 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Prokhorova |first1=Elena |last2=Beumers |first2=Birgit |title=A History of Russian Cinema |date=2008 |section=The Man Who Made Them Laugh: Leonid Gaidai, the King of Soviet Comedy |isbn=978-1-84520-215-6 |publisher=[[Berg Publishers]] |pages=519–542}}</ref> [[Sergej Bondarčuk]] je v letih 1961–1968 režiral filmsko serijo [[Vojna in mir (filmska serija)|filmske priredbe]] epične klasike Leva Tostoja ''[[Vojna in mir]]'', ki je bila najdražji film, narejen v Sovjetski zvezi in je bil nagrajena z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]].<ref name="Bulgakova-2012"/> Leta 1969 je bil izdan film [[Vladimir Motil|Vladimirja Motila]] ''[[Belo sonce puščave]]'', zelo priljubljen film v zvrsti [[ostern]]; film tradicionalno gledajo kozmonavti pred potovanjem v vesolje.<ref>{{navedi splet |url=http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905102633/http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-date=2008-09-05 |publisher=[[Film at Lincoln Center]] |title=White Sun of the Desert|access-date=2008-01-18}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je ruska filmska panoga doživela velike izgube, vendar od poznih 2000. let ponovno doživlja rast in širitve.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/01/18/the-revival-of-russias-cinema-industry-a64197 |title=The Revival of Russia's Cinema Industry |work=The Moscow Times |first=Ben |last=Aris |date=2019-01-18|access-date=2021-05-25}}</ref> === Šport === [[File:Maria Sharapova (18405201199).jpg|thumb|[[Maria Šarapova]], bivša najboljša tenisačica na svetu in najboljše plačana športnica na svetu enajst zaporednih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/kurtbadenhausen/2016/03/08/how-maria-sharapova-earned-285-mill-during-her-tennis-career/ |title=How Maria Sharapova Earned $285 Million During Her Tennis Career |work=[[Forbes]] |first=Kurt |last=Badenhausen |date=2016-03-08 |access-date=2020-02-15}}</ref>]] Od [[Poletne olimpijske igre 1952|poletnih olimpijskih iger 1952]] do [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih iger 2012]] niso sovjetski in pozneje ruski atleti nikoli padli pod tretje mesto po skupnem številu medalj. Po številu medalj na vseh olimpijskih igrah so sovjetske/ruske ekipe na drugem mestu za ZDA. Ruski atleti so bili zgodovinsko eni najbolj uspešnih na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref name="Riordan-1993" /> Ruska federacija se je udeležila sedmih poletnih in osmih zimskih olimpijskih iger. Še treh poletnih olimpijskih iger se je udeležil Ruski imperij. ZSSR se je udeležila devetih poletnih in devetih zimskih olimpijskih iger. V Moskvi so potekale [[Poletne olimpijske igre 1980]],<ref>{{navedi novice |url=https://olympics.com/en/olympic-games/moscow-1980 |title=Moscow 1980 Summer Olympics – Athletes, Medals & Results |newspaper=Olympics.com |publisher=Mednarodni olimpijski komite |date=2018-04-24 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Zimske olimpijske igre 2014]] in [[Zimske paraolimpijske igre 2014]] pa so potekale v Sočiju.<ref>{{navedi splet |url=https://olympics.com/en/olympic-games/sochi-2014 |title=Sochi 2014 Winter Olympics – Athletes, Medals & Results |publisher=[[International Olympic Committee]] |date=2018-04-23 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.paralympic.org/sochi-2014 |title=Sochi 2014 |publisher=[[International Paralympic Committee]] |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je vodilna država v [[ritmična gimnastika|ritmični gimnastiki]], rusko [[sinhrono plavanje]] pa velja za najboljšega na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.usatoday.com/story/sports/olympics/2016/08/19/russian-mastery-in-synchronized-swimming-yields-double-gold/89000222/ |title=Russian mastery in synchronized swimming yields double gold |work=[[USA Today]] |date=2016-08-19 |access-date=2021-06-21}}</ref> [[Umetnostno drsanje]] je še en šport, ki je priljubljen v Rusiji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.vox.com/the-goods/22276736/figure-skating-olympics-winter-2022-lessons |title=Figure skating is on thin ice. Here's how to fix it. |work=Vox |first=Rebecca |last=Jennings |date=2021-02-18 |access-date=2021-06-21}}</ref> Rusija je imela veliko pomembnih igralcev tenisa.<ref>{{navedi splet |url=https://thewest.com.au/sport/tennis/rublev-dominates-second-round-open-match-ng-s-2049116 |title=Russian domination at the Australian Open |date=2021-02-11 |work=The West Australian |last=Caffrey |first=Oliver |access-date=2022-01-26}}</ref> Zelo priljubljen hobi v državi je [[šah]] in desetletja so bili ruski igralci najboljši na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://slate.com/news-and-politics/2009/09/how-did-russians-get-so-good-at-chess.html |title=Why are the Russians so good at chess? |work=[[Slate (magazine)|Slate]] |first=Christopher |last=Beam |date=2009-09-25 |access-date=2021-06-21}}</ref> V Rusiji je zelo priljubljen [[hokej na ledu]] in [[sovjetska hokejska reprezentanca]] je šport mednarodno dominirala v celem času svojega obstoja.<ref name="Riordan-1993"/> Ruski nacionalni šport je [[bandy]] in zgodovinsko je bila Rusija najbolj uspešna država v tem športu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/sport/2013/02/14/bandy_a_concise_history_of_the_extreme_sport_22867.html |title=Bandy: A concise history of the extreme sport |work=Russia Beyond |first=Ilya |last=Trisvyatsky |date=2013-02-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[Ruska košarkarska reprezentanca]] je zmagala na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2007|Evropskem prvenstvu v košarki 2007]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroleague.net/news/i/15364/eurobasket-2007-final-september-16-2007 |title=EuroBasket 2007 final: 2007-09-16 |work=[[EuroLeague]] |first=Javier |last=Gancedo |date=2007-09-16 |access-date=2021-05-31}}</ref> ruski košarkarski klub [[CSKA Moskva (košarkarski klub)|CSKA Moskva]] je med najbolj uspešnimi evropskimi košarkarskimi ekipami.<ref>{{navedi splet |last1=Burks |first1=Tosten |last2=Woo |first2=Jeremy |url=http://grantland.com/features/euroleague-basketball-cska-moscow-andrei-kirilenko-sonny-weems-kyle-hines-demetris-nichols/ |title=Follow the Bouncing Ball |work=[[Grantland]] |date=2015-08-04 |access-date=2021-08-13}}</ref> Letna [[Formula 1]] [[Velika nagrada Rusije]] je potekala na [[Avtodrom Soči|Avtodromu Soči]] v Olimpijskem parku Soči vse do prekinitve po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.<ref>{{navedi splet |url=https://www.formula1.com/en/information.russia-sochi-autodrom.3nDdZPizsnPEtlHysv115Y.html |title=Russia – Sochi |publisher=[[Formula One]] |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/formula1/60601632|last=Benson|first=Andrew|title=Formula 1 terminates contract with Russian Grand Prix|work=[[BBC]]|date=2022-03-03|access-date=2022-07-07}}</ref> V Rusiji ima dolgo tradicijo tudi [[nogomet]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorokhov |first=Vitalii Aleksandrovich |title=Forward Russia! Sports Mega-Events as a Venue for Building National Identity |journal=[[Nationalities Papers]] |year=2015 |volume=43 |issue=2 |page=278 |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1080/00905992.2014.998043|s2cid=140640018 }}</ref> Sovjetska reprezentanca je z zmago na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|Evropskem prvenstvu v nogometu 1960]] postala prvi evropski prvak,<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |title=EURO 1960: all you need to know |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-02-13 |access-date=2021-05-31}}</ref> na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|Evropskem prvenstvu v nogometu 1988]] pa je dosegla finale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |title=Classics: Soviet Union vs Netherlands, 1988 |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-05-29 |access-date=2021-05-31}}</ref> Ruska kluba [[CSKA Moskva]] in [[Zenit (nogometni klub)|Zenit Sankt Peterburg]] sta zmagala [[Evropska liga|evropsko ligo]] v letih 2005 in 2008.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/0253-0d806e352f9f-e83f37a18d8b-1000--sporting-cska-moskva-watch-their-2005-final/ |title=Sporting-CSKA Moskva: watch their 2005 final |work=[[UEFA Champions League]] |date=2015-08-07 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://thesefootballtimes.co/2019/11/18/how-a-brilliant-zenit-saint-petersburg-lifted-the-uefa-cup-in-2008/ |title=How a brilliant Zenit Saint Petersburg lifted the UEFA Cup in 2008 |work=[[These Football Times]] |first=Joe |last=Terry |date=2019-11-18 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Ruska nogometna reprezentanca]] je na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|Evropskem prvenstvu v nogometu 2008]] dosegla polfinale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/football/2008/jun/26/russiaspainlive |title=Euro 2008: Russia v Spain – as it happened |work=The Guardian |first=Sean |last=Ingle |date=2008-06-26 |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je bila država gostiteljica za [[pokal konfederacij 2017]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/confederationscup/ |title=2018 FIFA Confederations Cup Russia 2017 |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31}}</ref> in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |title=2018 FIFA World Cup Russia™ |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31 |archive-date=2020-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200224033040/https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |url-status=dead }}</ref> Trenutno so ruske ekipe suspendirane s [[FIFA]] in [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] tekmovanj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/russia-fifa-world-cup-uefa/|title=FIFA and UEFA suspend Russian national teams and clubs from all competitions "until further notice"|last=Brito|first=Christopher|work=CBS News|date=2022-02-28|access-date=2022-06-13}}</ref> Rusiji je bilo zaradi (tudi državno organiziranega) dopinga odvzetih 43 olimpijskih medalj, kar je največ med vsemi državami in predstavlja skoraj tretjino vseh odvzetih medalj na svetu.<ref>{{navedi novice |last1=Keh |first1=Andrew |last2=Panja |first2=Tariq |url=https://www.nytimes.com/2019/12/08/sports/olympics/Wada-Russing-doping.html |title=Will Russia Be Thrown Out of the Olympics on Monday? A Primer |work=The New York Times |date=2019-12-08 |access-date=2022-01-09|url-access=limited}}</ref> Zaradi dopinga in poskusov vmešavanja v preiskave je Rusiji bilo 2019 prepovedano nastopanje na vseh mednarodnih tekmovanjih za 4 leta (kasneje zmanjšano na 2), med drugim tudi na [[Poletne olimpijske igre 2020|poletnih olimpijskih igrah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Russia Banned From Olympics, World Cup, For State-Sponsored Doping|url=https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|website=TIME|date=2019-12-09|accessdate=2024-01-31|language=en|archive-date=2021-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20211216231445/https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia banned from 2020 Tokyo Olympics and 2022 Beijing Games|url=https://www.washingtonpost.com/sports/2019/12/09/russia-banned-tokyo-olympics/|newspaper=Washington Post|date=2019-12-10|accessdate=2024-01-31|issn=0190-8286|language=en-US|first=Rick|last=Maese}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/sports-court-ruling-on-russian-doping-scheme-11608217781|title=Sports Court Cuts Russia Doping Ban in Half|date=2020-12-17|accessdate=2024-01-31|website=wsj.com|publisher=The Wall Street Journal}}</ref> Zaradi invazije in okupacije dela Ukrajine je Rusiji trenutno prepovedano sodelovati v velikem številu različnih mednarodnih tekmovanj, sodelovanje na [[Poletne olimpijske igre 2024|Poletnih olimpijskih igrah 2024]] bo dovoljeno le pod nevtralno zastavo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2022-02-25/champions-league-final-moved-from-russia-to-france-amid-ukraine-invasion|title=Full list of sports and competitions that have cut ties with Russia over Putin's invasion|date=2022-03-03|accessdate=2024-01-31|website=itv.com|publisher=ITV NEWS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russians Can Compete In 2024 Olympics Despite Ukraine War—But Only As Neutral Athletes|url=https://www.forbes.com/sites/jamesfarrell/2023/12/08/russians-can-compete-in-2024-olympics-despite-ukraine-war-but-only-as-neutral-athletes/|website=Forbes|accessdate=2024-01-31|language=en|first=James|last=Farrell}}</ref> Leta 2008 je bilo v Rusiji 2687 stadionov z vsaj 1500 sedišči in 3762 bazenov.<ref name="rs08">[http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls Социально-экономические показатели Российской Федерации в 1992—2008 гг.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130925112010/http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls |date=2013-09-25 }} // Росстат</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Россия|Rusija}} {{Razdelitev Rusije}} {{Evropa}} {{Azija}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rusija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Azijske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Federativne države]] itfua8vxngcd0ugdipsfebjqgq7i59z Tajska 0 5821 6682296 6663496 2026-05-28T10:12:06Z ~2026-31765-54 260696 6682296 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ราชอาณาจักรไทย <br />''Ratča Anačak Thai'' |conventional_long_name = Kraljevina Tajska |common_name = Tajska |common_name2 = Tajske |image_flag = Flag of Thailand.svg |image_coat = Emblem of Thailand.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Thailand (orthographic projection).svg |image_map2 = Thailand - Location Map (2013) - THA - UNOCHA.svg |national_motto = ชาติ ศาสนา พระมหากษัตริย์<br />»Narod, vera, kralj« |national_anthem = ''Phleng Čat (instrumentalno)''<br/><center>[[File:Thai National Anthem - US Navy Band.ogg]]</center> |royal_anthem = ''Phleng Sansoen Phra Barami (instrumentalno)''<br/><center>[[File:Thai Royal Anthem - US Navy Band.ogg]]</center> |official_languages = [[tajščina]] |capital = [[Bangkok]]{{smallsup|1}} |latd=13 |latm=44 |latNS=N |longd=100 |longm=30 |longEW=E |largest_city = glavno mesto |demonym = Tajec, Tajka |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = poglavar države: |leader_name1 = kralj [[Vačiralongkorn]] (Rama X.) |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name2 = Anutin Charnvirakul | sovereignty_type = Nastanek | established_event1 = [[Kraljestvo Sukhothai]] | established_date1 = 1238–1438 | established_event2 = [[Kraljestvo Ayutthaya]] | established_date2 = 1351–1767 | established_event3 = [[Kraljestvo Thonburi]] | established_date3 = 1767–1782 | established_event4 = [[Kraljestvo Rattanakosin]] | established_date4 = 6. april 1782 | established_event9 = {{nowrap|[[Siamska revolucija leta 1932|Ustavna monarhija]]}} | established_date9 = 24. junij 1932 | established_event10 = Veljavna ustava | established_date10 = 6. april 2017 |area_rank = 50. |area_km2 = 513.120 |percent_water = 0,4 (2230 km<sup>2</sup>) |population_estimate = 65.975.198 |population_estimate_year = 2024<ref name="dopa">{{cite web |title=Population statistics of the civil registration (monthly) |url=https://stat.bora.dopa.go.th/stat/statnew/statMONTH/statmonth/#/mainpage |access-date=25 May 2024 |archive-date=24 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250224093538/https://stat.bora.dopa.go.th/stat/statnew/statMONTH/statmonth/#/mainpage |url-status=live }}</ref> |population_estimate_rank = 22. |population_census = 64.785.909 |population_census_year = 2010<ref>[http://popcensus.nso.go.th/doc/8-thailand%20census.doc "100th anniversary of population censuses in Thailand: Population and housing census 2010: 11th census of Thailand"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120712002347/http://popcensus.nso.go.th/doc/8-thailand%20census.doc |date=2012-07-12}}. popcensus.nso.go.th.</ref> |population_density_km2 = 132 |population_density_rank = 88. | GDP_PPP = {{increase}} $1,850 trillion<ref>{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 22. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $26.320<ref>{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 75. | GDP_nominal = {{increase}} $546,220 mrd<ref>{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 29. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $7770<ref>{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 94. | Gini = 35,1 | Gini_year = 2021 | Gini_change = increase | Gini_ref = <ref>{{cite web |title=Gini Index |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180727172441/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |archive-date=27 July 2018 |access-date=12 August 2021 |publisher=World Bank}}</ref> | HDI = 0,798 | HDI_year = 2023 | HDI_change = decrease | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 76th |currency = [[tajski baht|baht]] ฿ |currency_code = THB |time_zone = |utc_offset = +7 |time_zone_DST = ''ne uporabljajo'' |utc_offset_DST = |cctld = [[.th]] |calling_code = 66 |footnote1 = Tajsko ime: ''Krung Thep Maha Nakhon'' ali ''Krung Thep'' }} '''67 Tájska''' ({{langx|th|ประเทศไทย}}, ''Prathet Thai'', {{IPA|th|pratʰêːt tʰaj|pron|th-Thailand.ogg}}}} je [[morje|obmorska]] [[država]], ki leži na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] v [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]]. Uradno je znana kot '''Kraljevina Tajska'''{{efn-lr|{{langx|th|ราชอาณาจักรไทย|italics=off}}; {{transliteration|th|Ratcha-anachak Thai}} {{IPA|th|raː.t͡ɕa.ʔaː.naː.t͡ɕàk tʰaj|pron}}}} in zgodovinsko '''Siam''' do leta 1939.{{efn-lr|name=siam|{{IPAc-en|s|aɪ|'|æ|m|,_|ˈ|s|aɪ|æ|m}}; {{langx|th|สยาม}}, {{RTGS|''sayam''}}, {{IPA|th|sajǎːm|pron}}; also spelled ''Siem'', ''Syâm'', or ''Syâma''}} S skoraj 66 milijoni prebivalcev se razteza na 513.115 kvadratnih kilometrih. Tajska na severozahodu meji na [[Mjanmar]], na severovzhodu in vzhodu na [[Laos]], na jugovzhodu na [[Kambodža|Kambodžo]], na jugu na [[Tajski zaliv]] in [[Malezija|Malezijo]], na jugozahodu pa na [[Andamansko morje]]; na jugovzhodu si deli tudi morsko mejo z [[Vietnam]]om ter na jugozahodu z [[Indonezija|Indonezijo]] in [[Indija|Indijo]]. [[Bangkok]] je glavno in največje mesto države. Tajci so se od 6. do 11. stoletja selili iz jugozahodne Kitajske v celinsko jugovzhodno Azijo. Regiji so vladala [[Velika Indija|poindizirana kraljestva]], kot so [[Monsko kraljestvo]], [[Kmerski imperij]] in malajske monarhije, ki so tekmovala s tajskimi državami, kot so kraljestva Ngoenyang, Sukhothai, Lan Na in Ayutthaya, ki so si prav tako tekmovala. Stiki z Evropo so se začeli leta 1511 s portugalsko diplomatsko misijo v Ayutthayi, ki je do konca 15. stoletja postala regionalna sila. Ayutthaya je doseglo vrhunec v 18. stoletju, dokler ni bila uničena v burmansko-siamski vojni. Kralj [[Taksin]] Veliki je hitro ponovno združil razdrobljeno ozemlje in ustanovil kratkotrajno kraljestvo Thonburi (1767–1782), katerega edini kralj je bil. Leta 1782 ga je nasledil Phutthayotfa Chulalok (Rama I.), prvi monarh sedanje dinastije Chakri. Skozi celotno obdobje zahodnega imperializma v Aziji je Siam ostal edina država v regiji, ki se je izognila kolonizaciji s strani tujih sil, čeprav je bil pogosto prisiljen sklepati teritorialne, trgovinske in pravne koncesije v neenakopravnih pogodbah.<ref>{{cite journal |last1=Nuchkoom Smith |first1=Nucharee |last2=Smith |first2=Robert Brian |date=1 October 2019 |title=Has Thailand learnt any Lessons from the Bowring Treaty and the Treaty of Amity? |url=https://www.athensjournals.gr/law/2019-5-4-3-Smith.pdf |url-status=live |journal=Athens Journal of Law |volume=5 |issue=4 |pages=405–418 |doi=10.30958/ajl.5-4-3 |s2cid=211453326 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220511161132/https://www.athensjournals.gr/law/2019-5-4-3-Smith.pdf |archive-date=11 May 2022 |access-date=17 April 2022 |issn=2407-9685}}</ref> Siamski sistem vladanja se je centraliziral in preoblikoval v moderno unitarno absolutno monarhijo med vladavino Chulalongkorna (Rama V.) med letoma 1868 in 1910. V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je Siam postavil na stran zaveznikov, kar je bila politična odločitev, sprejeta z namenom spremembe neenakopravnih pogodb. Po revoluciji brez krvi leta 1932 je postal ustavna monarhija in spremenil svoje uradno ime v Tajska, s čimer je postal zaveznik Japonske v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Konec 1950-ih je vojaški udar pod vodstvom Sarita Thanarata oživil zgodovinsko vplivno vlogo monarhije v politiki. Med hladno vojno je Tajska postala pomembna zaveznica Združenih držav Amerike, ki ni članica NATA, in je kot članica SEATO, ki je bila razpuščena leta 1977, igrala protikomunistično vlogo v regiji. Razen kratkega obdobja parlamentarne demokracije sredi 1970-ih in 1990-ih je Tajska občasno izmenično prehajala med demokracijo in vojaško oblastjo. Od leta 2000 je država v nenehnem političnem konfliktu med podporniki in nasprotniki dvakrat izvoljenega tajskega premierja Thaksina Shinawatre, kar je povzročilo dva državna udara (leta 2006 in 2014), vzpostavitev sedanje ustave, nominalno demokratične vlade po tajskih splošnih volitvah leta 2019 in velike prodemokratične proteste v letih 2020–2021, ki so vključevali brez primere zahteve po reformi monarhije. Od leta 2019 je nominalno parlamentarna ustavna monarhija; v praksi pa so strukturne prednosti v ustavi zagotovile nadaljnji vpliv vojske v politiki.<ref> * {{cite news |last=Abuza |first=Zachary |date=27 September 2021 |title=Thailand's Constitutional Dictatorship Weathers the Storm |work=The Diplomat |url=https://thediplomat.com/2021/09/thailands-constitutional-dictatorship-weathers-the-storm/ |access-date=14 March 2022}} * {{cite journal |last1=Glassman |first1=Jim |title=Lineages of the Authoritarian State in Thailand: Military Dictatorship, Lazy Capitalism and the Cold War Past as Post-Cold War Prologue |journal=Journal of Contemporary Asia |year=2020 |volume=50 |issue=4 |pages=571–592 |doi=10.1080/00472336.2019.1688378 |s2cid=211436855 |doi-access=free }} * {{cite news |last1=Bandow |first1=Doug |title=Thailand's Military Is Getting Ready for Another Crackdown |url=https://foreignpolicy.com/2020/12/03/thailand-military-crackdown-protests-biden/ |access-date=14 March 2022 |work=Foreign Policy |date=3 December 2020}}</ref> Tajska je ustanovna članica [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]] (ASEAN), zunanjepolitično pa je tudi tesna zaveznica [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. Ima visok indeks človekovega razvoja in je druga najpomembnejša gospodarska sila v Jugovzhodni Aziji. Uvrščajo jo med novo industrializirane države; najpomembnejše gospodarske panoge so industrija, [[kmetijstvo]] in [[turizem]].<ref name="GuardianThailandOverview">The Guardian, [https://www.theguardian.com/country-profile/thailand Country profile: Thailand], 25 April 2009.</ref> == Etimologija == Tajska je bila pred letom 1939 znana tujcem kot Siam. Po besedah ​​Georgea Cœdèsa beseda ''Thai'' ({{linktext|ไทย}}) v tajskem jeziku pomeni »svoboden človek«, kar Tajce razlikuje od domačinov, ki so bili v tajski družbi obravnavani kot tlačani.<ref name="Coedes 1968">{{Cite book |last=Cœdès |first=George |title=The Indianized States of Southeast Asia |publisher=University of Hawaii Press |others=Trans. Susan Brown Cowing |year=1968 |isbn=978-0-8248-0368-1 |editor-last=Walter F. Vella |author-link=}}</ref> Po besedah ​​Chita Phumisaka ''Thai'' ({{lang|th|ไท}}) preprosto pomeni »ljudje« ali »človeško bitje«; njegova raziskava kaže, da so nekatera podeželska območja namesto običajne tajske besede ''khon'' ({{linktext|คน}}) za ljudi uporabljala besedo ''Thai''.<ref name="Phumisak 1992">{{Cite book |last=Phumisak |first=Chit |url=https://books.google.com/books?id=IadwAAAAMAAJ |title=ความเป็นมาของคําสยาม ไทย, ลาว และขอม และลักษณะทางสังคมของชื่อชนชาติ: ฉบับสมบูรณ์ เพิ่มเติม ข้อเท็จจริงว่าด้วยชนชาติขอม |date=1992 |publisher=Samnakphim Sayām |isbn=978-974-85729-9-4 |language=th |trans-title=Etymology of Siam, Thai, Lao, Khmer |author-link= |access-date=31 December 2021 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328150348/https://books.google.com/books?id=IadwAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Po mnenju Michela Ferlusa bi se etnonimi ''Thai-Tai'' (ali ''Thay-Tay'') razvili iz etimona ''*k(ə)ri'': 'človek'.{{efn-lr|Through the following chain: ''*kəri:'' > ''*kəli:'' > ''*kədi:/*kədaj'' > ''*di:/*daj'' > ''*daj<sup>A</sup>'' (Proto-Southwestern Tai) > ''tʰaj<sup>A2</sup>'' (in Siamese and Lao) or > ''taj<sup>A2</sup>'' (in the other Southwestern and Central Tai languages classified by Li Fangkuei).<ref>[https://hal.inria.fr/halshs-01182596/document Ferlus, Michel (2009). Formation of Ethnonyms in Southeast Asia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20161119060814/https://hal.inria.fr/halshs-01182596/document |date=19 November 2016}}. ''42nd International Conference on Sino-Tibetan Languages and Linguistics, November 2009, Chiang Mai, 2009'', p.3.</ref> Ferlus work is based on simple rules of phonetic change observable in the Sinosphere and studied for the most part by William H. Baxter (1992).}}<ref>{{Cite journal |last=Pain |first=Frédéric |year=2008 |title=An Introduction to Thai Ethnonymy: Examples from Shan and Northern Thai |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=128 |issue=4 |pages=641–662 |jstor=25608449}}</ref> Tajci pogosto za svojo državo uporabljajo vljudnostno obliko ''prathet Thai'' ({{langx|th|ประเทศไทย}}). Uporabljajo tudi bolj pogovorni izraz ''mueang Thai'' ({{langx|th|เมืองไทย}}) ali preprosto ''Thai''; beseda ''mueang'', ki se arhaično nanaša na mestno državo, se običajno uporablja za označevanje mesta ali vasi kot središča regije. ''Ratcha Anachak Thai'' ({{langx|th|ราชอาณาจักรไทย}}) pomeni 'kraljestvo Tajske'. Etimološko so njegove sestavine: ''ratcha'' ({{langx|sa|राजन्}}, rājan, 'kralj, kraljevski, kraljestvo'), ''ana-'' (pali ''āṇā'' 'avtoriteta, poveljstvo, moč', sama iz sanskrtske {{lang|sa|आज्ञा}}, ājñā, istega pomena) in ''-chak'' (iz sanskrtske {{lang|sa|{{linktext|चक्र}}}} ''cakra-'' 'kolo', simbol moči in vladavine). Tajska nacionalna himna ({{langx|th|เพลงชาติ}}), ki jo je napisal Luang Saranupraphan v patriotskih 1930-ih, se nanaša na tajski narod kot ''prathet Thai'' ({{langx|th|ประเทศไทย}}). Prva vrstica državne himne je: ''prathet thai ruam lueat nuea chat chuea thai'' ({{langx|th|ประเทศไทยรวมเลือดเนื้อชาติเชื้อไทย}}), ''Tajska je ustanovljena na krvi in meso''.<ref>{{Cite news |last=Panyasuppakun |first=Kornrawee |date=8 August 2017 |title=Patriotism remixed |url=https://www.bangkokpost.com/thailand/politics/1302183/patriotism-remixed |access-date=2024-06-01 |work=Bangkok Post |language=en}}</ref> Prejšnje ime Siam je morda izviralo iz sanskrta श्याम (śyāma, 'temno') ali ''Mon'' ရာမည (rhmañña, 'tujec'), verjetno istega korena kot ''Shan'' in ''Assam''.<ref>Barend Jan Terwiel, Chaichuen Khamdaengyodtai, ''Shan Manuscripts''. Franz Steiner, 2003, p. 9.</ref> Beseda ''Śyâma'' morda ni pravi izvor, temveč vnaprej načrtovano odstopanje od njenega pravilnega, prvotnega pomena. Druga teorija pravi, da ime izvira iz Kitajcev, ki so to regijo imenovali ''Šjan''.{{efn-lr|"Ajuthaja se je kot prevladujoče središče pojavila konec 14. stoletja. Kitajci so to regijo poimenovali Xian, Portugalci pa so jo spremenili v Siam."}} Stari [[Kmeri]] so besedo ''Siam'' uporabljali za označevanje ljudi, naseljenih v zahodni dolini reke [[Chao Phraya]], ki obdaja starodavno mesto Nakhon Pathom v današnji osrednji Tajski; verjetno izvira iz imena boga Krišne, ki se imenuje tudi Shyam, saj napis ''Wat Sri Chum'' iz 13. stoletja n. št. omenja, da je Phra Maha Thera Sri Sattha prišel obnoviti Phra Pathommachedi v mestu boga Krišne (Nakhon Pathom) v zgodnjem obdobju kraljestva Sukhothai.<ref name="sac">{{cite web|trans-title=Wat Sri Chum Inscription|url=https://db.sac.or.th/inscriptions/inscribe/detail/177|title=จารึกวัดศรีชุม|accessdate=29 August 2023|language=th|publisher=Princess Maha Chakri Sirindhorn Anthropology Centre|archivedate=28 August 2023|archiveurl=https://archive.today/20230828215526/https://db.sac.or.th/inscriptions/inscribe/detail/177}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina in izvor === Obstajajo dokazi o neprekinjenem človeškem prebivališču na ozemlju današnje Tajske od pred 20.000 leti do danes.<ref name="LePoer 1989">{{Cite book |last=Barbara Leitch LePoer |title=Thailand: A Country Study |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |year=1989}}</ref>{{rp|4}} Najzgodnejši dokazi o gojenju riža izvirajo iz leta 2000 pr. n. št. Območja, ki sestavljajo današnjo Tajsko, so bila del Pomorske žadaste poti, kot so ugotovile arheološke raziskave. Trgovska mreža je obstajala 3000 let, med letoma 2000 pr. n. št. in 1000 n. št. [[Bron]] se je pojavil okoli leta 1250–1000 pr. n. št. Najdišče [[Ban Chiang]] na severovzhodu Tajske se trenutno uvršča med najstarejše znano središče proizvodnje bakra in brona v jugovzhodni Aziji.<ref>{{Cite journal |last1=Higham |first1=Charles |last2=Higham |first2=Thomas |last3=Ciarla |first3=Roberto |last4=Douka |first4=Katerina |last5=Kijngam |first5=Amphan |last6=Rispoli |first6=Fiorella |date=10 December 2011 |title=The Origins of the Bronze Age of Southeast Asia |url=https://www.researchgate.net/publication/257607857 |url-status=live |journal=Journal of World Prehistory |volume=24 |issue=4 |pages=227–274 |doi=10.1007/s10963-011-9054-6 |s2cid=162300712 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210511090306/https://www.researchgate.net/publication/257607857_The_Origins_of_the_Bronze_Age_of_Southeast_Asia |archive-date=11 May 2021 |access-date=10 February 2018 |via=Researchgate.net}}</ref> Železo se je pojavilo okoli leta 500 pr. n. št. Kraljestvo Funan je bilo prvo in najmočnejše kraljestvo jugovzhodne Azije v tistem času (2. stoletje pr. n. št.). Ljudstvo Mon je v 6. stoletju ustanovilo kneževini Dvaravati in kraljestvo Hariphunchai. Kmersko ljudstvo je v 9. stoletju ustanovilo kmersko cesarstvo s središčem v Angkorju. Tambralinga, malajska država, ki je nadzorovala trgovino skozi Melaški preliv, se je dvignila v 10. stoletju. Na [[Indokitajski polotok]] je od časa kraljestva Funan do Kmerskega imperija močno vplivala kultura in religije Indije.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/589625/Thailand/274233/History?anchor=ref509754 Thailand. History] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120402103818/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/589625/Thailand/274233/History?anchor=ref509754 |date=2 April 2012}}. ''Encyclopædia Britannica''</ref> Tajci so pripadniki etnične skupine Tai, za katero so značilne skupne jezikovne korenine.<ref name="Wyatt 1984">{{Cite book |last=Wyatt |first=David K. |url=https://archive.org/details/thailand00davi |title=Thailand: A Short History |publisher=Yale University Press |year=1984 |isbn=978-0-300-03054-9 |location=New Haven |author-link=}}</ref>{{rp|2}} Kitajske kronike prvič omenjajo ljudstva Tai v 6. stoletju pr. n. št. Čeprav obstaja veliko domnev o izvoru ljudstev Tai, je David K. Wyatt, tajski zgodovinar, trdil, da so njihovi predniki, ki danes naseljujejo Laos, Tajsko, Mjanmar, Indijo in Kitajsko, prišli z območja Điện Biên Phủ med 5. in 8. stoletjem. Tajci so se začeli postopoma seliti na današnjo Tajsko od 6. do 11. stoletja, ki so ga takrat zasedali Moni in Kmeri.<ref>{{Cite web |last1=E. Jane Keyes |last2=James A. Hafner |display-authors=et al. |year=2018 |title=Thailand: History |url=https://www.britannica.com/place/Thailand/Sports-and-recreation#ref274233 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624002018/https://www.britannica.com/place/Thailand/Sports-and-recreation#ref274233 |archive-date=24 June 2021 |access-date=4 April 2018 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Tako je bila tajska kultura pod vplivom indijske, monske in kmerske kulture. Tajci so se prepletali z različnimi etničnimi in kulturnimi skupinami v regiji, kar je povzročilo številne skupine današnjih Tajcev. Genetski dokazi kažejo, da etnolingvistika ne more natančno napovedati izvora Tajcev. Sujit Wongthes je trdil, da Tajci niso rasa ali etnična pripadnost, temveč kulturna skupina.<ref>{{cite web |title=ชนชาติไทย 'ไม่ใช่' คนไทย โดย สุจิตต์ วงษ์เทศ |url=https://www.matichon.co.th/columnists/news_4238682 |website=Matichon |date=18 October 2023 |access-date=20 February 2024 |archive-date=20 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240220043823/https://www.matichon.co.th/columnists/news_4238682 |url-status=live }}</ref> Po besedah ​​francoskega zgodovinarja Georgea Cœdèsa »Tajci prvič vstopijo v zgodovino daljne Indije v enajstem stoletju z omembo sužnjev ali vojnih ujetnikov Syam v epigrafiki Champa«, »v 12. stoletju pa so na bas reliefih [[Angkor Wat]]a« opisani »skupina bojevnikov« kot Syam, čeprav zapisi Chamov ne navajajo izvora Syamov ali etnične skupine, ki so ji pripadali.<ref name="Smith 2019">{{Cite thesis |last=Smith |first=John |title=State, Community, and Ethnicity in Early Modern Thailand, 1351–1767 |year=2019 |degree=PhD |url=http://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/151629|institution=University of Michigan |hdl=2027.42/151629 |access-date=5 April 2023 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328160310/https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/151629 |url-status=live }}</ref> Izvor in etnična pripadnost Syamov ostajata nejasna, saj nekatera literatura nakazuje, da se Syam nanaša na ljudstvo Shan, ljudstvo Bru ali ljudstvo Brau. Vendar pa so viri iz celinske jugovzhodne Azije izpred 14. stoletja besedo ''Syam'' uporabljali predvsem kot etnonim, ki se nanaša na tiste, ki so pripadali ločeni kulturni kategoriji, ki se razlikuje od Kmerov, Chamov, Baganov ali Monov. To je v nasprotju s kitajskimi viri, kjer se je Šjan uporabljal kot toponim.[41] === Zgodnja Tai konfederacijska mesta: (691 pr. n. št. – 13. stoletje n. št.) === [[File:Tai Migration.svg|thumb|240px|Zemljevid, ki prikazuje geografsko razširjenost jezikovne družine Kra-Dai. Puščice predstavljajo splošni vzorec migracije taiško govorečih plemen vzdolž rek in čez spodnje prelaze.]] [[File:Location Lanna (under King Tilok).png|thumb|240px|Kraljestvo Lan Na med vladavino Tilokaraja (vladal 1441–1487)]] Teoretično so se tajsko govoreči ljudje oblikovali že v 12. stoletju pr. n. št. v sredini porečja [[Jangce]]. Nekatere skupine so se kasneje preselile proti jugu v [[Guangši]].<ref name="Chamberlain 2016">{{cite journal |last = Chamberlain |first = James R. |year = 2016 |title = Kra-Dai and the Proto-History of South China and Vietnam |url = https://so06.tci-thaijo.org/index.php/pub_jss/article/view/158051 |journal = Journal of the Siam Society|volume = 104 |pages = 27–77 |access-date = 18 January 2024 |archive-date = 3 January 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230103043101/https://so06.tci-thaijo.org/index.php/pub_jss/article/view/158051 |url-status = live }}</ref> Vendar pa je bilo po več krvavih stoletjih proti kitajskemu vplivu v Guangšiju med letom 333 pr. n. št. in 11. stoletjem ubitih več sto tisoč Taijev, zato so se Tai začeli seliti proti jugozahodu vzdolž rek in čez spodnje prelaze v gorski sever jugovzhodne Azije in rečne doline v današnjem [[Asam]]u v Indiji.{{sfn|Baker|Phongpaichit|2017|p= 26}}<ref>{{Citation |last = Evans |first = Grant |title = A Short History of Laos: The Land in Between |url = https://cdn.preterhuman.net/texts/history/A%20Short%20History%20of%20Laos.pdf |year = 2002 |postscript = . |publisher = Allen & Unwin |isbn = 978-1-86448-997-2 |access-date = 18 January 2024 |archive-date = 29 February 2024 |archive-url = https://web.archive.org/web/20240229191509/https://cdn.preterhuman.net/texts/history/A%20Short%20History%20of%20Laos.pdf |url-status = live }}</ref> Nekateri dokazi kažejo, da so se predniki Tajcev množično selili proti jugozahodu iz [[Junan]]a šele po mongolski invaziji na Dali leta 1253; vendar to ni splošno sprejeto. Tai so premagali domorodna plemena in se pojavili kot nova sila v novi regiji. Posledično je bilo ustanovljenih več mestnih držav Taijev, raztresenih od Điện Biên Phủ v današnjem severozahodnem Vietnamu in visokogorju jugovzhodne Azije do severovzhodne Indije.<ref name="jumsai1967">{{cite book|last=Jumsai|first=M.L. Manich|title=History of Laos|date=1967-08-05|publisher=Chalermnit |isbn=978-974-7390-21-6}}</ref><ref name="iml">{{cite book|last=Ratanavongsa|first=Prince Phetsarath|title=The Iron Man of Laos|date=1978|publisher=Dalley Book Service, Inc.}}</ref> Glede na legendo Simhanavati, ki jo najdemo v več kronikah, je bila prva tajska mestna država na severu Tajske, Singhanavati, ustanovljena okoli 7. stoletja. Vendar pa je več sodobnih geoloških in arheoloških študij ugotovilo, da njeno središče, Yonok Nahaphan, izvira iz obdobja 691 pr. n. št.–545 n. št.; to približno sovpada z ustanovitvijo držav Shan, še ene tajske federativne kneževine na območju današnjega severovzhodnega Mjanmara, pa tudi Muang Sua ([[Luang Prabang]]) na vzhodu.<ref name="Viravond">{{cite web |url=http://www.reninc.org/bookshelf/history_of_laos_viravong.pdf |title=HISTORY OF LAOS |author=Maha Sila Viravond |access-date=29 December 2017 |publisher=Refugee Educators' Network |archive-date=3 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200403030051/http://www.reninc.org/bookshelf/history_of_laos_viravong.pdf |url-status=dead}}</ref> Potem ko je bil Singhanavati zaradi potresa leta 545 potopljen pod jezerom Chiang Saen,<ref>{{Cite journal|last1=Wood|first1=Spencer H.|last2=Wood|first2=Layle R.|last3=Ziegler|first3=Alan D.|date=2015-11-02|title=Natural degradation of earthworks, trenches, walls and moats, Northern Thailand|url=http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00934690.2015.1103645|journal=Journal of Field Archaeology|volume=40|issue=6|pages=675–694|doi=10.1080/00934690.2015.1103645|s2cid=32414373|issn=0093-4690|access-date=18 January 2024|archive-date=18 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240118052630/https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00934690.2015.1103645|url-status=live|url-access=subscription}}</ref> so preživeli ustanovili nov sedež v Wieng–Pruekshi. Kraljestvo je obstajalo še 93 let. Poleg Singhanavatija je bila leta 638 kot naslednica Singhanavatija ustanovljena še ena severna kneževina, Ngoenyang, ki jo je leta 638 ustanovil Lavachakkaraj, prav tako s središčem v Wieng–Pruekshi (današnje okrožje Mae Sai, [[Chiang Rai]]). Njen sedež je leta 1262 kralj Mangrai preselil v Chiang Mai, kar je veljalo za temelj kraljestva Lan Na. Mangrai je združil okoliško območje in ustvaril mrežo držav s političnimi zavezništvi vzhodno in severno od [[Mekong]]a. Njegova dinastija je kraljestvu neprekinjeno vladala naslednji dve stoletji. Lan Na je razširil svoje ozemlje proti jugu in leta 1292 priključil Mon Hariphunchai iz Dvaravatija. V poznem 10. stoletju so se Tajci začeli seliti dlje proti jugu, v današnjo zgornjo osrednjo Tajsko. Okoli 1100-ih let so Tajci več mest na tem območju, kot so Songkwae, Sawankhalok in Chakangrao, vladali in sčasoma sprožili več bitk proti že obstoječemu Mon Lavo, ki je bil od 7. stoletja pod vplivom Chenla in Kmerov, kar je leta 1238 privedlo do ustanovitve neodvisne države Tajcev, kraljestva Sukhothai, v zgornji dolini reke Chao Phraya. Najzgodnejši konflikt med Tajci in obstoj že obstoječih etničnih skupin je bil zabeležen sredi 4. stoletja, ko je vladar Singhanavatija, Pangkharat, na silo izgubil sedež v Yonoku v korist kralja Khoma iz Umongasele (današnji Fang). Nato je pobegnil v Vieng Si Tuang ({{lang|th|เวียงศรีทวง}}; današnji Wiang Phang Kham, okrožje Mae Sai), vendar je moral vsako leto pošiljati davke Yonoku, dokler njegov sin Phrom ni vzel nazaj Yonoka in izgnal kralja Khoma iz Umongasele. Phrom je s svojimi četami odkorakal tudi proti jugu, da bi pred sovražnikom zasedel Chakangrao in ustanovil mesto Songkwae. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Phrom nekoč zasedel glavno mesto Lava, Lopburi.<ref name=krai>{{cite web|url=https://www.silpa-mag.com/history/article_89008|title=เมืองลพบุรีเป็นของไทยเมื่อใด?|language=th|date=30 December 2022|author=สงบ สุริยินทร์|website=silpa-mag.com|archivedate=25 December 2023|archiveurl=https://archive.today/20231225062249/https://www.silpa-mag.com/history/article_89008|accessdate=25 December 2023}}</ref> V nasprotju s tem so Tajci vzpostavili odnose s siamskimi Moni prek kraljevih porok. === Kraljestva Mon in Lavo: (5. stoletje n. št. – 13. stoletje n. št.) === [[File:Mon political entities.png|thumb|240px|Politične entitete ljudstva Mon okoli 6.–7. stoletja]] [[File:DvaravatiMapThailand.png|thumb|240px|Zemljevid naselij kulture Dvaravati od 6. do 9. stoletja]] Kot je splošno znano, so se današnji Tajci prej imenovali Siamci, preden se je država sredi 20. stoletja preimenovala v Tajsko. Več genetskih študij, objavljenih v 21. stoletju, kaže, da bi tako imenovani Siamci (osrednji Tajci) morda imeli monski izvor, saj so njihovi genetski profili tesneje povezani z ljudstvom Mon v Mjanmaru kot s Taisi iz južne Kitajske in so verjetno kasneje postali Taisi s kulturno difuzijo po prihodu ljudstva Tai s severa okoli 8.–10. stoletja.<ref name="shi">{{cite web|url=https://www.matichon.co.th/columnists/news_1079341|title=สุจิตต์ วงษ์เทศ : ชาวนอกอยู่ภาคใต้ คนเมืองในอยู่ภาคกลาง|date=9 August 2018|accessdate=26 January 2024|language=th|author=สุจิตต์ วงษ์เทศ|work=มติชนออนไลน์ |publisher=Matichon|archivedate=26 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20240126013540/https://www.matichon.co.th/columnists/news_1079341}}</ref> To se odraža tudi v jeziku, saj več kot polovica besedišča v osrednjem tajskem jeziku izhaja iz jezika Mon ali je izposojena iz njega, pa tudi iz jezika [[Pali]] in [[Sanskrt]].<ref>{{Cite book|title=A history of Thailand|url=https://archive.org/details/historyofthailan0003bake|last=Baker|first=Christopher|publisher=Cambridge University Press|year=2014|isbn=978-1-316-00733-4|location=Melbourne, Australia|pages=[https://archive.org/details/historyofthailan0003bake/page/2 3]–4}}</ref> Še več, kronika ''Jinakalamali'' Tai Lan Na imenuje tudi južno regijo, ki jo zasedajo Mon Haripuñjaya iz Dvaravatija, kot Shyam Pradesh (dobesedno 'dežela ljudi iz Siama'), kar nakazuje, da so bili starodavni Siamci in ljudstvo Mon v osrednji Tajski verjetno ista etnolingvistična skupina. Najzgodnejši dokazi o omembi Siamskega ljudstva so kamniti napisi, najdeni v Angkor Borei pri Funanu (K. 557 in K. 600), datirani v leto 661 n. št., ime sužnja je omenjeno kot ''Ku Sayam'', kar pomeni 'sužnje Sayam' (Ku je predpona, ki se je uporabljala za označevanje suženj v predangkorskem obdobju), napisi Takéo (K. 79), napisani leta 682 med vladavino Bhavavarmana II. iz Chenle, pa prav tako omenjajo Siam Nobel: Sāraṇnoya Poña Sayam, kar je bilo prvedeno kot: riževo polje, ki je bilo dano ''poñi'' (plemiškemu činu), ki se je imenoval Sayam (Siam).<ref name="eth">{{cite web|url=https://www.silpa-mag.com/history/article_90594|title=จาก "เสียม (สยาม)" สู่ "ไถ (ไทย)": บริบทและความหมายในการรับรู้ของชาวกัมพูชา|date=March 2009|accessdate=23 December 2023|language=th|website=silpa-mag.com|archivedate=23 December 2023|archiveurl=https://archive.today/20231223043505/https://www.silpa-mag.com/history/article_90594}}</ref> Pesem Song Huiyao Jigao (960–1279) navaja, da so se Siamci naselili v zahodnem osrednjem delu Tajske in da se je njihova država imenovala Šjān guó ({{lang-zh|暹國}}), vzhodna ravnina pa je pripadala Monom iz Lava ({{lang-zh|羅渦國}}),<ref name="ngr">{{cite web|url=https://mgronline.com/daily/detail/9660000105649|work=Manager Daily|language=th|date=1 December 2023|accessdate=23 December 2023|archivedate=23 December 2023|archiveurl=https://archive.today/20231223012308/https://mgronline.com/daily/detail/9660000105649|title=เส้นทางศรีวิชัย : เครือข่ายทางการค้าที่ยิ่งใหญ่ที่สุดในทะเลใต้ยุคโบราณ ตอน ราชวงศ์ไศเลนทร์ที่จัมบิ (ประมาณ พ.ศ.1395–1533) (ตอนจบ)}}</ref> ki so kasneje, okoli 7.–9. stoletja, padli pod oblast Chenla in Kmerov. Te monske politične entitete, ki so vključevale tudi Haripuñjayo na severu in več mestnih držav na severovzhodu, se skupaj imenujejo Dvaravati. Vendar sta se siamski državi Mon in Lavo kasneje združili s kraljevimi porokami in sredi 14. stoletja postali kraljestvo Ayutthaya, medtem ko so jugozahodne isanske kneževine s središčem v Phanom Rungu in Phimaiju kasneje prisegle zvestobo siamski Ayutthayi med vladavino Borommarachathirata II. (vladal 1424–1448).<ref>{{cite web|url=https://www.silpa-mag.com/history/article_34499|title=คนโคราช ไม่ใช่ "ลาว" แล้วคนโคราชเป็นใคร? มาจากไหน?|author=สุจิตต์ วงษ์เทศ|date=4 December 2023|accessdate=19 January 2024|language=th|website=silpa-mag.com|archivedate=18 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20240118211306/https://www.silpa-mag.com/history/article_34499}}</ref> Preostale glavne mestne države v regiji [[Isan]] so postale Lan Xang okoli leta 1353, potem ko sta mesti dvojčka Muang Sua ([[Luang Prabang]]) in Vieng Chan Vieng Kham ([[Vientiane]]) postali neodvisni po smrti sukhotajskega kralja Ram Khamhaenga. Glede na napis Wat Kud Tae (K.1105), datiran ok. V 7. stoletju, v obdobju, ko je vzhodna entiteta Mon, Lavo, bila pod močnim vplivom Chenla, so siamski Mon na zahodu prav tako sklenili kraljevo mešano poroko s Chenlo, saj se je Sri Chakatham, princ Sambhuke (ศามภูกะ, v današnji provinci Ratchaburi), poročil s princeso Isanavarmana I. in nato postal zaveznik. Potem ko so Chenla oblegali Funan in preselil središče v [[Angkor]], so tako siamski Mon kot Angkorčani leta 1201 med vladavino Jayavarmana VII. s svojimi vojaki napadli Vijayo pri Champi, kot je zapisano v napisu Cho-Dinh (C.3).<ref name=c3>{{cite web| url=https://isaw.nyu.edu/publications/inscriptions/campa/inscriptions/C0003.html|title=Corpus of the Inscriptions of Campā: C. 3 Lintel from Phan Rang|accessdate=17 January 2024|publisher=New York University|archivedate=16 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20240116233605/https://isaw.nyu.edu/publications/inscriptions/campa/inscriptions/C0003.html}}</ref> === Kraljestvo Sukhothai (1238 n. št. – 14. stoletje n. št.) === {{multiple image | perrow = 2/1 | total_width = 250 | caption_align = center | align = right | title = [[Kraljestvo Sukhothai]] | image1 = Southeast Asian history - 13th century.png | caption1 = Sukhothai in sosedje, konec 13. stoletja n. št. | image2 = Phra Achana (I).jpg | caption2 = Phra Achana, Wat Si Chum, zgodovinski park Sukhothai | image3 = Sukhothai Historical Park.jpg | caption3 = Ruševine Wat Mahathat, zgodovinski park Sukhothai }} Po zatonu Kmerskega imperija in kraljestva Pagan v začetku 13. stoletja so na njihovem mestu uspevale različne države. Domene ljudstva Tai so obstajale od severovzhoda današnje Indije do severa današnjega Laosa in do Malajskega polotoka. V 13. stoletju so se ljudstvo Tai že naselilo v osrednjem ozemlju kraljestev Dvaravati in Lavo do Nakhon Si Thammarat na jugu. Vendar ni nobenih zapisov, ki bi podrobno opisovali prihod Taijev. Okoli leta 1240 je Pho Khun Bang Klang Hao, lokalni tajski vladar, zbral ljudstvo k uporu proti Kmerom. Kasneje se je leta 1238 kronal za prvega kralja kraljestva Sukhothai. Glavni tajski zgodovinarji štejejo Sukhothai za prvo kraljestvo tajskega ljudstva. Sukhothai se je najbolj razširil med vladavino Ram Khamhaenga (vladal 1279–1298). Vendar je šlo večinoma za mrežo lokalnih gospodarjev, ki so prisegli zvestobo Sukhothaiju in ga ta ni neposredno nadzoroval. Verjame se, da je izumil tajsko pisavo, tajska keramika pa je bila v njegovem obdobju pomemben izvozni artikel. Sukhothai je sprejel [[teravadski budizem]] v času vladavine Maha Thammarache I (1347–1368). === Kraljestvo Ayutthaya (1351–1767) === {{glavni|Kraljestvo Ayutthaya}} {{multiple image | perrow = 2/1 | total_width = 250 | caption_align = center | align = right | title = [[Kraljestvo Ayutthaya]] | image2 = Southeast Asian history - Around 1540.png | caption2 = Ayutthaya in sosedje, ok. 1540 n. št. | image1 = Mainland Southeast Asia in 1415.jpg | caption1 = Ayutthaya in sosedje, ok. 1415 n. št. | image3 = Bird's Eye View of Iudiad City (Ayutthaya) c1665.jpg | caption3 = Slika mesta [[Zgodovinsko mesto Ajuthaja|Ajuthaja]], ok. 1665, Johannes Vingboons }} Po najbolj splošno sprejeti različici nastanka se je [[kraljestvo Ayutthaya]] dvignilo iz prejšnjega, bližnjega kraljestva Lavo in Suvarnabhumija z Uthongom kot prvim kraljem. Ayutthaya je bilo mozaik samoupravnih kneževin in pritočnih provinc, ki so bile zveste kralju Ayutthaye v skladu s političnim sistemom mandale.<ref>{{Cite book |last=Higham |first=Charles |url=https://books.google.com/books?id=-ifNH4uK0LAC&pg=PA355 |title=The Archaeology of Mainland Southeast Asia |publisher=Cambridge University Press |year=1989 |isbn=0-521-27525-3 |access-date=6 September 2009 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328150350/https://books.google.com/books?id=-ifNH4uK0LAC&pg=PA355#v=onepage&q&f=false |url-status=live }}</ref>{{rp|355}} Njegova začetna širitev je bila z osvajanjem in političnimi porokami. Pred koncem 15. stoletja je Ayutthaya trikrat napadla Kmerski imperij in izropala njegovo prestolnico Angkor. Ayutthaya je nato postala regionalna sila namesto Kmerov. Zaradi nenehnega vmešavanja Sukhothaia je ta dejansko postala vazalna država Ayutthaye in je bila končno vključena v kraljestvo. [[Borommatrailokkanat]] je prinesel birokratske reforme, ki so trajale v 20. stoletje in ustvarile sistem družbene hierarhije, imenovan ''sakdina'', kjer so bili moški meščani šest mesecev na leto vpoklicani kot delavci. Ayutthaya se je zanimala za [[Malajski polotok]], vendar ji ni uspelo osvojiti Melaškega sultanata, ki ga je podpirala kitajska [[dinastija Ming]]. Evropski stiki in trgovina so se začeli v začetku 16. stoletja z odposlancem portugalskega vojvode [[Afonso de Albuquerque|Afonsa de Albuquerqua]] leta 1511. Portugalska je postala zaveznica in je nekaj vojakov prepustila kralju Rami Thibodiju II.<ref>{{Cite web |title=Ayutthaya history Foreign Settlements |url=https://www.ayutthaya-history.com/Settlements_Portuguese.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200706001102/https://www.ayutthaya-history.com/Settlements_Portuguese.html |archive-date=6 July 2020 |access-date=24 May 2020}}</ref> Portugalcem so v 17. stoletju sledili Francozi, Nizozemci in Angleži. Rivalstvo za prevlado nad [[Chiang Mai]]jem in ljudstvom Mon je Ayutthayo postavilo proti Burmanskemu kraljestvu. Več vojn z vladajočo dinastijo Taungoo, ki so se začele v 1540-ih v času vladavine Tabinshwehtija in Bayinnaunga, se je dokončno končalo z zavzetjem prestolnice leta 1570. Sledilo je kratko obdobje vazalstva Burmi, dokler Naresuan ni leta 1584 razglasil neodvisnosti.<ref name="Baker 2014">{{Cite book |last1=Baker |first1=Christopher |title=A History of Thailand |url=https://archive.org/details/historyofthailan0003bake |last2=Phongpaichit |first2=Pasuk |date=2014 |publisher=C.O.S Printers Pte Ltd |isbn=978-1-107-42021-2 |location=Singapore}}</ref>{{rp|11}} Ayutthaya si je v mnogih zaporednih vladavinah prizadevala izboljšati odnose z evropskimi silami. Kraljestvo je še posebej cvetelo med vladavino kozmopolitskega [[Narai]]ja (1656–1688), ko so nekateri evropski popotniki Ayutthayo imeli za azijsko velesilo, skupaj s Kitajsko in Indijo. Vendar pa je naraščajoči francoski vpliv pozneje v njegovi vladavini naletel na nacionalistična čustva in sčasoma privedel do siamske revolucije leta 1688. Kljub revoluciji so splošni odnosi ostali stabilni, francoski misijonarji pa so še vedno aktivno oznanjevali krščanstvo. Po krvavem obdobju dinastičnih bojev je Ayutthaya vstopila v tako imenovano siamsko 'zlato dobo', relativno mirno obdobje v drugi četrtini 18. stoletja, ko so cvetele umetnost, literatura in učenje. Redko so bile vojne s tujimi državami, razen konfliktov z gospodi Nguyễni za nadzor nad Kambodžo, ki so se začeli okoli leta 1715. Zadnjih petdeset let kraljestva je bilo priča krvavim nasledstvenim krizam, kjer so se v mnogih zaporednih vladavinah pojavljale čistke dvornih uradnikov in sposobnih generalov. Leta 1765 je s severa in zahoda napadla burmanska vojska s skupno 40.000 možmi.<ref>{{Cite book |last=Harvey |first=G E |title=History of Burma |publisher=Frank Cass & Co. Ltd. |year=1925 |location=London}}</ref>{{rp|250}} Burmanci pod novo dinastijo Alaungpaya so se do leta 1759 hitro povzpeli in postali nova lokalna sila. Po 14-mesečnem obleganju je obzidje glavnega mesta padlo in mesto je bilo aprila 1767 požgano.<ref>{{Cite book |last=Ruangsilp |first=Bhawan |url=https://books.google.com/books?id=0xBGwFrYnaMC |title=Dutch East India Company Merchants at the Court of Ayutthaya: Dutch Perceptions of the Thai Kingdom c. 1604–1765 |publisher=Koninklijke Brill NV |year=2007 |isbn=978-0-300-08475-7 |location=Leiden, Netherlands |access-date=20 November 2009 |archive-date=28 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628192706/https://books.google.com/books?id=0xBGwFrYnaMC |url-status=live }}</ref>{{rp|218}} === Kraljestvo Thonburi (1767–1782) === [[File:โคลงภาพพระราชพงศาวดาร ภาพที่ 31 ภาพทูตเชียงใหม่เฝ้าถวายราชบรรณาการ.jpg|thumb|left|Taksin Veliki se je leta 1767 ustoličil kot tajski kralj]] Po vojni je prestolnica in mnoga njena ozemlja ležala v kaosu. Nekdanjo prestolnico je zasedla burmanska garnizijska vojska, pet lokalnih voditeljev pa se je razglasilo za vrhovne gospodarje, vključno z gospodarji Sakwangburija, Phitsanuloka, Pimaija, Chanthaburija in Nakhon Si Thammarata. Chao Tak, sposoben vojaški vodja, se je s pravico do osvajanja razglasil za gospodarja, začenši z legendarnim plenjenjem Chanthaburija. Chao Tak s sedežem v Chanthaburiju je zbral vojake in vire ter poslal floto po reki Chao Phraya, da bi zavzela trdnjavo Thonburi. Istega leta je Chao Tak le sedem mesecev po padcu mesta uspel ponovno zavzeti Ayutthayo od Burmancev.<ref>จรรยา ประชิตโรมรัน. (2548). สมเด็จพระเจ้าตากสินมหาราช. สำนักพิมพ์แห่งจุฬาลงกรณ์มหาวิทยาลัย. หน้า 55</ref> Chao Tak se je nato kronal za Taksina in istega leta razglasil Thonburi za začasno prestolnico. Hitro je podjarmil tudi druge vojskovodje. Njegove sile so se vključile v vojne z Burmo, Laosom in Kambodžo, ki so leta 1775 uspešno pregnale Burmance iz Lan Na, leta 1778 zavzele Vientiane in v 1770-iha poskušale v Kambodži namestiti protajskega kralja. V njegovih zadnjih letih je prišlo do državnega udara, domnevno posledica njegove 'norosti', in Taksina in njegove sinove je na koncu usmrtil njegov dolgoletni spremljevalec, general Chao Phraya Chakri (bodoči Rama I). ​​Bil je prvi kralj vladajoče dinastije Chakri in 6. aprila 1782 ustanovitelj kraljestva Rattanakosin.<ref>{{Cite web |title=Rama I {{!}} Thai Monarch, Ayutthaya Dynasty {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/biography/Rama-I |access-date=2025-05-26 |website=www.britannica.com |language=en |archive-date=24 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210124032752/https://www.britannica.com/biography/Rama-I |url-status=live }}</ref> === Kraljestvo Rattanakosin in modernizacija (1782–1932) === {{multiple image | perrow = 1/2 | total_width = 270 | caption_align = center | align = right | title = [[Kraljestvo Rattanakosin]] | image1 = Siam_in_1900,_During_Rama_V's_Reign.jpg | caption1 = Podroben zemljevid siamskih provinc, vazalov in monthonov leta 1900 | image2 = Emerald Buddha, August 2012, Bangkok (cropped).jpg | caption2 = [[Smaragdni Buda]] v [[Wat Phra Kaew]]. Velja za sveti paladij Tajske. | image3 = King Chulalongkorn and Tsar Nicholas II 1897.png | caption3 = Chulalongkorn z [[Nikolaj II. Ruski|Nikolajem II.]] v [[Sankt Peterburg]]u, 1897 | caption4 = Siamsko ozemlje in oblast na svojem največjem območju leta 1805, ki je nastalo kot posledica burmansko-siamske vojne (1802–1805) | image4 = Siamese Territory and Dominion in 1805.jpg }} Pod Ramo I. (1782–1809) se je Rattanakosin uspešno branil pred burmanskimi napadi in končal burmanske vpade. Ustvaril je tudi suverenost nad velikimi deli Laosa in Kambodže.<ref>{{Cite book |last=Nolan |first=Cathal J. |url=https://books.google.com/books?id=FMJ8KP8i3v0C&pg=PA1653 |title=The Greenwood Encyclopedia of International Relations: S-Z by Cathal J. Nolan |publisher=Greenwood Publishing |year=2002 |isbn=978-0-313-32383-6 |access-date=21 November 2015 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328150813/https://books.google.com/books?id=FMJ8KP8i3v0C&pg=PA1653 |url-status=live }}</ref> Leta 1821 je bil Britanec John Crawfurd poslan na pogajanja o novem trgovinskem sporazumu s Siamom – prvi znak vprašanja, ki je prevladovalo v siamski politiki 19. stoletja. [[Bangkok]] je leta 1826 podpisal Burneyjsko pogodbo, po britanski zmagi v prvi anglo-burmanski vojni. Anouvong iz Vientiana, ki je zmotno verjel, da bo Britanija kmalu začela invazijo na Bangkok, je leta 1826 začel laoški upor, ki je bil zadušen. Vientiane je bil uničen in veliko število Laošanov se je zaradi tega preselilo na planoto Khorat. Bangkok je bil tudi v več vojnah z Vietnamom, kjer je Siam uspešno ponovno pridobil hegemonijo nad Kambodžo. Od konca 19. stoletja je Siam poskušal vladati etničnim skupinam v kraljestvu kot kolonijam. V času vladavine Mongkuta (1851–1868), ki je prepoznal potencialno grožnjo zahodnih sil za Siam, je njegov dvor neposredno stopil v stik z britansko vlado, da bi zmanjšal napetosti. Britanska misija pod vodstvom sira Johna Bowringa, guvernerja [[Hongkong]]a, je privedla do podpisa Bowringove pogodbe, prve od mnogih neenakopravnih pogodb z zahodnimi državami. Vendar pa je to v Siam prineslo trgovino in gospodarski razvoj. Nepričakovana smrt Mongkuta zaradi malarije je privedla do vladavine mladoletnega kralja Chulalongkorna, ki ga je regent Somdet Chaophraya Sri Suriwongse (Chuang Bunnag) prevzel kot regenta. Chulalongkorn (vladal 1868–1910) je začel centralizacijo, ustanovil tajni svet ter odpravil suženjstvo in sistem ''corvée''. Kriza v Sprednji palači leta 1874 je zaustavila poskuse nadaljnjih reform. V 1870-ih in 1880-ih je vključil protektorate na severu v samo kraljestvo, ki se je kasneje razširilo na protektorate na severovzhodu in jugu. Leta 1888 je ustanovil dvanajst ''kromov'', ki so bili enakovredni današnjim ministrstvom. Izbruhnila je kriza leta 1893, ki so jo povzročile francoske zahteve po laoškem ozemlju vzhodno od Mekonga. Tajska je edina država jugovzhodne Azije, ki je zahodna sila ni nikoli kolonizirala,<ref>{{Cite news |date=22 September 2006 |title=King, country and the coup |work=The Indian Express |location=Mumbai |url=http://www.indianexpress.com/news/king-country-and-the-coup/13140/0 |url-status=live |access-date=3 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514225625/http://www.indianexpress.com/news/king-country-and-the-coup/13140/0 |archive-date=14 May 2011}}</ref> deloma zato, ker sta se Velika Britanija in Francija leta 1896 dogovorili, da bosta dolino Chao Phraya spremenili v tamponsko državo. Šele v 20. stoletju se je Siam lahko ponovno pogajal o vseh neenakovrednih pogodbah, ki izvirajo iz Bowringove pogodbe, vključno z ekstrateritorialnostjo. Pojav sistema ''monthon'' je zaznamoval nastanek sodobne tajske nacionalne države. Leta 1905 so se v starodavnem območju Patani, Ubon Ratchathani in Phrae neuspešno uprli poskusi, da bi omilili moč lokalnih gospodarjev. Upor v palačah leta 1912 je bil neuspešen poskus zahodno izobraženih vojaških častnikov, da bi strmoglavili siamsko monarhijo. [[Vajiravudh]] (vladal 1910–1925) se je ves čas svoje vladavine odzval s propagando, ki je promovirala idejo tajskega naroda. Leta 1917 se je Siam pridružil prvi svetovni vojni na strani zaveznikov. Po tem je Siam doživel sedež na pariški mirovni konferenci in si pridobil davčno svobodo ter preklic ekstrateritorialnosti. === Doba vojaške diktature (1932–1975) === [[File:Field Marshal Plaek Phibunsongkhram.jpg|thumb|200px|left|Feldmaršal [[Plaek Pibulsonggram]]]] Obdobje potratne porabe kralja Vajiravudha, ki mu je sledila velika depresija, je Tajski prineslo gospodarske težave, saj so cene riža močno padle, javna poraba se je znatno zmanjšala, zaupanje v monarhijo se je zmanjšalo, aristokratski podporniki so bili nezadovoljni, kar je vse prispevalo k destabilizaciji dinastije Chakri. Te razmere so spodbudile nekrvavo siamsko revolucijo leta 1932, v kateri je gibanje Khana Ratsadon prisililo kralja Prajadhipoka, da je podpisal prvo ustavo države, s čimer se je končala stoletja fevdalne in absolutne monarhije. Oblast je bila delno predana demokratični vladi, vendar ta ni zdržala niti eno leto, preden se je v tajskih političnih zadevah pojavil pomemben vojaški vpliv. Leta 1933 je premier Phraya Mano vodil protirevolucionarni upor za ponovno vzpostavitev absolutne monarhije pod Prajadhipokom. Kmalu zatem je sledil vojaški udar, v katerem je bil za predsednika vlade postavljen Phraya Phahon – vodja revolucije leta 1932. Prajadhipokov konflikt z vlado je sčasoma privedel do njegove abdikacije, nova vojaško vodena vlada pa je za novega kralja izbrala Anando Mahidola, vzgojenega v Švici. Oboroženo krilo Khane Ratsadona je začelo postopoma prevladovati v siamski politiki. Vojaški mogotec Plaek Phibunsongkhram, pogosto znan kot ''Phibun'', je leta 1938 postal premier in sprožil kampanjo politične represije, v kateri so bili usmrčeni tako monarhisti kot prodemokratični liberalci. Njegova vlada je sprejela tajsko nacionalistično, prozahodnjaško, protirojalistično, iredentistično, protikitajsko in protifrancosko politiko. Leta 1939 je Phibun spremenil ime države iz ''Siam'' v ''Tajska''. To je sovpadlo z vzponom fašistične ideologije na Tajskem, sprememba imena pa je odražala politiko, ki je dajala prednost potrebam etničnih Tajcev pred potrebami manjšin, kot so tajski Kitajci. Phibun je bil občudovalec [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in je uvedel dvanajst tajskih kulturnih mandatov, ki so od državljanov zahtevali, da ubogajo nacionalistične norme, kot so pozdravljanje zastave, poznavanje državne himne, govorjenje samo tajščine in nošenje zahodnih oblačil. Oktobra 1940, nekaj mesecev po padcu Francije pod nacistično Nemčijo, je Phibun sprožil oportunistično invazijo na francoska indokitajska ozemlja, ki jih je Francoski imperij izgubil med vladavino kralja Chulalongkorna. Invazija je bila uspešna, Tajska pa je pridobila tudi nekaj laoških in kamboških ozemelj. Japonska, ki je prav tako napadala francoska indokitajska ozemlja, je posredovala pri premirju, ki je Francijo prisililo, da se Tajski odpove več ozemelj. 8. decembra 1941 je Japonski imperij sprožil invazijo na Tajsko in na jugu Tajske so izbruhnili hudi boji, preden je Phibun odredil premirje in se le pet ur pozneje pridružil [[Sile osi|silam osi]]. Japonski je bil odobren prost prehod čez tajsko ozemlje, 21. decembra pa sta Tajska in Japonska podpisali vojaško zavezništvo s tajnim protokolom, v katerem se je japonska vlada strinjala, da bo Tajski pomagala pridobiti nadaljnja ozemlja po vsej jugovzhodni Aziji.<ref>Werner Gruhl, ''[https://books.google.com/books?id=ow5Wlmu9MPQC&pg=PA112 Imperial Japan's World War Two, 1931–1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240328150816/https://books.google.com/books?id=ow5Wlmu9MPQC&pg=PA112#v=onepage&q&f=false |date=28 March 2024 }}'', Transaction Publishers, 2007 {{ISBN|978-0-7658-0352-8}}</ref> Tajska vlada je nato napovedala vojno Združenim državam in Združenemu kraljestvu. [[Združeno kraljestvo]], čigar kolonija Malaja je bila neposredno ogrožena s strani tajskih sil, se je odzvalo enako, vendar so Združene države zavrnile napoved vojne in ignorirale tajsko izjavo.<ref>{{cite journal |last1=Fine |first1=Herbert A. |title=The Liquidation of World War II in Thailand |journal=Pacific Historical Review |date=1965 |volume=34 |issue=1 |pages=65–82 |doi=10.2307/3636740 |jstor=3636740 |url=https://www.jstor.org/stable/3636740 |issn=0030-8684 |url-access=subscription |archive-date=21 September 2024 |access-date=3 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240921061840/https://www.jstor.org/stable/3636740 |url-status=live }}</ref>{{rp|66}} Gibanje za svobodno Tajske se je začelo tako na Tajskem kot v tujini, da bi se uprlo tajski vladi in japonski okupaciji. Po koncu vojne leta 1945 je bil Phibun odstavljen in Tajska je podpisala formalne sporazume o koncu vojnega stanja z zavezniki. Junija 1946 so kralja Anando našli mrtvega v skrivnostnih okoliščinah, na prestol pa je stopil njegov mlajši brat Bhumibol Adulyadej. [[File:ATrelations0018a-1.jpg|thumb|200px|left|Kralj [[Bumibol Aduljadedž]] nagovori skupno zasedanje ameriškega kongresa leta 1960]] To obdobje liberalne vladavine je bilo kratko, saj je Phibun leta 1947 izvedel še en vojaški udar in prevzel oblast. V svojem drugem mandatu kot predsednik vlade si je Phibun prizadeval za zavezništvo z Združenimi državami Amerike, tako da je izvedel kampanjo proti domačemu komunizmu, pomagal ameriški invaziji na Korejo in leta 1954 pomagal ustanoviti Organizacijo pogodbe za jugovzhodno Azijo (SEATO), ki je bila povezana z ZDA. Po turneji po Evropi in ZDA leta 1955, kjer so ga navdušile demokratične prakse, kot je svoboda govora, je Phibun začel demokratizirati tajsko politiko, tako da je dovolil ustanovitev novih političnih strank in sindikatov, odprl javne forume, podelil amnestijo nekdanjim političnim nasprotnikom in pripravil Tajsko na prve svobodne volitve. Vendar so te prakse verjetno sprožile nasprotovanje Phibunovi diktatorski zapuščini, ZDA pa so leta 1957 podprle njegovo končno odstavitev.<ref>{{Cite journal |last=Darling |first=Frank C. |date=1962 |title=American Policy in Thailand |url=https://www.jstor.org/stable/446100 |journal=The Western Political Quarterly |volume=15 |issue=1 |pages=93–110 |doi=10.2307/446100 |jstor=446100 |issn=0043-4078}}</ref> Feldmaršal Sarit Thanarat je leta 1957 z državnim udarom prevzel oblast in nato razveljavil Phibunove demokratične reforme ter stranki Khana Ratsadon prepovedal politično delovanje. Njegova vladavina med letoma 1959 in 1963 je bila avtokratska; svojo legitimnost je gradil na božanskem statusu monarha in z usmerjanjem zvestobe vlade in javnosti do kralja. Čeprav je bil Phibun kritiziran zaradi tesnih odnosov z Združenimi državami, se je Sarit povezal z njimi in vojaško podprl invazijo Združenih držav na Vietnam leta 1961, pri čemer je vodil sočasno kampanjo protikomunističnih množičnih pobojev na Tajskem, ki se je nadaljevala pod njegovim naslednikom Thanomom Kittikachornom. Obdobji Sarit in Thanom sta sovpadali s pomembno modernizacijo in pozahodnjačenjem tajske družbe. Do hitre urbanizacije je prišlo, ko je podeželsko prebivalstvo iskalo delo v rastočih mestih, kot je Bangkok. Gospodarski razvoj in izobraževanje sta omogočila vzpon mestnega srednjega razreda. Rast tega gospodarstva, ki je temeljilo na plačanem delu in ne na samooskrbnem kmetijstvu, je povzročila večjo razredno zavest in simpatije do Komunistične partije Tajske, medtem ko so univerzitetno izobraženi študenti oblikovali gibanja proti vojaški diktaturi. Oktobra 1973 se je začel ljudski upor proti vladi Thanom, ki je prinesel konec tajskega vojaškega režima. Kot odgovor na množične poboje protestnikov je kralj Adulyadej za predsednika vlade imenoval Sanyo Dharmasaktija, kar je bilo prvič, da je kralj neposredno posegel v tajsko politiko po letu 1932. Posledice dogodka so zaznamovale kratkotrajno parlamentarno demokracijo, ki se pogosto imenuje »doba razcveta demokracije« (ยุคประชาธิปไตยเบ่งบาน). === Prehod v demokracijo === Obdobje nemirov in nestabilnosti po vstaji ter strah pred komunističnim prevzemom oblasti po padcu [[Sajgon]]a leta 1975 je doseglo vrhunec s pokolom na univerzi Thammasat oktobra 1976. Državni udar tistega dne je Tajski prinesel novo skrajno desničarsko vlado, ki je zatrla medije, uradnike in intelektualce ter sprožila komunistični upor. Naslednje leto je bil izveden še en državni udar, ki je leta 1978 nekaterim komunističnim borcem ponudila amnestijo.<ref>{{Cite news |date=2 December 1982 |title=Thailand ..Communists Surrender En Masse |work=Ottawa Citizen |url=https://news.google.com/newspapers?id=2r4yAAAAIBAJ&sjid=Ee8FAAAAIBAJ&dq=thai%20communists&pg=1189%2C1418196 |access-date=8 August 2023 |archive-date=1 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200401005725/https://news.google.com/newspapers?id=2r4yAAAAIBAJ&sjid=Ee8FAAAAIBAJ&dq=thai%20communists&pg=1189%2C1418196 |url-status=live }}</ref> Na valu desničarskih čustev, ki so jih podžgali begunska kriza v Indokini, napadi na vietnamsko mejo in gospodarske težave, je bil leta 1980 za predsednika vlade imenovan vojaški mogotec Prem Tinsulanonda. Po pogajanjih s Premom so komunisti do leta 1983 opustili upor. Premovo premierstvo so poimenovali ''poldemokracija'', ker je bil parlament sestavljen iz izvoljenih članov predstavniškega doma in imenovanih članov senata. V 1980-ih se je v politiko vse bolj vmešaval tudi monarh, ki je leta 1981 in 1985 preprečil dva državna udara proti Prema. Leta 1988 je Tajska prvič po letu 1976 dobila svobodno izvoljenega predsednika vlade. Chatichai Choonhavan je vladal tri leta, preden je bil strmoglavljen z državnim udarom, ki je napovedal dveletno vojaško vladavino pod Nacionalnim svetom za ohranjanje miru.<ref>{{Cite web |title=Partial democracy and the search for a new political order |url=https://www.britannica.com/place/Thailand/The-postwar-crisis-and-the-return-of-Phibunsongkhram#ref52686 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323005841/https://www.britannica.com/place/Thailand/The-postwar-crisis-and-the-return-of-Phibunsongkhram#ref52686 |archive-date=23 March 2018 |access-date=11 March 2018 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Eden od voditeljev državnega udara, Suchinda Kraprayoon, je bil po splošnih volitvah leta 1992 imenovan za predsednika vlade večinske koalicijske vlade. To je povzročilo ljudske demonstracije v Bangkoku, ki so se končale s krvavim vojaškim zatrtjem. Kralj je posredoval v dogodku, podelil amnestijo sprtim stranem in prisilil Suchindo k odstopu. Azijska finančna kriza leta 1997 se je začela na Tajskem in končala 40 let neprekinjene gospodarske rasti države. Vlada Chavalita Yongchaiyudha je vzela posojilo MDS za podporo okrevanju.<ref>{{Cite web |title=Thailand Letter of Intent, August 14, 1997 |url=https://www.imf.org/external/np/loi/081497.htm |access-date=2025-08-17 |website=imf.org}}</ref> [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|Potres in cunami v Indijskem oceanu leta 2004]] sta prizadela državo, večinoma na jugu, in zahtevala približno 5400 življenj v [[Phuket]]u, Phang Ngi, Ranongu, Krabiju, Trangu in Satunu, na tisoče pa jih je še vedno pogrešanih.<ref>{{Cite web |date=2023-12-26 |title=Concerns arise over warning systems as Boxing Day marks 19 years since 2004 tsunami |url=https://www.nationthailand.com/thailand/general/40034141 |access-date=2024-05-19 |website=nationthailand |language=en-US |archive-date=19 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240519044456/https://www.nationthailand.com/thailand/general/40034141 |url-status=live }}</ref> Populistična stranka Thai Rak Thai, ki jo je vodil premier Thaksin Shinawatra, je vladala od leta 2001 do 2006. Njegova politika je bila uspešna pri zmanjševanju revščine na podeželju in zagotavljanju univerzalnega zdravstvenega varstva. Vendar je bil Thaksin obravnavan kot koruptiven populist, ki je uničeval srednji razred, da bi si zagotovil prednost sebi in podeželskim revnim. Soočil se je tudi s kritikami zaradi svojega odziva na upor na jugu Tajske, ki se je stopnjeval od leta 2004. Poleg tega so bila njegova priporočila podeželskim revnim v neposrednem nasprotju s priporočili kralja Bhumibola, kar je sprožilo jezo rojalistov, močne frakcije na Tajskem. Rojalisti so si v odgovor izmislili zgodbo o tem, kako so se Thaksin in njegovi »svetovalci zbrali na Finskem, da bi načrtovali strmoglavljenje monarhije«. Medtem so se v njegovem drugem mandatu predsednika vlade začeli množični protesti proti Thaksinu, ki jih je vodila Ljudska zveza za demokracijo (PAD). Monarhija in vojska sta se sčasoma dogovorili o odstavitvi voditelja. V tem primeru je vojska najprej zaprosila kralja za dovoljenje za odstavitev Thaksina, vendar je bilo dovoljenje zavrnjeno. Nato pa je kralj zavrnil Thaksinovo izbiro za vodenje vojske in dovolil, da je na oblast prišel vojaški voditelj, ki si je želel državnega udara. Nato je vojska leta 2006 z državnim udarom razpustila Thaksinovo stranko in več kot sto njenim vodilnim delavcem prepovedala politično delovanje. Po državnem udaru je bila vzpostavljena vojaška vlada, ki je trajala eno leto.<ref>{{Cite journal |last=Connors |first=Michael K. |date=28 November 2008 |title=Thailand-Four elections and a coup |url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10357710802480717 |url-status=live |journal=Australian Journal of International Affairs |volume=62 |issue=4 |pages=478, 483–484 |doi=10.1080/10357710802480717 |issn=1035-7718 |s2cid=154415628 |url-access=subscription |archive-url=https://web.archive.org/web/20230811000243/https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10357710802480717 |archive-date=11 August 2023 |access-date=8 August 2023}}</ref> Vrnitev k demokraciji je bil proces, v katerem je bilo zelo aktivno vključeno ljudstvo. Ljudje so pogosto vdirali v vladne stavbe, vojska pa je grozila z novim državnim udarom. Končno je bila leta 2007 izvoljena civilna vlada, ki jo je vodila s Thaksinom zavezniška Ljudska stranka moči (PPP). Še en protest, ki ga je vodila PAD, se je končal z razpustitvijo PPP, Demokratska stranka pa je namesto nje vodila koalicijsko vlado. Pro-Thaksinova Združena fronta za demokracijo proti diktaturi (UDD) je protestirala tako leta 2009 kot leta 2010, slednje pa se je končalo z nasilnim vojaškim zatrtjem, ki je povzročilo več kot 70 smrtnih žrtev med civilisti. [[File:2010 09 19 red shirt protest bkk 09.JPG|thumb|right|Združena fronta za demokracijo proti diktaturi, Rdeče majice, protest leta 2010]] Po splošnih volitvah leta 2011 je populistična stranka Pheu Thai dobila večino. Yingluck Shinawatra, Thaksinova mlajša sestra, je postala premierka. Odbor za ljudsko demokratično reformo je organiziral še en protest proti Shinawatri,[109] potem ko je vladajoča stranka predlagala zakon o amnestiji, ki bi koristil Thaksinu. Yingluck je razpustila parlament in razpisala je splošne volitve, vendar jih je ustavno sodišče razveljavilo. Kriza se je končala z novim državnim udarom leta 2014.<ref>{{cite journal |last1=Prasirtsuk |first1=Kitti |title=Thailand in 2014: Another Coup, a Different Coup? |journal=Asian Survey |date=2015 |volume=55 |issue=1 |pages=200–206 |doi=10.1525/as.2015.55.1.200 |jstor=10.1525/as.2015.55.1.200 |url=https://www.jstor.org/stable/10.1525/as.2015.55.1.200 |access-date=3 June 2024 |issn=0004-4687|url-access=subscription }}</ref> Nastali Nacionalni svet za mir in red, vojaška hunta pod vodstvom generala Prayuta Chan-o-cha, je državo vodil do leta 2019. Državljanske in politične pravice so bile omejene, v državi pa se je povečalo število primerov žalitve veličanstva. Politični nasprotniki in disidenti so bili poslani v taborišča za ''prilagoditev stališč''; akademiki so to opisali kot vzpon fašizma. Bhumibol, najdlje vladajoči tajski kralj, je umrl leta 2016, na prestol pa je stopil njegov sin Vajiralongkorn. Referendum in sprejetje veljavne tajske ustave sta se zgodila pod vladavino hunte. Hunta je tudi zavezala prihodnje vlade k 20-letnemu nacionalnemu strateškemu ''časovnemu načrtu'', ki ga je določila, s čimer je državo dejansko zaklenila v vojaško vodeno demokracijo.<ref>{{Cite journal |last=Montesano |first=Michael J. |year=2019 |title=The Place of the Provinces in Thailand's Twenty-Year National Strategy: Toward Community Democracy in a Commercial Nation? |url=https://www.iseas.edu.sg/images/pdf/ISEAS_Perspective_2019_60.pdf |url-status=live |journal=ISEAS Perspective |volume=2019 |issue=60 |pages=1–11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200913092250/https://www.iseas.edu.sg/images/pdf/ISEAS_Perspective_2019_60.pdf |archive-date=13 September 2020 |access-date=23 August 2020}}</ref> Leta 2019 se je hunta strinjala, da bo marca razpisala splošne volitve. Prayut je nadaljeval svoj premierski mandat s podporo koalicije stranke Palang Pracharath v predstavniškem domu in senata, ki ga je imenovala hunta, sredi obtožb o volilnih goljufijah. Prodemokratične proteste v letih 2020–21 so sprožili vse večji kraljevi prerogativi, demokratično in ekonomsko nazadovanje tajskih kraljevih oboroženih sil, ki jih je podpirala monarhija, po državnem udaru leta 2014, razpustitev prodemokratične stranke Future Forward, nezaupanje v splošne volitve leta 2019 in trenutni politični sistem, prisilna izginotja in smrti političnih aktivistov, vključno z Wanchalearmom Satsaksitom, ter škandali politične korupcije, ki so sprožili brez primere zahteve po reformi monarhije in najvišji občutek republikanizma v državi. Maja 2023 je na splošnih volitvah zmagala tajska reformistična opozicija, progresivna stranka Move Forward Party (MFP) in populistična stranka Pheu Thai, kar je pomenilo, da sta rojalistično-vojaški stranki, ki sta podpirali premierja Prayutha Chan-ocho, izgubili oblast. 22. avgusta 2023 je Srettha Thavisin iz populistične stranke Pheu Thai postal novi tajski premier, medtem ko se je milijarderski voditelj stranke Pheu Thai Thaksin Shinawatra po letih samoiniciativnega izgnanstva vrnil na Tajsko. Thavisina je ustavno sodišče 14. avgusta 2024 zaradi ''hudih kršitev etike'' razrešilo s položaja predsednika vlade.[123] == Geografija == {{glavni|Geografija Tajske}} [[File:Koh Tarutao, Thailand, Ancient Cambrian deposits.jpg|thumb|Ko Tarutao, provinca Satun]] Tajska s skupno površino 513.120 kvadratnih kilometrov je 50. največja država po skupni površini. Tajska obsega več različnih geografskih regij, ki delno ustrezajo provincialnim skupinam. Sever države je gorato območje [[Tajsko višavje|Tajskega višavja]], najvišja točka pa je [[Doi Inthanon]] v gorovju Thanon Thong Chai na 2565 metrih nadmorske višine. Severovzhod, [[Isan]], sestavlja [[planota Khorat]], ki jo na vzhodu omejuje reka [[Mekong]]. Središče države zavzema pretežno ravna dolina reke [[Chao Phraya]], ki se izliva v Tajski zaliv. Južna Tajska je sestavljena iz ozke [[Kra (ožina)|ožine Kra]], ki se širi na [[Malajski polotok]]. Chao Phraya in reka Mekong sta nepogrešljiva vodotoka podeželske Tajske. Industrijska pridelava poljščin uporablja tako reke kot njihove pritoke. Tajski zaliv pokriva 320.000 kvadratnih kilometrov in ga napajajo reke Chao Phraya, Mae Klong, Bang Pakong in Tapi. Zaradi čistih plitvih voda ob obalah v južni regiji in ožini Kra prispeva k turističnemu sektorju. Na vzhodni obali [[Tajski zaliv|Tajskega zaliva]] sta glavno globokomorsko pristanišče kraljestva v Sattahipu in najbolj prometno trgovsko pristanišče Laem Chabang. Phuket, Krabi, Ranong, Phang Nga in Trang ter njihovi otoki ležijo ob obalah [[Andamansko morje|Andamanskega morja]]. === Podnebje === [[File:Koppen-Geiger Map THA present.svg|thumb|Tajski zemljevid Köppnove podnebne klasifikacije]] Na tajsko podnebje vplivajo [[monsun]]ski vetrovi, ki imajo sezonski značaj (jugozahodni in severovzhodni monsun). Večina države je razvrščena v Köppnovo tropsko savansko podnebje.<ref>{{Cite web |last=Dr. Susan L. Woodward |year=1997–2014 |title=Tropical Savannas |url=https://php.radford.edu/~swoodwar/biomes/?page_id=105 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131219124459/https://php.radford.edu/~swoodwar/biomes/?page_id=105 |archive-date=19 December 2013 |access-date=23 February 2014 |website=Biomes of the World |publisher=S. L. Woodward}}</ref> Večina juga, pa tudi vzhodni vrh, ima tropsko monsunsko podnebje. Deli juga imajo tudi podnebje [[tropski deževni gozd|tropskega deževnega gozda]]. Leto na Tajskem je razdeljeno na tri letne čase. Prva je deževna ali jugozahodna monsunska sezona (od sredine maja do sredine oktobra), ki jo povzroča jugozahodni veter iz Indijskega oceana. Padavine prispevajo tudi medtropska konvergenčna cona (ITCZ) in tropski cikloni, pri čemer sta avgust in september najbolj mokro obdobje v letu. Država prejme povprečno letno količino padavin od 1200 do 1600 mm. Zima ali severovzhodni monsun se pojavlja od sredine oktobra do sredine februarja. Večina Tajske ima suho vreme z blagimi temperaturami. Poletje ali predmonsunska sezona traja od od sredine februarja do sredine maja. Zaradi svoje lege v notranjosti in zemljepisne širine severni, severovzhodni, osrednji in vzhodni deli Tajske doživljajo dolgo obdobje toplega vremena, kjer lahko temperature med marcem in majem dosežejo do 40 °C, v nasprotju s pozimi na nekaterih območjih blizu ali pod 0 °C. Južna Tajska je značilna po blagem vremenu skozi vse leto z manj dnevnimi in sezonskimi nihanji temperatur zaradi morskih vplivov. Prejema obilne padavine, zlasti med oktobrom in novembrom. Tajska je med desetimi državami na svetu, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam. Še posebej je zelo ranljiva za dvig morske gladine in ekstremne vremenske dogodke.<ref>Overland, Indra et al. (2017) ''[https://www.researchgate.net/publication/320622312 Impact of Climate Change on ASEAN International Affairs: Risk and Opportunity Multiplier]'' ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200728065717/https://www.researchgate.net/publication/320622312_Impact_of_Climate_Change_on_ASEAN_International_Affairs_Risk_and_Opportunity_Multiplier |date=28 July 2020 }}), Norwegian Institute of International Affairs (NUPI) and Myanmar Institute of International and Strategic Studies (MISIS).</ref><ref>{{Cite web |date=29 October 2019 |title=Report: Flooded Future: Global vulnerability to sea level rise worse than previously understood |url=https://www.climatecentral.org/report/report-flooded-future-global-vulnerability-to-sea-level-rise-worse-than-previously-understood |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904125539/https://www.climatecentral.org/report/report-flooded-future-global-vulnerability-to-sea-level-rise-worse-than-previously-understood |archive-date=4 September 2022 |access-date=5 September 2022 |website=climatecentral.org}}</ref> === Biotska raznovrstnost in ohranjanje narave === [[File:Khaoyai 06.jpg|thumb|Populacija [[Azijski slon|azijskih slonov]] v tajski divjini se je zmanjšala na približno 2000–3000.<ref name="Elephants">{{Cite web |title=Thailand's Elephants |url=http://www.thailandelephant.org/en/thaielephant.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305080708/http://www.thailandelephant.org/en/thaielephant.html |archive-date=5 March 2015 |access-date=3 March 2015 |website=Thai Elephant Conservation Center}}</ref>]] Narodni parki na Tajskem so opredeljeni kot območja, ki vsebujejo naravne vire ekološkega pomena ali edinstvene lepote ali rastlinstvo in živalstvo posebnega pomena. Tajska zavarovana območja vključujejo 156 [[narodni park|narodnih parkov]], 58 zatočišč za prostoživeče živali, 67 območij, kjer ni lova in 120 gozdnih parkov. Pokrivajo skoraj 31 odstotkov ozemlja kraljestva.<ref name="PRD">{{cite web |url=https://thailand.prd.go.th/1700/ewt/thailand/ewt_news.php?nid=8297&filename=index |title=Five New National Parks in Thailand |date=6 August 2019 |department=The Government Public Relations Department |access-date=4 January 2022 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=June 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Parke upravlja Oddelek za narodne parke, prostoživeče živali in rastline (DNP) Ministrstva za naravne vire in okolje (MNRE). Tajska ima povprečne, a vse boljše rezultate na svetovnem indeksu okoljske uspešnosti (EPI), saj se je leta 2016 uvrstila na 91. mesto od 180 držav. Okoljska področja, kjer se Tajska uvršča najslabše (tj. najvišje), so kakovost zraka (167), vplivi kmetijske industrije na okolje (106) ter podnebni in energetski sektor (93), slednji predvsem zaradi visokih emisij CO2 na proizvedeno kWh. Tajska se najbolje (tj. najnižje uvršča) pri upravljanju vodnih virov (66), pri čemer se v prihodnosti pričakujejo nekatere večje izboljšave, in pri sanitarijah (68).<ref>{{Cite journal |title=2016 Report |url=http://epi.yale.edu/reports/2016-report |url-status=dead |journal=EPI Report |archive-url=https://web.archive.org/web/20160204021925/http://epi.yale.edu/reports/2016-report |archive-date=4 February 2016 |access-date=17 December 2016}}</ref><ref>EPI (2016): [http://epi.yale.edu/country/thailand Thailand] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161227041212/http://epi.yale.edu/country/thailand |date=27 December 2016}}</ref> Država je imela leta 2019 povprečno oceno 6,00/10 na indeksu integritete gozdne krajine, kar jo uvršča na 88. mesto na svetu od 172 držav. Populacija slonov, nacionalnega simbola države, se je zmanjšala s 100.000 leta 1850 na približno 2000. Krivolovci že dolgo lovijo slone zaradi slonovine in kož, zdaj pa vse pogosteje zaradi mesa.<ref>{{Cite news |date=26 January 2012 |title=Poaching for meat poses new extinction risk to Thai elephants |work=The Guardian |agency=Associated Press |url=https://www.theguardian.com/environment/2012/jan/26/poaching-thailand-elephant-meat |url-status=live |access-date=4 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180205184341/https://www.theguardian.com/environment/2012/jan/26/poaching-thailand-elephant-meat |archive-date=5 February 2018}}</ref> Mlade slone pogosto ujamejo za uporabo v turističnih znamenitostih ali kot delovne živali, kjer so se pojavile trditve o slabem ravnanju. Leta 1989 je vlada prepovedala uporabo slonov za sečnjo, zaradi česar so mnogi lastniki slonov svoje udomačene živali preselili v turistično industrijo. Krivolov zaščitenih vrst ostaja velik problem. Tigre, leoparde in druge velike mačke lovijo zaradi njihovega kožuha. Številne gojijo ali lovijo zaradi mesa, ki naj bi imelo zdravilne lastnosti. Čeprav je takšna trgovina nezakonita, je znana tržnica Chatuchak v Bangkoku še vedno znana po prodaji ogroženih vrst.<ref>{{Cite web |last=Teena Amrit Gill |date=18 February 1997 |title=Endangered Animals on Restaurant Menus |url=http://www.monitor.net/monitor/9702a/endangeredfood.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070516023649/https://www.monitor.net/monitor/9702a/endangeredfood.html |archive-date=16 May 2007 |access-date=7 June 2007 |publisher=Albion Monitor/News}}</ref> Praksa gojenja divjih živali kot hišnih ljubljenčkov vpliva na vrste, kot so [[medved ogrličar|azijski črni medved]] (''Ursus thibetanus''), malajski medved (''Helarctos malayanus malayanus''), beloroki gibon (''Hylobates lar''), gibon ''Hylobates pileatus'' in binturong (''Arctictis binturong'').<ref>{{Cite web |title=Thai Forests: Dept. National Parks, Wildlife & Plants |url=http://www.tscwa.org/forests/index.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141126041139/http://tscwa.org/forests/index.html |archive-date=26 November 2014 |publisher=Thai Society for the Conservation of Wild Animals}}</ref> == Upravna delitev == Tajska je unitarna država; upravne službe izvršilne veje so z Zakonom o nacionalni vladni organizaciji, BE 2534 (1991), razdeljene na tri ravni: centralno, pokrajinsko in lokalno. Tajska je sestavljena iz 76 provinc ({{lang|th|จังหวัด}}, ''changwat''),<ref>{{Cite web |date=13 March 2020 |title=ประกาศกรมการปกครอง เรื่อง แจ้งข้อมูลทางการปกครอง |url=http://www.oic.go.th/FILEWEB/CABINFOCENTER17/DRAWER007/GENERAL/DATA0000/00000024.PDF |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210520091920/http://www.oic.go.th/FILEWEB/CABINFOCENTER17/DRAWER007/GENERAL/DATA0000/00000024.PDF |archive-date=20 May 2021 |access-date=4 March 2018 |website=กรมการปกครอง |language=th}}</ref> ki so upravne delitve prve ravni. Obstajata tudi dve posebej upravljani okrožji: glavno mesto [[Bangkok]] in [[Pattaya]]. Bangkok je na pokrajinski ravni in se zato pogosto šteje za provinco.<ref>{{cite web |last= |first= |title=Capital City |url=https://thailand.go.th/page/capital-city |access-date=2024-06-01 |website=The Government Public Relations Department |language=en}}</ref> Vsaka provinca je razdeljena na okrožja ({{lang|th|อำเภอ}}, ''amphoe''), okrožja pa so nadalje razdeljena na podokrožja ({{lang|th|ตำบล}}, ''tambons''). Ime glavnega mesta vsake province ({{lang|th|เมือง}}, mueang) je enako kot ime province. Na primer, glavno mesto province Chiang Mai (Changwat Chiang Mai) je Mueang Chiang Mai ali Chiang Mai. Vse guvernerje provinc in okrožne vodje, ki so upravitelji provinc oziroma okrožij, imenuje centralna vlada.<ref>{{Cite web |title=LOCAL PERSONNEL ADMINISTRATION B.E. 2542 (1999) |url=http://www.dla.go.th/upload/enDocument/2012/6/1_1.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190801073238/http://www.dla.go.th/upload/enDocument/2012/6/1_1.pdf |archive-date=1 August 2019 |access-date=11 December 2017 |website=Department of Local Administration (DLA)}}</ref> Tajske province so včasih združene v štiri do šest regij, odvisno od vira. Tajska je spremenljivo razdeljena na različne skupine regij, med katerimi sta najpomembnejši skupina šestih regij, ki se uporablja v geografskih študijah, in skupina štirih regij, ki je skladna s sistemom upravnega regionalnega združevanja Monthon, ki ga je prej uporabljalo ministrstvo za notranje zadeve. Te regije so največje podrazdelitve države. V nasprotju z upravnimi delitvami tajskih provinc regije nimajo več upravnega značaja, temveč se uporabljajo za statistične ali akademske namene. {{največja mesta | country = Tajska | kind = mesta po mestnem prebivalstvu | stat_ref = {{URL|https://onedptgis.dpt.go.th/onedpt-complain-ppl/ }} {{URL|https://www.bora.dopa.go.th}} | div_name = Province | city_1 = Bangkok {{!}}Bangkok | div_1 = Bangkok | pop_1 = 10.539.000 | img_1 = 4Y1A1150 Bangkok (33536339665).jpg | city_2 = Chiang Mai{{!}}Chiang Mai | div_2 = Chiang Mai Province{{!}}Chiang Mai | pop_2 = 1.198.000 | img_2 = Panoramic view of Chiang Mai City.jpg | city_3 = Nakhon Ratchasima{{!}}Nakhon Ratchasima | div_3 = Nakhon Ratchasima Province{{!}}Nakhon Ratchasima | pop_3 = 466.098 | img_3 = | city_4 = Khon Kaen{{!}}Khon Kaen | div_4 = Khon Kaen Province{{!}}Khon Kaen | pop_4 = 412.758 | img_4 = | city_5 = Hat Yai{{!}}Hat Yai | div_5 = Songkhla Province{{!}}Songhkla | pop_5 = 404.044 | city_6 = Udon Thani{{!}}Udon Thani | div_6 = Udon Thani Province{{!}}Udon Thani | pop_6 = 400.581 | city_7 = Chonburi{{!}}Chonburi | div_7 = Chonburi Province{{!}}Chonburi |pop_7 = 342.959 | city_8 = Pattaya{{!}}Pattaya | div_8 = Chonburi Province{{!}}Chonburi | pop_8= 328.961 | city_9 = Si Racha{{!}}Si Racha | div_9 = Chonburi Province{{!}}Chonburi | pop_9 = 327.172 | city_10 = Phitsanulok{{!}}Phitsanulok | div_10 = Phitsanulok Province{{!}}Phitsanulok | pop_10 = 281.929 }} <noinclude> == Demografija == Tajska je imela leta 2024 ocenjeno 65,97 milijona prebivalcev. Prvi popis prebivalstva Tajske leta 1909 je ugotovil, da je prebivalstvo štelo 8,2 milijona.<ref>{{Cite web |title=The Population of Thailand from 1909 to 2000 |url=http://doc.nso.go.th/en/census/poph/prelim_e.htm |publisher=National Statistical Office (Thailand) |access-date=10 August 2023 |archive-date=10 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810230406/http://doc.nso.go.th/en/census/poph/prelim_e.htm |url-status=live }}</ref> Prebivalstvo Tajske je večinoma podeželsko, skoncentrirano na območjih pridelave riža v osrednjih, severovzhodnih in severnih regijah. Približno 44,2 % prebivalstva Tajske je leta 2010 živelo v urbanih območjih, kar se je počasi povečevalo z 29,4 % v popisu leta 1990 in 31,1 % v popisu leta 2000.<ref>{{Cite web |year=2012 |title=20230512163226_54316.pdf |url=https://www.nso.go.th/nsoweb/storage/title_presentation/2023/20230512163226_54316.pdf |access-date=2 January 2024 |website=National Statistical Office |page=12 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101181315/https://www.nso.go.th/nsoweb/storage/title_presentation/2023/20230512163226_54316.pdf |url-status=live }}</ref> Vladni program načrtovanja družine na Tajskem je povzročil dramatičen upad rasti prebivalstva s 3,1 % leta 1960 na približno 0,4 % danes. Leta 1970 je v tajskem gospodinjstvu živelo povprečno 5,7 ljudi; leta 2022 je bila povprečna velikost tajskega gospodinjstva 3 osebe. Zdaj je več kot 20 % prebivalstva starejšega od 60 let in ima nizko rodnost, kar predstavlja gospodarske izzive. Razmerje med spoloma med moškimi in ženskami je 1,05, pri čemer je na Tajskem nekoliko več moških. Skupna stopnja rodnosti na Tajskem se je leta 2024 znižala na 1,0.<ref name="chairith">{{Cite web |last=Yonpiam |first=Chairith |date=2 Feb 2025 |title=Experts urge action as declining birth rate set to hit Thai workforce |url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2952626/experts-urge-action-as-declining-birth-rate-set-to-hit-thai-workforce |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250604161928/https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2952626/experts-urge-action-as-declining-birth-rate-set-to-hit-thai-workforce |archive-date=4 June 2025 |access-date=14 August 2025 |website=Bangkok Post}}</ref> To Tajsko uvršča med države z izjemno nizko stopnjo rodnosti. === Etnične skupine=== [[File:Thailand (272021437).jpg|thumb|Dekleta iz gorskih plemen na severovzhodu Tajske]] Od leta 2010 Tajci predstavljajo večino prebivalstva Tajske (95,9 %). Preostalih 4,1 % prebivalstva so Burmanci (2,0 %), drugi (1,3 %) in nedoločeni (0,9 %). Glede na genetske raziskave so bili današnji Tajci razdeljeni v tri skupine: severna skupina (Khon Mueang) je tesno povezana z etničnimi skupinami Tai na jugu Kitajske, severovzhodna skupina (Isani) je mešana skupina Tai in več avstroazijsko govorečih etničnih skupin, medtem ko si osrednja in južna skupina (prej imenovani Siamci) močno delita genetske profile z ljudstvom Mon.<ref name=genetic2>{{cite journal|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/063172v1.full|title=Complete mitochondrial genomes of Thai and Lao populations indicate an ancient origin of Austroasiatic groups and demic diffusion in the spread of Tai-Kadai languages|doi=10.1007/s00439-016-1742-y|journal=Human Genetics|author1=Wibhu Kutanan |author2=Jatupol Kampuansai |author3=Metawee Srikummool |author4=Daoroong Kangwanpong |author5=Silvia Ghirotto |author6=Andrea Brunelli |author7=Mark Stoneking|year=2016|volume=136 |issue=1 |pages=85–98 |pmid=27837350 |pmc=5214972 |archivedate=18 January 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240118183802/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/063172v1.full|hdl=11858/00-001M-0000-002C-0639-D|hdl-access=free}}</ref><ref name=genetic3>{{cite journal|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/162610v1.full|title=New insights from Thailand into the maternal genetic history of Mainland Southeast Asia|doi=10.1038/s41431-018-0113-7|year=2017|accessdate=19 January 2024|author1=Wibhu Kutanan |author2=Jatupol Kampuansai |author3=Andrea Brunelli |author4=Silvia Ghirotto |author5=Pittayawat Pittayaporn |author6=Sukhum Ruangchai |author7=Roland Schröder |author8=Enrico Macholdt |author9=Metawee Srikummool |author10=Daoroong Kangwanpong |author11=Alexander Hübner |author12=Leonardo Arias Alvis |author13=Mark Stoneking|journal=European Journal of Human Genetics|volume=26 |issue=6 |pages=898–911 |pmid=29483671 |pmc=5974021 |archivedate=18 January 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240118231746/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/162610v1.full|hdl=21.11116/0000-0001-7EEF-6|hdl-access=free}}</ref> Glede na poročilo kraljeve tajske vlade o državi za leto 2011 odboru ZN, odgovornemu za Mednarodno konvencijo za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije, ki je na voljo pri Oddelku za spodbujanje pravic in svoboščin tajskega ministrstva za pravosodje: 3  je na Tajskem uradno priznanih 62 etničnih skupnosti. Dvajset milijonov osrednjih Tajcev (skupaj s približno 650.000 Khorat Tajci) je predstavljalo približno 20.650.000 (34,1 odstotka) od 60.544.937 prebivalcev države v času dokončanja podatkov Etnolingvističnih zemljevidov Tajske Univerze Mahidol (1997).<ref name="Ethnolinguistic 2004">{{Cite book |url=http://www.newmandala.org/wp-content/uploads/2015/05/Thailand-Ethnolinguistic-Maps.pdf |title=Ethnolinguistic Maps of Thailand |date=2004 |publisher=Office of the National Culture Commission |language=th |access-date=8 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009124208/http://www.newmandala.org/wp-content/uploads/2015/05/Thailand-Ethnolinguistic-Maps.pdf |archive-date=9 October 2016 |url-status=dead}}</ref> Poročilo o Tajski iz leta 2011 navaja podatke o prebivalstvu gorskih ljudstev (»hribovskih plemen«) in etničnih skupnosti na severovzhodu ter izrecno navaja, da se v glavnem zanaša na podatke Etnolingvističnih zemljevidov Tajske Univerze Mahidol. Čeprav torej več kot 3,288 milijona ljudi samo na severovzhodu ni bilo mogoče kategorizirati, so podatki o prebivalstvu in odstotkih drugih etničnih skupnosti okoli leta 1997 znani za celotno Tajsko in predstavljajo minimalno število prebivalcev. V padajočem vrstnem redu so največji (enaki ali večji od 400.000): *a) 15.080.000 Laocev (24,9 odstotka), ki jih sestavljajo tajski Laosi (14 milijonov) in druge manjše laoške skupine, in sicer tajski Loei (400–500.000), Lao Lom (350.000), Lao Wiang/Klang (200.000), Lao Khrang (90.000), Lao Ngaew (30.000) in Lao Ti (10.000); *b) šest milijonov Khon Muangov (9,9 odstotka, imenovanih tudi severni Tajci); *c) 4,5 milijona Pak Taijev (7,5 odstotka, imenovanih tudi južni Tajci); *d) 1,4 milijona kmerskih Leujev (2,3 odstotka, imenovanih tudi severni Kmeri); *e) 900.000 Malajcev (1,5 %); *f) 500.000 Nyaw (0,8 odstotka); *g) 470.000 Phu Thai (0,8 odstotka); *h) 400.000 Kuy/Kuay (znanih tudi kot Suay) (0,7 odstotka) in *i) 350.000 Karen (0,6 odstotka).: 7–13  Tajski Kitajci, vključno s tistimi s pomembnim kitajskim poreklom, predstavljajo 14 % prebivalstva, medtem ko Tajci z delnim kitajskim poreklom predstavljajo do 40 % prebivalstva.<ref>{{Cite journal |last=Luangthongkum |first=Theraphan |author-link= |year=2007 |title=The Position of Non-Thai Languages in Thailand |journal=Language, Nation and Development in Southeast Asia |page=191}}</ref> Tajski Malajci predstavljajo tudi 3 % tajske dediščine, preostanek pa sestavljajo Monsi, Kmeri in različna 'hribovska plemena'. Naraščajoče število migrantov iz sosednjih držav [[Mjanmar]], [[Laos]] in [[Kambodža]], pa tudi iz [[Nepal]]a in [[Indija|Indije]], je skupno število tujih prebivalcev leta 2009 povečalo na približno 3,5 milijona, v primerjavi z ocenjenimi 2 milijona leta 2008. Na Tajskem živi približno 41.000 Britancev in 20.000 Avstralcev.<ref>{{Cite news |last=McGeown |first=Kate |date=14 December 2006 |title=Hard lessons in expat paradise |publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6176647.stm |url-status=live |access-date=1 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090813164737/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6176647.stm |archive-date=13 August 2009}}</ref><ref>{{Cite web |date=3 July 2008 |title=Speech to the Australian-Thai Chamber of Commerce |url=http://foreignminister.gov.au/speeches/2008/080704_bangkok.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20190612030327/https://foreignminister.gov.au/speeches/2008/080704_bangkok.html |archive-date=12 June 2019 |access-date=12 November 2019 |website=Australian Minister for Foreign Affairs and Trade}}</ref> === Jezik === {{multiple image | perrow = 2/1 | total_width = 300 | caption_align = center | align = left | image1 = Thailand ethnic map.svg | caption1 = Etnolingvistični zemljevid Tajske | image2 = Bangkok National Museum - 2017-04-22 (008).jpg | caption2 = Silajaruek kraljestva Sukhothai so stotine kamnitih napisov, ki tvorijo zgodovinski zapis tega obdobja. }} Tajščina je uradni jezik. Je jezik iz skupine ''kra-dai'', ki je tesno povezan z laoščino, šanščino v Mjanmaru in številnimi manjšimi jeziki, ki se govorijo v loku od [[Hainan]]a in [[Junan]]a proti jugu do kitajske meje. Je glavni jezik izobraževanja in vlade ter se govori po vsej državi.<ref name=":1">{{Cite book |last=Lewis |first=M. Paul |url=https://archive.org/details/ethnologuelangua0000unse_k9t5 |title=Ethnologue : languages of the world |publisher=SIL International |year=2009 |edition=16th |location=Dallas, Texas |pages=529–533, 829–831|isbn=978-1-55671-216-6 }}</ref> Standard temelji na narečju osrednjega tajskega ljudstva in je napisan v tajski abecedi, abugida pisavi, ki se je razvila iz kmerske abecede.<ref name="hartmann">{{citation |last1=Hartmann |first1=John F. |title=The spread of South Indic scripts in Southeast Asia |year=1986 |page=8}}</ref> Kraljeva tajska vlada je priznala dvainšestdeset jezikov. Za namene nacionalnega popisa prebivalstva obstajajo štiri narečja tajščine; ta delno sovpadajo z regionalnimi oznakami, kot sta južna tajščina in severna tajščina. Največji tajski manjšinski jezik je laoško narečje jezika Isan, ki se govori v severovzhodnih provincah. Na skrajnem jugu je kelantansko-pattanska malajščina primarni jezik malajskih muslimanov. Številno tajsko kitajsko prebivalstvo govori tudi različne različice kitajščine, pri čemer je najbolje zastopano narečje Teochew. Govorijo se tudi številni plemenski jeziki, vključno z avstroazijskimi jeziki, kot so mon, kmerščina in mlabri; avstronezijskimi jeziki, kot so cham, moken in urak lawoi'; kitajsko-tibetanskim jezikom, kot so lawa, akha in karen; ter drugimi tajskimi jeziki, kot sta phu thai in saek. Hmong je član jezikov hmong-mien, ki danes veljajo za samostojno jezikovno družino.<ref>{{Cite web |title=Thailand {{!}} Ethnologue Free |url=https://www.ethnologue.com/country/TH/ |access-date=2024-04-12 |website=Ethnologue (Free All) |archive-date=9 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230309065755/https://www.ethnologue.com/country/TH/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == Tajsko gospodarstvo je močno odvisno od izvoza, saj izvoz predstavlja več kot dve tretjini bruto domačega proizvoda (BDP). Tajska letno izvozi blago in storitve v vrednosti več kot 105 milijard ameriških dolarjev. Glavni izvozni izdelki vključujejo avtomobile, računalnike, električne aparate, riž, tekstil in obutev, ribiške proizvode, gumo in nakit. Tajska je gospodarstvo v vzponu in velja za novo industrializirano državo. Tajska je imela leta 2017 BDP v višini 1,236 bilijona ameriških dolarjev (na podlagi paritete kupne moči). Tajska je drugo največje gospodarstvo v jugovzhodni Aziji, takoj za Indonezijo. Uvršča se na sredino lestvice razpršenosti bogastva v jugovzhodni Aziji, saj je četrta najbogatejša država po BDP na prebivalca, takoj za Singapurjem, Brunejem in Malezijo. Tajska deluje kot sidrno gospodarstvo za sosednja razvijajoča se gospodarstva Laosa, Mjanmara in Kambodže. V tretjem četrtletju 2014 je stopnja brezposelnosti na Tajskem po podatkih Tajskega nacionalnega odbora za gospodarski in socialni razvoj (NESDB) znašala 0,84 %. Leta 2017 je tajsko gospodarstvo, prilagojeno inflaciji, zraslo za 3,9 %, kar je več kot 3,3 % leta 2016, kar pomeni najhitrejšo rast od leta 2012. Visoka javna poraba, zlasti med pandemijo COVID-19, je oblasti spodbudila k dvigu zgornje meje tajskega javnega dolga s 60 % na 70 % BDP. Od leta 2024 se Tajska spopada z nizko produktivnostjo, slabo izobrazbo, visokim dolgom gospodinjstev, nizkimi zasebnimi naložbami in počasno gospodarsko rastjo,[209][210] pri čemer je skupina za ekonomske raziskave napovedala letno rast BDP pod 2 % v naslednjih desetletjih brez strukturnih reform. === Turizem === [[File:0000140 - Wat Arun Ratchawararam 005.jpg|250px|thumb|[[Wat Arun]], [[Bangkok]], je med najbolj znanimi znamenitostmi Tajske]] Turizem predstavlja približno 6 % gospodarstva države. Pred pandemijo je bila Tajska osma najbolj obiskana država na svetu glede na lestvico svetovnega turizma, ki jo je sestavila Svetovna turistična organizacija Združenih narodov. Leta 2019 je Tajsko obiskalo 39,8 milijona mednarodnih turistov in je bila četrta najvišja država v mednarodnem turizmu, ki je zaslužila 60,5 milijarde ameriških dolarjev. Tajska je bila leta 2013 najbolj obiskana država v jugovzhodni Aziji, glede na podatke Svetovne turistične organizacije. Ocene prihodkov od turizma, ki neposredno prispevajo k tajskemu BDP v višini 12 bilijonov bahtov, se gibljejo od 9 odstotkov (1 bilijon bahtov) (2013) do 16 odstotkov. Če vključimo posredne učinke turizma, naj bi predstavljal 20,2 odstotka (2,4 bilijona bahtov) tajskega BDP.<ref>{{Cite book |url=http://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic%20impact%20research/country%20reports/thailand2014.pdf |title=Travel and Tourism, Economic Impact 2014: Thailand |date=2014 |publisher=World Travel & Tourism Council |edition=2014 |location=London |access-date=10 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150319212933/http://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic%20impact%20research/country%20reports/thailand2014.pdf |archive-date=19 March 2015 |url-status=dead}}</ref>{{rp|1}} Azijski turisti obiščejo Tajsko predvsem zaradi Bangkoka in zgodovinskih, naravnih in kulturnih znamenitosti v njegovi bližini. Zahodni turisti poleg Bangkoka in okolice potujejo na južne plaže in otoke. Sever je glavna destinacija za pohodništvo in pustolovska potovanja s svojimi raznolikimi etničnimi manjšinami in gozdnatimi gorami. Regija z najmanj turistov je Isan. Za sprejem tujih obiskovalcev je bila ustanovljena ločena turistična policija s pisarnami na glavnih turističnih območjih in telefonsko številko za klic v sili.<ref>[http://www.amazing-thailand.com/Police.html Tourist Police in Thailand] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080703161503/http://www.amazing-thailand.com/Police.html |date=3 July 2008 }}. Amazing-Thailand.com. Retrieved 16 September 2010.</ref> Tajska se po podatkih Svetovnega sveta za potovanja in turizem uvršča na peto mesto po porabi za medicinski turizem na svetu, saj je leta 2018 privabila več kot 2,5 milijona obiskovalcev in je številka ena v Aziji.<ref>{{Cite web |title=Medical Tourism Report |url=https://wttc.org/en-gb/Research/Insights |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200516071216/https://wttc.org/en-gb/Research/Insights |archive-date=16 May 2020 |access-date=15 May 2020 |publisher=WTTC}}</ref> Država je priljubljena zaradi vse večje prakse operacij spremembe spola (SRS) in kozmetične kirurgije. V letih 2010–2012 je več kot 90 % medicinskih turistov potovalo na Tajsko zaradi SRS. Prostitucija na Tajskem in spolni turizem sta prav tako dejanski del gospodarstva. Kampanje promovirajo Tajsko kot eksotično, da bi privabile turiste.<ref>Ocha, Witchayanee. "Transsexual emergence: gender variant identities in Thailand". ''Culture, Health & Sexuality''14.5 (2012): 563–575. Web.</ref> Ena od ocen, objavljenih leta 2003, je ocenila, da trgovina znaša 4,3 milijarde ameriških dolarjev na leto oziroma približno 3 % tajskega gospodarstva. Domneva se, da se vsaj 10 % turističnih dolarjev porabi za trgovino s spolnimi storitvami.<ref>{{Cite web |last=Martin |first=Lorna |date=25 January 2006 |title=Paradise Revealed |url=http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2006/01/25/2003290710/4 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141202022539/http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2006/01/25/2003290710/4 |archive-date=2 December 2014 |access-date=29 January 2015 |website=Taipei Times}}</ref> === Kmetijstvo in naravni viri === [[File:Rice farmers Mae Wang Chiang Mai Province.jpg|thumb|Tajska je že dolgo ena največjih izvoznic [[riž]]a na svetu. 49 % odstotkov tajske delovne sile je zaposlenih v kmetijstvu.]] 49 % odstotkov tajske delovne sile je zaposlenih v kmetijstvu. [[Riž]] je najpomembnejši pridelek v državi in ​​Tajska je bila dolgo vodilna svetovna izvoznica riža, do nedavnega pa je zaostajala za Indijo in Vietnamom.<ref>International Grains Council. [http://www.igc.int/en/downloads/gmrsummary/gmrsumme.pdf "Grain Market Report (GMR444)"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140702110607/http://www.igc.int/en/downloads/gmrsummary/gmrsumme.pdf |date=2 July 2014 }}, London, 14 May 2014. Retrieved 13 June 2014.</ref> Tajska ima najvišji odstotek obdelovalnih zemljišč, 27,25 %, od vseh držav v širši podregiji Mekong. Približno 55 % obdelovalnih zemljišč se uporablja za pridelavo riža. Kmetijstvo doživlja prehod iz delovno intenzivnih in prehodnih metod v bolj industrializiran in konkurenčen sektor. Med letoma 1962 in 1983 je kmetijski sektor v povprečju rasel za 4,1 % na leto, med letoma 1983 in 2007 pa je še naprej rasel za 2,2 %. Relativni prispevek kmetijstva k BDP se je zmanjšal, medtem ko se je izvoz blaga in storitev povečal. Poleg tega je dostop do biokapacitet na Tajskem nižji od svetovnega povprečja. Leta 2016 je imela Tajska na svojem ozemlju 1,2 globalnega hektarja biokapacitet na osebo, kar je nekoliko manj od svetovnega povprečja 1,6 globalnega hektarja na osebo.<ref>{{Cite journal |last1=Lin |first1=David |last2=Hanscom |first2=Laurel |last3=Murthy |first3=Adeline |last4=Galli |first4=Alessandro |last5=Evans |first5=Mikel |last6=Neill |first6=Evan |last7=Mancini |first7=Maria Serena |last8=Martindill |first8=Jon |last9=Medouar |first9=Fatime-Zahra |last10=Huang |first10=Shiyu |last11=Wackernagel |first11=Mathis |year=2018 |title=Ecological Footprint Accounting for Countries: Updates and Results of the National Footprint Accounts, 2012–2018 |journal=Resources |volume=7 |issue=3 |pages=58 |doi=10.3390/resources7030058 |doi-access=free|bibcode=2018Resou...7...58L }}</ref> Nasprotno pa so leta 2016 porabili 2,5 globalnega hektarja biokapacitet – njihov ekološki odtis porabe. To pomeni, da porabijo približno dvakrat več biokapacitet, kot jih ima Tajska, kar povzroča primanjkljaj. == Kultura == Tajska kultura in tradicije vključujejo vplive iz Indije, Kitajske, Kambodže in preostale jugovzhodne Azije. Tajska nacionalna religija, [[teravadski budizem]], je osrednjega pomena za sodobno tajsko identiteto. Tajski budizem se je sčasoma razvil in vključuje številna regionalna prepričanja, ki izvirajo iz [[hinduizem|hinduizma]], [[Animizem|animizma]] in čaščenja prednikov. Uradni koledar na Tajskem temelji na vzhodni različici budistične dobe (BE). Današnja tajska identiteta je družbeni konstrukt režima Phibun v 1940-ih.<ref>{{cite web| last=Wongworakul|first=Eve|url=https://storymaps.arcgis.com/stories/d0392aa1bf6a48659b9d15fc557f7a2e|title=History of Pad Thai as a Symbol of Nationalism in Thailand|website=arcgis.com|date=21 December 2020|accessdate=9 May 2024|archive-date=10 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510003143/https://storymaps.arcgis.com/stories/d0392aa1bf6a48659b9d15fc557f7a2e|url-status=live}}</ref> Več etničnih skupin je posredovalo pri spremembah med svojo tradicionalno lokalno kulturo, nacionalno tajsko kulturo in globalnimi kulturnimi vplivi. Tudi tuji Kitajci predstavljajo pomemben del tajske družbe, zlasti v Bangkoku in okolici. Spoštovanje starejših in nadrejenih (po starosti, položaju, menihih ali določenih poklicih) je tajska navada, ki se odraža v številnih vrstah častnih izrazov === Umetnost === {{glavni|Tajska umetnost}} [[File:WatPhraKeaw Ramayana Chariot.JPG|thumb|Prizor iz epa ''Ramakien'', upodobljen na stenski poslikavi v Wat Phra Kaew]] Na izvor tajske umetnosti sta vplivala [[budistična umetnost]] in prizori iz indijskih epov. Tradicionalno tajsko kiparstvo skoraj izključno prikazuje podobe [[Buda|Bude]], kar je zelo podobno drugim slogom iz jugovzhodne Azije. Tradicionalno tajsko slikarstvo običajno sestavljajo ilustracije knjig in slikana ornamentika stavb, kot so palače in templji. Na tajsko umetnost so vplivale avtohtone civilizacije Mon in druge civilizacije. V obdobjih Sukhothai in Ayutthaya se je tajska umetnost razvila v svoj edinstven slog, kasneje pa so nanjo vplivali še drugi azijski slogi, predvsem šrilanški in kitajski. Tajsko kiparstvo in slikarstvo ter kraljevi dvori so zagotavljali pokroviteljstvo, saj so kot zasluge ali v spomin na pomembne dogodke postavljali templje in druga verska svetišča.<ref name="Buddhist Arts of Thailand">{{Cite web |title=Buddhist Arts of Thailand |url=http://www.buddhanet.net/pdf_file/budartthai2.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191211220801/http://www.buddhanet.net/pdf_file/budartthai2.pdf |archive-date=11 December 2019 |access-date=4 December 2019}}</ref> Tradicionalno tajsko slikarstvo je prikazovalo motive v dveh dimenzijah brez perspektive. Velikost vsakega elementa na sliki je odražala njegovo stopnjo pomembnosti. Primarna tehnika kompozicije je razdelitev površin: glavni elementi so med seboj ločeni s prostorskimi transformatorji. S tem je bila odpravljena vmesna pot, ki bi sicer pomenila perspektivo. Perspektiva je bila uvedena šele kot posledica zahodnega vpliva sredi 19. stoletja. Menih umetnik Khrua In Khong je znan kot prvi umetnik, ki je v tradicionalno tajsko umetnost uvedel linearno perspektivo.<ref>{{Cite news |last=PCL |first=Post Publishing |title=Wat Borommaniwat |work=Bangkok Post |url=https://www.bangkokpost.com/travel/sightseeing/26933/wat-borommaniwat}}</ref> Najpogostejši pripovedni motivi za slike so bili ali so: zgodbe Jataka, epizode iz Budovega življenja, budistična nebesa in pekel, teme, izpeljane iz tajskih različic [[Ramajana|Ramajane]] in [[Mahabharata|Mahabharate]], ter prizori vsakdanjega življenja. Nekateri prizori so pod vplivom tajske folklore, namesto da bi sledili strogi budistični ikonografiji. === Arhitektura === {{glavni|Tajska arhitektura}} Gibanje kraljestva Ayutthaya je zasnovano tako, da razkazuje moč in bogastvo. Templji v Ayutthayi so le redko gradili napušče, ki bi se raztezali od glavnega templja. Budistični templji na Tajskem so znani kot ''wati'', iz Pāḷi ''vāṭa'', kar pomeni ograjen prostor: tempelj ima obdajajočo steno, ki ga ločuje od posvetnega sveta. Arhitektura ''watov'' se razlikuje po postavitvi in ​​slogu, vendar se vsi držijo istih načel. === Literatura === Tajska literatura ima dolgo zgodovino. Že pred ustanovitvijo kraljestva Sukhothai so obstajala ustna in pisna dela. V času kraljestva Sukhothai je bila večina literarnih del napisanih v preprosti prozi z določenimi aliteracijskimi shemami. Med pomembnejša dela spada ''Napis kralja Ram Khamhaeng'', ki opisuje življenje v tistem času in velja za prvo literarno delo v tajski pisavi, vendar so nekateri zgodovinarji podvomili o njegovi pristnosti. ''Trai Phum Phra Ruang'', ki ga je leta 1345 napisal kralj Maha Thammaracha I., razlaga budistično filozofijo na podlagi obsežne študije s sklicevanjem na več kot 30 svetih besedil in bi ga lahko šteli za prvo raziskovalno disertacijo v državi.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Thai literature |url=https://www.britannica.com/art/Thai-literature |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201019151510/https://www.britannica.com/art/Thai-literature |archive-date=19 October 2020 |access-date=11 May 2020 |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> V času kraljestva Ayutthaya so nastale nove pesniške oblike z različnimi rimskimi shemami in metriko. Pogosto je v enem pesniškem delu najti kombinacijo različnih pesniških oblik. ''Lilit Yuan Phai'' je pripovedna pesem, ki opisuje vojno med kraljem Borommatrailokkanatom iz Ayutthaye in princem Tilokarajem iz Lan Na. Eno literarno delo je ''Kap He Ruea'', ki ga je v tradiciji ''nirata'' zložil princ Thammathibet. Tradicionalno se verz poje med kraljevo procesijo na barkah in je bil vzor, ​​ki so ga posnemali kasnejši pesniki. Isti princ je zložil tudi zelo občudovano ''Kap Ho Khlong'' ob obisku Than Thongdaenga in ''Kap Ho Khlong Nirat Phrabat''. Obdobje Thonburi je ustvarilo ''Ramakien'', dramo v verzih, ki jo je prispeval kralj Taksin Veliki. V obdobju Rattanakosin v 18. stoletju, ko so se še vedno bojevali z Burmanci, so se mnoga zgodnja dela Rattanakosin ukvarjala z vojno in vojaško strategijo. Nekaj ​​primerov sta ''Nirat Rop Phama Thi Tha Din Daeng'', ''Phleng Yao Rop Phama Thi Nakhon Si Thammarat''. Obstajali so tudi recitali v verzu z glasbeno spremljavo, na primer ''Mahori'', ki pripoveduje zgodbo o Kakiju in Sephi, ki pripoveduje zgodbo o Khun Chang Khun Phaenu. Med drugimi recitali je tudi ''Sri Thanonchai''. Tajski pesnik Sunthorn Phu je znan kot ''bard iz Rattanakosina'' ({{langx|th|กวีเอกแห่งกรุงรัตนโกสินทร์}}). Sunthorn Phu je najbolj znan po svoji epski pesmi ''Phra Aphai Mani'', verzificiranem fantazijsko-pustolovskem romanu, žanru siamske literature, znanem kot ''nithan kham klon'' ({{langx|th|นิทานคำกลอน}}). Nekateri najbolj znani sodobni tajski pisci so Kukrit Pramoj, Kulap Saipradit (vzdevek Siburapha), Suweeriya Sirisingh (vzdevek Botan), Chart Korbjitti, Prabda Yoon in Duanwad Pimwana.<ref>{{Cite journal |last=Scrima |first=Andrea |date=April 2019 |title=Duanwad Pimwana and Mui Poopoksakul with Andrea Scrima |url=https://brooklynrail.org/2019/04/books/Duanwad-Pimwana-and-Mui-Poopoksakul-with-Andrea-Scrima |journal=The Brooklyn Rail |access-date=7 April 2019}}</ref> === Kuhinja === {{multiple image | align = right | direction = horizontal | image1 = Kaeng matsaman kai.JPG | width1 = 120 | caption1 = | image2 = Mango sticy rice (3859549574).jpg | width2 = 180 | caption2 = | footer = V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: piščančji masaman curry; lepljivi riž z mangom; pad thai; in tom yum | footer_align = left | total_width = 340 | perrow = 2 | image3 = TOMYUM.jpg | image4 = Phat_Thai_kung_Chang_Khien_street_stall.jpg }} [[Tajska kuhinja]] je ena najbolj priljubljenih na svetu. Med pogoste sestavine spadajo česen, limonska trava, kaffir limeta, galangal, kurkuma, koriander in kokosovo mleko. Vsaka regija Tajske ima svoje specialitete: ''kaeng khiao wan'' (zeleni curry) v osrednji regiji, ''som tam'' (solata iz zelene papaje) na severovzhodu, ''khao soi'' na severu in ''masaman curry'' na jugu. Leta 2017 se je sedem tajskih jedi pojavilo na seznamu »50 najboljših jedi na svetu« - spletni svetovni anketi CNN Travel. Tajska je imela na seznamu več jedi kot katera koli druga država. Bile so: ''tom yam goong'' (4.), ''pad thai'' (5.), ''som tam'' (6.), ''masaman curry'' (10.), zeleni curry (19.), tajski ocvrt riž (24.) in ''nam tok mu'' (36.).<ref>{{Cite news |last=Tim Cheung |date=12 July 2017 |title=Your pick: World's 50 best foods |publisher=CNN|url=http://travel.cnn.com/explorations/eat/readers-choice-worlds-50-most-delicious-foods-012321/ |url-status=dead |access-date=5 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170708091757/http://travel.cnn.com/explorations/eat/readers-choice-worlds-50-most-delicious-foods-012321/ |archive-date=8 July 2017}}</ref> Dve sladici sta bili tudi uvrščeni na seznam 50 najboljših sladic na svetu, ki ga je pripravil CNN: lepljivi riž z mangom in ''tub tim krob''.<ref>{{Cite news |date=27 December 2018 |title=Mango Sticky Rice & Tub Tim Krob Listed in CNN's 50 Best Desserts Around The World |work=Buriram Times |url=http://www.buriramtimes.com/mango-sticky-rice-tub-tim-krob-listed-in-cnns-50-best-desserts-around-the-world/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190101080431/http://www.buriramtimes.com/mango-sticky-rice-tub-tim-krob-listed-in-cnns-50-best-desserts-around-the-world/ |url-status=dead |archive-date=1 January 2019 |access-date=23 April 2022 }}</ref> Osnovna hrana na Tajskem je riž, zlasti jasminov riž, ki je del skoraj vsakega obroka. Tajska je vodilna izvoznica riža, Tajci pa letno porabijo več kot 100 kg brušenega riža na osebo. Tajska je tudi vodilna na svetu v industriji užitnih žuželk<ref>{{Cite news |last=Board |first=Jack |date=18 August 2019 |title=Food of the future? Five-star edible insects served up as Thailand gets creative with bug business |work=Channel News Asia (CNA) |url=https://www.channelnewsasia.com/news/asia/thailand-insect-farming-food-protein-source-11786032 |url-status=live |access-date=19 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190819123158/https://www.channelnewsasia.com/news/asia/thailand-insect-farming-food-protein-source-11786032 |archive-date=19 August 2019}}</ref> in je znana po svoji ulični hrani; Bangkok včasih imenujejo tudi svetovna prestolnica ulične hrane. == Opombe == {{notelist-lr}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Thailand|Tajska}} {{wikivoyage|Jerusalem}} * [http://www.thaigov.go.th/ Uradna spletna stran kraljeve vlade] * [http://www.parliament.go.th/ Uradna spletna stran parlamenta] {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Indokitajski polotok]] [[Kategorija:Jugovzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Tajska| ]] nvmwkrq6qmaue1p5sftcb0vfk29gugo 6682317 6682296 2026-05-28T11:21:06Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-31765-54|~2026-31765-54]] ([[User talk:~2026-31765-54|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6663496 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ราชอาณาจักรไทย <br />''Ratča Anačak Thai'' |conventional_long_name = Kraljevina Tajska |common_name = Tajska |common_name2 = Tajske |image_flag = Flag of Thailand.svg |image_coat = Emblem of Thailand.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Thailand (orthographic projection).svg |image_map2 = Thailand - Location Map (2013) - THA - UNOCHA.svg |national_motto = ชาติ ศาสนา พระมหากษัตริย์<br />»Narod, vera, kralj« |national_anthem = ''Phleng Čat (instrumentalno)''<br/><center>[[File:Thai National Anthem - US Navy Band.ogg]]</center> |royal_anthem = ''Phleng Sansoen Phra Barami (instrumentalno)''<br/><center>[[File:Thai Royal Anthem - US Navy Band.ogg]]</center> |official_languages = [[tajščina]] |capital = [[Bangkok]]{{smallsup|1}} |latd=13 |latm=44 |latNS=N |longd=100 |longm=30 |longEW=E |largest_city = glavno mesto |demonym = Tajec, Tajka |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = poglavar države: |leader_name1 = kralj [[Vačiralongkorn]] (Rama X.) |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name2 = Anutin Charnvirakul | sovereignty_type = Nastanek | established_event1 = [[Kraljestvo Sukhothai]] | established_date1 = 1238–1438 | established_event2 = [[Kraljestvo Ayutthaya]] | established_date2 = 1351–1767 | established_event3 = [[Kraljestvo Thonburi]] | established_date3 = 1767–1782 | established_event4 = [[Kraljestvo Rattanakosin]] | established_date4 = 6. april 1782 | established_event9 = {{nowrap|[[Siamska revolucija leta 1932|Ustavna monarhija]]}} | established_date9 = 24. junij 1932 | established_event10 = Veljavna ustava | established_date10 = 6. april 2017 |area_rank = 50. |area_km2 = 513.120 |percent_water = 0,4 (2230 km<sup>2</sup>) |population_estimate = 65.975.198 |population_estimate_year = 2024<ref name="dopa">{{cite web |title=Population statistics of the civil registration (monthly) |url=https://stat.bora.dopa.go.th/stat/statnew/statMONTH/statmonth/#/mainpage |access-date=25 May 2024 |archive-date=24 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250224093538/https://stat.bora.dopa.go.th/stat/statnew/statMONTH/statmonth/#/mainpage |url-status=live }}</ref> |population_estimate_rank = 22. |population_census = 64.785.909 |population_census_year = 2010<ref>[http://popcensus.nso.go.th/doc/8-thailand%20census.doc "100th anniversary of population censuses in Thailand: Population and housing census 2010: 11th census of Thailand"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120712002347/http://popcensus.nso.go.th/doc/8-thailand%20census.doc |date=2012-07-12}}. popcensus.nso.go.th.</ref> |population_density_km2 = 132 |population_density_rank = 88. | GDP_PPP = {{increase}} $1,850 trillion<ref>{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 22. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $26.320<ref>{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 75. | GDP_nominal = {{increase}} $546,220 mrd<ref>{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 29. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $7770<ref>{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 94. | Gini = 35,1 | Gini_year = 2021 | Gini_change = increase | Gini_ref = <ref>{{cite web |title=Gini Index |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180727172441/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |archive-date=27 July 2018 |access-date=12 August 2021 |publisher=World Bank}}</ref> | HDI = 0,798 | HDI_year = 2023 | HDI_change = decrease | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 76th |currency = [[tajski baht|baht]] ฿ |currency_code = THB |time_zone = |utc_offset = +7 |time_zone_DST = ''ne uporabljajo'' |utc_offset_DST = |cctld = [[.th]] |calling_code = 66 |footnote1 = Tajsko ime: ''Krung Thep Maha Nakhon'' ali ''Krung Thep'' }} '''Tájska''' ({{langx|th|ประเทศไทย}}, ''Prathet Thai'', {{IPA|th|pratʰêːt tʰaj|pron|th-Thailand.ogg}}}} je [[morje|obmorska]] [[država]], ki leži na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] v [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]]. Uradno je znana kot '''Kraljevina Tajska'''{{efn-lr|{{langx|th|ราชอาณาจักรไทย|italics=off}}; {{transliteration|th|Ratcha-anachak Thai}} {{IPA|th|raː.t͡ɕa.ʔaː.naː.t͡ɕàk tʰaj|pron}}}} in zgodovinsko '''Siam''' do leta 1939.{{efn-lr|name=siam|{{IPAc-en|s|aɪ|'|æ|m|,_|ˈ|s|aɪ|æ|m}}; {{langx|th|สยาม}}, {{RTGS|''sayam''}}, {{IPA|th|sajǎːm|pron}}; also spelled ''Siem'', ''Syâm'', or ''Syâma''}} S skoraj 66 milijoni prebivalcev se razteza na 513.115 kvadratnih kilometrih. Tajska na severozahodu meji na [[Mjanmar]], na severovzhodu in vzhodu na [[Laos]], na jugovzhodu na [[Kambodža|Kambodžo]], na jugu na [[Tajski zaliv]] in [[Malezija|Malezijo]], na jugozahodu pa na [[Andamansko morje]]; na jugovzhodu si deli tudi morsko mejo z [[Vietnam]]om ter na jugozahodu z [[Indonezija|Indonezijo]] in [[Indija|Indijo]]. [[Bangkok]] je glavno in največje mesto države. Tajci so se od 6. do 11. stoletja selili iz jugozahodne Kitajske v celinsko jugovzhodno Azijo. Regiji so vladala [[Velika Indija|poindizirana kraljestva]], kot so [[Monsko kraljestvo]], [[Kmerski imperij]] in malajske monarhije, ki so tekmovala s tajskimi državami, kot so kraljestva Ngoenyang, Sukhothai, Lan Na in Ayutthaya, ki so si prav tako tekmovala. Stiki z Evropo so se začeli leta 1511 s portugalsko diplomatsko misijo v Ayutthayi, ki je do konca 15. stoletja postala regionalna sila. Ayutthaya je doseglo vrhunec v 18. stoletju, dokler ni bila uničena v burmansko-siamski vojni. Kralj [[Taksin]] Veliki je hitro ponovno združil razdrobljeno ozemlje in ustanovil kratkotrajno kraljestvo Thonburi (1767–1782), katerega edini kralj je bil. Leta 1782 ga je nasledil Phutthayotfa Chulalok (Rama I.), prvi monarh sedanje dinastije Chakri. Skozi celotno obdobje zahodnega imperializma v Aziji je Siam ostal edina država v regiji, ki se je izognila kolonizaciji s strani tujih sil, čeprav je bil pogosto prisiljen sklepati teritorialne, trgovinske in pravne koncesije v neenakopravnih pogodbah.<ref>{{cite journal |last1=Nuchkoom Smith |first1=Nucharee |last2=Smith |first2=Robert Brian |date=1 October 2019 |title=Has Thailand learnt any Lessons from the Bowring Treaty and the Treaty of Amity? |url=https://www.athensjournals.gr/law/2019-5-4-3-Smith.pdf |url-status=live |journal=Athens Journal of Law |volume=5 |issue=4 |pages=405–418 |doi=10.30958/ajl.5-4-3 |s2cid=211453326 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220511161132/https://www.athensjournals.gr/law/2019-5-4-3-Smith.pdf |archive-date=11 May 2022 |access-date=17 April 2022 |issn=2407-9685}}</ref> Siamski sistem vladanja se je centraliziral in preoblikoval v moderno unitarno absolutno monarhijo med vladavino Chulalongkorna (Rama V.) med letoma 1868 in 1910. V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je Siam postavil na stran zaveznikov, kar je bila politična odločitev, sprejeta z namenom spremembe neenakopravnih pogodb. Po revoluciji brez krvi leta 1932 je postal ustavna monarhija in spremenil svoje uradno ime v Tajska, s čimer je postal zaveznik Japonske v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Konec 1950-ih je vojaški udar pod vodstvom Sarita Thanarata oživil zgodovinsko vplivno vlogo monarhije v politiki. Med hladno vojno je Tajska postala pomembna zaveznica Združenih držav Amerike, ki ni članica NATA, in je kot članica SEATO, ki je bila razpuščena leta 1977, igrala protikomunistično vlogo v regiji. Razen kratkega obdobja parlamentarne demokracije sredi 1970-ih in 1990-ih je Tajska občasno izmenično prehajala med demokracijo in vojaško oblastjo. Od leta 2000 je država v nenehnem političnem konfliktu med podporniki in nasprotniki dvakrat izvoljenega tajskega premierja Thaksina Shinawatre, kar je povzročilo dva državna udara (leta 2006 in 2014), vzpostavitev sedanje ustave, nominalno demokratične vlade po tajskih splošnih volitvah leta 2019 in velike prodemokratične proteste v letih 2020–2021, ki so vključevali brez primere zahteve po reformi monarhije. Od leta 2019 je nominalno parlamentarna ustavna monarhija; v praksi pa so strukturne prednosti v ustavi zagotovile nadaljnji vpliv vojske v politiki.<ref> * {{cite news |last=Abuza |first=Zachary |date=27 September 2021 |title=Thailand's Constitutional Dictatorship Weathers the Storm |work=The Diplomat |url=https://thediplomat.com/2021/09/thailands-constitutional-dictatorship-weathers-the-storm/ |access-date=14 March 2022}} * {{cite journal |last1=Glassman |first1=Jim |title=Lineages of the Authoritarian State in Thailand: Military Dictatorship, Lazy Capitalism and the Cold War Past as Post-Cold War Prologue |journal=Journal of Contemporary Asia |year=2020 |volume=50 |issue=4 |pages=571–592 |doi=10.1080/00472336.2019.1688378 |s2cid=211436855 |doi-access=free }} * {{cite news |last1=Bandow |first1=Doug |title=Thailand's Military Is Getting Ready for Another Crackdown |url=https://foreignpolicy.com/2020/12/03/thailand-military-crackdown-protests-biden/ |access-date=14 March 2022 |work=Foreign Policy |date=3 December 2020}}</ref> Tajska je ustanovna članica [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]] (ASEAN), zunanjepolitično pa je tudi tesna zaveznica [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. Ima visok indeks človekovega razvoja in je druga najpomembnejša gospodarska sila v Jugovzhodni Aziji. Uvrščajo jo med novo industrializirane države; najpomembnejše gospodarske panoge so industrija, [[kmetijstvo]] in [[turizem]].<ref name="GuardianThailandOverview">The Guardian, [https://www.theguardian.com/country-profile/thailand Country profile: Thailand], 25 April 2009.</ref> == Etimologija == Tajska je bila pred letom 1939 znana tujcem kot Siam. Po besedah ​​Georgea Cœdèsa beseda ''Thai'' ({{linktext|ไทย}}) v tajskem jeziku pomeni »svoboden človek«, kar Tajce razlikuje od domačinov, ki so bili v tajski družbi obravnavani kot tlačani.<ref name="Coedes 1968">{{Cite book |last=Cœdès |first=George |title=The Indianized States of Southeast Asia |publisher=University of Hawaii Press |others=Trans. Susan Brown Cowing |year=1968 |isbn=978-0-8248-0368-1 |editor-last=Walter F. Vella |author-link=}}</ref> Po besedah ​​Chita Phumisaka ''Thai'' ({{lang|th|ไท}}) preprosto pomeni »ljudje« ali »človeško bitje«; njegova raziskava kaže, da so nekatera podeželska območja namesto običajne tajske besede ''khon'' ({{linktext|คน}}) za ljudi uporabljala besedo ''Thai''.<ref name="Phumisak 1992">{{Cite book |last=Phumisak |first=Chit |url=https://books.google.com/books?id=IadwAAAAMAAJ |title=ความเป็นมาของคําสยาม ไทย, ลาว และขอม และลักษณะทางสังคมของชื่อชนชาติ: ฉบับสมบูรณ์ เพิ่มเติม ข้อเท็จจริงว่าด้วยชนชาติขอม |date=1992 |publisher=Samnakphim Sayām |isbn=978-974-85729-9-4 |language=th |trans-title=Etymology of Siam, Thai, Lao, Khmer |author-link= |access-date=31 December 2021 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328150348/https://books.google.com/books?id=IadwAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Po mnenju Michela Ferlusa bi se etnonimi ''Thai-Tai'' (ali ''Thay-Tay'') razvili iz etimona ''*k(ə)ri'': 'človek'.{{efn-lr|Through the following chain: ''*kəri:'' > ''*kəli:'' > ''*kədi:/*kədaj'' > ''*di:/*daj'' > ''*daj<sup>A</sup>'' (Proto-Southwestern Tai) > ''tʰaj<sup>A2</sup>'' (in Siamese and Lao) or > ''taj<sup>A2</sup>'' (in the other Southwestern and Central Tai languages classified by Li Fangkuei).<ref>[https://hal.inria.fr/halshs-01182596/document Ferlus, Michel (2009). Formation of Ethnonyms in Southeast Asia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20161119060814/https://hal.inria.fr/halshs-01182596/document |date=19 November 2016}}. ''42nd International Conference on Sino-Tibetan Languages and Linguistics, November 2009, Chiang Mai, 2009'', p.3.</ref> Ferlus work is based on simple rules of phonetic change observable in the Sinosphere and studied for the most part by William H. Baxter (1992).}}<ref>{{Cite journal |last=Pain |first=Frédéric |year=2008 |title=An Introduction to Thai Ethnonymy: Examples from Shan and Northern Thai |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=128 |issue=4 |pages=641–662 |jstor=25608449}}</ref> Tajci pogosto za svojo državo uporabljajo vljudnostno obliko ''prathet Thai'' ({{langx|th|ประเทศไทย}}). Uporabljajo tudi bolj pogovorni izraz ''mueang Thai'' ({{langx|th|เมืองไทย}}) ali preprosto ''Thai''; beseda ''mueang'', ki se arhaično nanaša na mestno državo, se običajno uporablja za označevanje mesta ali vasi kot središča regije. ''Ratcha Anachak Thai'' ({{langx|th|ราชอาณาจักรไทย}}) pomeni 'kraljestvo Tajske'. Etimološko so njegove sestavine: ''ratcha'' ({{langx|sa|राजन्}}, rājan, 'kralj, kraljevski, kraljestvo'), ''ana-'' (pali ''āṇā'' 'avtoriteta, poveljstvo, moč', sama iz sanskrtske {{lang|sa|आज्ञा}}, ājñā, istega pomena) in ''-chak'' (iz sanskrtske {{lang|sa|{{linktext|चक्र}}}} ''cakra-'' 'kolo', simbol moči in vladavine). Tajska nacionalna himna ({{langx|th|เพลงชาติ}}), ki jo je napisal Luang Saranupraphan v patriotskih 1930-ih, se nanaša na tajski narod kot ''prathet Thai'' ({{langx|th|ประเทศไทย}}). Prva vrstica državne himne je: ''prathet thai ruam lueat nuea chat chuea thai'' ({{langx|th|ประเทศไทยรวมเลือดเนื้อชาติเชื้อไทย}}), ''Tajska je ustanovljena na krvi in meso''.<ref>{{Cite news |last=Panyasuppakun |first=Kornrawee |date=8 August 2017 |title=Patriotism remixed |url=https://www.bangkokpost.com/thailand/politics/1302183/patriotism-remixed |access-date=2024-06-01 |work=Bangkok Post |language=en}}</ref> Prejšnje ime Siam je morda izviralo iz sanskrta श्याम (śyāma, 'temno') ali ''Mon'' ရာမည (rhmañña, 'tujec'), verjetno istega korena kot ''Shan'' in ''Assam''.<ref>Barend Jan Terwiel, Chaichuen Khamdaengyodtai, ''Shan Manuscripts''. Franz Steiner, 2003, p. 9.</ref> Beseda ''Śyâma'' morda ni pravi izvor, temveč vnaprej načrtovano odstopanje od njenega pravilnega, prvotnega pomena. Druga teorija pravi, da ime izvira iz Kitajcev, ki so to regijo imenovali ''Šjan''.{{efn-lr|"Ajuthaja se je kot prevladujoče središče pojavila konec 14. stoletja. Kitajci so to regijo poimenovali Xian, Portugalci pa so jo spremenili v Siam."}} Stari [[Kmeri]] so besedo ''Siam'' uporabljali za označevanje ljudi, naseljenih v zahodni dolini reke [[Chao Phraya]], ki obdaja starodavno mesto Nakhon Pathom v današnji osrednji Tajski; verjetno izvira iz imena boga Krišne, ki se imenuje tudi Shyam, saj napis ''Wat Sri Chum'' iz 13. stoletja n. št. omenja, da je Phra Maha Thera Sri Sattha prišel obnoviti Phra Pathommachedi v mestu boga Krišne (Nakhon Pathom) v zgodnjem obdobju kraljestva Sukhothai.<ref name="sac">{{cite web|trans-title=Wat Sri Chum Inscription|url=https://db.sac.or.th/inscriptions/inscribe/detail/177|title=จารึกวัดศรีชุม|accessdate=29 August 2023|language=th|publisher=Princess Maha Chakri Sirindhorn Anthropology Centre|archivedate=28 August 2023|archiveurl=https://archive.today/20230828215526/https://db.sac.or.th/inscriptions/inscribe/detail/177}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina in izvor === Obstajajo dokazi o neprekinjenem človeškem prebivališču na ozemlju današnje Tajske od pred 20.000 leti do danes.<ref name="LePoer 1989">{{Cite book |last=Barbara Leitch LePoer |title=Thailand: A Country Study |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |year=1989}}</ref>{{rp|4}} Najzgodnejši dokazi o gojenju riža izvirajo iz leta 2000 pr. n. št. Območja, ki sestavljajo današnjo Tajsko, so bila del Pomorske žadaste poti, kot so ugotovile arheološke raziskave. Trgovska mreža je obstajala 3000 let, med letoma 2000 pr. n. št. in 1000 n. št. [[Bron]] se je pojavil okoli leta 1250–1000 pr. n. št. Najdišče [[Ban Chiang]] na severovzhodu Tajske se trenutno uvršča med najstarejše znano središče proizvodnje bakra in brona v jugovzhodni Aziji.<ref>{{Cite journal |last1=Higham |first1=Charles |last2=Higham |first2=Thomas |last3=Ciarla |first3=Roberto |last4=Douka |first4=Katerina |last5=Kijngam |first5=Amphan |last6=Rispoli |first6=Fiorella |date=10 December 2011 |title=The Origins of the Bronze Age of Southeast Asia |url=https://www.researchgate.net/publication/257607857 |url-status=live |journal=Journal of World Prehistory |volume=24 |issue=4 |pages=227–274 |doi=10.1007/s10963-011-9054-6 |s2cid=162300712 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210511090306/https://www.researchgate.net/publication/257607857_The_Origins_of_the_Bronze_Age_of_Southeast_Asia |archive-date=11 May 2021 |access-date=10 February 2018 |via=Researchgate.net}}</ref> Železo se je pojavilo okoli leta 500 pr. n. št. Kraljestvo Funan je bilo prvo in najmočnejše kraljestvo jugovzhodne Azije v tistem času (2. stoletje pr. n. št.). Ljudstvo Mon je v 6. stoletju ustanovilo kneževini Dvaravati in kraljestvo Hariphunchai. Kmersko ljudstvo je v 9. stoletju ustanovilo kmersko cesarstvo s središčem v Angkorju. Tambralinga, malajska država, ki je nadzorovala trgovino skozi Melaški preliv, se je dvignila v 10. stoletju. Na [[Indokitajski polotok]] je od časa kraljestva Funan do Kmerskega imperija močno vplivala kultura in religije Indije.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/589625/Thailand/274233/History?anchor=ref509754 Thailand. History] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120402103818/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/589625/Thailand/274233/History?anchor=ref509754 |date=2 April 2012}}. ''Encyclopædia Britannica''</ref> Tajci so pripadniki etnične skupine Tai, za katero so značilne skupne jezikovne korenine.<ref name="Wyatt 1984">{{Cite book |last=Wyatt |first=David K. |url=https://archive.org/details/thailand00davi |title=Thailand: A Short History |publisher=Yale University Press |year=1984 |isbn=978-0-300-03054-9 |location=New Haven |author-link=}}</ref>{{rp|2}} Kitajske kronike prvič omenjajo ljudstva Tai v 6. stoletju pr. n. št. Čeprav obstaja veliko domnev o izvoru ljudstev Tai, je David K. Wyatt, tajski zgodovinar, trdil, da so njihovi predniki, ki danes naseljujejo Laos, Tajsko, Mjanmar, Indijo in Kitajsko, prišli z območja Điện Biên Phủ med 5. in 8. stoletjem. Tajci so se začeli postopoma seliti na današnjo Tajsko od 6. do 11. stoletja, ki so ga takrat zasedali Moni in Kmeri.<ref>{{Cite web |last1=E. Jane Keyes |last2=James A. Hafner |display-authors=et al. |year=2018 |title=Thailand: History |url=https://www.britannica.com/place/Thailand/Sports-and-recreation#ref274233 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624002018/https://www.britannica.com/place/Thailand/Sports-and-recreation#ref274233 |archive-date=24 June 2021 |access-date=4 April 2018 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Tako je bila tajska kultura pod vplivom indijske, monske in kmerske kulture. Tajci so se prepletali z različnimi etničnimi in kulturnimi skupinami v regiji, kar je povzročilo številne skupine današnjih Tajcev. Genetski dokazi kažejo, da etnolingvistika ne more natančno napovedati izvora Tajcev. Sujit Wongthes je trdil, da Tajci niso rasa ali etnična pripadnost, temveč kulturna skupina.<ref>{{cite web |title=ชนชาติไทย 'ไม่ใช่' คนไทย โดย สุจิตต์ วงษ์เทศ |url=https://www.matichon.co.th/columnists/news_4238682 |website=Matichon |date=18 October 2023 |access-date=20 February 2024 |archive-date=20 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240220043823/https://www.matichon.co.th/columnists/news_4238682 |url-status=live }}</ref> Po besedah ​​francoskega zgodovinarja Georgea Cœdèsa »Tajci prvič vstopijo v zgodovino daljne Indije v enajstem stoletju z omembo sužnjev ali vojnih ujetnikov Syam v epigrafiki Champa«, »v 12. stoletju pa so na bas reliefih [[Angkor Wat]]a« opisani »skupina bojevnikov« kot Syam, čeprav zapisi Chamov ne navajajo izvora Syamov ali etnične skupine, ki so ji pripadali.<ref name="Smith 2019">{{Cite thesis |last=Smith |first=John |title=State, Community, and Ethnicity in Early Modern Thailand, 1351–1767 |year=2019 |degree=PhD |url=http://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/151629|institution=University of Michigan |hdl=2027.42/151629 |access-date=5 April 2023 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328160310/https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/151629 |url-status=live }}</ref> Izvor in etnična pripadnost Syamov ostajata nejasna, saj nekatera literatura nakazuje, da se Syam nanaša na ljudstvo Shan, ljudstvo Bru ali ljudstvo Brau. Vendar pa so viri iz celinske jugovzhodne Azije izpred 14. stoletja besedo ''Syam'' uporabljali predvsem kot etnonim, ki se nanaša na tiste, ki so pripadali ločeni kulturni kategoriji, ki se razlikuje od Kmerov, Chamov, Baganov ali Monov. To je v nasprotju s kitajskimi viri, kjer se je Šjan uporabljal kot toponim.[41] === Zgodnja Tai konfederacijska mesta: (691 pr. n. št. – 13. stoletje n. št.) === [[File:Tai Migration.svg|thumb|240px|Zemljevid, ki prikazuje geografsko razširjenost jezikovne družine Kra-Dai. Puščice predstavljajo splošni vzorec migracije taiško govorečih plemen vzdolž rek in čez spodnje prelaze.]] [[File:Location Lanna (under King Tilok).png|thumb|240px|Kraljestvo Lan Na med vladavino Tilokaraja (vladal 1441–1487)]] Teoretično so se tajsko govoreči ljudje oblikovali že v 12. stoletju pr. n. št. v sredini porečja [[Jangce]]. Nekatere skupine so se kasneje preselile proti jugu v [[Guangši]].<ref name="Chamberlain 2016">{{cite journal |last = Chamberlain |first = James R. |year = 2016 |title = Kra-Dai and the Proto-History of South China and Vietnam |url = https://so06.tci-thaijo.org/index.php/pub_jss/article/view/158051 |journal = Journal of the Siam Society|volume = 104 |pages = 27–77 |access-date = 18 January 2024 |archive-date = 3 January 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230103043101/https://so06.tci-thaijo.org/index.php/pub_jss/article/view/158051 |url-status = live }}</ref> Vendar pa je bilo po več krvavih stoletjih proti kitajskemu vplivu v Guangšiju med letom 333 pr. n. št. in 11. stoletjem ubitih več sto tisoč Taijev, zato so se Tai začeli seliti proti jugozahodu vzdolž rek in čez spodnje prelaze v gorski sever jugovzhodne Azije in rečne doline v današnjem [[Asam]]u v Indiji.{{sfn|Baker|Phongpaichit|2017|p= 26}}<ref>{{Citation |last = Evans |first = Grant |title = A Short History of Laos: The Land in Between |url = https://cdn.preterhuman.net/texts/history/A%20Short%20History%20of%20Laos.pdf |year = 2002 |postscript = . |publisher = Allen & Unwin |isbn = 978-1-86448-997-2 |access-date = 18 January 2024 |archive-date = 29 February 2024 |archive-url = https://web.archive.org/web/20240229191509/https://cdn.preterhuman.net/texts/history/A%20Short%20History%20of%20Laos.pdf |url-status = live }}</ref> Nekateri dokazi kažejo, da so se predniki Tajcev množično selili proti jugozahodu iz [[Junan]]a šele po mongolski invaziji na Dali leta 1253; vendar to ni splošno sprejeto. Tai so premagali domorodna plemena in se pojavili kot nova sila v novi regiji. Posledično je bilo ustanovljenih več mestnih držav Taijev, raztresenih od Điện Biên Phủ v današnjem severozahodnem Vietnamu in visokogorju jugovzhodne Azije do severovzhodne Indije.<ref name="jumsai1967">{{cite book|last=Jumsai|first=M.L. Manich|title=History of Laos|date=1967-08-05|publisher=Chalermnit |isbn=978-974-7390-21-6}}</ref><ref name="iml">{{cite book|last=Ratanavongsa|first=Prince Phetsarath|title=The Iron Man of Laos|date=1978|publisher=Dalley Book Service, Inc.}}</ref> Glede na legendo Simhanavati, ki jo najdemo v več kronikah, je bila prva tajska mestna država na severu Tajske, Singhanavati, ustanovljena okoli 7. stoletja. Vendar pa je več sodobnih geoloških in arheoloških študij ugotovilo, da njeno središče, Yonok Nahaphan, izvira iz obdobja 691 pr. n. št.–545 n. št.; to približno sovpada z ustanovitvijo držav Shan, še ene tajske federativne kneževine na območju današnjega severovzhodnega Mjanmara, pa tudi Muang Sua ([[Luang Prabang]]) na vzhodu.<ref name="Viravond">{{cite web |url=http://www.reninc.org/bookshelf/history_of_laos_viravong.pdf |title=HISTORY OF LAOS |author=Maha Sila Viravond |access-date=29 December 2017 |publisher=Refugee Educators' Network |archive-date=3 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200403030051/http://www.reninc.org/bookshelf/history_of_laos_viravong.pdf |url-status=dead}}</ref> Potem ko je bil Singhanavati zaradi potresa leta 545 potopljen pod jezerom Chiang Saen,<ref>{{Cite journal|last1=Wood|first1=Spencer H.|last2=Wood|first2=Layle R.|last3=Ziegler|first3=Alan D.|date=2015-11-02|title=Natural degradation of earthworks, trenches, walls and moats, Northern Thailand|url=http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00934690.2015.1103645|journal=Journal of Field Archaeology|volume=40|issue=6|pages=675–694|doi=10.1080/00934690.2015.1103645|s2cid=32414373|issn=0093-4690|access-date=18 January 2024|archive-date=18 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240118052630/https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00934690.2015.1103645|url-status=live|url-access=subscription}}</ref> so preživeli ustanovili nov sedež v Wieng–Pruekshi. Kraljestvo je obstajalo še 93 let. Poleg Singhanavatija je bila leta 638 kot naslednica Singhanavatija ustanovljena še ena severna kneževina, Ngoenyang, ki jo je leta 638 ustanovil Lavachakkaraj, prav tako s središčem v Wieng–Pruekshi (današnje okrožje Mae Sai, [[Chiang Rai]]). Njen sedež je leta 1262 kralj Mangrai preselil v Chiang Mai, kar je veljalo za temelj kraljestva Lan Na. Mangrai je združil okoliško območje in ustvaril mrežo držav s političnimi zavezništvi vzhodno in severno od [[Mekong]]a. Njegova dinastija je kraljestvu neprekinjeno vladala naslednji dve stoletji. Lan Na je razširil svoje ozemlje proti jugu in leta 1292 priključil Mon Hariphunchai iz Dvaravatija. V poznem 10. stoletju so se Tajci začeli seliti dlje proti jugu, v današnjo zgornjo osrednjo Tajsko. Okoli 1100-ih let so Tajci več mest na tem območju, kot so Songkwae, Sawankhalok in Chakangrao, vladali in sčasoma sprožili več bitk proti že obstoječemu Mon Lavo, ki je bil od 7. stoletja pod vplivom Chenla in Kmerov, kar je leta 1238 privedlo do ustanovitve neodvisne države Tajcev, kraljestva Sukhothai, v zgornji dolini reke Chao Phraya. Najzgodnejši konflikt med Tajci in obstoj že obstoječih etničnih skupin je bil zabeležen sredi 4. stoletja, ko je vladar Singhanavatija, Pangkharat, na silo izgubil sedež v Yonoku v korist kralja Khoma iz Umongasele (današnji Fang). Nato je pobegnil v Vieng Si Tuang ({{lang|th|เวียงศรีทวง}}; današnji Wiang Phang Kham, okrožje Mae Sai), vendar je moral vsako leto pošiljati davke Yonoku, dokler njegov sin Phrom ni vzel nazaj Yonoka in izgnal kralja Khoma iz Umongasele. Phrom je s svojimi četami odkorakal tudi proti jugu, da bi pred sovražnikom zasedel Chakangrao in ustanovil mesto Songkwae. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Phrom nekoč zasedel glavno mesto Lava, Lopburi.<ref name=krai>{{cite web|url=https://www.silpa-mag.com/history/article_89008|title=เมืองลพบุรีเป็นของไทยเมื่อใด?|language=th|date=30 December 2022|author=สงบ สุริยินทร์|website=silpa-mag.com|archivedate=25 December 2023|archiveurl=https://archive.today/20231225062249/https://www.silpa-mag.com/history/article_89008|accessdate=25 December 2023}}</ref> V nasprotju s tem so Tajci vzpostavili odnose s siamskimi Moni prek kraljevih porok. === Kraljestva Mon in Lavo: (5. stoletje n. št. – 13. stoletje n. št.) === [[File:Mon political entities.png|thumb|240px|Politične entitete ljudstva Mon okoli 6.–7. stoletja]] [[File:DvaravatiMapThailand.png|thumb|240px|Zemljevid naselij kulture Dvaravati od 6. do 9. stoletja]] Kot je splošno znano, so se današnji Tajci prej imenovali Siamci, preden se je država sredi 20. stoletja preimenovala v Tajsko. Več genetskih študij, objavljenih v 21. stoletju, kaže, da bi tako imenovani Siamci (osrednji Tajci) morda imeli monski izvor, saj so njihovi genetski profili tesneje povezani z ljudstvom Mon v Mjanmaru kot s Taisi iz južne Kitajske in so verjetno kasneje postali Taisi s kulturno difuzijo po prihodu ljudstva Tai s severa okoli 8.–10. stoletja.<ref name="shi">{{cite web|url=https://www.matichon.co.th/columnists/news_1079341|title=สุจิตต์ วงษ์เทศ : ชาวนอกอยู่ภาคใต้ คนเมืองในอยู่ภาคกลาง|date=9 August 2018|accessdate=26 January 2024|language=th|author=สุจิตต์ วงษ์เทศ|work=มติชนออนไลน์ |publisher=Matichon|archivedate=26 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20240126013540/https://www.matichon.co.th/columnists/news_1079341}}</ref> To se odraža tudi v jeziku, saj več kot polovica besedišča v osrednjem tajskem jeziku izhaja iz jezika Mon ali je izposojena iz njega, pa tudi iz jezika [[Pali]] in [[Sanskrt]].<ref>{{Cite book|title=A history of Thailand|url=https://archive.org/details/historyofthailan0003bake|last=Baker|first=Christopher|publisher=Cambridge University Press|year=2014|isbn=978-1-316-00733-4|location=Melbourne, Australia|pages=[https://archive.org/details/historyofthailan0003bake/page/2 3]–4}}</ref> Še več, kronika ''Jinakalamali'' Tai Lan Na imenuje tudi južno regijo, ki jo zasedajo Mon Haripuñjaya iz Dvaravatija, kot Shyam Pradesh (dobesedno 'dežela ljudi iz Siama'), kar nakazuje, da so bili starodavni Siamci in ljudstvo Mon v osrednji Tajski verjetno ista etnolingvistična skupina. Najzgodnejši dokazi o omembi Siamskega ljudstva so kamniti napisi, najdeni v Angkor Borei pri Funanu (K. 557 in K. 600), datirani v leto 661 n. št., ime sužnja je omenjeno kot ''Ku Sayam'', kar pomeni 'sužnje Sayam' (Ku je predpona, ki se je uporabljala za označevanje suženj v predangkorskem obdobju), napisi Takéo (K. 79), napisani leta 682 med vladavino Bhavavarmana II. iz Chenle, pa prav tako omenjajo Siam Nobel: Sāraṇnoya Poña Sayam, kar je bilo prvedeno kot: riževo polje, ki je bilo dano ''poñi'' (plemiškemu činu), ki se je imenoval Sayam (Siam).<ref name="eth">{{cite web|url=https://www.silpa-mag.com/history/article_90594|title=จาก "เสียม (สยาม)" สู่ "ไถ (ไทย)": บริบทและความหมายในการรับรู้ของชาวกัมพูชา|date=March 2009|accessdate=23 December 2023|language=th|website=silpa-mag.com|archivedate=23 December 2023|archiveurl=https://archive.today/20231223043505/https://www.silpa-mag.com/history/article_90594}}</ref> Pesem Song Huiyao Jigao (960–1279) navaja, da so se Siamci naselili v zahodnem osrednjem delu Tajske in da se je njihova država imenovala Šjān guó ({{lang-zh|暹國}}), vzhodna ravnina pa je pripadala Monom iz Lava ({{lang-zh|羅渦國}}),<ref name="ngr">{{cite web|url=https://mgronline.com/daily/detail/9660000105649|work=Manager Daily|language=th|date=1 December 2023|accessdate=23 December 2023|archivedate=23 December 2023|archiveurl=https://archive.today/20231223012308/https://mgronline.com/daily/detail/9660000105649|title=เส้นทางศรีวิชัย : เครือข่ายทางการค้าที่ยิ่งใหญ่ที่สุดในทะเลใต้ยุคโบราณ ตอน ราชวงศ์ไศเลนทร์ที่จัมบิ (ประมาณ พ.ศ.1395–1533) (ตอนจบ)}}</ref> ki so kasneje, okoli 7.–9. stoletja, padli pod oblast Chenla in Kmerov. Te monske politične entitete, ki so vključevale tudi Haripuñjayo na severu in več mestnih držav na severovzhodu, se skupaj imenujejo Dvaravati. Vendar sta se siamski državi Mon in Lavo kasneje združili s kraljevimi porokami in sredi 14. stoletja postali kraljestvo Ayutthaya, medtem ko so jugozahodne isanske kneževine s središčem v Phanom Rungu in Phimaiju kasneje prisegle zvestobo siamski Ayutthayi med vladavino Borommarachathirata II. (vladal 1424–1448).<ref>{{cite web|url=https://www.silpa-mag.com/history/article_34499|title=คนโคราช ไม่ใช่ "ลาว" แล้วคนโคราชเป็นใคร? มาจากไหน?|author=สุจิตต์ วงษ์เทศ|date=4 December 2023|accessdate=19 January 2024|language=th|website=silpa-mag.com|archivedate=18 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20240118211306/https://www.silpa-mag.com/history/article_34499}}</ref> Preostale glavne mestne države v regiji [[Isan]] so postale Lan Xang okoli leta 1353, potem ko sta mesti dvojčka Muang Sua ([[Luang Prabang]]) in Vieng Chan Vieng Kham ([[Vientiane]]) postali neodvisni po smrti sukhotajskega kralja Ram Khamhaenga. Glede na napis Wat Kud Tae (K.1105), datiran ok. V 7. stoletju, v obdobju, ko je vzhodna entiteta Mon, Lavo, bila pod močnim vplivom Chenla, so siamski Mon na zahodu prav tako sklenili kraljevo mešano poroko s Chenlo, saj se je Sri Chakatham, princ Sambhuke (ศามภูกะ, v današnji provinci Ratchaburi), poročil s princeso Isanavarmana I. in nato postal zaveznik. Potem ko so Chenla oblegali Funan in preselil središče v [[Angkor]], so tako siamski Mon kot Angkorčani leta 1201 med vladavino Jayavarmana VII. s svojimi vojaki napadli Vijayo pri Champi, kot je zapisano v napisu Cho-Dinh (C.3).<ref name=c3>{{cite web| url=https://isaw.nyu.edu/publications/inscriptions/campa/inscriptions/C0003.html|title=Corpus of the Inscriptions of Campā: C. 3 Lintel from Phan Rang|accessdate=17 January 2024|publisher=New York University|archivedate=16 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20240116233605/https://isaw.nyu.edu/publications/inscriptions/campa/inscriptions/C0003.html}}</ref> === Kraljestvo Sukhothai (1238 n. št. – 14. stoletje n. št.) === {{multiple image | perrow = 2/1 | total_width = 250 | caption_align = center | align = right | title = [[Kraljestvo Sukhothai]] | image1 = Southeast Asian history - 13th century.png | caption1 = Sukhothai in sosedje, konec 13. stoletja n. št. | image2 = Phra Achana (I).jpg | caption2 = Phra Achana, Wat Si Chum, zgodovinski park Sukhothai | image3 = Sukhothai Historical Park.jpg | caption3 = Ruševine Wat Mahathat, zgodovinski park Sukhothai }} Po zatonu Kmerskega imperija in kraljestva Pagan v začetku 13. stoletja so na njihovem mestu uspevale različne države. Domene ljudstva Tai so obstajale od severovzhoda današnje Indije do severa današnjega Laosa in do Malajskega polotoka. V 13. stoletju so se ljudstvo Tai že naselilo v osrednjem ozemlju kraljestev Dvaravati in Lavo do Nakhon Si Thammarat na jugu. Vendar ni nobenih zapisov, ki bi podrobno opisovali prihod Taijev. Okoli leta 1240 je Pho Khun Bang Klang Hao, lokalni tajski vladar, zbral ljudstvo k uporu proti Kmerom. Kasneje se je leta 1238 kronal za prvega kralja kraljestva Sukhothai. Glavni tajski zgodovinarji štejejo Sukhothai za prvo kraljestvo tajskega ljudstva. Sukhothai se je najbolj razširil med vladavino Ram Khamhaenga (vladal 1279–1298). Vendar je šlo večinoma za mrežo lokalnih gospodarjev, ki so prisegli zvestobo Sukhothaiju in ga ta ni neposredno nadzoroval. Verjame se, da je izumil tajsko pisavo, tajska keramika pa je bila v njegovem obdobju pomemben izvozni artikel. Sukhothai je sprejel [[teravadski budizem]] v času vladavine Maha Thammarache I (1347–1368). === Kraljestvo Ayutthaya (1351–1767) === {{glavni|Kraljestvo Ayutthaya}} {{multiple image | perrow = 2/1 | total_width = 250 | caption_align = center | align = right | title = [[Kraljestvo Ayutthaya]] | image2 = Southeast Asian history - Around 1540.png | caption2 = Ayutthaya in sosedje, ok. 1540 n. št. | image1 = Mainland Southeast Asia in 1415.jpg | caption1 = Ayutthaya in sosedje, ok. 1415 n. št. | image3 = Bird's Eye View of Iudiad City (Ayutthaya) c1665.jpg | caption3 = Slika mesta [[Zgodovinsko mesto Ajuthaja|Ajuthaja]], ok. 1665, Johannes Vingboons }} Po najbolj splošno sprejeti različici nastanka se je [[kraljestvo Ayutthaya]] dvignilo iz prejšnjega, bližnjega kraljestva Lavo in Suvarnabhumija z Uthongom kot prvim kraljem. Ayutthaya je bilo mozaik samoupravnih kneževin in pritočnih provinc, ki so bile zveste kralju Ayutthaye v skladu s političnim sistemom mandale.<ref>{{Cite book |last=Higham |first=Charles |url=https://books.google.com/books?id=-ifNH4uK0LAC&pg=PA355 |title=The Archaeology of Mainland Southeast Asia |publisher=Cambridge University Press |year=1989 |isbn=0-521-27525-3 |access-date=6 September 2009 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328150350/https://books.google.com/books?id=-ifNH4uK0LAC&pg=PA355#v=onepage&q&f=false |url-status=live }}</ref>{{rp|355}} Njegova začetna širitev je bila z osvajanjem in političnimi porokami. Pred koncem 15. stoletja je Ayutthaya trikrat napadla Kmerski imperij in izropala njegovo prestolnico Angkor. Ayutthaya je nato postala regionalna sila namesto Kmerov. Zaradi nenehnega vmešavanja Sukhothaia je ta dejansko postala vazalna država Ayutthaye in je bila končno vključena v kraljestvo. [[Borommatrailokkanat]] je prinesel birokratske reforme, ki so trajale v 20. stoletje in ustvarile sistem družbene hierarhije, imenovan ''sakdina'', kjer so bili moški meščani šest mesecev na leto vpoklicani kot delavci. Ayutthaya se je zanimala za [[Malajski polotok]], vendar ji ni uspelo osvojiti Melaškega sultanata, ki ga je podpirala kitajska [[dinastija Ming]]. Evropski stiki in trgovina so se začeli v začetku 16. stoletja z odposlancem portugalskega vojvode [[Afonso de Albuquerque|Afonsa de Albuquerqua]] leta 1511. Portugalska je postala zaveznica in je nekaj vojakov prepustila kralju Rami Thibodiju II.<ref>{{Cite web |title=Ayutthaya history Foreign Settlements |url=https://www.ayutthaya-history.com/Settlements_Portuguese.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200706001102/https://www.ayutthaya-history.com/Settlements_Portuguese.html |archive-date=6 July 2020 |access-date=24 May 2020}}</ref> Portugalcem so v 17. stoletju sledili Francozi, Nizozemci in Angleži. Rivalstvo za prevlado nad [[Chiang Mai]]jem in ljudstvom Mon je Ayutthayo postavilo proti Burmanskemu kraljestvu. Več vojn z vladajočo dinastijo Taungoo, ki so se začele v 1540-ih v času vladavine Tabinshwehtija in Bayinnaunga, se je dokončno končalo z zavzetjem prestolnice leta 1570. Sledilo je kratko obdobje vazalstva Burmi, dokler Naresuan ni leta 1584 razglasil neodvisnosti.<ref name="Baker 2014">{{Cite book |last1=Baker |first1=Christopher |title=A History of Thailand |url=https://archive.org/details/historyofthailan0003bake |last2=Phongpaichit |first2=Pasuk |date=2014 |publisher=C.O.S Printers Pte Ltd |isbn=978-1-107-42021-2 |location=Singapore}}</ref>{{rp|11}} Ayutthaya si je v mnogih zaporednih vladavinah prizadevala izboljšati odnose z evropskimi silami. Kraljestvo je še posebej cvetelo med vladavino kozmopolitskega [[Narai]]ja (1656–1688), ko so nekateri evropski popotniki Ayutthayo imeli za azijsko velesilo, skupaj s Kitajsko in Indijo. Vendar pa je naraščajoči francoski vpliv pozneje v njegovi vladavini naletel na nacionalistična čustva in sčasoma privedel do siamske revolucije leta 1688. Kljub revoluciji so splošni odnosi ostali stabilni, francoski misijonarji pa so še vedno aktivno oznanjevali krščanstvo. Po krvavem obdobju dinastičnih bojev je Ayutthaya vstopila v tako imenovano siamsko 'zlato dobo', relativno mirno obdobje v drugi četrtini 18. stoletja, ko so cvetele umetnost, literatura in učenje. Redko so bile vojne s tujimi državami, razen konfliktov z gospodi Nguyễni za nadzor nad Kambodžo, ki so se začeli okoli leta 1715. Zadnjih petdeset let kraljestva je bilo priča krvavim nasledstvenim krizam, kjer so se v mnogih zaporednih vladavinah pojavljale čistke dvornih uradnikov in sposobnih generalov. Leta 1765 je s severa in zahoda napadla burmanska vojska s skupno 40.000 možmi.<ref>{{Cite book |last=Harvey |first=G E |title=History of Burma |publisher=Frank Cass & Co. Ltd. |year=1925 |location=London}}</ref>{{rp|250}} Burmanci pod novo dinastijo Alaungpaya so se do leta 1759 hitro povzpeli in postali nova lokalna sila. Po 14-mesečnem obleganju je obzidje glavnega mesta padlo in mesto je bilo aprila 1767 požgano.<ref>{{Cite book |last=Ruangsilp |first=Bhawan |url=https://books.google.com/books?id=0xBGwFrYnaMC |title=Dutch East India Company Merchants at the Court of Ayutthaya: Dutch Perceptions of the Thai Kingdom c. 1604–1765 |publisher=Koninklijke Brill NV |year=2007 |isbn=978-0-300-08475-7 |location=Leiden, Netherlands |access-date=20 November 2009 |archive-date=28 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628192706/https://books.google.com/books?id=0xBGwFrYnaMC |url-status=live }}</ref>{{rp|218}} === Kraljestvo Thonburi (1767–1782) === [[File:โคลงภาพพระราชพงศาวดาร ภาพที่ 31 ภาพทูตเชียงใหม่เฝ้าถวายราชบรรณาการ.jpg|thumb|left|Taksin Veliki se je leta 1767 ustoličil kot tajski kralj]] Po vojni je prestolnica in mnoga njena ozemlja ležala v kaosu. Nekdanjo prestolnico je zasedla burmanska garnizijska vojska, pet lokalnih voditeljev pa se je razglasilo za vrhovne gospodarje, vključno z gospodarji Sakwangburija, Phitsanuloka, Pimaija, Chanthaburija in Nakhon Si Thammarata. Chao Tak, sposoben vojaški vodja, se je s pravico do osvajanja razglasil za gospodarja, začenši z legendarnim plenjenjem Chanthaburija. Chao Tak s sedežem v Chanthaburiju je zbral vojake in vire ter poslal floto po reki Chao Phraya, da bi zavzela trdnjavo Thonburi. Istega leta je Chao Tak le sedem mesecev po padcu mesta uspel ponovno zavzeti Ayutthayo od Burmancev.<ref>จรรยา ประชิตโรมรัน. (2548). สมเด็จพระเจ้าตากสินมหาราช. สำนักพิมพ์แห่งจุฬาลงกรณ์มหาวิทยาลัย. หน้า 55</ref> Chao Tak se je nato kronal za Taksina in istega leta razglasil Thonburi za začasno prestolnico. Hitro je podjarmil tudi druge vojskovodje. Njegove sile so se vključile v vojne z Burmo, Laosom in Kambodžo, ki so leta 1775 uspešno pregnale Burmance iz Lan Na, leta 1778 zavzele Vientiane in v 1770-iha poskušale v Kambodži namestiti protajskega kralja. V njegovih zadnjih letih je prišlo do državnega udara, domnevno posledica njegove 'norosti', in Taksina in njegove sinove je na koncu usmrtil njegov dolgoletni spremljevalec, general Chao Phraya Chakri (bodoči Rama I). ​​Bil je prvi kralj vladajoče dinastije Chakri in 6. aprila 1782 ustanovitelj kraljestva Rattanakosin.<ref>{{Cite web |title=Rama I {{!}} Thai Monarch, Ayutthaya Dynasty {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/biography/Rama-I |access-date=2025-05-26 |website=www.britannica.com |language=en |archive-date=24 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210124032752/https://www.britannica.com/biography/Rama-I |url-status=live }}</ref> === Kraljestvo Rattanakosin in modernizacija (1782–1932) === {{multiple image | perrow = 1/2 | total_width = 270 | caption_align = center | align = right | title = [[Kraljestvo Rattanakosin]] | image1 = Siam_in_1900,_During_Rama_V's_Reign.jpg | caption1 = Podroben zemljevid siamskih provinc, vazalov in monthonov leta 1900 | image2 = Emerald Buddha, August 2012, Bangkok (cropped).jpg | caption2 = [[Smaragdni Buda]] v [[Wat Phra Kaew]]. Velja za sveti paladij Tajske. | image3 = King Chulalongkorn and Tsar Nicholas II 1897.png | caption3 = Chulalongkorn z [[Nikolaj II. Ruski|Nikolajem II.]] v [[Sankt Peterburg]]u, 1897 | caption4 = Siamsko ozemlje in oblast na svojem največjem območju leta 1805, ki je nastalo kot posledica burmansko-siamske vojne (1802–1805) | image4 = Siamese Territory and Dominion in 1805.jpg }} Pod Ramo I. (1782–1809) se je Rattanakosin uspešno branil pred burmanskimi napadi in končal burmanske vpade. Ustvaril je tudi suverenost nad velikimi deli Laosa in Kambodže.<ref>{{Cite book |last=Nolan |first=Cathal J. |url=https://books.google.com/books?id=FMJ8KP8i3v0C&pg=PA1653 |title=The Greenwood Encyclopedia of International Relations: S-Z by Cathal J. Nolan |publisher=Greenwood Publishing |year=2002 |isbn=978-0-313-32383-6 |access-date=21 November 2015 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328150813/https://books.google.com/books?id=FMJ8KP8i3v0C&pg=PA1653 |url-status=live }}</ref> Leta 1821 je bil Britanec John Crawfurd poslan na pogajanja o novem trgovinskem sporazumu s Siamom – prvi znak vprašanja, ki je prevladovalo v siamski politiki 19. stoletja. [[Bangkok]] je leta 1826 podpisal Burneyjsko pogodbo, po britanski zmagi v prvi anglo-burmanski vojni. Anouvong iz Vientiana, ki je zmotno verjel, da bo Britanija kmalu začela invazijo na Bangkok, je leta 1826 začel laoški upor, ki je bil zadušen. Vientiane je bil uničen in veliko število Laošanov se je zaradi tega preselilo na planoto Khorat. Bangkok je bil tudi v več vojnah z Vietnamom, kjer je Siam uspešno ponovno pridobil hegemonijo nad Kambodžo. Od konca 19. stoletja je Siam poskušal vladati etničnim skupinam v kraljestvu kot kolonijam. V času vladavine Mongkuta (1851–1868), ki je prepoznal potencialno grožnjo zahodnih sil za Siam, je njegov dvor neposredno stopil v stik z britansko vlado, da bi zmanjšal napetosti. Britanska misija pod vodstvom sira Johna Bowringa, guvernerja [[Hongkong]]a, je privedla do podpisa Bowringove pogodbe, prve od mnogih neenakopravnih pogodb z zahodnimi državami. Vendar pa je to v Siam prineslo trgovino in gospodarski razvoj. Nepričakovana smrt Mongkuta zaradi malarije je privedla do vladavine mladoletnega kralja Chulalongkorna, ki ga je regent Somdet Chaophraya Sri Suriwongse (Chuang Bunnag) prevzel kot regenta. Chulalongkorn (vladal 1868–1910) je začel centralizacijo, ustanovil tajni svet ter odpravil suženjstvo in sistem ''corvée''. Kriza v Sprednji palači leta 1874 je zaustavila poskuse nadaljnjih reform. V 1870-ih in 1880-ih je vključil protektorate na severu v samo kraljestvo, ki se je kasneje razširilo na protektorate na severovzhodu in jugu. Leta 1888 je ustanovil dvanajst ''kromov'', ki so bili enakovredni današnjim ministrstvom. Izbruhnila je kriza leta 1893, ki so jo povzročile francoske zahteve po laoškem ozemlju vzhodno od Mekonga. Tajska je edina država jugovzhodne Azije, ki je zahodna sila ni nikoli kolonizirala,<ref>{{Cite news |date=22 September 2006 |title=King, country and the coup |work=The Indian Express |location=Mumbai |url=http://www.indianexpress.com/news/king-country-and-the-coup/13140/0 |url-status=live |access-date=3 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514225625/http://www.indianexpress.com/news/king-country-and-the-coup/13140/0 |archive-date=14 May 2011}}</ref> deloma zato, ker sta se Velika Britanija in Francija leta 1896 dogovorili, da bosta dolino Chao Phraya spremenili v tamponsko državo. Šele v 20. stoletju se je Siam lahko ponovno pogajal o vseh neenakovrednih pogodbah, ki izvirajo iz Bowringove pogodbe, vključno z ekstrateritorialnostjo. Pojav sistema ''monthon'' je zaznamoval nastanek sodobne tajske nacionalne države. Leta 1905 so se v starodavnem območju Patani, Ubon Ratchathani in Phrae neuspešno uprli poskusi, da bi omilili moč lokalnih gospodarjev. Upor v palačah leta 1912 je bil neuspešen poskus zahodno izobraženih vojaških častnikov, da bi strmoglavili siamsko monarhijo. [[Vajiravudh]] (vladal 1910–1925) se je ves čas svoje vladavine odzval s propagando, ki je promovirala idejo tajskega naroda. Leta 1917 se je Siam pridružil prvi svetovni vojni na strani zaveznikov. Po tem je Siam doživel sedež na pariški mirovni konferenci in si pridobil davčno svobodo ter preklic ekstrateritorialnosti. === Doba vojaške diktature (1932–1975) === [[File:Field Marshal Plaek Phibunsongkhram.jpg|thumb|200px|left|Feldmaršal [[Plaek Pibulsonggram]]]] Obdobje potratne porabe kralja Vajiravudha, ki mu je sledila velika depresija, je Tajski prineslo gospodarske težave, saj so cene riža močno padle, javna poraba se je znatno zmanjšala, zaupanje v monarhijo se je zmanjšalo, aristokratski podporniki so bili nezadovoljni, kar je vse prispevalo k destabilizaciji dinastije Chakri. Te razmere so spodbudile nekrvavo siamsko revolucijo leta 1932, v kateri je gibanje Khana Ratsadon prisililo kralja Prajadhipoka, da je podpisal prvo ustavo države, s čimer se je končala stoletja fevdalne in absolutne monarhije. Oblast je bila delno predana demokratični vladi, vendar ta ni zdržala niti eno leto, preden se je v tajskih političnih zadevah pojavil pomemben vojaški vpliv. Leta 1933 je premier Phraya Mano vodil protirevolucionarni upor za ponovno vzpostavitev absolutne monarhije pod Prajadhipokom. Kmalu zatem je sledil vojaški udar, v katerem je bil za predsednika vlade postavljen Phraya Phahon – vodja revolucije leta 1932. Prajadhipokov konflikt z vlado je sčasoma privedel do njegove abdikacije, nova vojaško vodena vlada pa je za novega kralja izbrala Anando Mahidola, vzgojenega v Švici. Oboroženo krilo Khane Ratsadona je začelo postopoma prevladovati v siamski politiki. Vojaški mogotec Plaek Phibunsongkhram, pogosto znan kot ''Phibun'', je leta 1938 postal premier in sprožil kampanjo politične represije, v kateri so bili usmrčeni tako monarhisti kot prodemokratični liberalci. Njegova vlada je sprejela tajsko nacionalistično, prozahodnjaško, protirojalistično, iredentistično, protikitajsko in protifrancosko politiko. Leta 1939 je Phibun spremenil ime države iz ''Siam'' v ''Tajska''. To je sovpadlo z vzponom fašistične ideologije na Tajskem, sprememba imena pa je odražala politiko, ki je dajala prednost potrebam etničnih Tajcev pred potrebami manjšin, kot so tajski Kitajci. Phibun je bil občudovalec [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in je uvedel dvanajst tajskih kulturnih mandatov, ki so od državljanov zahtevali, da ubogajo nacionalistične norme, kot so pozdravljanje zastave, poznavanje državne himne, govorjenje samo tajščine in nošenje zahodnih oblačil. Oktobra 1940, nekaj mesecev po padcu Francije pod nacistično Nemčijo, je Phibun sprožil oportunistično invazijo na francoska indokitajska ozemlja, ki jih je Francoski imperij izgubil med vladavino kralja Chulalongkorna. Invazija je bila uspešna, Tajska pa je pridobila tudi nekaj laoških in kamboških ozemelj. Japonska, ki je prav tako napadala francoska indokitajska ozemlja, je posredovala pri premirju, ki je Francijo prisililo, da se Tajski odpove več ozemelj. 8. decembra 1941 je Japonski imperij sprožil invazijo na Tajsko in na jugu Tajske so izbruhnili hudi boji, preden je Phibun odredil premirje in se le pet ur pozneje pridružil [[Sile osi|silam osi]]. Japonski je bil odobren prost prehod čez tajsko ozemlje, 21. decembra pa sta Tajska in Japonska podpisali vojaško zavezništvo s tajnim protokolom, v katerem se je japonska vlada strinjala, da bo Tajski pomagala pridobiti nadaljnja ozemlja po vsej jugovzhodni Aziji.<ref>Werner Gruhl, ''[https://books.google.com/books?id=ow5Wlmu9MPQC&pg=PA112 Imperial Japan's World War Two, 1931–1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240328150816/https://books.google.com/books?id=ow5Wlmu9MPQC&pg=PA112#v=onepage&q&f=false |date=28 March 2024 }}'', Transaction Publishers, 2007 {{ISBN|978-0-7658-0352-8}}</ref> Tajska vlada je nato napovedala vojno Združenim državam in Združenemu kraljestvu. [[Združeno kraljestvo]], čigar kolonija Malaja je bila neposredno ogrožena s strani tajskih sil, se je odzvalo enako, vendar so Združene države zavrnile napoved vojne in ignorirale tajsko izjavo.<ref>{{cite journal |last1=Fine |first1=Herbert A. |title=The Liquidation of World War II in Thailand |journal=Pacific Historical Review |date=1965 |volume=34 |issue=1 |pages=65–82 |doi=10.2307/3636740 |jstor=3636740 |url=https://www.jstor.org/stable/3636740 |issn=0030-8684 |url-access=subscription |archive-date=21 September 2024 |access-date=3 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240921061840/https://www.jstor.org/stable/3636740 |url-status=live }}</ref>{{rp|66}} Gibanje za svobodno Tajske se je začelo tako na Tajskem kot v tujini, da bi se uprlo tajski vladi in japonski okupaciji. Po koncu vojne leta 1945 je bil Phibun odstavljen in Tajska je podpisala formalne sporazume o koncu vojnega stanja z zavezniki. Junija 1946 so kralja Anando našli mrtvega v skrivnostnih okoliščinah, na prestol pa je stopil njegov mlajši brat Bhumibol Adulyadej. [[File:ATrelations0018a-1.jpg|thumb|200px|left|Kralj [[Bumibol Aduljadedž]] nagovori skupno zasedanje ameriškega kongresa leta 1960]] To obdobje liberalne vladavine je bilo kratko, saj je Phibun leta 1947 izvedel še en vojaški udar in prevzel oblast. V svojem drugem mandatu kot predsednik vlade si je Phibun prizadeval za zavezništvo z Združenimi državami Amerike, tako da je izvedel kampanjo proti domačemu komunizmu, pomagal ameriški invaziji na Korejo in leta 1954 pomagal ustanoviti Organizacijo pogodbe za jugovzhodno Azijo (SEATO), ki je bila povezana z ZDA. Po turneji po Evropi in ZDA leta 1955, kjer so ga navdušile demokratične prakse, kot je svoboda govora, je Phibun začel demokratizirati tajsko politiko, tako da je dovolil ustanovitev novih političnih strank in sindikatov, odprl javne forume, podelil amnestijo nekdanjim političnim nasprotnikom in pripravil Tajsko na prve svobodne volitve. Vendar so te prakse verjetno sprožile nasprotovanje Phibunovi diktatorski zapuščini, ZDA pa so leta 1957 podprle njegovo končno odstavitev.<ref>{{Cite journal |last=Darling |first=Frank C. |date=1962 |title=American Policy in Thailand |url=https://www.jstor.org/stable/446100 |journal=The Western Political Quarterly |volume=15 |issue=1 |pages=93–110 |doi=10.2307/446100 |jstor=446100 |issn=0043-4078}}</ref> Feldmaršal Sarit Thanarat je leta 1957 z državnim udarom prevzel oblast in nato razveljavil Phibunove demokratične reforme ter stranki Khana Ratsadon prepovedal politično delovanje. Njegova vladavina med letoma 1959 in 1963 je bila avtokratska; svojo legitimnost je gradil na božanskem statusu monarha in z usmerjanjem zvestobe vlade in javnosti do kralja. Čeprav je bil Phibun kritiziran zaradi tesnih odnosov z Združenimi državami, se je Sarit povezal z njimi in vojaško podprl invazijo Združenih držav na Vietnam leta 1961, pri čemer je vodil sočasno kampanjo protikomunističnih množičnih pobojev na Tajskem, ki se je nadaljevala pod njegovim naslednikom Thanomom Kittikachornom. Obdobji Sarit in Thanom sta sovpadali s pomembno modernizacijo in pozahodnjačenjem tajske družbe. Do hitre urbanizacije je prišlo, ko je podeželsko prebivalstvo iskalo delo v rastočih mestih, kot je Bangkok. Gospodarski razvoj in izobraževanje sta omogočila vzpon mestnega srednjega razreda. Rast tega gospodarstva, ki je temeljilo na plačanem delu in ne na samooskrbnem kmetijstvu, je povzročila večjo razredno zavest in simpatije do Komunistične partije Tajske, medtem ko so univerzitetno izobraženi študenti oblikovali gibanja proti vojaški diktaturi. Oktobra 1973 se je začel ljudski upor proti vladi Thanom, ki je prinesel konec tajskega vojaškega režima. Kot odgovor na množične poboje protestnikov je kralj Adulyadej za predsednika vlade imenoval Sanyo Dharmasaktija, kar je bilo prvič, da je kralj neposredno posegel v tajsko politiko po letu 1932. Posledice dogodka so zaznamovale kratkotrajno parlamentarno demokracijo, ki se pogosto imenuje »doba razcveta demokracije« (ยุคประชาธิปไตยเบ่งบาน). === Prehod v demokracijo === Obdobje nemirov in nestabilnosti po vstaji ter strah pred komunističnim prevzemom oblasti po padcu [[Sajgon]]a leta 1975 je doseglo vrhunec s pokolom na univerzi Thammasat oktobra 1976. Državni udar tistega dne je Tajski prinesel novo skrajno desničarsko vlado, ki je zatrla medije, uradnike in intelektualce ter sprožila komunistični upor. Naslednje leto je bil izveden še en državni udar, ki je leta 1978 nekaterim komunističnim borcem ponudila amnestijo.<ref>{{Cite news |date=2 December 1982 |title=Thailand ..Communists Surrender En Masse |work=Ottawa Citizen |url=https://news.google.com/newspapers?id=2r4yAAAAIBAJ&sjid=Ee8FAAAAIBAJ&dq=thai%20communists&pg=1189%2C1418196 |access-date=8 August 2023 |archive-date=1 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200401005725/https://news.google.com/newspapers?id=2r4yAAAAIBAJ&sjid=Ee8FAAAAIBAJ&dq=thai%20communists&pg=1189%2C1418196 |url-status=live }}</ref> Na valu desničarskih čustev, ki so jih podžgali begunska kriza v Indokini, napadi na vietnamsko mejo in gospodarske težave, je bil leta 1980 za predsednika vlade imenovan vojaški mogotec Prem Tinsulanonda. Po pogajanjih s Premom so komunisti do leta 1983 opustili upor. Premovo premierstvo so poimenovali ''poldemokracija'', ker je bil parlament sestavljen iz izvoljenih članov predstavniškega doma in imenovanih članov senata. V 1980-ih se je v politiko vse bolj vmešaval tudi monarh, ki je leta 1981 in 1985 preprečil dva državna udara proti Prema. Leta 1988 je Tajska prvič po letu 1976 dobila svobodno izvoljenega predsednika vlade. Chatichai Choonhavan je vladal tri leta, preden je bil strmoglavljen z državnim udarom, ki je napovedal dveletno vojaško vladavino pod Nacionalnim svetom za ohranjanje miru.<ref>{{Cite web |title=Partial democracy and the search for a new political order |url=https://www.britannica.com/place/Thailand/The-postwar-crisis-and-the-return-of-Phibunsongkhram#ref52686 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323005841/https://www.britannica.com/place/Thailand/The-postwar-crisis-and-the-return-of-Phibunsongkhram#ref52686 |archive-date=23 March 2018 |access-date=11 March 2018 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Eden od voditeljev državnega udara, Suchinda Kraprayoon, je bil po splošnih volitvah leta 1992 imenovan za predsednika vlade večinske koalicijske vlade. To je povzročilo ljudske demonstracije v Bangkoku, ki so se končale s krvavim vojaškim zatrtjem. Kralj je posredoval v dogodku, podelil amnestijo sprtim stranem in prisilil Suchindo k odstopu. Azijska finančna kriza leta 1997 se je začela na Tajskem in končala 40 let neprekinjene gospodarske rasti države. Vlada Chavalita Yongchaiyudha je vzela posojilo MDS za podporo okrevanju.<ref>{{Cite web |title=Thailand Letter of Intent, August 14, 1997 |url=https://www.imf.org/external/np/loi/081497.htm |access-date=2025-08-17 |website=imf.org}}</ref> [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|Potres in cunami v Indijskem oceanu leta 2004]] sta prizadela državo, večinoma na jugu, in zahtevala približno 5400 življenj v [[Phuket]]u, Phang Ngi, Ranongu, Krabiju, Trangu in Satunu, na tisoče pa jih je še vedno pogrešanih.<ref>{{Cite web |date=2023-12-26 |title=Concerns arise over warning systems as Boxing Day marks 19 years since 2004 tsunami |url=https://www.nationthailand.com/thailand/general/40034141 |access-date=2024-05-19 |website=nationthailand |language=en-US |archive-date=19 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240519044456/https://www.nationthailand.com/thailand/general/40034141 |url-status=live }}</ref> Populistična stranka Thai Rak Thai, ki jo je vodil premier Thaksin Shinawatra, je vladala od leta 2001 do 2006. Njegova politika je bila uspešna pri zmanjševanju revščine na podeželju in zagotavljanju univerzalnega zdravstvenega varstva. Vendar je bil Thaksin obravnavan kot koruptiven populist, ki je uničeval srednji razred, da bi si zagotovil prednost sebi in podeželskim revnim. Soočil se je tudi s kritikami zaradi svojega odziva na upor na jugu Tajske, ki se je stopnjeval od leta 2004. Poleg tega so bila njegova priporočila podeželskim revnim v neposrednem nasprotju s priporočili kralja Bhumibola, kar je sprožilo jezo rojalistov, močne frakcije na Tajskem. Rojalisti so si v odgovor izmislili zgodbo o tem, kako so se Thaksin in njegovi »svetovalci zbrali na Finskem, da bi načrtovali strmoglavljenje monarhije«. Medtem so se v njegovem drugem mandatu predsednika vlade začeli množični protesti proti Thaksinu, ki jih je vodila Ljudska zveza za demokracijo (PAD). Monarhija in vojska sta se sčasoma dogovorili o odstavitvi voditelja. V tem primeru je vojska najprej zaprosila kralja za dovoljenje za odstavitev Thaksina, vendar je bilo dovoljenje zavrnjeno. Nato pa je kralj zavrnil Thaksinovo izbiro za vodenje vojske in dovolil, da je na oblast prišel vojaški voditelj, ki si je želel državnega udara. Nato je vojska leta 2006 z državnim udarom razpustila Thaksinovo stranko in več kot sto njenim vodilnim delavcem prepovedala politično delovanje. Po državnem udaru je bila vzpostavljena vojaška vlada, ki je trajala eno leto.<ref>{{Cite journal |last=Connors |first=Michael K. |date=28 November 2008 |title=Thailand-Four elections and a coup |url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10357710802480717 |url-status=live |journal=Australian Journal of International Affairs |volume=62 |issue=4 |pages=478, 483–484 |doi=10.1080/10357710802480717 |issn=1035-7718 |s2cid=154415628 |url-access=subscription |archive-url=https://web.archive.org/web/20230811000243/https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10357710802480717 |archive-date=11 August 2023 |access-date=8 August 2023}}</ref> Vrnitev k demokraciji je bil proces, v katerem je bilo zelo aktivno vključeno ljudstvo. Ljudje so pogosto vdirali v vladne stavbe, vojska pa je grozila z novim državnim udarom. Končno je bila leta 2007 izvoljena civilna vlada, ki jo je vodila s Thaksinom zavezniška Ljudska stranka moči (PPP). Še en protest, ki ga je vodila PAD, se je končal z razpustitvijo PPP, Demokratska stranka pa je namesto nje vodila koalicijsko vlado. Pro-Thaksinova Združena fronta za demokracijo proti diktaturi (UDD) je protestirala tako leta 2009 kot leta 2010, slednje pa se je končalo z nasilnim vojaškim zatrtjem, ki je povzročilo več kot 70 smrtnih žrtev med civilisti. [[File:2010 09 19 red shirt protest bkk 09.JPG|thumb|right|Združena fronta za demokracijo proti diktaturi, Rdeče majice, protest leta 2010]] Po splošnih volitvah leta 2011 je populistična stranka Pheu Thai dobila večino. Yingluck Shinawatra, Thaksinova mlajša sestra, je postala premierka. Odbor za ljudsko demokratično reformo je organiziral še en protest proti Shinawatri,[109] potem ko je vladajoča stranka predlagala zakon o amnestiji, ki bi koristil Thaksinu. Yingluck je razpustila parlament in razpisala je splošne volitve, vendar jih je ustavno sodišče razveljavilo. Kriza se je končala z novim državnim udarom leta 2014.<ref>{{cite journal |last1=Prasirtsuk |first1=Kitti |title=Thailand in 2014: Another Coup, a Different Coup? |journal=Asian Survey |date=2015 |volume=55 |issue=1 |pages=200–206 |doi=10.1525/as.2015.55.1.200 |jstor=10.1525/as.2015.55.1.200 |url=https://www.jstor.org/stable/10.1525/as.2015.55.1.200 |access-date=3 June 2024 |issn=0004-4687|url-access=subscription }}</ref> Nastali Nacionalni svet za mir in red, vojaška hunta pod vodstvom generala Prayuta Chan-o-cha, je državo vodil do leta 2019. Državljanske in politične pravice so bile omejene, v državi pa se je povečalo število primerov žalitve veličanstva. Politični nasprotniki in disidenti so bili poslani v taborišča za ''prilagoditev stališč''; akademiki so to opisali kot vzpon fašizma. Bhumibol, najdlje vladajoči tajski kralj, je umrl leta 2016, na prestol pa je stopil njegov sin Vajiralongkorn. Referendum in sprejetje veljavne tajske ustave sta se zgodila pod vladavino hunte. Hunta je tudi zavezala prihodnje vlade k 20-letnemu nacionalnemu strateškemu ''časovnemu načrtu'', ki ga je določila, s čimer je državo dejansko zaklenila v vojaško vodeno demokracijo.<ref>{{Cite journal |last=Montesano |first=Michael J. |year=2019 |title=The Place of the Provinces in Thailand's Twenty-Year National Strategy: Toward Community Democracy in a Commercial Nation? |url=https://www.iseas.edu.sg/images/pdf/ISEAS_Perspective_2019_60.pdf |url-status=live |journal=ISEAS Perspective |volume=2019 |issue=60 |pages=1–11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200913092250/https://www.iseas.edu.sg/images/pdf/ISEAS_Perspective_2019_60.pdf |archive-date=13 September 2020 |access-date=23 August 2020}}</ref> Leta 2019 se je hunta strinjala, da bo marca razpisala splošne volitve. Prayut je nadaljeval svoj premierski mandat s podporo koalicije stranke Palang Pracharath v predstavniškem domu in senata, ki ga je imenovala hunta, sredi obtožb o volilnih goljufijah. Prodemokratične proteste v letih 2020–21 so sprožili vse večji kraljevi prerogativi, demokratično in ekonomsko nazadovanje tajskih kraljevih oboroženih sil, ki jih je podpirala monarhija, po državnem udaru leta 2014, razpustitev prodemokratične stranke Future Forward, nezaupanje v splošne volitve leta 2019 in trenutni politični sistem, prisilna izginotja in smrti političnih aktivistov, vključno z Wanchalearmom Satsaksitom, ter škandali politične korupcije, ki so sprožili brez primere zahteve po reformi monarhije in najvišji občutek republikanizma v državi. Maja 2023 je na splošnih volitvah zmagala tajska reformistična opozicija, progresivna stranka Move Forward Party (MFP) in populistična stranka Pheu Thai, kar je pomenilo, da sta rojalistično-vojaški stranki, ki sta podpirali premierja Prayutha Chan-ocho, izgubili oblast. 22. avgusta 2023 je Srettha Thavisin iz populistične stranke Pheu Thai postal novi tajski premier, medtem ko se je milijarderski voditelj stranke Pheu Thai Thaksin Shinawatra po letih samoiniciativnega izgnanstva vrnil na Tajsko. Thavisina je ustavno sodišče 14. avgusta 2024 zaradi ''hudih kršitev etike'' razrešilo s položaja predsednika vlade.[123] == Geografija == {{glavni|Geografija Tajske}} [[File:Koh Tarutao, Thailand, Ancient Cambrian deposits.jpg|thumb|Ko Tarutao, provinca Satun]] Tajska s skupno površino 513.120 kvadratnih kilometrov je 50. največja država po skupni površini. Tajska obsega več različnih geografskih regij, ki delno ustrezajo provincialnim skupinam. Sever države je gorato območje [[Tajsko višavje|Tajskega višavja]], najvišja točka pa je [[Doi Inthanon]] v gorovju Thanon Thong Chai na 2565 metrih nadmorske višine. Severovzhod, [[Isan]], sestavlja [[planota Khorat]], ki jo na vzhodu omejuje reka [[Mekong]]. Središče države zavzema pretežno ravna dolina reke [[Chao Phraya]], ki se izliva v Tajski zaliv. Južna Tajska je sestavljena iz ozke [[Kra (ožina)|ožine Kra]], ki se širi na [[Malajski polotok]]. Chao Phraya in reka Mekong sta nepogrešljiva vodotoka podeželske Tajske. Industrijska pridelava poljščin uporablja tako reke kot njihove pritoke. Tajski zaliv pokriva 320.000 kvadratnih kilometrov in ga napajajo reke Chao Phraya, Mae Klong, Bang Pakong in Tapi. Zaradi čistih plitvih voda ob obalah v južni regiji in ožini Kra prispeva k turističnemu sektorju. Na vzhodni obali [[Tajski zaliv|Tajskega zaliva]] sta glavno globokomorsko pristanišče kraljestva v Sattahipu in najbolj prometno trgovsko pristanišče Laem Chabang. Phuket, Krabi, Ranong, Phang Nga in Trang ter njihovi otoki ležijo ob obalah [[Andamansko morje|Andamanskega morja]]. === Podnebje === [[File:Koppen-Geiger Map THA present.svg|thumb|Tajski zemljevid Köppnove podnebne klasifikacije]] Na tajsko podnebje vplivajo [[monsun]]ski vetrovi, ki imajo sezonski značaj (jugozahodni in severovzhodni monsun). Večina države je razvrščena v Köppnovo tropsko savansko podnebje.<ref>{{Cite web |last=Dr. Susan L. Woodward |year=1997–2014 |title=Tropical Savannas |url=https://php.radford.edu/~swoodwar/biomes/?page_id=105 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131219124459/https://php.radford.edu/~swoodwar/biomes/?page_id=105 |archive-date=19 December 2013 |access-date=23 February 2014 |website=Biomes of the World |publisher=S. L. Woodward}}</ref> Večina juga, pa tudi vzhodni vrh, ima tropsko monsunsko podnebje. Deli juga imajo tudi podnebje [[tropski deževni gozd|tropskega deževnega gozda]]. Leto na Tajskem je razdeljeno na tri letne čase. Prva je deževna ali jugozahodna monsunska sezona (od sredine maja do sredine oktobra), ki jo povzroča jugozahodni veter iz Indijskega oceana. Padavine prispevajo tudi medtropska konvergenčna cona (ITCZ) in tropski cikloni, pri čemer sta avgust in september najbolj mokro obdobje v letu. Država prejme povprečno letno količino padavin od 1200 do 1600 mm. Zima ali severovzhodni monsun se pojavlja od sredine oktobra do sredine februarja. Večina Tajske ima suho vreme z blagimi temperaturami. Poletje ali predmonsunska sezona traja od od sredine februarja do sredine maja. Zaradi svoje lege v notranjosti in zemljepisne širine severni, severovzhodni, osrednji in vzhodni deli Tajske doživljajo dolgo obdobje toplega vremena, kjer lahko temperature med marcem in majem dosežejo do 40 °C, v nasprotju s pozimi na nekaterih območjih blizu ali pod 0 °C. Južna Tajska je značilna po blagem vremenu skozi vse leto z manj dnevnimi in sezonskimi nihanji temperatur zaradi morskih vplivov. Prejema obilne padavine, zlasti med oktobrom in novembrom. Tajska je med desetimi državami na svetu, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam. Še posebej je zelo ranljiva za dvig morske gladine in ekstremne vremenske dogodke.<ref>Overland, Indra et al. (2017) ''[https://www.researchgate.net/publication/320622312 Impact of Climate Change on ASEAN International Affairs: Risk and Opportunity Multiplier]'' ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200728065717/https://www.researchgate.net/publication/320622312_Impact_of_Climate_Change_on_ASEAN_International_Affairs_Risk_and_Opportunity_Multiplier |date=28 July 2020 }}), Norwegian Institute of International Affairs (NUPI) and Myanmar Institute of International and Strategic Studies (MISIS).</ref><ref>{{Cite web |date=29 October 2019 |title=Report: Flooded Future: Global vulnerability to sea level rise worse than previously understood |url=https://www.climatecentral.org/report/report-flooded-future-global-vulnerability-to-sea-level-rise-worse-than-previously-understood |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904125539/https://www.climatecentral.org/report/report-flooded-future-global-vulnerability-to-sea-level-rise-worse-than-previously-understood |archive-date=4 September 2022 |access-date=5 September 2022 |website=climatecentral.org}}</ref> === Biotska raznovrstnost in ohranjanje narave === [[File:Khaoyai 06.jpg|thumb|Populacija [[Azijski slon|azijskih slonov]] v tajski divjini se je zmanjšala na približno 2000–3000.<ref name="Elephants">{{Cite web |title=Thailand's Elephants |url=http://www.thailandelephant.org/en/thaielephant.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305080708/http://www.thailandelephant.org/en/thaielephant.html |archive-date=5 March 2015 |access-date=3 March 2015 |website=Thai Elephant Conservation Center}}</ref>]] Narodni parki na Tajskem so opredeljeni kot območja, ki vsebujejo naravne vire ekološkega pomena ali edinstvene lepote ali rastlinstvo in živalstvo posebnega pomena. Tajska zavarovana območja vključujejo 156 [[narodni park|narodnih parkov]], 58 zatočišč za prostoživeče živali, 67 območij, kjer ni lova in 120 gozdnih parkov. Pokrivajo skoraj 31 odstotkov ozemlja kraljestva.<ref name="PRD">{{cite web |url=https://thailand.prd.go.th/1700/ewt/thailand/ewt_news.php?nid=8297&filename=index |title=Five New National Parks in Thailand |date=6 August 2019 |department=The Government Public Relations Department |access-date=4 January 2022 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=June 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Parke upravlja Oddelek za narodne parke, prostoživeče živali in rastline (DNP) Ministrstva za naravne vire in okolje (MNRE). Tajska ima povprečne, a vse boljše rezultate na svetovnem indeksu okoljske uspešnosti (EPI), saj se je leta 2016 uvrstila na 91. mesto od 180 držav. Okoljska področja, kjer se Tajska uvršča najslabše (tj. najvišje), so kakovost zraka (167), vplivi kmetijske industrije na okolje (106) ter podnebni in energetski sektor (93), slednji predvsem zaradi visokih emisij CO2 na proizvedeno kWh. Tajska se najbolje (tj. najnižje uvršča) pri upravljanju vodnih virov (66), pri čemer se v prihodnosti pričakujejo nekatere večje izboljšave, in pri sanitarijah (68).<ref>{{Cite journal |title=2016 Report |url=http://epi.yale.edu/reports/2016-report |url-status=dead |journal=EPI Report |archive-url=https://web.archive.org/web/20160204021925/http://epi.yale.edu/reports/2016-report |archive-date=4 February 2016 |access-date=17 December 2016}}</ref><ref>EPI (2016): [http://epi.yale.edu/country/thailand Thailand] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161227041212/http://epi.yale.edu/country/thailand |date=27 December 2016}}</ref> Država je imela leta 2019 povprečno oceno 6,00/10 na indeksu integritete gozdne krajine, kar jo uvršča na 88. mesto na svetu od 172 držav. Populacija slonov, nacionalnega simbola države, se je zmanjšala s 100.000 leta 1850 na približno 2000. Krivolovci že dolgo lovijo slone zaradi slonovine in kož, zdaj pa vse pogosteje zaradi mesa.<ref>{{Cite news |date=26 January 2012 |title=Poaching for meat poses new extinction risk to Thai elephants |work=The Guardian |agency=Associated Press |url=https://www.theguardian.com/environment/2012/jan/26/poaching-thailand-elephant-meat |url-status=live |access-date=4 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180205184341/https://www.theguardian.com/environment/2012/jan/26/poaching-thailand-elephant-meat |archive-date=5 February 2018}}</ref> Mlade slone pogosto ujamejo za uporabo v turističnih znamenitostih ali kot delovne živali, kjer so se pojavile trditve o slabem ravnanju. Leta 1989 je vlada prepovedala uporabo slonov za sečnjo, zaradi česar so mnogi lastniki slonov svoje udomačene živali preselili v turistično industrijo. Krivolov zaščitenih vrst ostaja velik problem. Tigre, leoparde in druge velike mačke lovijo zaradi njihovega kožuha. Številne gojijo ali lovijo zaradi mesa, ki naj bi imelo zdravilne lastnosti. Čeprav je takšna trgovina nezakonita, je znana tržnica Chatuchak v Bangkoku še vedno znana po prodaji ogroženih vrst.<ref>{{Cite web |last=Teena Amrit Gill |date=18 February 1997 |title=Endangered Animals on Restaurant Menus |url=http://www.monitor.net/monitor/9702a/endangeredfood.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070516023649/https://www.monitor.net/monitor/9702a/endangeredfood.html |archive-date=16 May 2007 |access-date=7 June 2007 |publisher=Albion Monitor/News}}</ref> Praksa gojenja divjih živali kot hišnih ljubljenčkov vpliva na vrste, kot so [[medved ogrličar|azijski črni medved]] (''Ursus thibetanus''), malajski medved (''Helarctos malayanus malayanus''), beloroki gibon (''Hylobates lar''), gibon ''Hylobates pileatus'' in binturong (''Arctictis binturong'').<ref>{{Cite web |title=Thai Forests: Dept. National Parks, Wildlife & Plants |url=http://www.tscwa.org/forests/index.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141126041139/http://tscwa.org/forests/index.html |archive-date=26 November 2014 |publisher=Thai Society for the Conservation of Wild Animals}}</ref> == Upravna delitev == Tajska je unitarna država; upravne službe izvršilne veje so z Zakonom o nacionalni vladni organizaciji, BE 2534 (1991), razdeljene na tri ravni: centralno, pokrajinsko in lokalno. Tajska je sestavljena iz 76 provinc ({{lang|th|จังหวัด}}, ''changwat''),<ref>{{Cite web |date=13 March 2020 |title=ประกาศกรมการปกครอง เรื่อง แจ้งข้อมูลทางการปกครอง |url=http://www.oic.go.th/FILEWEB/CABINFOCENTER17/DRAWER007/GENERAL/DATA0000/00000024.PDF |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210520091920/http://www.oic.go.th/FILEWEB/CABINFOCENTER17/DRAWER007/GENERAL/DATA0000/00000024.PDF |archive-date=20 May 2021 |access-date=4 March 2018 |website=กรมการปกครอง |language=th}}</ref> ki so upravne delitve prve ravni. Obstajata tudi dve posebej upravljani okrožji: glavno mesto [[Bangkok]] in [[Pattaya]]. Bangkok je na pokrajinski ravni in se zato pogosto šteje za provinco.<ref>{{cite web |last= |first= |title=Capital City |url=https://thailand.go.th/page/capital-city |access-date=2024-06-01 |website=The Government Public Relations Department |language=en}}</ref> Vsaka provinca je razdeljena na okrožja ({{lang|th|อำเภอ}}, ''amphoe''), okrožja pa so nadalje razdeljena na podokrožja ({{lang|th|ตำบล}}, ''tambons''). Ime glavnega mesta vsake province ({{lang|th|เมือง}}, mueang) je enako kot ime province. Na primer, glavno mesto province Chiang Mai (Changwat Chiang Mai) je Mueang Chiang Mai ali Chiang Mai. Vse guvernerje provinc in okrožne vodje, ki so upravitelji provinc oziroma okrožij, imenuje centralna vlada.<ref>{{Cite web |title=LOCAL PERSONNEL ADMINISTRATION B.E. 2542 (1999) |url=http://www.dla.go.th/upload/enDocument/2012/6/1_1.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190801073238/http://www.dla.go.th/upload/enDocument/2012/6/1_1.pdf |archive-date=1 August 2019 |access-date=11 December 2017 |website=Department of Local Administration (DLA)}}</ref> Tajske province so včasih združene v štiri do šest regij, odvisno od vira. Tajska je spremenljivo razdeljena na različne skupine regij, med katerimi sta najpomembnejši skupina šestih regij, ki se uporablja v geografskih študijah, in skupina štirih regij, ki je skladna s sistemom upravnega regionalnega združevanja Monthon, ki ga je prej uporabljalo ministrstvo za notranje zadeve. Te regije so največje podrazdelitve države. V nasprotju z upravnimi delitvami tajskih provinc regije nimajo več upravnega značaja, temveč se uporabljajo za statistične ali akademske namene. {{največja mesta | country = Tajska | kind = mesta po mestnem prebivalstvu | stat_ref = {{URL|https://onedptgis.dpt.go.th/onedpt-complain-ppl/ }} {{URL|https://www.bora.dopa.go.th}} | div_name = Province | city_1 = Bangkok {{!}}Bangkok | div_1 = Bangkok | pop_1 = 10.539.000 | img_1 = 4Y1A1150 Bangkok (33536339665).jpg | city_2 = Chiang Mai{{!}}Chiang Mai | div_2 = Chiang Mai Province{{!}}Chiang Mai | pop_2 = 1.198.000 | img_2 = Panoramic view of Chiang Mai City.jpg | city_3 = Nakhon Ratchasima{{!}}Nakhon Ratchasima | div_3 = Nakhon Ratchasima Province{{!}}Nakhon Ratchasima | pop_3 = 466.098 | img_3 = | city_4 = Khon Kaen{{!}}Khon Kaen | div_4 = Khon Kaen Province{{!}}Khon Kaen | pop_4 = 412.758 | img_4 = | city_5 = Hat Yai{{!}}Hat Yai | div_5 = Songkhla Province{{!}}Songhkla | pop_5 = 404.044 | city_6 = Udon Thani{{!}}Udon Thani | div_6 = Udon Thani Province{{!}}Udon Thani | pop_6 = 400.581 | city_7 = Chonburi{{!}}Chonburi | div_7 = Chonburi Province{{!}}Chonburi |pop_7 = 342.959 | city_8 = Pattaya{{!}}Pattaya | div_8 = Chonburi Province{{!}}Chonburi | pop_8= 328.961 | city_9 = Si Racha{{!}}Si Racha | div_9 = Chonburi Province{{!}}Chonburi | pop_9 = 327.172 | city_10 = Phitsanulok{{!}}Phitsanulok | div_10 = Phitsanulok Province{{!}}Phitsanulok | pop_10 = 281.929 }} <noinclude> == Demografija == Tajska je imela leta 2024 ocenjeno 65,97 milijona prebivalcev. Prvi popis prebivalstva Tajske leta 1909 je ugotovil, da je prebivalstvo štelo 8,2 milijona.<ref>{{Cite web |title=The Population of Thailand from 1909 to 2000 |url=http://doc.nso.go.th/en/census/poph/prelim_e.htm |publisher=National Statistical Office (Thailand) |access-date=10 August 2023 |archive-date=10 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810230406/http://doc.nso.go.th/en/census/poph/prelim_e.htm |url-status=live }}</ref> Prebivalstvo Tajske je večinoma podeželsko, skoncentrirano na območjih pridelave riža v osrednjih, severovzhodnih in severnih regijah. Približno 44,2 % prebivalstva Tajske je leta 2010 živelo v urbanih območjih, kar se je počasi povečevalo z 29,4 % v popisu leta 1990 in 31,1 % v popisu leta 2000.<ref>{{Cite web |year=2012 |title=20230512163226_54316.pdf |url=https://www.nso.go.th/nsoweb/storage/title_presentation/2023/20230512163226_54316.pdf |access-date=2 January 2024 |website=National Statistical Office |page=12 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101181315/https://www.nso.go.th/nsoweb/storage/title_presentation/2023/20230512163226_54316.pdf |url-status=live }}</ref> Vladni program načrtovanja družine na Tajskem je povzročil dramatičen upad rasti prebivalstva s 3,1 % leta 1960 na približno 0,4 % danes. Leta 1970 je v tajskem gospodinjstvu živelo povprečno 5,7 ljudi; leta 2022 je bila povprečna velikost tajskega gospodinjstva 3 osebe. Zdaj je več kot 20 % prebivalstva starejšega od 60 let in ima nizko rodnost, kar predstavlja gospodarske izzive. Razmerje med spoloma med moškimi in ženskami je 1,05, pri čemer je na Tajskem nekoliko več moških. Skupna stopnja rodnosti na Tajskem se je leta 2024 znižala na 1,0.<ref name="chairith">{{Cite web |last=Yonpiam |first=Chairith |date=2 Feb 2025 |title=Experts urge action as declining birth rate set to hit Thai workforce |url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2952626/experts-urge-action-as-declining-birth-rate-set-to-hit-thai-workforce |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250604161928/https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2952626/experts-urge-action-as-declining-birth-rate-set-to-hit-thai-workforce |archive-date=4 June 2025 |access-date=14 August 2025 |website=Bangkok Post}}</ref> To Tajsko uvršča med države z izjemno nizko stopnjo rodnosti. === Etnične skupine=== [[File:Thailand (272021437).jpg|thumb|Dekleta iz gorskih plemen na severovzhodu Tajske]] Od leta 2010 Tajci predstavljajo večino prebivalstva Tajske (95,9 %). Preostalih 4,1 % prebivalstva so Burmanci (2,0 %), drugi (1,3 %) in nedoločeni (0,9 %). Glede na genetske raziskave so bili današnji Tajci razdeljeni v tri skupine: severna skupina (Khon Mueang) je tesno povezana z etničnimi skupinami Tai na jugu Kitajske, severovzhodna skupina (Isani) je mešana skupina Tai in več avstroazijsko govorečih etničnih skupin, medtem ko si osrednja in južna skupina (prej imenovani Siamci) močno delita genetske profile z ljudstvom Mon.<ref name=genetic2>{{cite journal|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/063172v1.full|title=Complete mitochondrial genomes of Thai and Lao populations indicate an ancient origin of Austroasiatic groups and demic diffusion in the spread of Tai-Kadai languages|doi=10.1007/s00439-016-1742-y|journal=Human Genetics|author1=Wibhu Kutanan |author2=Jatupol Kampuansai |author3=Metawee Srikummool |author4=Daoroong Kangwanpong |author5=Silvia Ghirotto |author6=Andrea Brunelli |author7=Mark Stoneking|year=2016|volume=136 |issue=1 |pages=85–98 |pmid=27837350 |pmc=5214972 |archivedate=18 January 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240118183802/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/063172v1.full|hdl=11858/00-001M-0000-002C-0639-D|hdl-access=free}}</ref><ref name=genetic3>{{cite journal|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/162610v1.full|title=New insights from Thailand into the maternal genetic history of Mainland Southeast Asia|doi=10.1038/s41431-018-0113-7|year=2017|accessdate=19 January 2024|author1=Wibhu Kutanan |author2=Jatupol Kampuansai |author3=Andrea Brunelli |author4=Silvia Ghirotto |author5=Pittayawat Pittayaporn |author6=Sukhum Ruangchai |author7=Roland Schröder |author8=Enrico Macholdt |author9=Metawee Srikummool |author10=Daoroong Kangwanpong |author11=Alexander Hübner |author12=Leonardo Arias Alvis |author13=Mark Stoneking|journal=European Journal of Human Genetics|volume=26 |issue=6 |pages=898–911 |pmid=29483671 |pmc=5974021 |archivedate=18 January 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240118231746/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/162610v1.full|hdl=21.11116/0000-0001-7EEF-6|hdl-access=free}}</ref> Glede na poročilo kraljeve tajske vlade o državi za leto 2011 odboru ZN, odgovornemu za Mednarodno konvencijo za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije, ki je na voljo pri Oddelku za spodbujanje pravic in svoboščin tajskega ministrstva za pravosodje: 3  je na Tajskem uradno priznanih 62 etničnih skupnosti. Dvajset milijonov osrednjih Tajcev (skupaj s približno 650.000 Khorat Tajci) je predstavljalo približno 20.650.000 (34,1 odstotka) od 60.544.937 prebivalcev države v času dokončanja podatkov Etnolingvističnih zemljevidov Tajske Univerze Mahidol (1997).<ref name="Ethnolinguistic 2004">{{Cite book |url=http://www.newmandala.org/wp-content/uploads/2015/05/Thailand-Ethnolinguistic-Maps.pdf |title=Ethnolinguistic Maps of Thailand |date=2004 |publisher=Office of the National Culture Commission |language=th |access-date=8 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009124208/http://www.newmandala.org/wp-content/uploads/2015/05/Thailand-Ethnolinguistic-Maps.pdf |archive-date=9 October 2016 |url-status=dead}}</ref> Poročilo o Tajski iz leta 2011 navaja podatke o prebivalstvu gorskih ljudstev (»hribovskih plemen«) in etničnih skupnosti na severovzhodu ter izrecno navaja, da se v glavnem zanaša na podatke Etnolingvističnih zemljevidov Tajske Univerze Mahidol. Čeprav torej več kot 3,288 milijona ljudi samo na severovzhodu ni bilo mogoče kategorizirati, so podatki o prebivalstvu in odstotkih drugih etničnih skupnosti okoli leta 1997 znani za celotno Tajsko in predstavljajo minimalno število prebivalcev. V padajočem vrstnem redu so največji (enaki ali večji od 400.000): *a) 15.080.000 Laocev (24,9 odstotka), ki jih sestavljajo tajski Laosi (14 milijonov) in druge manjše laoške skupine, in sicer tajski Loei (400–500.000), Lao Lom (350.000), Lao Wiang/Klang (200.000), Lao Khrang (90.000), Lao Ngaew (30.000) in Lao Ti (10.000); *b) šest milijonov Khon Muangov (9,9 odstotka, imenovanih tudi severni Tajci); *c) 4,5 milijona Pak Taijev (7,5 odstotka, imenovanih tudi južni Tajci); *d) 1,4 milijona kmerskih Leujev (2,3 odstotka, imenovanih tudi severni Kmeri); *e) 900.000 Malajcev (1,5 %); *f) 500.000 Nyaw (0,8 odstotka); *g) 470.000 Phu Thai (0,8 odstotka); *h) 400.000 Kuy/Kuay (znanih tudi kot Suay) (0,7 odstotka) in *i) 350.000 Karen (0,6 odstotka).: 7–13  Tajski Kitajci, vključno s tistimi s pomembnim kitajskim poreklom, predstavljajo 14 % prebivalstva, medtem ko Tajci z delnim kitajskim poreklom predstavljajo do 40 % prebivalstva.<ref>{{Cite journal |last=Luangthongkum |first=Theraphan |author-link= |year=2007 |title=The Position of Non-Thai Languages in Thailand |journal=Language, Nation and Development in Southeast Asia |page=191}}</ref> Tajski Malajci predstavljajo tudi 3 % tajske dediščine, preostanek pa sestavljajo Monsi, Kmeri in različna 'hribovska plemena'. Naraščajoče število migrantov iz sosednjih držav [[Mjanmar]], [[Laos]] in [[Kambodža]], pa tudi iz [[Nepal]]a in [[Indija|Indije]], je skupno število tujih prebivalcev leta 2009 povečalo na približno 3,5 milijona, v primerjavi z ocenjenimi 2 milijona leta 2008. Na Tajskem živi približno 41.000 Britancev in 20.000 Avstralcev.<ref>{{Cite news |last=McGeown |first=Kate |date=14 December 2006 |title=Hard lessons in expat paradise |publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6176647.stm |url-status=live |access-date=1 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090813164737/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6176647.stm |archive-date=13 August 2009}}</ref><ref>{{Cite web |date=3 July 2008 |title=Speech to the Australian-Thai Chamber of Commerce |url=http://foreignminister.gov.au/speeches/2008/080704_bangkok.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20190612030327/https://foreignminister.gov.au/speeches/2008/080704_bangkok.html |archive-date=12 June 2019 |access-date=12 November 2019 |website=Australian Minister for Foreign Affairs and Trade}}</ref> === Jezik === {{multiple image | perrow = 2/1 | total_width = 300 | caption_align = center | align = left | image1 = Thailand ethnic map.svg | caption1 = Etnolingvistični zemljevid Tajske | image2 = Bangkok National Museum - 2017-04-22 (008).jpg | caption2 = Silajaruek kraljestva Sukhothai so stotine kamnitih napisov, ki tvorijo zgodovinski zapis tega obdobja. }} Tajščina je uradni jezik. Je jezik iz skupine ''kra-dai'', ki je tesno povezan z laoščino, šanščino v Mjanmaru in številnimi manjšimi jeziki, ki se govorijo v loku od [[Hainan]]a in [[Junan]]a proti jugu do kitajske meje. Je glavni jezik izobraževanja in vlade ter se govori po vsej državi.<ref name=":1">{{Cite book |last=Lewis |first=M. Paul |url=https://archive.org/details/ethnologuelangua0000unse_k9t5 |title=Ethnologue : languages of the world |publisher=SIL International |year=2009 |edition=16th |location=Dallas, Texas |pages=529–533, 829–831|isbn=978-1-55671-216-6 }}</ref> Standard temelji na narečju osrednjega tajskega ljudstva in je napisan v tajski abecedi, abugida pisavi, ki se je razvila iz kmerske abecede.<ref name="hartmann">{{citation |last1=Hartmann |first1=John F. |title=The spread of South Indic scripts in Southeast Asia |year=1986 |page=8}}</ref> Kraljeva tajska vlada je priznala dvainšestdeset jezikov. Za namene nacionalnega popisa prebivalstva obstajajo štiri narečja tajščine; ta delno sovpadajo z regionalnimi oznakami, kot sta južna tajščina in severna tajščina. Največji tajski manjšinski jezik je laoško narečje jezika Isan, ki se govori v severovzhodnih provincah. Na skrajnem jugu je kelantansko-pattanska malajščina primarni jezik malajskih muslimanov. Številno tajsko kitajsko prebivalstvo govori tudi različne različice kitajščine, pri čemer je najbolje zastopano narečje Teochew. Govorijo se tudi številni plemenski jeziki, vključno z avstroazijskimi jeziki, kot so mon, kmerščina in mlabri; avstronezijskimi jeziki, kot so cham, moken in urak lawoi'; kitajsko-tibetanskim jezikom, kot so lawa, akha in karen; ter drugimi tajskimi jeziki, kot sta phu thai in saek. Hmong je član jezikov hmong-mien, ki danes veljajo za samostojno jezikovno družino.<ref>{{Cite web |title=Thailand {{!}} Ethnologue Free |url=https://www.ethnologue.com/country/TH/ |access-date=2024-04-12 |website=Ethnologue (Free All) |archive-date=9 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230309065755/https://www.ethnologue.com/country/TH/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == Tajsko gospodarstvo je močno odvisno od izvoza, saj izvoz predstavlja več kot dve tretjini bruto domačega proizvoda (BDP). Tajska letno izvozi blago in storitve v vrednosti več kot 105 milijard ameriških dolarjev. Glavni izvozni izdelki vključujejo avtomobile, računalnike, električne aparate, riž, tekstil in obutev, ribiške proizvode, gumo in nakit. Tajska je gospodarstvo v vzponu in velja za novo industrializirano državo. Tajska je imela leta 2017 BDP v višini 1,236 bilijona ameriških dolarjev (na podlagi paritete kupne moči). Tajska je drugo največje gospodarstvo v jugovzhodni Aziji, takoj za Indonezijo. Uvršča se na sredino lestvice razpršenosti bogastva v jugovzhodni Aziji, saj je četrta najbogatejša država po BDP na prebivalca, takoj za Singapurjem, Brunejem in Malezijo. Tajska deluje kot sidrno gospodarstvo za sosednja razvijajoča se gospodarstva Laosa, Mjanmara in Kambodže. V tretjem četrtletju 2014 je stopnja brezposelnosti na Tajskem po podatkih Tajskega nacionalnega odbora za gospodarski in socialni razvoj (NESDB) znašala 0,84 %. Leta 2017 je tajsko gospodarstvo, prilagojeno inflaciji, zraslo za 3,9 %, kar je več kot 3,3 % leta 2016, kar pomeni najhitrejšo rast od leta 2012. Visoka javna poraba, zlasti med pandemijo COVID-19, je oblasti spodbudila k dvigu zgornje meje tajskega javnega dolga s 60 % na 70 % BDP. Od leta 2024 se Tajska spopada z nizko produktivnostjo, slabo izobrazbo, visokim dolgom gospodinjstev, nizkimi zasebnimi naložbami in počasno gospodarsko rastjo,[209][210] pri čemer je skupina za ekonomske raziskave napovedala letno rast BDP pod 2 % v naslednjih desetletjih brez strukturnih reform. === Turizem === [[File:0000140 - Wat Arun Ratchawararam 005.jpg|250px|thumb|[[Wat Arun]], [[Bangkok]], je med najbolj znanimi znamenitostmi Tajske]] Turizem predstavlja približno 6 % gospodarstva države. Pred pandemijo je bila Tajska osma najbolj obiskana država na svetu glede na lestvico svetovnega turizma, ki jo je sestavila Svetovna turistična organizacija Združenih narodov. Leta 2019 je Tajsko obiskalo 39,8 milijona mednarodnih turistov in je bila četrta najvišja država v mednarodnem turizmu, ki je zaslužila 60,5 milijarde ameriških dolarjev. Tajska je bila leta 2013 najbolj obiskana država v jugovzhodni Aziji, glede na podatke Svetovne turistične organizacije. Ocene prihodkov od turizma, ki neposredno prispevajo k tajskemu BDP v višini 12 bilijonov bahtov, se gibljejo od 9 odstotkov (1 bilijon bahtov) (2013) do 16 odstotkov. Če vključimo posredne učinke turizma, naj bi predstavljal 20,2 odstotka (2,4 bilijona bahtov) tajskega BDP.<ref>{{Cite book |url=http://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic%20impact%20research/country%20reports/thailand2014.pdf |title=Travel and Tourism, Economic Impact 2014: Thailand |date=2014 |publisher=World Travel & Tourism Council |edition=2014 |location=London |access-date=10 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150319212933/http://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic%20impact%20research/country%20reports/thailand2014.pdf |archive-date=19 March 2015 |url-status=dead}}</ref>{{rp|1}} Azijski turisti obiščejo Tajsko predvsem zaradi Bangkoka in zgodovinskih, naravnih in kulturnih znamenitosti v njegovi bližini. Zahodni turisti poleg Bangkoka in okolice potujejo na južne plaže in otoke. Sever je glavna destinacija za pohodništvo in pustolovska potovanja s svojimi raznolikimi etničnimi manjšinami in gozdnatimi gorami. Regija z najmanj turistov je Isan. Za sprejem tujih obiskovalcev je bila ustanovljena ločena turistična policija s pisarnami na glavnih turističnih območjih in telefonsko številko za klic v sili.<ref>[http://www.amazing-thailand.com/Police.html Tourist Police in Thailand] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080703161503/http://www.amazing-thailand.com/Police.html |date=3 July 2008 }}. Amazing-Thailand.com. Retrieved 16 September 2010.</ref> Tajska se po podatkih Svetovnega sveta za potovanja in turizem uvršča na peto mesto po porabi za medicinski turizem na svetu, saj je leta 2018 privabila več kot 2,5 milijona obiskovalcev in je številka ena v Aziji.<ref>{{Cite web |title=Medical Tourism Report |url=https://wttc.org/en-gb/Research/Insights |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200516071216/https://wttc.org/en-gb/Research/Insights |archive-date=16 May 2020 |access-date=15 May 2020 |publisher=WTTC}}</ref> Država je priljubljena zaradi vse večje prakse operacij spremembe spola (SRS) in kozmetične kirurgije. V letih 2010–2012 je več kot 90 % medicinskih turistov potovalo na Tajsko zaradi SRS. Prostitucija na Tajskem in spolni turizem sta prav tako dejanski del gospodarstva. Kampanje promovirajo Tajsko kot eksotično, da bi privabile turiste.<ref>Ocha, Witchayanee. "Transsexual emergence: gender variant identities in Thailand". ''Culture, Health & Sexuality''14.5 (2012): 563–575. Web.</ref> Ena od ocen, objavljenih leta 2003, je ocenila, da trgovina znaša 4,3 milijarde ameriških dolarjev na leto oziroma približno 3 % tajskega gospodarstva. Domneva se, da se vsaj 10 % turističnih dolarjev porabi za trgovino s spolnimi storitvami.<ref>{{Cite web |last=Martin |first=Lorna |date=25 January 2006 |title=Paradise Revealed |url=http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2006/01/25/2003290710/4 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141202022539/http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2006/01/25/2003290710/4 |archive-date=2 December 2014 |access-date=29 January 2015 |website=Taipei Times}}</ref> === Kmetijstvo in naravni viri === [[File:Rice farmers Mae Wang Chiang Mai Province.jpg|thumb|Tajska je že dolgo ena največjih izvoznic [[riž]]a na svetu. 49 % odstotkov tajske delovne sile je zaposlenih v kmetijstvu.]] 49 % odstotkov tajske delovne sile je zaposlenih v kmetijstvu. [[Riž]] je najpomembnejši pridelek v državi in ​​Tajska je bila dolgo vodilna svetovna izvoznica riža, do nedavnega pa je zaostajala za Indijo in Vietnamom.<ref>International Grains Council. [http://www.igc.int/en/downloads/gmrsummary/gmrsumme.pdf "Grain Market Report (GMR444)"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140702110607/http://www.igc.int/en/downloads/gmrsummary/gmrsumme.pdf |date=2 July 2014 }}, London, 14 May 2014. Retrieved 13 June 2014.</ref> Tajska ima najvišji odstotek obdelovalnih zemljišč, 27,25 %, od vseh držav v širši podregiji Mekong. Približno 55 % obdelovalnih zemljišč se uporablja za pridelavo riža. Kmetijstvo doživlja prehod iz delovno intenzivnih in prehodnih metod v bolj industrializiran in konkurenčen sektor. Med letoma 1962 in 1983 je kmetijski sektor v povprečju rasel za 4,1 % na leto, med letoma 1983 in 2007 pa je še naprej rasel za 2,2 %. Relativni prispevek kmetijstva k BDP se je zmanjšal, medtem ko se je izvoz blaga in storitev povečal. Poleg tega je dostop do biokapacitet na Tajskem nižji od svetovnega povprečja. Leta 2016 je imela Tajska na svojem ozemlju 1,2 globalnega hektarja biokapacitet na osebo, kar je nekoliko manj od svetovnega povprečja 1,6 globalnega hektarja na osebo.<ref>{{Cite journal |last1=Lin |first1=David |last2=Hanscom |first2=Laurel |last3=Murthy |first3=Adeline |last4=Galli |first4=Alessandro |last5=Evans |first5=Mikel |last6=Neill |first6=Evan |last7=Mancini |first7=Maria Serena |last8=Martindill |first8=Jon |last9=Medouar |first9=Fatime-Zahra |last10=Huang |first10=Shiyu |last11=Wackernagel |first11=Mathis |year=2018 |title=Ecological Footprint Accounting for Countries: Updates and Results of the National Footprint Accounts, 2012–2018 |journal=Resources |volume=7 |issue=3 |pages=58 |doi=10.3390/resources7030058 |doi-access=free|bibcode=2018Resou...7...58L }}</ref> Nasprotno pa so leta 2016 porabili 2,5 globalnega hektarja biokapacitet – njihov ekološki odtis porabe. To pomeni, da porabijo približno dvakrat več biokapacitet, kot jih ima Tajska, kar povzroča primanjkljaj. == Kultura == Tajska kultura in tradicije vključujejo vplive iz Indije, Kitajske, Kambodže in preostale jugovzhodne Azije. Tajska nacionalna religija, [[teravadski budizem]], je osrednjega pomena za sodobno tajsko identiteto. Tajski budizem se je sčasoma razvil in vključuje številna regionalna prepričanja, ki izvirajo iz [[hinduizem|hinduizma]], [[Animizem|animizma]] in čaščenja prednikov. Uradni koledar na Tajskem temelji na vzhodni različici budistične dobe (BE). Današnja tajska identiteta je družbeni konstrukt režima Phibun v 1940-ih.<ref>{{cite web| last=Wongworakul|first=Eve|url=https://storymaps.arcgis.com/stories/d0392aa1bf6a48659b9d15fc557f7a2e|title=History of Pad Thai as a Symbol of Nationalism in Thailand|website=arcgis.com|date=21 December 2020|accessdate=9 May 2024|archive-date=10 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510003143/https://storymaps.arcgis.com/stories/d0392aa1bf6a48659b9d15fc557f7a2e|url-status=live}}</ref> Več etničnih skupin je posredovalo pri spremembah med svojo tradicionalno lokalno kulturo, nacionalno tajsko kulturo in globalnimi kulturnimi vplivi. Tudi tuji Kitajci predstavljajo pomemben del tajske družbe, zlasti v Bangkoku in okolici. Spoštovanje starejših in nadrejenih (po starosti, položaju, menihih ali določenih poklicih) je tajska navada, ki se odraža v številnih vrstah častnih izrazov === Umetnost === {{glavni|Tajska umetnost}} [[File:WatPhraKeaw Ramayana Chariot.JPG|thumb|Prizor iz epa ''Ramakien'', upodobljen na stenski poslikavi v Wat Phra Kaew]] Na izvor tajske umetnosti sta vplivala [[budistična umetnost]] in prizori iz indijskih epov. Tradicionalno tajsko kiparstvo skoraj izključno prikazuje podobe [[Buda|Bude]], kar je zelo podobno drugim slogom iz jugovzhodne Azije. Tradicionalno tajsko slikarstvo običajno sestavljajo ilustracije knjig in slikana ornamentika stavb, kot so palače in templji. Na tajsko umetnost so vplivale avtohtone civilizacije Mon in druge civilizacije. V obdobjih Sukhothai in Ayutthaya se je tajska umetnost razvila v svoj edinstven slog, kasneje pa so nanjo vplivali še drugi azijski slogi, predvsem šrilanški in kitajski. Tajsko kiparstvo in slikarstvo ter kraljevi dvori so zagotavljali pokroviteljstvo, saj so kot zasluge ali v spomin na pomembne dogodke postavljali templje in druga verska svetišča.<ref name="Buddhist Arts of Thailand">{{Cite web |title=Buddhist Arts of Thailand |url=http://www.buddhanet.net/pdf_file/budartthai2.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191211220801/http://www.buddhanet.net/pdf_file/budartthai2.pdf |archive-date=11 December 2019 |access-date=4 December 2019}}</ref> Tradicionalno tajsko slikarstvo je prikazovalo motive v dveh dimenzijah brez perspektive. Velikost vsakega elementa na sliki je odražala njegovo stopnjo pomembnosti. Primarna tehnika kompozicije je razdelitev površin: glavni elementi so med seboj ločeni s prostorskimi transformatorji. S tem je bila odpravljena vmesna pot, ki bi sicer pomenila perspektivo. Perspektiva je bila uvedena šele kot posledica zahodnega vpliva sredi 19. stoletja. Menih umetnik Khrua In Khong je znan kot prvi umetnik, ki je v tradicionalno tajsko umetnost uvedel linearno perspektivo.<ref>{{Cite news |last=PCL |first=Post Publishing |title=Wat Borommaniwat |work=Bangkok Post |url=https://www.bangkokpost.com/travel/sightseeing/26933/wat-borommaniwat}}</ref> Najpogostejši pripovedni motivi za slike so bili ali so: zgodbe Jataka, epizode iz Budovega življenja, budistična nebesa in pekel, teme, izpeljane iz tajskih različic [[Ramajana|Ramajane]] in [[Mahabharata|Mahabharate]], ter prizori vsakdanjega življenja. Nekateri prizori so pod vplivom tajske folklore, namesto da bi sledili strogi budistični ikonografiji. === Arhitektura === {{glavni|Tajska arhitektura}} Gibanje kraljestva Ayutthaya je zasnovano tako, da razkazuje moč in bogastvo. Templji v Ayutthayi so le redko gradili napušče, ki bi se raztezali od glavnega templja. Budistični templji na Tajskem so znani kot ''wati'', iz Pāḷi ''vāṭa'', kar pomeni ograjen prostor: tempelj ima obdajajočo steno, ki ga ločuje od posvetnega sveta. Arhitektura ''watov'' se razlikuje po postavitvi in ​​slogu, vendar se vsi držijo istih načel. === Literatura === Tajska literatura ima dolgo zgodovino. Že pred ustanovitvijo kraljestva Sukhothai so obstajala ustna in pisna dela. V času kraljestva Sukhothai je bila večina literarnih del napisanih v preprosti prozi z določenimi aliteracijskimi shemami. Med pomembnejša dela spada ''Napis kralja Ram Khamhaeng'', ki opisuje življenje v tistem času in velja za prvo literarno delo v tajski pisavi, vendar so nekateri zgodovinarji podvomili o njegovi pristnosti. ''Trai Phum Phra Ruang'', ki ga je leta 1345 napisal kralj Maha Thammaracha I., razlaga budistično filozofijo na podlagi obsežne študije s sklicevanjem na več kot 30 svetih besedil in bi ga lahko šteli za prvo raziskovalno disertacijo v državi.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Thai literature |url=https://www.britannica.com/art/Thai-literature |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201019151510/https://www.britannica.com/art/Thai-literature |archive-date=19 October 2020 |access-date=11 May 2020 |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> V času kraljestva Ayutthaya so nastale nove pesniške oblike z različnimi rimskimi shemami in metriko. Pogosto je v enem pesniškem delu najti kombinacijo različnih pesniških oblik. ''Lilit Yuan Phai'' je pripovedna pesem, ki opisuje vojno med kraljem Borommatrailokkanatom iz Ayutthaye in princem Tilokarajem iz Lan Na. Eno literarno delo je ''Kap He Ruea'', ki ga je v tradiciji ''nirata'' zložil princ Thammathibet. Tradicionalno se verz poje med kraljevo procesijo na barkah in je bil vzor, ​​ki so ga posnemali kasnejši pesniki. Isti princ je zložil tudi zelo občudovano ''Kap Ho Khlong'' ob obisku Than Thongdaenga in ''Kap Ho Khlong Nirat Phrabat''. Obdobje Thonburi je ustvarilo ''Ramakien'', dramo v verzih, ki jo je prispeval kralj Taksin Veliki. V obdobju Rattanakosin v 18. stoletju, ko so se še vedno bojevali z Burmanci, so se mnoga zgodnja dela Rattanakosin ukvarjala z vojno in vojaško strategijo. Nekaj ​​primerov sta ''Nirat Rop Phama Thi Tha Din Daeng'', ''Phleng Yao Rop Phama Thi Nakhon Si Thammarat''. Obstajali so tudi recitali v verzu z glasbeno spremljavo, na primer ''Mahori'', ki pripoveduje zgodbo o Kakiju in Sephi, ki pripoveduje zgodbo o Khun Chang Khun Phaenu. Med drugimi recitali je tudi ''Sri Thanonchai''. Tajski pesnik Sunthorn Phu je znan kot ''bard iz Rattanakosina'' ({{langx|th|กวีเอกแห่งกรุงรัตนโกสินทร์}}). Sunthorn Phu je najbolj znan po svoji epski pesmi ''Phra Aphai Mani'', verzificiranem fantazijsko-pustolovskem romanu, žanru siamske literature, znanem kot ''nithan kham klon'' ({{langx|th|นิทานคำกลอน}}). Nekateri najbolj znani sodobni tajski pisci so Kukrit Pramoj, Kulap Saipradit (vzdevek Siburapha), Suweeriya Sirisingh (vzdevek Botan), Chart Korbjitti, Prabda Yoon in Duanwad Pimwana.<ref>{{Cite journal |last=Scrima |first=Andrea |date=April 2019 |title=Duanwad Pimwana and Mui Poopoksakul with Andrea Scrima |url=https://brooklynrail.org/2019/04/books/Duanwad-Pimwana-and-Mui-Poopoksakul-with-Andrea-Scrima |journal=The Brooklyn Rail |access-date=7 April 2019}}</ref> === Kuhinja === {{multiple image | align = right | direction = horizontal | image1 = Kaeng matsaman kai.JPG | width1 = 120 | caption1 = | image2 = Mango sticy rice (3859549574).jpg | width2 = 180 | caption2 = | footer = V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: piščančji masaman curry; lepljivi riž z mangom; pad thai; in tom yum | footer_align = left | total_width = 340 | perrow = 2 | image3 = TOMYUM.jpg | image4 = Phat_Thai_kung_Chang_Khien_street_stall.jpg }} [[Tajska kuhinja]] je ena najbolj priljubljenih na svetu. Med pogoste sestavine spadajo česen, limonska trava, kaffir limeta, galangal, kurkuma, koriander in kokosovo mleko. Vsaka regija Tajske ima svoje specialitete: ''kaeng khiao wan'' (zeleni curry) v osrednji regiji, ''som tam'' (solata iz zelene papaje) na severovzhodu, ''khao soi'' na severu in ''masaman curry'' na jugu. Leta 2017 se je sedem tajskih jedi pojavilo na seznamu »50 najboljših jedi na svetu« - spletni svetovni anketi CNN Travel. Tajska je imela na seznamu več jedi kot katera koli druga država. Bile so: ''tom yam goong'' (4.), ''pad thai'' (5.), ''som tam'' (6.), ''masaman curry'' (10.), zeleni curry (19.), tajski ocvrt riž (24.) in ''nam tok mu'' (36.).<ref>{{Cite news |last=Tim Cheung |date=12 July 2017 |title=Your pick: World's 50 best foods |publisher=CNN|url=http://travel.cnn.com/explorations/eat/readers-choice-worlds-50-most-delicious-foods-012321/ |url-status=dead |access-date=5 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170708091757/http://travel.cnn.com/explorations/eat/readers-choice-worlds-50-most-delicious-foods-012321/ |archive-date=8 July 2017}}</ref> Dve sladici sta bili tudi uvrščeni na seznam 50 najboljših sladic na svetu, ki ga je pripravil CNN: lepljivi riž z mangom in ''tub tim krob''.<ref>{{Cite news |date=27 December 2018 |title=Mango Sticky Rice & Tub Tim Krob Listed in CNN's 50 Best Desserts Around The World |work=Buriram Times |url=http://www.buriramtimes.com/mango-sticky-rice-tub-tim-krob-listed-in-cnns-50-best-desserts-around-the-world/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190101080431/http://www.buriramtimes.com/mango-sticky-rice-tub-tim-krob-listed-in-cnns-50-best-desserts-around-the-world/ |url-status=dead |archive-date=1 January 2019 |access-date=23 April 2022 }}</ref> Osnovna hrana na Tajskem je riž, zlasti jasminov riž, ki je del skoraj vsakega obroka. Tajska je vodilna izvoznica riža, Tajci pa letno porabijo več kot 100 kg brušenega riža na osebo. Tajska je tudi vodilna na svetu v industriji užitnih žuželk<ref>{{Cite news |last=Board |first=Jack |date=18 August 2019 |title=Food of the future? Five-star edible insects served up as Thailand gets creative with bug business |work=Channel News Asia (CNA) |url=https://www.channelnewsasia.com/news/asia/thailand-insect-farming-food-protein-source-11786032 |url-status=live |access-date=19 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190819123158/https://www.channelnewsasia.com/news/asia/thailand-insect-farming-food-protein-source-11786032 |archive-date=19 August 2019}}</ref> in je znana po svoji ulični hrani; Bangkok včasih imenujejo tudi svetovna prestolnica ulične hrane. == Opombe == {{notelist-lr}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Thailand|Tajska}} {{wikivoyage|Jerusalem}} * [http://www.thaigov.go.th/ Uradna spletna stran kraljeve vlade] * [http://www.parliament.go.th/ Uradna spletna stran parlamenta] {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Indokitajski polotok]] [[Kategorija:Jugovzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Tajska| ]] ngfim3e6pruecqx228hl3vh59lc2w5t Andora 0 5977 6681911 6448736 2026-05-27T13:14:10Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6681911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Principat d'Andorra | conventional_long_name = Kneževina Andora | common_name = Andora | common_name2 = Andore | image_flag = Flag of Andorra.svg | image_coat =Coat of arms of Andorra.svg | image_map = Location Andorra Europe.png | national_motto = ''[[Virtus Unita Fortior]]''<br />([[Latinščina|latinsko]] »Vrlina združena je močnejša«) | national_anthem = ''[[El gran Carlemany]]'' | official_languages = [[katalonščina]] | capital = [[Andorra la Vella]] | latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=31 |longEW=E | largest_city = [[Andorra la Vella]] | government_type = [[parlamentarizem|parlamentarna]] [[diarhija]] | leader_title1 = sokneza: | leader_name1 = [[Josep-Lluís Serrano Pentinat]]<br/>[[Emmanuel Macron]] | leader_title2 = predsednik vlade: | leader_name2 = [[Xavier Espot Zamora]] | sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Paréage]] | established_date1 = 8. september 1278<ref>{{cite web | url=https://www.cultura.ad/historia-d-andorra |title = Història d'Andorra|language=ca|website=Cultura.ad|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003858.xml |title = Andorra|language=ca|website=Enciclopèdia.cat|access-date=26 March 2019}}</ref> | established_event2 = Od [[Kingdom of France]] | established_date2 = 12. oktober 1652 | established_event3 = From the [[Principality of Catalonia]] | established_date3 = 1715 | established_event4 = From the [[Sègre (department)|French Empire]] | established_date4 = 1814 | established_event5 = [[Constitution of Andorra|Constitution]] | established_date5 = 2 February 1993 | accessionEUdate = | area_km2 = 467,63 | area_rank = 178. | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 89.368<ref>{{cite web |url=https://www.estadistica.ad/portal/apps/sites/#/estadistica-en/pages/estadistiques-i-dades-detall?Idioma=en&N2=605&N3=606&DV=1143 |title=Departament d'Estadística |website=www.estadistica.ad |access-date=2026-03-28}}</ref> | population_estimate_rank = 184. | population_estimate_year = 2026 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 187,1 | demonym = Andorec, Andorka | GDP_year = 2024 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=171,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-18}}</ref> | GDP_PPP = {{increase}} $6,001&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.AD">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=111,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2027&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=Report for Selected Countries and Subjects: April 2024|publisher=International Monetary Fund|website=imf.org}}</ref> | GDP_PPP_per_capita = 69.146 USD | GDP_nominal = 3,897 milijarde [[ameriški dolar|USD]] | GDP_nominal_per_capita = 44,900 USD | HDI_year = 2024 | HDI = 0,913 | HDI_rank = | HDI_change = | HDI_ref = | currency = [[evro]] (€)¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.ad]] | calling_code = 376 | footnotes = ¹ pred 1999: [[francoski frank]] in [[španska pezeta]] ter manjše količine [[andorski dinar|andorskega dinarja]], izdelane po letu 1982. }} '''Andora''', uradno '''Kneževina Andora''',<ref name="constitution">{{cite web |title=Constitution of the Principality of Andorra |url=https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190516152108/https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |archive-date=16 May 2019}}</ref>{{efn|{{langx|ca|Principat d'Andorra|links=no}}, {{langx|es|Principado de Andorra|links=no}}, {{langx|fr|Principauté d'Andorre|links=no}}}} je celinska država na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], v vzhodnih [[Pireneji]]h v jugozahodni Evropi, ki meji na [[Francija|Francijo]] na severu in [[Španija|Španijo]] na jugu. Domneva se, da jo je ustanovil [[Karel Veliki]], Andori pa je do leta 988 vladal grof Urgell, nato pa je bila prenesena v škofijo Urgell. Andora je bila ustanovljena kot politična oblast z listino leta 1278 in je bila gospostvo znotraj Kneževine Katalonija do leta 1715. Trenutno jo vodita dva so-kneza: škof Urgella v Kataloniji v Španiji in predsednik Francije. Njeno glavno in največje mesto je [[Andorra la Vella]]. Andora je šesta najmanjša država v Evropi s površino 468 kvadratnih kilometrov in približno 89.058 prebivalci (od februarja 2026).<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-02-28 |title=Andorra supera els 89.000 habitants |url=https://www.diariandorra.ad/nacional/260126/andorra-tanca-2025-amb-89-058-habitants_188625.html |access-date=2026-02-28 |website=Diari d'Andorra}}</ref> Andorci so skupina, ki je tesno povezana s [[Katalonci]].<ref name="Minahan">{{cite book |last=Minahan |first=James |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC |date=2000 |publisher=Greenwood Publishing Group |page=47 |isbn=978-0-313-30984-7}}</ref><ref>{{Cite news |date=2016 |title=2016 Country Review |url=https://www.countrywatch.com/content/pdfs/reviews/B336M69Q.01c.pdf}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-02-25 |title=Tourism Observer: ANDORRA: Andorrans Are A Romance Ethnic Group. Enjoy Duty Free Shopping In The Tax Haven |url=https://tourismobserver.blogspot.com/2019/02/andorra-andorrans-are-romance-ethnic.html |access-date=2026-03-15 |website=Tourism Observer}}</ref> Andora je 17. najmanjša država na svetu po površini in 11. najmanjša po številu prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|title=Andorra: 10 Unusual Facts About The Tiny European Principality|last=Malankar|first=Nikhil|date=18 April 2017|website=Tell Me Nothing|access-date=13 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607111953/http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|archive-date=7 June 2017}}</ref> Njeno glavno mesto, Andorra la Vella, je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, na nadmorski višini 1023 metrov.<ref>{{cite web|url=http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|title=Maps, Weather, and Airports for Andorra la Vella, Andorra |publisher=Fallingrain.com |access-date=26 August 2012}}</ref> Uradni jezik je [[katalonščina]], pogosto pa se govori tudi [[španščina]], [[portugalščina]] in [[francoščina]].<ref name="cia"/><ref>{{cite web|title=Background Note: Andorra|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3164.htm|publisher=State.gov|access-date=14 May 2015}}</ref> Turizem v Andori vsako leto privabi približno 8 milijonov obiskovalcev.<ref name="es2">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra |date=2024-10-04 |access-date=2024-10-12}}</ref> Andora ni članica Evropske unije.<ref>[https://kluwerlawonline.com/journalarticle/European+Foreign+Affairs+Review/30.4/EERR2025035 Graham Butler, ''The Legal Relations of the European Union with the Principality of Andorra'', European Foreign Affairs Review, 2025, vol. 30, no. 4, pp. 527-552 (22 November 2025)]</ref> Od leta 1993 je članica Sveta Evrope in Združenih narodov.<ref>{{cite web |title=United Nations Member States |url=https://www.un.org/en/about-us/member-states |access-date=28 October 2022 |publisher=Un.org}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Gravats_del_Roc_de_les_Bruixes.JPG|left|thumb|Prazgodovinsko svetišče Roc de les Bruixes v Canillu (detajl)]] La Balma de la Margineda, ki so jo arheologi odkrili v [[Sant Julià de Lòria]], je bila naseljena leta 9500 pr. n. št. kot prehod med obema stranema Pirenejev. Sezonski tabor je bil idealno lociran za lov in ribolov skupin lovcev in nabiralcev ob rekah [[Ariège (reka)|Ariège]] in [[Segre (reka)|Segre]].<ref>{{cite web|url=http://www.elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|title=La Margineda – El Camí|date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015125705/http://elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|archive-date=15 October 2014}}</ref> V [[neolitik]]u se je skupina ljudi leta 6640 pr. n. št. preselila v [[dolina Madriu-Perafita-Claror|dolino Madriu]] (današnji naravni park v Escaldes-Engordanyju, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino) kot stalni tabor. Prebivalstvo doline je gojilo žita, gojilo domačo živino in razvijalo trgovino z ljudmi iz departmaja Ségreja in [[Okcitanija|Okcitanije]].{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 32, 33}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 44 a 92}} Med drugimi arheološkimi najdišči sta grobnici Segudet (Ordino) in Feixa del Moro (Sant Julià de Lòria), obe datirani v obdobje 4900–4300 pr. n. št., kot primer [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]] v Andori. Model majhnih naselij se je v [[bronasta doba|bronasti dobi]] začel razvijati v kompleksen urbanizem. V starodavnih svetiščih, raztresenih po državi, je mogoče najti metalurške predmete iz železa, starodavne kovance in relikviarije. Svetišče Roc de les Bruixes ('Kamen čarovnic') je morda najpomembnejši arheološki kompleks te dobe v Andori; je v župniji [[Canillo]], o pogrebnih obredih, starodavnih spisih in vgraviranih kamnitih poslikavah.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 34, 35, 38, 39}} === Iberska in rimska Andora === [[File:Ann%C3%ADbal,_andosins.png|left|thumb|[[Hanibal]]ova pot (rdeča) med drugo punsko vojno. Iberska plemena (zelena) so se borila proti kartažanski vojski v Pirenejih]] Prebivalci dolin so bili tradicionalno povezani z [[Iberci]] in so bili v 7. in 2. stoletju pred našim štetjem v Andori kot ibersko pleme Andosins ali Andosini (Ἀνδοσίνους). Pod vplivom keltskih, akvitanskih, baskovskih in iberskih jezikov so domačini razvili nekaj sodobnih toponimov. Zgodnji zapisi in dokumenti, ki se nanašajo na to skupino ljudi, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, in sicer grškega pisatelja [[Polibij]]a v njegovi ''Zgodovini med punskimi vojnami''.<ref>{{cite web|url=http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|title=Mapes Vius – Linguamon. Casa de les Llengües|date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522044257/http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|archive-date=22 May 2010}}</ref>{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 43}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Nekateri najpomembnejši ostanki tega obdobja so grad Roc d'Enclar (del zgodnje Marca Hispanica),{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} l'Anxiu v Les Escaldes in Roc de L'Oral v Encampu.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Prisotnost rimskega vpliva je zabeležena od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kraji z največjo rimsko prisotnostjo so v Camp Vermellu (Rdečem polju) v Sant Julià de Lòria ter ponekod v Encampu in v Roc d'Enclar. Ljudje so še naprej trgovali, predvsem z vinom in žiti, z rimskimi mesti Urgellet (današnji La Seu d'Urgell) in čez Segre po rimski cesti ''Strata Ceretana'' (znani tudi kot ''Strata Confluetana'').{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 52, 53}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} === Vizigoti in Karolingi === [[File:Charlemagne_et_Louis_le_Pieux.jpg|right|thumb|[[Karel Veliki]] poučuje svojega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Andora prišla pod vpliv [[Vizigoti|Vizigotov]], Toledskega kraljestva in Urgelske škofije. Vizigoti so ostali v dolinah 200 let, v tem času pa se je širilo [[krščanstvo]]. Ko je muslimansko cesarstvo [[Al Andaluz]] zamenjalo vladajoče Vizigote na večjem delu Iberskega polotoka, je bila Andora pod jurisdikcijo [[Franki|Frankov]].{{sfn|Armengol Aleix|2009}} Izročilo pravi, da je [[Karel Veliki]] andorskemu ljudstvu podelil listino za kontingent 5000 vojakov pod poveljstvom Marka Almugaverja v zameno za boj proti Mavrom blizu Porté-Puymorensa (Cerdanya).<ref>{{cite web|url=http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|title=El pas de Carlemany – Turisme Andorra la Vella|website=turisme.andorralavella.ad|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803170725/http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|archive-date=3 August 2017}}</ref> [[File:Parr%C3%B2quies_andorra.png|right|thumb|Šest starih župnij, vsaka poimenovana po svojem zavetniku, kot je prikazano v ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (839)]] Andora je ostala del frankovske Marca Hispanica, varovalnega pasu med [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in muslimanskimi ozemlji, Andora pa je bila del ozemlja, ki mu je vladal grof Urgell in sčasoma škof škofije Urgell. Izročilo pravi tudi, da jo je jamčil sin Karla Velikega, [[Ludvik Pobožni]], s ''Carta de Poblament'' ali lokalno občinsko listino okoli leta 805.<ref>{{cite web |last=Vidal |first=Jaume |title=Andorra mira els arxius |trans-title=Andorra looks at the archives |url=http://www.elpuntavui.cat/article/19-cultura/933027-andorra-mira-els-arxius.html |access-date=3 August 2017 |website=Elpuntavui.cat |language=ca}}</ref> Prvi dokument, ki omenja Andoro kot ozemlje, je ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (Listina o posvetitvi in ​​obdaritvi stolnice La Seu d'Urgell). Dokument z dne 839 prikazuje šest starih župnij andorskih dolin, ki so sestavljale upravno delitev države.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}} Leta 988 je grof Borrell II. Urgellski podaril andorske doline škofiji Urgell v zameno za zemljišče v Cerdanyi.<ref name="histo1">{{Cite GREC|title=La formació d'Andorra|andorra-0#anchor_-la-formaci-d-andorra}}</ref> Od takrat je urgellski škof s sedežem v Seu d'Urgell soknez Andore.<ref name="elements">{{cite web |title=Elements de la història del Principat d'Andorra |trans-title=Elements of the history of the Principality of Andorra |url=http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-url=https://archive.today/20100209181327/http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-date=9 February 2010 |language=ca}}</ref> === Srednji vek: Paréages in ustanovitev sokneževine === [[File:Esgl%C3%A9sia_de_Sant_Joan_de_Caselles_-_7.jpg|left|thumb|Cerkev Sant Joan de Caselles iz 11. stoletja, del andorske romanske dediščine]] Pred letom 1095 Andora ni imela vojaške zaščite, zato je urgellski škof, ki je vedel, da si grof Urgell želi povrniti andorske doline, zaprosil gospoda Caboeta za pomoč in zaščito. Leta 1095 sta gospod Caboeta in urgellski škof pod prisego podpisala izjavo o svoji so-suverenosti nad Andoro. Arnalda de Caboet, hči Arnaua iz Caboeta, se je poročila z vikontom Castellbòjem. Njuna hči Ermessenda de Castellbò se je<ref>{{Cite GREC|title=Ermessenda de Castellbò|ermessenda-de-castellbo}}</ref> poročila z grofom Foixa, Rogerjem-Bernardom II. Roger-Bernard II in Ermessenda sta si oblast nad Andoro delila s urgellskim škofom. V 13. stoletju je po [[Katari|katarskem]] [[Albižanska križarska vojna|križarskem pohodu]] prišlo do vojaškega spora med škofom Urgella in grofom Foixom. Spor je bil rešen leta 1278 s posredovanjem aragonskega kralja Petra III. med škofom in grofom s podpisom prve paréage, ki je določala, da si suverenost Andore delita grof Foix (katerega naziv bi se na koncu prenesel na francoskega voditelja države) in škof Urgella v Kneževini Kataloniji. To je kneževini dalo ozemlje in politično obliko.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}}{{sfn|Guillamet Anton|2009}} Druga ''paréage'' je bila podpisana leta 1288 po sporu, ko je grof Foix odredil gradnjo gradu v Roc d'Enclarju. Dokument je ratificiral plemiški notar Jaume Orig iz Puigcerdàja, gradnja vojaških objektov v državi pa je bila prepovedana.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 60, 61}} Leta 1364 je politična organizacija države imenovala ''sindika'' (zdaj tiskovnega predstavnika in predsednika parlamenta) za predstavnika Andorcev pri njihovih soknezih, kar je omogočilo ustanovitev lokalnih oddelkov (komun, kvartov in veïnatov). Potem ko sta ga ratificirala škof Francesc Tovia in grof Ivan I., je bil leta 1419 ustanovljen ''Consell de la Terra ali Consell General de les Valls'' (Generalni svet dolin), drugi najstarejši parlament v Evropi. Sindik Andreu d'Alàs in Generalni svet sta leta 1433 organizirala ustanovitev sodišč (''La Cort de Justicia'') s soknezi in pobiranje davkov, kot je ''foc i lloc'' (dobesedno "ogenj in gradbišče", nacionalni davek, ki velja od takrat).{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 78, 79, 80, 81, 88, 89}}{{sfn|Armengol Aleix|2009}} [[File:065_Absis_de_Sant_Miquel_d%27Engolasters.jpg|right|thumb|Freska apside cerkve Sant Miquel d'Engolasters, ki jo je naslikal Mestre de Santa Coloma v 12. stoletju<ref>{{cite web| url=http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|title=Absis d'Engolasters – Museu Nacional d'Art de Catalunya|website=Museunacional.cat|date=5 December 2013 |access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803153242/http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|archive-date=3 August 2017}}</ref>]] Čeprav obstajajo ostanki cerkvenih del izpred 9. stoletja (Sant Vicenç d'Enclar ali Església de Santa Coloma), je Andora med 9. in 14. stoletjem razvila izvrstno [[romanska umetnost|romansko umetnost]], zlasti pri gradnji cerkva, mostov, verskih fresk in kipov Device z otrokom (naše Gospe od Meritxell je najbolj pomembno). Dandanes romanske stavbe, ki so del Andorine kulturne dediščine, izstopajo na izjemen način, s poudarkom na Església de Sant Esteve, Sant Joan de Caselles, Església de Sant Miquel d'Engolasters, Sant Martí de la Cortinada ter srednjeveškima mostovoma Margineda in Escalls med mnogimi drugi.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 48, 49}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 150 a 194}} Katalonski Pireneji so bili konec 11. stoletja v začetku katalonskega jezika. Andora je bila pod vplivom tega jezika, ki je bil lokalno sprejet desetletja preden se je razširil na preostali del Aragonske krone.<ref>{{cite web|url=http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|title=Història de La Llengua Catalana|website=Racocatala.cat|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035808/http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|archive-date=4 March 2016}}</ref> Lokalno gospodarstvo v srednjem veku je temeljilo na živinoreji, kmetijstvu, krznu in tkalstvu. Kasneje, konec 11. stoletja, so se v severnih župnijah, kot je Ordino, začele pojavljati prve livarne železa, ki so jih zelo cenili mojstri obrtniki, ki so razvili umetnost kovaštva, pomembno gospodarsko dejavnost v državi od 15. stoletja. == Geografija == [[Slika:Andora zemljevid.png|thumb|left|272px|Zemljevid Andore]] Država leži v visokogorski dolini v [[Pireneji]]h. Več kot tretjina Andore leži nad [[Gozdna meja|zgornjo gozdno mejo]]. Najvišja [[gora]] je [[Coma Pedrose]], visoka 2.946 [[meter|metrov]]. Andora je ena izmed [[katalonske dežele|katalonskih dežel]] in edina, ki ni del kakšne druge države. Andora nima stoječih voda, njena površina pa zavzema 468 km². === Podnebje === Zaradi lege ima Andora relativno hladno gorsko [[podnebje]]. V januarju so povprečne temperature –7&nbsp;°C, poleti se [[temperatura]] povzpne na 26&nbsp;°C. === Demografija === [[Slika:Satellite image of Andorra in March.jpg|thumb|right|Satelitska slika Andore v marcu]] Andora ima približno 80.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (2021), od tega je po državljanstvu: * [[Katalonci|Kataloncev]] 36,0 % * [[Španci|Špancev]] 40,6 % * [[Portugalci|Portugalcev]] 12,02 % * [[Francozi|Francozov]] 6,5 % * Ostalih 6,7 % Večina prebivalcev govori [[španščina|špansko]] (58 %), [[katalonščina|katalonsko]] govori 35 % prebivalcev, ostalih 7 % pa [[francoščina|francosko]]. Uradni jezik je [[Katalonščina]] (edina neodvisna država s tem jezikom). Letni [[prirastek prebivalstva]] je 5,0 %. Povprečna [[življenjska doba]] je 80 let. [[Smrtnost]] dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %. Večina prebivalcev pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. == Politika == Obstajajo tri [[politična stranka|stranke]]: ''Partit Liberal d'Andorra'' (PLA – Liberalna stranka Andore), ''Partit Socialdemocrata'' (PS – Socialdemokratska stranka) in ''Partit Democrata'' (PD – Demokratska stranka). Le del prebivalstva ima [[volilna pravica|volilno pravico]]. [[Državljanstvo]] se lahko pridobi šele po 25 letih bivanja v Andori. Andora se deli na sedem ''parròqies'' (dobesedno [[župnija]], dejansko pa [[občina]]): * [[Andorra la Vella]] ''(Glavno mesto; 22.035 prebivalcev)'' * [[Canillo]] (3.707) * [[Encamp]] ''(11.832)'' * [[Escaldes-Engordany]] ''(16.402)'' * [[La Massana]] ''(7.264)'' * [[Ordino]] (2.767) * [[Sant Julià de Lòria]] ''(8.313)'' (Število prebivalcev: stanje 1. januar 2004) Andora ni članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Gospodarstvo == Andora nima praktično nobenih naravnih virov, razen morda vode. V preteklosti je bila Andora kljub gorski legi [[poljedelstvo|poljedelska]] dežela, sedaj se ukvarjajo pretežno z [[živinoreja|živinorejo]]. Dežela ima zelo razvit [[turizem]], predvsem zimski. Na razpolago je približno 400 [[hotel]]ov ter centrov za šport in razvedrilo. Do leta 2002 sta bila edino uradno plačilno sredstvo [[francoski frank]] in [[španska pezeta]], ki sta bila tako kot v Franciji in Španiji zamenjana z [[evro]]m. Ker ne pripada EU, je Andora znana kot [[davčna oaza]]. Mnoga podjetja, ki imajo tu samo poštni predal, uživajo prednost nizkih [[davek|davkov]], turiste pa privlačijo nizke cene za [[alkoholna pijača|alkohol]], [[tobak]] in [[kozmetika|kozmetiko]]. [[Bruto domači proizvod]] znaša 1,2 milijarde euro (1996). == Kultura == Državni praznik je [[8. september]], Dan ustave pa [[14. marec]]. Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih [[radijska postaja|radijskih postaj]] [[Sud Radio]] in [[Radio Andora]], ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v [[Encamp]] in na [[Pic Blanc]]u. Sprejem je bil možen v vsej Evropi. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Andorra}} * [https://www.govern.ad/ Govern d'Andorra] – Official governmental site {{in lang|ca}} * {{Cite CIA World Factbook|country=Andorra}} * [https://www.loc.gov/rr/international/hispanic/andorra/andorra.html Portals to the World] from the United States [[Library of Congress]] * [https://web.archive.org/web/20090227101123/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/andorra.htm Andorra] from UCB Libraries GovPubs * [https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17028050 Andorra] from the [[BBC News]] * [https://web.archive.org/web/20141018002545/http://bloggordo.com/andorra-guia-turismo-y-de-viajes/ Andorra – Guía, turismo y de viajes] * [http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Andorra:_Primary_Documents History of Andorra: Primary Documents] from ''EuroDocs'' * [https://www.nytimes.com/slideshow/2010/08/27/business/global/28andorra-slideshow.html A New Path for Andorra] – slideshow by ''The New York Times'' * {{OSM relation|9407|bullet=no}} * {{Wikiatlas|Andorra}} {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Evropske monarhije}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Pireneji]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Andora|*]] {{normativna kontrola}} lisitozmssjfvarae54oy2bi2k3d4g3 6681912 6681911 2026-05-27T13:20:31Z Ljuba24b 92351 np 6681912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Principat d'Andorra | conventional_long_name = Kneževina Andora | common_name = Andora | common_name2 = Andore | image_flag = Flag of Andorra.svg | image_coat =Coat of arms of Andorra.svg | image_map = Location Andorra Europe.png | national_motto = ''[[Virtus Unita Fortior]]''<br />([[Latinščina|latinsko]] »Vrlina združena je močnejša«) | national_anthem = ''[[El gran Carlemany]]'' | official_languages = [[katalonščina]] | capital = [[Andorra la Vella]] | latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=31 |longEW=E | largest_city = [[Andorra la Vella]] | government_type = [[parlamentarizem|parlamentarna]] [[diarhija]] | leader_title1 = sokneza: | leader_name1 = [[Josep-Lluís Serrano Pentinat]]<br/>[[Emmanuel Macron]] | leader_title2 = predsednik vlade: | leader_name2 = [[Xavier Espot Zamora]] | sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Paréage]] | established_date1 = 8. september 1278<ref>{{cite web | url=https://www.cultura.ad/historia-d-andorra |title = Història d'Andorra|language=ca|website=Cultura.ad|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003858.xml |title = Andorra|language=ca|website=Enciclopèdia.cat|access-date=26 March 2019}}</ref> | established_event2 = Od [[Kingdom of France]] | established_date2 = 12. oktober 1652 | established_event3 = From the [[Principality of Catalonia]] | established_date3 = 1715 | established_event4 = From the [[Sègre (department)|French Empire]] | established_date4 = 1814 | established_event5 = [[Constitution of Andorra|Constitution]] | established_date5 = 2 February 1993 | accessionEUdate = | area_km2 = 467,63 | area_rank = 178. | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 89.368<ref>{{cite web |url=https://www.estadistica.ad/portal/apps/sites/#/estadistica-en/pages/estadistiques-i-dades-detall?Idioma=en&N2=605&N3=606&DV=1143 |title=Departament d'Estadística |website=www.estadistica.ad |access-date=2026-03-28}}</ref> | population_estimate_rank = 184. | population_estimate_year = 2026 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 187,1 | demonym = Andorec, Andorka | GDP_year = 2024 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=171,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-18}}</ref> | GDP_PPP = {{increase}} $6,001&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.AD" /> | GDP_PPP_per_capita = 69.146 USD | GDP_nominal = 3,897 milijarde [[ameriški dolar|USD]] | GDP_nominal_per_capita = 44,900 USD | HDI_year = 2024 | HDI = 0,913 | HDI_rank = | HDI_change = | HDI_ref = | currency = [[evro]] (€)¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.ad]] | calling_code = 376 | footnotes = ¹ pred 1999: [[francoski frank]] in [[španska pezeta]] ter manjše količine [[andorski dinar|andorskega dinarja]], izdelane po letu 1982. }} '''Andora''', uradno '''Kneževina Andora''',<ref name="constitution">{{cite web |title=Constitution of the Principality of Andorra |url=https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190516152108/https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |archive-date=16 May 2019}}</ref>{{efn|{{langx|ca|Principat d'Andorra|links=no}}, {{langx|es|Principado de Andorra|links=no}}, {{langx|fr|Principauté d'Andorre|links=no}}}} je celinska država na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], v vzhodnih [[Pireneji]]h v jugozahodni Evropi, ki meji na [[Francija|Francijo]] na severu in [[Španija|Španijo]] na jugu. Domneva se, da jo je ustanovil [[Karel Veliki]], Andori pa je do leta 988 vladal grof Urgell, nato pa je bila prenesena v škofijo Urgell. Andora je bila ustanovljena kot politična oblast z listino leta 1278 in je bila gospostvo znotraj Kneževine Katalonija do leta 1715. Trenutno jo vodita dva so-kneza: škof Urgella v Kataloniji v Španiji in predsednik Francije. Njeno glavno in največje mesto je [[Andorra la Vella]]. Andora je šesta najmanjša država v Evropi s površino 468 kvadratnih kilometrov in približno 89.058 prebivalci (od februarja 2026).<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-02-28 |title=Andorra supera els 89.000 habitants |url=https://www.diariandorra.ad/nacional/260126/andorra-tanca-2025-amb-89-058-habitants_188625.html |access-date=2026-02-28 |website=Diari d'Andorra}}</ref> Andorci so skupina, ki je tesno povezana s [[Katalonci]].<ref name="Minahan">{{cite book |last=Minahan |first=James |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC |date=2000 |publisher=Greenwood Publishing Group |page=47 |isbn=978-0-313-30984-7}}</ref><ref>{{Cite news |date=2016 |title=2016 Country Review |url=https://www.countrywatch.com/content/pdfs/reviews/B336M69Q.01c.pdf}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-02-25 |title=Tourism Observer: ANDORRA: Andorrans Are A Romance Ethnic Group. Enjoy Duty Free Shopping In The Tax Haven |url=https://tourismobserver.blogspot.com/2019/02/andorra-andorrans-are-romance-ethnic.html |access-date=2026-03-15 |website=Tourism Observer}}</ref> Andora je 17. najmanjša država na svetu po površini in 11. najmanjša po številu prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|title=Andorra: 10 Unusual Facts About The Tiny European Principality|last=Malankar|first=Nikhil|date=18 April 2017|website=Tell Me Nothing|access-date=13 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607111953/http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|archive-date=7 June 2017}}</ref> Njeno glavno mesto, Andorra la Vella, je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, na nadmorski višini 1023 metrov.<ref>{{cite web|url=http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|title=Maps, Weather, and Airports for Andorra la Vella, Andorra |publisher=Fallingrain.com |access-date=26 August 2012}}</ref> Uradni jezik je [[katalonščina]], pogosto pa se govori tudi [[španščina]], [[portugalščina]] in [[francoščina]].<ref name="cia">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra|access-date=26 August 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=Background Note: Andorra|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3164.htm|publisher=State.gov|access-date=14 May 2015}}</ref> Turizem v Andori vsako leto privabi približno 8 milijonov obiskovalcev.<ref name="es2">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra |date=2024-10-04 |access-date=2024-10-12}}</ref> Andora ni članica Evropske unije.<ref>[https://kluwerlawonline.com/journalarticle/European+Foreign+Affairs+Review/30.4/EERR2025035 Graham Butler, ''The Legal Relations of the European Union with the Principality of Andorra'', European Foreign Affairs Review, 2025, vol. 30, no. 4, pp. 527-552 (22 November 2025)]</ref> Od leta 1993 je članica Sveta Evrope in Združenih narodov.<ref>{{cite web |title=United Nations Member States |url=https://www.un.org/en/about-us/member-states |access-date=28 October 2022 |publisher=Un.org}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Gravats_del_Roc_de_les_Bruixes.JPG|left|thumb|Prazgodovinsko svetišče Roc de les Bruixes v Canillu (detajl)]] La Balma de la Margineda, ki so jo arheologi odkrili v [[Sant Julià de Lòria]], je bila naseljena leta 9500 pr. n. št. kot prehod med obema stranema Pirenejev. Sezonski tabor je bil idealno lociran za lov in ribolov skupin lovcev in nabiralcev ob rekah [[Ariège (reka)|Ariège]] in [[Segre (reka)|Segre]].<ref>{{cite web|url=http://www.elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|title=La Margineda – El Camí|date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015125705/http://elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|archive-date=15 October 2014}}</ref> V [[neolitik]]u se je skupina ljudi leta 6640 pr. n. št. preselila v [[dolina Madriu-Perafita-Claror|dolino Madriu]] (današnji naravni park v Escaldes-Engordanyju, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino) kot stalni tabor. Prebivalstvo doline je gojilo žita, gojilo domačo živino in razvijalo trgovino z ljudmi iz departmaja Ségreja in [[Okcitanija|Okcitanije]].{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 32, 33}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 44 a 92}} Med drugimi arheološkimi najdišči sta grobnici Segudet (Ordino) in Feixa del Moro (Sant Julià de Lòria), obe datirani v obdobje 4900–4300 pr. n. št., kot primer [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]] v Andori. Model majhnih naselij se je v [[bronasta doba|bronasti dobi]] začel razvijati v kompleksen urbanizem. V starodavnih svetiščih, raztresenih po državi, je mogoče najti metalurške predmete iz železa, starodavne kovance in relikviarije. Svetišče Roc de les Bruixes ('Kamen čarovnic') je morda najpomembnejši arheološki kompleks te dobe v Andori; je v župniji [[Canillo]], o pogrebnih obredih, starodavnih spisih in vgraviranih kamnitih poslikavah.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 34, 35, 38, 39}} === Iberska in rimska Andora === [[File:Ann%C3%ADbal,_andosins.png|left|thumb|[[Hanibal]]ova pot (rdeča) med drugo punsko vojno. Iberska plemena (zelena) so se borila proti kartažanski vojski v Pirenejih]] Prebivalci dolin so bili tradicionalno povezani z [[Iberci]] in so bili v 7. in 2. stoletju pred našim štetjem v Andori kot ibersko pleme Andosins ali Andosini (Ἀνδοσίνους). Pod vplivom keltskih, akvitanskih, baskovskih in iberskih jezikov so domačini razvili nekaj sodobnih toponimov. Zgodnji zapisi in dokumenti, ki se nanašajo na to skupino ljudi, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, in sicer grškega pisatelja [[Polibij]]a v njegovi ''Zgodovini med punskimi vojnami''.<ref>{{cite web|url=http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|title=Mapes Vius – Linguamon. Casa de les Llengües|date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522044257/http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|archive-date=22 May 2010}}</ref>{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 43}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Nekateri najpomembnejši ostanki tega obdobja so grad Roc d'Enclar (del zgodnje Marca Hispanica),{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} l'Anxiu v Les Escaldes in Roc de L'Oral v Encampu.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Prisotnost rimskega vpliva je zabeležena od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kraji z največjo rimsko prisotnostjo so v Camp Vermellu (Rdečem polju) v Sant Julià de Lòria ter ponekod v Encampu in v Roc d'Enclar. Ljudje so še naprej trgovali, predvsem z vinom in žiti, z rimskimi mesti Urgellet (današnji La Seu d'Urgell) in čez Segre po rimski cesti ''Strata Ceretana'' (znani tudi kot ''Strata Confluetana'').{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 52, 53}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} === Vizigoti in Karolingi === [[File:Charlemagne_et_Louis_le_Pieux.jpg|right|thumb|[[Karel Veliki]] poučuje svojega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Andora prišla pod vpliv [[Vizigoti|Vizigotov]], Toledskega kraljestva in Urgelske škofije. Vizigoti so ostali v dolinah 200 let, v tem času pa se je širilo [[krščanstvo]]. Ko je muslimansko cesarstvo [[Al Andaluz]] zamenjalo vladajoče Vizigote na večjem delu Iberskega polotoka, je bila Andora pod jurisdikcijo [[Franki|Frankov]].{{sfn|Armengol Aleix|2009}} Izročilo pravi, da je [[Karel Veliki]] andorskemu ljudstvu podelil listino za kontingent 5000 vojakov pod poveljstvom Marka Almugaverja v zameno za boj proti Mavrom blizu Porté-Puymorensa (Cerdanya).<ref>{{cite web|url=http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|title=El pas de Carlemany – Turisme Andorra la Vella|website=turisme.andorralavella.ad|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803170725/http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|archive-date=3 August 2017}}</ref> [[File:Parr%C3%B2quies_andorra.png|right|thumb|Šest starih župnij, vsaka poimenovana po svojem zavetniku, kot je prikazano v ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (839)]] Andora je ostala del frankovske Marca Hispanica, varovalnega pasu med [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in muslimanskimi ozemlji, Andora pa je bila del ozemlja, ki mu je vladal grof Urgell in sčasoma škof škofije Urgell. Izročilo pravi tudi, da jo je jamčil sin Karla Velikega, [[Ludvik Pobožni]], s ''Carta de Poblament'' ali lokalno občinsko listino okoli leta 805.<ref>{{cite web |last=Vidal |first=Jaume |title=Andorra mira els arxius |trans-title=Andorra looks at the archives |url=http://www.elpuntavui.cat/article/19-cultura/933027-andorra-mira-els-arxius.html |access-date=3 August 2017 |website=Elpuntavui.cat |language=ca}}</ref> Prvi dokument, ki omenja Andoro kot ozemlje, je ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (Listina o posvetitvi in ​​obdaritvi stolnice La Seu d'Urgell). Dokument z dne 839 prikazuje šest starih župnij andorskih dolin, ki so sestavljale upravno delitev države.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}} Leta 988 je grof Borrell II. Urgellski podaril andorske doline škofiji Urgell v zameno za zemljišče v Cerdanyi.<ref name="histo1">{{Cite GREC|title=La formació d'Andorra|andorra-0#anchor_-la-formaci-d-andorra}}</ref> Od takrat je urgellski škof s sedežem v Seu d'Urgell soknez Andore.<ref name="elements">{{cite web |title=Elements de la història del Principat d'Andorra |trans-title=Elements of the history of the Principality of Andorra |url=http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-url=https://archive.today/20100209181327/http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-date=9 February 2010 |language=ca}}</ref> === Srednji vek: Paréages in ustanovitev sokneževine === [[File:Esgl%C3%A9sia_de_Sant_Joan_de_Caselles_-_7.jpg|left|thumb|Cerkev Sant Joan de Caselles iz 11. stoletja, del andorske romanske dediščine]] Pred letom 1095 Andora ni imela vojaške zaščite, zato je urgellski škof, ki je vedel, da si grof Urgell želi povrniti andorske doline, zaprosil gospoda Caboeta za pomoč in zaščito. Leta 1095 sta gospod Caboeta in urgellski škof pod prisego podpisala izjavo o svoji so-suverenosti nad Andoro. Arnalda de Caboet, hči Arnaua iz Caboeta, se je poročila z vikontom Castellbòjem. Njuna hči Ermessenda de Castellbò se je<ref>{{Cite GREC|title=Ermessenda de Castellbò|ermessenda-de-castellbo}}</ref> poročila z grofom Foixa, Rogerjem-Bernardom II. Roger-Bernard II in Ermessenda sta si oblast nad Andoro delila s urgellskim škofom. V 13. stoletju je po [[Katari|katarskem]] [[Albižanska križarska vojna|križarskem pohodu]] prišlo do vojaškega spora med škofom Urgella in grofom Foixom. Spor je bil rešen leta 1278 s posredovanjem aragonskega kralja Petra III. med škofom in grofom s podpisom prve paréage, ki je določala, da si suverenost Andore delita grof Foix (katerega naziv bi se na koncu prenesel na francoskega voditelja države) in škof Urgella v Kneževini Kataloniji. To je kneževini dalo ozemlje in politično obliko.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}}{{sfn|Guillamet Anton|2009}} Druga ''paréage'' je bila podpisana leta 1288 po sporu, ko je grof Foix odredil gradnjo gradu v Roc d'Enclarju. Dokument je ratificiral plemiški notar Jaume Orig iz Puigcerdàja, gradnja vojaških objektov v državi pa je bila prepovedana.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 60, 61}} Leta 1364 je politična organizacija države imenovala ''sindika'' (zdaj tiskovnega predstavnika in predsednika parlamenta) za predstavnika Andorcev pri njihovih soknezih, kar je omogočilo ustanovitev lokalnih oddelkov (komun, kvartov in veïnatov). Potem ko sta ga ratificirala škof Francesc Tovia in grof Ivan I., je bil leta 1419 ustanovljen ''Consell de la Terra ali Consell General de les Valls'' (Generalni svet dolin), drugi najstarejši parlament v Evropi. Sindik Andreu d'Alàs in Generalni svet sta leta 1433 organizirala ustanovitev sodišč (''La Cort de Justicia'') s soknezi in pobiranje davkov, kot je ''foc i lloc'' (dobesedno "ogenj in gradbišče", nacionalni davek, ki velja od takrat).{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 78, 79, 80, 81, 88, 89}}{{sfn|Armengol Aleix|2009}} [[File:065_Absis_de_Sant_Miquel_d%27Engolasters.jpg|right|thumb|Freska apside cerkve Sant Miquel d'Engolasters, ki jo je naslikal Mestre de Santa Coloma v 12. stoletju<ref>{{cite web| url=http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|title=Absis d'Engolasters – Museu Nacional d'Art de Catalunya|website=Museunacional.cat|date=5 December 2013 |access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803153242/http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|archive-date=3 August 2017}}</ref>]] Čeprav obstajajo ostanki cerkvenih del izpred 9. stoletja (Sant Vicenç d'Enclar ali Església de Santa Coloma), je Andora med 9. in 14. stoletjem razvila izvrstno [[romanska umetnost|romansko umetnost]], zlasti pri gradnji cerkva, mostov, verskih fresk in kipov Device z otrokom (naše Gospe od Meritxell je najbolj pomembno). Dandanes romanske stavbe, ki so del Andorine kulturne dediščine, izstopajo na izjemen način, s poudarkom na Església de Sant Esteve, Sant Joan de Caselles, Església de Sant Miquel d'Engolasters, Sant Martí de la Cortinada ter srednjeveškima mostovoma Margineda in Escalls med mnogimi drugi.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 48, 49}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 150 a 194}} Katalonski Pireneji so bili konec 11. stoletja v začetku katalonskega jezika. Andora je bila pod vplivom tega jezika, ki je bil lokalno sprejet desetletja preden se je razširil na preostali del Aragonske krone.<ref>{{cite web|url=http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|title=Història de La Llengua Catalana|website=Racocatala.cat|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035808/http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|archive-date=4 March 2016}}</ref> Lokalno gospodarstvo v srednjem veku je temeljilo na živinoreji, kmetijstvu, krznu in tkalstvu. Kasneje, konec 11. stoletja, so se v severnih župnijah, kot je Ordino, začele pojavljati prve livarne železa, ki so jih zelo cenili mojstri obrtniki, ki so razvili umetnost kovaštva, pomembno gospodarsko dejavnost v državi od 15. stoletja. == Geografija == [[Slika:Andora zemljevid.png|thumb|left|272px|Zemljevid Andore]] Država leži v visokogorski dolini v [[Pireneji]]h. Več kot tretjina Andore leži nad [[Gozdna meja|zgornjo gozdno mejo]]. Najvišja [[gora]] je [[Coma Pedrose]], visoka 2.946 [[meter|metrov]]. Andora je ena izmed [[katalonske dežele|katalonskih dežel]] in edina, ki ni del kakšne druge države. Andora nima stoječih voda, njena površina pa zavzema 468 km². === Podnebje === Zaradi lege ima Andora relativno hladno gorsko [[podnebje]]. V januarju so povprečne temperature –7&nbsp;°C, poleti se [[temperatura]] povzpne na 26&nbsp;°C. === Demografija === [[Slika:Satellite image of Andorra in March.jpg|thumb|right|Satelitska slika Andore v marcu]] Andora ima približno 80.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (2021), od tega je po državljanstvu: * [[Katalonci|Kataloncev]] 36,0 % * [[Španci|Špancev]] 40,6 % * [[Portugalci|Portugalcev]] 12,02 % * [[Francozi|Francozov]] 6,5 % * Ostalih 6,7 % Večina prebivalcev govori [[španščina|špansko]] (58 %), [[katalonščina|katalonsko]] govori 35 % prebivalcev, ostalih 7 % pa [[francoščina|francosko]]. Uradni jezik je [[Katalonščina]] (edina neodvisna država s tem jezikom). Letni [[prirastek prebivalstva]] je 5,0 %. Povprečna [[življenjska doba]] je 80 let. [[Smrtnost]] dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %. Večina prebivalcev pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. == Politika == Obstajajo tri [[politična stranka|stranke]]: ''Partit Liberal d'Andorra'' (PLA – Liberalna stranka Andore), ''Partit Socialdemocrata'' (PS – Socialdemokratska stranka) in ''Partit Democrata'' (PD – Demokratska stranka). Le del prebivalstva ima [[volilna pravica|volilno pravico]]. [[Državljanstvo]] se lahko pridobi šele po 25 letih bivanja v Andori. Andora se deli na sedem ''parròqies'' (dobesedno [[župnija]], dejansko pa [[občina]]): * [[Andorra la Vella]] ''(Glavno mesto; 22.035 prebivalcev)'' * [[Canillo]] (3.707) * [[Encamp]] ''(11.832)'' * [[Escaldes-Engordany]] ''(16.402)'' * [[La Massana]] ''(7.264)'' * [[Ordino]] (2.767) * [[Sant Julià de Lòria]] ''(8.313)'' (Število prebivalcev: stanje 1. januar 2004) Andora ni članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Gospodarstvo == Andora nima praktično nobenih naravnih virov, razen morda vode. V preteklosti je bila Andora kljub gorski legi [[poljedelstvo|poljedelska]] dežela, sedaj se ukvarjajo pretežno z [[živinoreja|živinorejo]]. Dežela ima zelo razvit [[turizem]], predvsem zimski. Na razpolago je približno 400 [[hotel]]ov ter centrov za šport in razvedrilo. Do leta 2002 sta bila edino uradno plačilno sredstvo [[francoski frank]] in [[španska pezeta]], ki sta bila tako kot v Franciji in Španiji zamenjana z [[evro]]m. Ker ne pripada EU, je Andora znana kot [[davčna oaza]]. Mnoga podjetja, ki imajo tu samo poštni predal, uživajo prednost nizkih [[davek|davkov]], turiste pa privlačijo nizke cene za [[alkoholna pijača|alkohol]], [[tobak]] in [[kozmetika|kozmetiko]]. [[Bruto domači proizvod]] znaša 1,2 milijarde euro (1996). == Kultura == Državni praznik je [[8. september]], Dan ustave pa [[14. marec]]. Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih [[radijska postaja|radijskih postaj]] [[Sud Radio]] in [[Radio Andora]], ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v [[Encamp]] in na [[Pic Blanc]]u. Sprejem je bil možen v vsej Evropi. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Andorra}} * [https://www.govern.ad/ Govern d'Andorra] – Official governmental site {{in lang|ca}} * {{Cite CIA World Factbook|country=Andorra}} * [https://www.loc.gov/rr/international/hispanic/andorra/andorra.html Portals to the World] from the United States Library of Congress * [https://web.archive.org/web/20090227101123/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/andorra.htm Andorra] from UCB Libraries GovPubs * [https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17028050 Andorra] from the BBC News * [https://web.archive.org/web/20141018002545/http://bloggordo.com/andorra-guia-turismo-y-de-viajes/ Andorra – Guía, turismo y de viajes] * [http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Andorra:_Primary_Documents History of Andorra: Primary Documents] from ''EuroDocs'' * [https://www.nytimes.com/slideshow/2010/08/27/business/global/28andorra-slideshow.html A New Path for Andorra] – slideshow by ''The New York Times'' * {{OSM relation|9407|bullet=no}} * {{Wikiatlas|Andorra}} {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Evropske monarhije}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Pireneji]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Andora|*]] {{normativna kontrola}} 5ok5vntv4zy1ohip8tsicvac44ui94f 6681973 6681912 2026-05-27T15:49:01Z Upwinxp 126544 −vsebina, ki ni v slovenščini 6681973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Principat d'Andorra | conventional_long_name = Kneževina Andora | common_name = Andora | common_name2 = Andore | image_flag = Flag of Andorra.svg | image_coat =Coat of arms of Andorra.svg | image_map = Location Andorra Europe.png | national_motto = ''[[Virtus Unita Fortior]]''<br />([[Latinščina|latinsko]] »Vrlina združena je močnejša«) | national_anthem = ''[[El gran Carlemany]]'' | official_languages = [[katalonščina]] | capital = [[Andorra la Vella]] | latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=31 |longEW=E | largest_city = [[Andorra la Vella]] | government_type = [[parlamentarizem|parlamentarna]] [[diarhija]] | leader_title1 = sokneza | leader_name1 = [[Josep-Lluís Serrano Pentinat]]<br/>[[Emmanuel Macron]] | leader_title2 = predsednik vlade | leader_name2 = [[Xavier Espot Zamora]] | sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Paréage]] | established_date1 = 8. september 1278<ref>{{cite web | url=https://www.cultura.ad/historia-d-andorra |title = Història d'Andorra|language=ca|website=Cultura.ad|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003858.xml |title = Andorra|language=ca|website=Enciclopèdia.cat|access-date=26 March 2019}}</ref> | area_km2 = 467,63 | area_rank = 178. | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 89.368<ref>{{cite web |url=https://www.estadistica.ad/portal/apps/sites/#/estadistica-en/pages/estadistiques-i-dades-detall?Idioma=en&N2=605&N3=606&DV=1143 |title=Departament d'Estadística |website=www.estadistica.ad |access-date=2026-03-28}}</ref> | population_estimate_rank = 184. | population_estimate_year = 2026 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 187,1 | demonym = Andorec, Andorka | GDP_year = 2024 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=171,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-18}}</ref> | GDP_PPP = {{increase}} $6,001&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.AD" /> | GDP_PPP_per_capita = 69.146 USD | GDP_nominal = 3,897 milijarde [[ameriški dolar|USD]] | GDP_nominal_per_capita = 44,900 USD | HDI_year = 2024 | HDI = 0,913 | HDI_rank = | HDI_change = | HDI_ref = | currency = [[evro]] (€)¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.ad]] | calling_code = 376 | footnotes = ¹ pred 1999: [[francoski frank]] in [[španska pezeta]] ter manjše količine [[andorski dinar|andorskega dinarja]], izdelane po letu 1982. }} '''Andora''', uradno '''Kneževina Andora''',<ref name="constitution">{{cite web |title=Constitution of the Principality of Andorra |url=https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190516152108/https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |archive-date=16 May 2019}}</ref>{{efn|{{langx|ca|Principat d'Andorra|links=no}}, {{langx|es|Principado de Andorra|links=no}}, {{langx|fr|Principauté d'Andorre|links=no}}}} je celinska država na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], v vzhodnih [[Pireneji]]h v jugozahodni Evropi, ki meji na [[Francija|Francijo]] na severu in [[Španija|Španijo]] na jugu. Domneva se, da jo je ustanovil [[Karel Veliki]], Andori pa je do leta 988 vladal grof Urgell, nato pa je bila prenesena v škofijo Urgell. Andora je bila ustanovljena kot politična oblast z listino leta 1278 in je bila gospostvo znotraj Kneževine Katalonija do leta 1715. Trenutno jo vodita dva so-kneza: škof Urgella v Kataloniji v Španiji in predsednik Francije. Njeno glavno in največje mesto je [[Andorra la Vella]]. Andora je šesta najmanjša država v Evropi s površino 468 kvadratnih kilometrov in približno 89.058 prebivalci (od februarja 2026).<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-02-28 |title=Andorra supera els 89.000 habitants |url=https://www.diariandorra.ad/nacional/260126/andorra-tanca-2025-amb-89-058-habitants_188625.html |access-date=2026-02-28 |website=Diari d'Andorra}}</ref> Andorci so skupina, ki je tesno povezana s [[Katalonci]].<ref name="Minahan">{{cite book |last=Minahan |first=James |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC |date=2000 |publisher=Greenwood Publishing Group |page=47 |isbn=978-0-313-30984-7}}</ref><ref>{{Cite news |date=2016 |title=2016 Country Review |url=https://www.countrywatch.com/content/pdfs/reviews/B336M69Q.01c.pdf}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-02-25 |title=Tourism Observer: ANDORRA: Andorrans Are A Romance Ethnic Group. Enjoy Duty Free Shopping In The Tax Haven |url=https://tourismobserver.blogspot.com/2019/02/andorra-andorrans-are-romance-ethnic.html |access-date=2026-03-15 |website=Tourism Observer}}</ref> Andora je 17. najmanjša država na svetu po površini in 11. najmanjša po številu prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|title=Andorra: 10 Unusual Facts About The Tiny European Principality|last=Malankar|first=Nikhil|date=18 April 2017|website=Tell Me Nothing|access-date=13 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607111953/http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|archive-date=7 June 2017}}</ref> Njeno glavno mesto, Andorra la Vella, je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, na nadmorski višini 1023 metrov.<ref>{{cite web|url=http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|title=Maps, Weather, and Airports for Andorra la Vella, Andorra |publisher=Fallingrain.com |access-date=26 August 2012}}</ref> Uradni jezik je [[katalonščina]], pogosto pa se govori tudi [[španščina]], [[portugalščina]] in [[francoščina]].<ref name="cia">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra|access-date=26 August 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=Background Note: Andorra|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3164.htm|publisher=State.gov|access-date=14 May 2015}}</ref> Turizem v Andori vsako leto privabi približno 8 milijonov obiskovalcev.<ref name="es2">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra |date=2024-10-04 |access-date=2024-10-12}}</ref> Andora ni članica Evropske unije.<ref>[https://kluwerlawonline.com/journalarticle/European+Foreign+Affairs+Review/30.4/EERR2025035 Graham Butler, ''The Legal Relations of the European Union with the Principality of Andorra'', European Foreign Affairs Review, 2025, vol. 30, no. 4, pp. 527-552 (22 November 2025)]</ref> Od leta 1993 je članica Sveta Evrope in Združenih narodov.<ref>{{cite web |title=United Nations Member States |url=https://www.un.org/en/about-us/member-states |access-date=28 October 2022 |publisher=Un.org}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Gravats_del_Roc_de_les_Bruixes.JPG|left|thumb|Prazgodovinsko svetišče Roc de les Bruixes v Canillu (detajl)]] La Balma de la Margineda, ki so jo arheologi odkrili v [[Sant Julià de Lòria]], je bila naseljena leta 9500 pr. n. št. kot prehod med obema stranema Pirenejev. Sezonski tabor je bil idealno lociran za lov in ribolov skupin lovcev in nabiralcev ob rekah [[Ariège (reka)|Ariège]] in [[Segre (reka)|Segre]].<ref>{{cite web|url=http://www.elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|title=La Margineda – El Camí|date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015125705/http://elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|archive-date=15 October 2014}}</ref> V [[neolitik]]u se je skupina ljudi leta 6640 pr. n. št. preselila v [[dolina Madriu-Perafita-Claror|dolino Madriu]] (današnji naravni park v Escaldes-Engordanyju, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino) kot stalni tabor. Prebivalstvo doline je gojilo žita, gojilo domačo živino in razvijalo trgovino z ljudmi iz departmaja Ségreja in [[Okcitanija|Okcitanije]].{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 32, 33}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 44 a 92}} Med drugimi arheološkimi najdišči sta grobnici Segudet (Ordino) in Feixa del Moro (Sant Julià de Lòria), obe datirani v obdobje 4900–4300 pr. n. št., kot primer [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]] v Andori. Model majhnih naselij se je v [[bronasta doba|bronasti dobi]] začel razvijati v kompleksen urbanizem. V starodavnih svetiščih, raztresenih po državi, je mogoče najti metalurške predmete iz železa, starodavne kovance in relikviarije. Svetišče Roc de les Bruixes ('Kamen čarovnic') je morda najpomembnejši arheološki kompleks te dobe v Andori; je v župniji [[Canillo]], o pogrebnih obredih, starodavnih spisih in vgraviranih kamnitih poslikavah.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 34, 35, 38, 39}} === Iberska in rimska Andora === [[File:Ann%C3%ADbal,_andosins.png|left|thumb|[[Hanibal]]ova pot (rdeča) med drugo punsko vojno. Iberska plemena (zelena) so se borila proti kartažanski vojski v Pirenejih]] Prebivalci dolin so bili tradicionalno povezani z [[Iberci]] in so bili v 7. in 2. stoletju pred našim štetjem v Andori kot ibersko pleme Andosins ali Andosini (Ἀνδοσίνους). Pod vplivom keltskih, akvitanskih, baskovskih in iberskih jezikov so domačini razvili nekaj sodobnih toponimov. Zgodnji zapisi in dokumenti, ki se nanašajo na to skupino ljudi, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, in sicer grškega pisatelja [[Polibij]]a v njegovi ''Zgodovini med punskimi vojnami''.<ref>{{cite web|url=http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|title=Mapes Vius – Linguamon. Casa de les Llengües|date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522044257/http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|archive-date=22 May 2010}}</ref>{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 43}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Nekateri najpomembnejši ostanki tega obdobja so grad Roc d'Enclar (del zgodnje Marca Hispanica),{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} l'Anxiu v Les Escaldes in Roc de L'Oral v Encampu.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Prisotnost rimskega vpliva je zabeležena od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kraji z največjo rimsko prisotnostjo so v Camp Vermellu (Rdečem polju) v Sant Julià de Lòria ter ponekod v Encampu in v Roc d'Enclar. Ljudje so še naprej trgovali, predvsem z vinom in žiti, z rimskimi mesti Urgellet (današnji La Seu d'Urgell) in čez Segre po rimski cesti ''Strata Ceretana'' (znani tudi kot ''Strata Confluetana'').{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 52, 53}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} === Vizigoti in Karolingi === [[File:Charlemagne_et_Louis_le_Pieux.jpg|right|thumb|[[Karel Veliki]] poučuje svojega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Andora prišla pod vpliv [[Vizigoti|Vizigotov]], Toledskega kraljestva in Urgelske škofije. Vizigoti so ostali v dolinah 200 let, v tem času pa se je širilo [[krščanstvo]]. Ko je muslimansko cesarstvo [[Al Andaluz]] zamenjalo vladajoče Vizigote na večjem delu Iberskega polotoka, je bila Andora pod jurisdikcijo [[Franki|Frankov]].{{sfn|Armengol Aleix|2009}} Izročilo pravi, da je [[Karel Veliki]] andorskemu ljudstvu podelil listino za kontingent 5000 vojakov pod poveljstvom Marka Almugaverja v zameno za boj proti Mavrom blizu Porté-Puymorensa (Cerdanya).<ref>{{cite web|url=http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|title=El pas de Carlemany – Turisme Andorra la Vella|website=turisme.andorralavella.ad|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803170725/http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|archive-date=3 August 2017}}</ref> [[File:Parr%C3%B2quies_andorra.png|right|thumb|Šest starih župnij, vsaka poimenovana po svojem zavetniku, kot je prikazano v ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (839)]] Andora je ostala del frankovske Marca Hispanica, varovalnega pasu med [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in muslimanskimi ozemlji, Andora pa je bila del ozemlja, ki mu je vladal grof Urgell in sčasoma škof škofije Urgell. Izročilo pravi tudi, da jo je jamčil sin Karla Velikega, [[Ludvik Pobožni]], s ''Carta de Poblament'' ali lokalno občinsko listino okoli leta 805.<ref>{{cite web |last=Vidal |first=Jaume |title=Andorra mira els arxius |trans-title=Andorra looks at the archives |url=http://www.elpuntavui.cat/article/19-cultura/933027-andorra-mira-els-arxius.html |access-date=3 August 2017 |website=Elpuntavui.cat |language=ca}}</ref> Prvi dokument, ki omenja Andoro kot ozemlje, je ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (Listina o posvetitvi in ​​obdaritvi stolnice La Seu d'Urgell). Dokument z dne 839 prikazuje šest starih župnij andorskih dolin, ki so sestavljale upravno delitev države.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}} Leta 988 je grof Borrell II. Urgellski podaril andorske doline škofiji Urgell v zameno za zemljišče v Cerdanyi.<ref name="histo1">{{Cite GREC|title=La formació d'Andorra|andorra-0#anchor_-la-formaci-d-andorra}}</ref> Od takrat je urgellski škof s sedežem v Seu d'Urgell soknez Andore.<ref name="elements">{{cite web |title=Elements de la història del Principat d'Andorra |trans-title=Elements of the history of the Principality of Andorra |url=http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-url=https://archive.today/20100209181327/http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-date=9 February 2010 |language=ca}}</ref> === Srednji vek: Paréages in ustanovitev sokneževine === [[File:Esgl%C3%A9sia_de_Sant_Joan_de_Caselles_-_7.jpg|left|thumb|Cerkev Sant Joan de Caselles iz 11. stoletja, del andorske romanske dediščine]] Pred letom 1095 Andora ni imela vojaške zaščite, zato je urgellski škof, ki je vedel, da si grof Urgell želi povrniti andorske doline, zaprosil gospoda Caboeta za pomoč in zaščito. Leta 1095 sta gospod Caboeta in urgellski škof pod prisego podpisala izjavo o svoji so-suverenosti nad Andoro. Arnalda de Caboet, hči Arnaua iz Caboeta, se je poročila z vikontom Castellbòjem. Njuna hči Ermessenda de Castellbò se je<ref>{{Cite GREC|title=Ermessenda de Castellbò|ermessenda-de-castellbo}}</ref> poročila z grofom Foixa, Rogerjem-Bernardom II. Roger-Bernard II in Ermessenda sta si oblast nad Andoro delila s urgellskim škofom. V 13. stoletju je po [[Katari|katarskem]] [[Albižanska križarska vojna|križarskem pohodu]] prišlo do vojaškega spora med škofom Urgella in grofom Foixom. Spor je bil rešen leta 1278 s posredovanjem aragonskega kralja Petra III. med škofom in grofom s podpisom prve paréage, ki je določala, da si suverenost Andore delita grof Foix (katerega naziv bi se na koncu prenesel na francoskega voditelja države) in škof Urgella v Kneževini Kataloniji. To je kneževini dalo ozemlje in politično obliko.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}}{{sfn|Guillamet Anton|2009}} Druga ''paréage'' je bila podpisana leta 1288 po sporu, ko je grof Foix odredil gradnjo gradu v Roc d'Enclarju. Dokument je ratificiral plemiški notar Jaume Orig iz Puigcerdàja, gradnja vojaških objektov v državi pa je bila prepovedana.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 60, 61}} Leta 1364 je politična organizacija države imenovala ''sindika'' (zdaj tiskovnega predstavnika in predsednika parlamenta) za predstavnika Andorcev pri njihovih soknezih, kar je omogočilo ustanovitev lokalnih oddelkov (komun, kvartov in veïnatov). Potem ko sta ga ratificirala škof Francesc Tovia in grof Ivan I., je bil leta 1419 ustanovljen ''Consell de la Terra ali Consell General de les Valls'' (Generalni svet dolin), drugi najstarejši parlament v Evropi. Sindik Andreu d'Alàs in Generalni svet sta leta 1433 organizirala ustanovitev sodišč (''La Cort de Justicia'') s soknezi in pobiranje davkov, kot je ''foc i lloc'' (dobesedno "ogenj in gradbišče", nacionalni davek, ki velja od takrat).{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 78, 79, 80, 81, 88, 89}}{{sfn|Armengol Aleix|2009}} [[File:065_Absis_de_Sant_Miquel_d%27Engolasters.jpg|right|thumb|Freska apside cerkve Sant Miquel d'Engolasters, ki jo je naslikal Mestre de Santa Coloma v 12. stoletju<ref>{{cite web| url=http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|title=Absis d'Engolasters – Museu Nacional d'Art de Catalunya|website=Museunacional.cat|date=5 December 2013 |access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803153242/http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|archive-date=3 August 2017}}</ref>]] Čeprav obstajajo ostanki cerkvenih del izpred 9. stoletja (Sant Vicenç d'Enclar ali Església de Santa Coloma), je Andora med 9. in 14. stoletjem razvila izvrstno [[romanska umetnost|romansko umetnost]], zlasti pri gradnji cerkva, mostov, verskih fresk in kipov Device z otrokom (naše Gospe od Meritxell je najbolj pomembno). Dandanes romanske stavbe, ki so del Andorine kulturne dediščine, izstopajo na izjemen način, s poudarkom na Església de Sant Esteve, Sant Joan de Caselles, Església de Sant Miquel d'Engolasters, Sant Martí de la Cortinada ter srednjeveškima mostovoma Margineda in Escalls med mnogimi drugi.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 48, 49}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 150 a 194}} Katalonski Pireneji so bili konec 11. stoletja v začetku katalonskega jezika. Andora je bila pod vplivom tega jezika, ki je bil lokalno sprejet desetletja preden se je razširil na preostali del Aragonske krone.<ref>{{cite web|url=http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|title=Història de La Llengua Catalana|website=Racocatala.cat|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035808/http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|archive-date=4 March 2016}}</ref> Lokalno gospodarstvo v srednjem veku je temeljilo na živinoreji, kmetijstvu, krznu in tkalstvu. Kasneje, konec 11. stoletja, so se v severnih župnijah, kot je Ordino, začele pojavljati prve livarne železa, ki so jih zelo cenili mojstri obrtniki, ki so razvili umetnost kovaštva, pomembno gospodarsko dejavnost v državi od 15. stoletja. == Geografija == [[Slika:Andora zemljevid.png|thumb|left|272px|Zemljevid Andore]] Država leži v visokogorski dolini v [[Pireneji]]h. Več kot tretjina Andore leži nad [[Gozdna meja|zgornjo gozdno mejo]]. Najvišja [[gora]] je [[Coma Pedrose]], visoka 2.946 [[meter|metrov]]. Andora je ena izmed [[katalonske dežele|katalonskih dežel]] in edina, ki ni del kakšne druge države. Andora nima stoječih voda, njena površina pa zavzema 468 km². === Podnebje === Zaradi lege ima Andora relativno hladno gorsko [[podnebje]]. V januarju so povprečne temperature –7&nbsp;°C, poleti se [[temperatura]] povzpne na 26&nbsp;°C. === Demografija === [[Slika:Satellite image of Andorra in March.jpg|thumb|right|Satelitska slika Andore v marcu]] Andora ima približno 80.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (2021), od tega je po državljanstvu: * [[Katalonci|Kataloncev]] 36,0 % * [[Španci|Špancev]] 40,6 % * [[Portugalci|Portugalcev]] 12,02 % * [[Francozi|Francozov]] 6,5 % * Ostalih 6,7 % Večina prebivalcev govori [[španščina|špansko]] (58 %), [[katalonščina|katalonsko]] govori 35 % prebivalcev, ostalih 7 % pa [[francoščina|francosko]]. Uradni jezik je [[Katalonščina]] (edina neodvisna država s tem jezikom). Letni [[prirastek prebivalstva]] je 5,0 %. Povprečna [[življenjska doba]] je 80 let. [[Smrtnost]] dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %. Večina prebivalcev pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. == Politika == Obstajajo tri [[politična stranka|stranke]]: ''Partit Liberal d'Andorra'' (PLA – Liberalna stranka Andore), ''Partit Socialdemocrata'' (PS – Socialdemokratska stranka) in ''Partit Democrata'' (PD – Demokratska stranka). Le del prebivalstva ima [[volilna pravica|volilno pravico]]. [[Državljanstvo]] se lahko pridobi šele po 25 letih bivanja v Andori. Andora se deli na sedem ''parròqies'' (dobesedno [[župnija]], dejansko pa [[občina]]): * [[Andorra la Vella]] ''(Glavno mesto; 22.035 prebivalcev)'' * [[Canillo]] (3.707) * [[Encamp]] ''(11.832)'' * [[Escaldes-Engordany]] ''(16.402)'' * [[La Massana]] ''(7.264)'' * [[Ordino]] (2.767) * [[Sant Julià de Lòria]] ''(8.313)'' (Število prebivalcev: stanje 1. januar 2004) Andora ni članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Gospodarstvo == Andora nima praktično nobenih naravnih virov, razen morda vode. V preteklosti je bila Andora kljub gorski legi [[poljedelstvo|poljedelska]] dežela, sedaj se ukvarjajo pretežno z [[živinoreja|živinorejo]]. Dežela ima zelo razvit [[turizem]], predvsem zimski. Na razpolago je približno 400 [[hotel]]ov ter centrov za šport in razvedrilo. Do leta 2002 sta bila edino uradno plačilno sredstvo [[francoski frank]] in [[španska pezeta]], ki sta bila tako kot v Franciji in Španiji zamenjana z [[evro]]m. Ker ne pripada EU, je Andora znana kot [[davčna oaza]]. Mnoga podjetja, ki imajo tu samo poštni predal, uživajo prednost nizkih [[davek|davkov]], turiste pa privlačijo nizke cene za [[alkoholna pijača|alkohol]], [[tobak]] in [[kozmetika|kozmetiko]]. [[Bruto domači proizvod]] znaša 1,2 milijarde euro (1996). == Kultura == Državni praznik je [[8. september]], Dan ustave pa [[14. marec]]. Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih [[radijska postaja|radijskih postaj]] [[Sud Radio]] in [[Radio Andora]], ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v [[Encamp]] in na [[Pic Blanc]]u. Sprejem je bil možen v vsej Evropi. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Andorra}} * {{official|http://www.andorra.ad}} * [http://www.andorratoerisme.com/ Turistični urad Andore] * [http://www.andorra.be Veleposlaništvo Andore v Bruslju (tudi v slovenščini)] * {{OSM relation|9407|bullet=no}} * {{Wikiatlas|Andorra}} {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Evropske monarhije}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Pireneji]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Andora|*]] {{normativna kontrola}} h9jfjpr0yyap3tt49xoalpo2pwoi5k7 6682009 6681973 2026-05-27T16:48:21Z Ljuba24b 92351 dp infopolje 6682009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Principat d'Andorra | conventional_long_name = Kneževina Andora | common_name = Andora | common_name2 = Andore | image_flag = Flag of Andorra.svg | image_coat =Coat of arms of Andorra.svg | image_map = Location Andorra Europe.png | national_motto = ''[[Virtus Unita Fortior]]''<br />([[Latinščina|latinsko]] »Vrlina združena je močnejša«) | national_anthem = ''[[El gran Carlemany]]'' | official_languages = [[katalonščina]] | capital = [[Andorra la Vella]] | latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=31 |longEW=E | largest_city = [[Andorra la Vella]] | government_type = [[parlamentarizem|parlamentarna]] [[diarhija]] | leader_title1 = sokneza | leader_name1 = [[Josep-Lluís Serrano Pentinat]]<br/>[[Emmanuel Macron]] | leader_title2 = predsednik vlade | leader_name2 = [[Xavier Espot Zamora]] | sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Paréage]] | established_date1 = 8. september 1278<ref>{{cite web | url=https://www.cultura.ad/historia-d-andorra |title = Història d'Andorra|language=ca|website=Cultura.ad|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003858.xml |title = Andorra|language=ca|website=Enciclopèdia.cat|access-date=26 March 2019}}</ref> | established_event2 = Od [[Francosko kraljestvo]] | established_date2 = 12. oktober 1652 | established_event3 = Od [[Kneževina Katalonija]] | established_date3 = 1715 | established_event4 = Od departmaja Sègre [[Prvo francosko cesarstvo]] | established_date4 = 1814 | established_event5 = Ustava Andore | established_date5 = 2. februar 1993 | area_km2 = 467,63 | area_rank = 178. | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 89.368<ref>{{cite web |url=https://www.estadistica.ad/portal/apps/sites/#/estadistica-en/pages/estadistiques-i-dades-detall?Idioma=en&N2=605&N3=606&DV=1143 |title=Departament d'Estadística |website=www.estadistica.ad |access-date=2026-03-28}}</ref> | population_estimate_rank = 184. | population_estimate_year = 2026 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 187,1 | demonym = Andorec, Andorka | GDP_year = 2024 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=171,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-18}}</ref> | GDP_PPP = {{increase}} $6,001&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.AD" /> | GDP_PPP_per_capita = 69.146 USD | GDP_nominal = 3,897 milijarde [[ameriški dolar|USD]] | GDP_nominal_per_capita = 44,900 USD | HDI_year = 2024 | HDI = 0,913 | HDI_rank = | HDI_change = | HDI_ref = | currency = [[evro]] (€)¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.ad]] | calling_code = 376 | footnotes = ¹ pred 1999: [[francoski frank]] in [[španska pezeta]] ter manjše količine [[andorski dinar|andorskega dinarja]], izdelane po letu 1982. }} '''Andora''', uradno '''Kneževina Andora''',<ref name="constitution">{{cite web |title=Constitution of the Principality of Andorra |url=https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190516152108/https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |archive-date=16 May 2019}}</ref>{{efn|{{langx|ca|Principat d'Andorra|links=no}}, {{langx|es|Principado de Andorra|links=no}}, {{langx|fr|Principauté d'Andorre|links=no}}}} je celinska država na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], v vzhodnih [[Pireneji]]h v jugozahodni Evropi, ki meji na [[Francija|Francijo]] na severu in [[Španija|Španijo]] na jugu. Domneva se, da jo je ustanovil [[Karel Veliki]], Andori pa je do leta 988 vladal grof Urgell, nato pa je bila prenesena v škofijo Urgell. Andora je bila ustanovljena kot politična oblast z listino leta 1278 in je bila gospostvo znotraj Kneževine Katalonija do leta 1715. Trenutno jo vodita dva so-kneza: škof Urgella v Kataloniji v Španiji in predsednik Francije. Njeno glavno in največje mesto je [[Andorra la Vella]]. Andora je šesta najmanjša država v Evropi s površino 468 kvadratnih kilometrov in približno 89.058 prebivalci (od februarja 2026).<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-02-28 |title=Andorra supera els 89.000 habitants |url=https://www.diariandorra.ad/nacional/260126/andorra-tanca-2025-amb-89-058-habitants_188625.html |access-date=2026-02-28 |website=Diari d'Andorra}}</ref> Andorci so skupina, ki je tesno povezana s [[Katalonci]].<ref name="Minahan">{{cite book |last=Minahan |first=James |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC |date=2000 |publisher=Greenwood Publishing Group |page=47 |isbn=978-0-313-30984-7}}</ref><ref>{{Cite news |date=2016 |title=2016 Country Review |url=https://www.countrywatch.com/content/pdfs/reviews/B336M69Q.01c.pdf}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-02-25 |title=Tourism Observer: ANDORRA: Andorrans Are A Romance Ethnic Group. Enjoy Duty Free Shopping In The Tax Haven |url=https://tourismobserver.blogspot.com/2019/02/andorra-andorrans-are-romance-ethnic.html |access-date=2026-03-15 |website=Tourism Observer}}</ref> Andora je 17. najmanjša država na svetu po površini in 11. najmanjša po številu prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|title=Andorra: 10 Unusual Facts About The Tiny European Principality|last=Malankar|first=Nikhil|date=18 April 2017|website=Tell Me Nothing|access-date=13 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607111953/http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|archive-date=7 June 2017}}</ref> Njeno glavno mesto, Andorra la Vella, je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, na nadmorski višini 1023 metrov.<ref>{{cite web|url=http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|title=Maps, Weather, and Airports for Andorra la Vella, Andorra |publisher=Fallingrain.com |access-date=26 August 2012}}</ref> Uradni jezik je [[katalonščina]], pogosto pa se govori tudi [[španščina]], [[portugalščina]] in [[francoščina]].<ref name="cia">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra|access-date=26 August 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=Background Note: Andorra|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3164.htm|publisher=State.gov|access-date=14 May 2015}}</ref> Turizem v Andori vsako leto privabi približno 8 milijonov obiskovalcev.<ref name="es2">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra |date=2024-10-04 |access-date=2024-10-12}}</ref> Andora ni članica Evropske unije.<ref>[https://kluwerlawonline.com/journalarticle/European+Foreign+Affairs+Review/30.4/EERR2025035 Graham Butler, ''The Legal Relations of the European Union with the Principality of Andorra'', European Foreign Affairs Review, 2025, vol. 30, no. 4, pp. 527-552 (22 November 2025)]</ref> Od leta 1993 je članica Sveta Evrope in Združenih narodov.<ref>{{cite web |title=United Nations Member States |url=https://www.un.org/en/about-us/member-states |access-date=28 October 2022 |publisher=Un.org}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Gravats_del_Roc_de_les_Bruixes.JPG|left|thumb|Prazgodovinsko svetišče Roc de les Bruixes v Canillu (detajl)]] La Balma de la Margineda, ki so jo arheologi odkrili v [[Sant Julià de Lòria]], je bila naseljena leta 9500 pr. n. št. kot prehod med obema stranema Pirenejev. Sezonski tabor je bil idealno lociran za lov in ribolov skupin lovcev in nabiralcev ob rekah [[Ariège (reka)|Ariège]] in [[Segre (reka)|Segre]].<ref>{{cite web|url=http://www.elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|title=La Margineda – El Camí|date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015125705/http://elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|archive-date=15 October 2014}}</ref> V [[neolitik]]u se je skupina ljudi leta 6640 pr. n. št. preselila v [[dolina Madriu-Perafita-Claror|dolino Madriu]] (današnji naravni park v Escaldes-Engordanyju, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino) kot stalni tabor. Prebivalstvo doline je gojilo žita, gojilo domačo živino in razvijalo trgovino z ljudmi iz departmaja Ségreja in [[Okcitanija|Okcitanije]].{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 32, 33}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 44 a 92}} Med drugimi arheološkimi najdišči sta grobnici Segudet (Ordino) in Feixa del Moro (Sant Julià de Lòria), obe datirani v obdobje 4900–4300 pr. n. št., kot primer [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]] v Andori. Model majhnih naselij se je v [[bronasta doba|bronasti dobi]] začel razvijati v kompleksen urbanizem. V starodavnih svetiščih, raztresenih po državi, je mogoče najti metalurške predmete iz železa, starodavne kovance in relikviarije. Svetišče Roc de les Bruixes ('Kamen čarovnic') je morda najpomembnejši arheološki kompleks te dobe v Andori; je v župniji [[Canillo]], o pogrebnih obredih, starodavnih spisih in vgraviranih kamnitih poslikavah.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 34, 35, 38, 39}} === Iberska in rimska Andora === [[File:Ann%C3%ADbal,_andosins.png|left|thumb|[[Hanibal]]ova pot (rdeča) med drugo punsko vojno. Iberska plemena (zelena) so se borila proti kartažanski vojski v Pirenejih]] Prebivalci dolin so bili tradicionalno povezani z [[Iberci]] in so bili v 7. in 2. stoletju pred našim štetjem v Andori kot ibersko pleme Andosins ali Andosini (Ἀνδοσίνους). Pod vplivom keltskih, akvitanskih, baskovskih in iberskih jezikov so domačini razvili nekaj sodobnih toponimov. Zgodnji zapisi in dokumenti, ki se nanašajo na to skupino ljudi, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, in sicer grškega pisatelja [[Polibij]]a v njegovi ''Zgodovini med punskimi vojnami''.<ref>{{cite web|url=http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|title=Mapes Vius – Linguamon. Casa de les Llengües|date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522044257/http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|archive-date=22 May 2010}}</ref>{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 43}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Nekateri najpomembnejši ostanki tega obdobja so grad Roc d'Enclar (del zgodnje Marca Hispanica),{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} l'Anxiu v Les Escaldes in Roc de L'Oral v Encampu.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Prisotnost rimskega vpliva je zabeležena od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kraji z največjo rimsko prisotnostjo so v Camp Vermellu (Rdečem polju) v Sant Julià de Lòria ter ponekod v Encampu in v Roc d'Enclar. Ljudje so še naprej trgovali, predvsem z vinom in žiti, z rimskimi mesti Urgellet (današnji La Seu d'Urgell) in čez Segre po rimski cesti ''Strata Ceretana'' (znani tudi kot ''Strata Confluetana'').{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 52, 53}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} === Vizigoti in Karolingi === [[File:Charlemagne_et_Louis_le_Pieux.jpg|right|thumb|[[Karel Veliki]] poučuje svojega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Andora prišla pod vpliv [[Vizigoti|Vizigotov]], Toledskega kraljestva in Urgelske škofije. Vizigoti so ostali v dolinah 200 let, v tem času pa se je širilo [[krščanstvo]]. Ko je muslimansko cesarstvo [[Al Andaluz]] zamenjalo vladajoče Vizigote na večjem delu Iberskega polotoka, je bila Andora pod jurisdikcijo [[Franki|Frankov]].{{sfn|Armengol Aleix|2009}} Izročilo pravi, da je [[Karel Veliki]] andorskemu ljudstvu podelil listino za kontingent 5000 vojakov pod poveljstvom Marka Almugaverja v zameno za boj proti Mavrom blizu Porté-Puymorensa (Cerdanya).<ref>{{cite web|url=http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|title=El pas de Carlemany – Turisme Andorra la Vella|website=turisme.andorralavella.ad|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803170725/http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|archive-date=3 August 2017}}</ref> [[File:Parr%C3%B2quies_andorra.png|right|thumb|Šest starih župnij, vsaka poimenovana po svojem zavetniku, kot je prikazano v ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (839)]] Andora je ostala del frankovske Marca Hispanica, varovalnega pasu med [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in muslimanskimi ozemlji, Andora pa je bila del ozemlja, ki mu je vladal grof Urgell in sčasoma škof škofije Urgell. Izročilo pravi tudi, da jo je jamčil sin Karla Velikega, [[Ludvik Pobožni]], s ''Carta de Poblament'' ali lokalno občinsko listino okoli leta 805.<ref>{{cite web |last=Vidal |first=Jaume |title=Andorra mira els arxius |trans-title=Andorra looks at the archives |url=http://www.elpuntavui.cat/article/19-cultura/933027-andorra-mira-els-arxius.html |access-date=3 August 2017 |website=Elpuntavui.cat |language=ca}}</ref> Prvi dokument, ki omenja Andoro kot ozemlje, je ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (Listina o posvetitvi in ​​obdaritvi stolnice La Seu d'Urgell). Dokument z dne 839 prikazuje šest starih župnij andorskih dolin, ki so sestavljale upravno delitev države.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}} Leta 988 je grof Borrell II. Urgellski podaril andorske doline škofiji Urgell v zameno za zemljišče v Cerdanyi.<ref name="histo1">{{Cite GREC|title=La formació d'Andorra|andorra-0#anchor_-la-formaci-d-andorra}}</ref> Od takrat je urgellski škof s sedežem v Seu d'Urgell soknez Andore.<ref name="elements">{{cite web |title=Elements de la història del Principat d'Andorra |trans-title=Elements of the history of the Principality of Andorra |url=http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-url=https://archive.today/20100209181327/http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-date=9 February 2010 |language=ca}}</ref> === Srednji vek: Paréages in ustanovitev sokneževine === [[File:Esgl%C3%A9sia_de_Sant_Joan_de_Caselles_-_7.jpg|left|thumb|Cerkev Sant Joan de Caselles iz 11. stoletja, del andorske romanske dediščine]] Pred letom 1095 Andora ni imela vojaške zaščite, zato je urgellski škof, ki je vedel, da si grof Urgell želi povrniti andorske doline, zaprosil gospoda Caboeta za pomoč in zaščito. Leta 1095 sta gospod Caboeta in urgellski škof pod prisego podpisala izjavo o svoji so-suverenosti nad Andoro. Arnalda de Caboet, hči Arnaua iz Caboeta, se je poročila z vikontom Castellbòjem. Njuna hči Ermessenda de Castellbò se je<ref>{{Cite GREC|title=Ermessenda de Castellbò|ermessenda-de-castellbo}}</ref> poročila z grofom Foixa, Rogerjem-Bernardom II. Roger-Bernard II in Ermessenda sta si oblast nad Andoro delila s urgellskim škofom. V 13. stoletju je po [[Katari|katarskem]] [[Albižanska križarska vojna|križarskem pohodu]] prišlo do vojaškega spora med škofom Urgella in grofom Foixom. Spor je bil rešen leta 1278 s posredovanjem aragonskega kralja Petra III. med škofom in grofom s podpisom prve paréage, ki je določala, da si suverenost Andore delita grof Foix (katerega naziv bi se na koncu prenesel na francoskega voditelja države) in škof Urgella v Kneževini Kataloniji. To je kneževini dalo ozemlje in politično obliko.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}}{{sfn|Guillamet Anton|2009}} Druga ''paréage'' je bila podpisana leta 1288 po sporu, ko je grof Foix odredil gradnjo gradu v Roc d'Enclarju. Dokument je ratificiral plemiški notar Jaume Orig iz Puigcerdàja, gradnja vojaških objektov v državi pa je bila prepovedana.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 60, 61}} Leta 1364 je politična organizacija države imenovala ''sindika'' (zdaj tiskovnega predstavnika in predsednika parlamenta) za predstavnika Andorcev pri njihovih soknezih, kar je omogočilo ustanovitev lokalnih oddelkov (komun, kvartov in veïnatov). Potem ko sta ga ratificirala škof Francesc Tovia in grof Ivan I., je bil leta 1419 ustanovljen ''Consell de la Terra ali Consell General de les Valls'' (Generalni svet dolin), drugi najstarejši parlament v Evropi. Sindik Andreu d'Alàs in Generalni svet sta leta 1433 organizirala ustanovitev sodišč (''La Cort de Justicia'') s soknezi in pobiranje davkov, kot je ''foc i lloc'' (dobesedno "ogenj in gradbišče", nacionalni davek, ki velja od takrat).{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 78, 79, 80, 81, 88, 89}}{{sfn|Armengol Aleix|2009}} [[File:065_Absis_de_Sant_Miquel_d%27Engolasters.jpg|right|thumb|Freska apside cerkve Sant Miquel d'Engolasters, ki jo je naslikal Mestre de Santa Coloma v 12. stoletju<ref>{{cite web| url=http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|title=Absis d'Engolasters – Museu Nacional d'Art de Catalunya|website=Museunacional.cat|date=5 December 2013 |access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803153242/http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|archive-date=3 August 2017}}</ref>]] Čeprav obstajajo ostanki cerkvenih del izpred 9. stoletja (Sant Vicenç d'Enclar ali Església de Santa Coloma), je Andora med 9. in 14. stoletjem razvila izvrstno [[romanska umetnost|romansko umetnost]], zlasti pri gradnji cerkva, mostov, verskih fresk in kipov Device z otrokom (naše Gospe od Meritxell je najbolj pomembno). Dandanes romanske stavbe, ki so del Andorine kulturne dediščine, izstopajo na izjemen način, s poudarkom na Església de Sant Esteve, Sant Joan de Caselles, Església de Sant Miquel d'Engolasters, Sant Martí de la Cortinada ter srednjeveškima mostovoma Margineda in Escalls med mnogimi drugi.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 48, 49}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 150 a 194}} Katalonski Pireneji so bili konec 11. stoletja v začetku katalonskega jezika. Andora je bila pod vplivom tega jezika, ki je bil lokalno sprejet desetletja preden se je razširil na preostali del Aragonske krone.<ref>{{cite web|url=http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|title=Història de La Llengua Catalana|website=Racocatala.cat|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035808/http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|archive-date=4 March 2016}}</ref> Lokalno gospodarstvo v srednjem veku je temeljilo na živinoreji, kmetijstvu, krznu in tkalstvu. Kasneje, konec 11. stoletja, so se v severnih župnijah, kot je Ordino, začele pojavljati prve livarne železa, ki so jih zelo cenili mojstri obrtniki, ki so razvili umetnost kovaštva, pomembno gospodarsko dejavnost v državi od 15. stoletja. == Geografija == [[Slika:Andora zemljevid.png|thumb|left|272px|Zemljevid Andore]] Država leži v visokogorski dolini v [[Pireneji]]h. Več kot tretjina Andore leži nad [[Gozdna meja|zgornjo gozdno mejo]]. Najvišja [[gora]] je [[Coma Pedrose]], visoka 2.946 [[meter|metrov]]. Andora je ena izmed [[katalonske dežele|katalonskih dežel]] in edina, ki ni del kakšne druge države. Andora nima stoječih voda, njena površina pa zavzema 468 km². === Podnebje === Zaradi lege ima Andora relativno hladno gorsko [[podnebje]]. V januarju so povprečne temperature –7&nbsp;°C, poleti se [[temperatura]] povzpne na 26&nbsp;°C. === Demografija === [[Slika:Satellite image of Andorra in March.jpg|thumb|right|Satelitska slika Andore v marcu]] Andora ima približno 80.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (2021), od tega je po državljanstvu: * [[Katalonci|Kataloncev]] 36,0 % * [[Španci|Špancev]] 40,6 % * [[Portugalci|Portugalcev]] 12,02 % * [[Francozi|Francozov]] 6,5 % * Ostalih 6,7 % Večina prebivalcev govori [[španščina|špansko]] (58 %), [[katalonščina|katalonsko]] govori 35 % prebivalcev, ostalih 7 % pa [[francoščina|francosko]]. Uradni jezik je [[Katalonščina]] (edina neodvisna država s tem jezikom). Letni [[prirastek prebivalstva]] je 5,0 %. Povprečna [[življenjska doba]] je 80 let. [[Smrtnost]] dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %. Večina prebivalcev pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. == Politika == Obstajajo tri [[politična stranka|stranke]]: ''Partit Liberal d'Andorra'' (PLA – Liberalna stranka Andore), ''Partit Socialdemocrata'' (PS – Socialdemokratska stranka) in ''Partit Democrata'' (PD – Demokratska stranka). Le del prebivalstva ima [[volilna pravica|volilno pravico]]. [[Državljanstvo]] se lahko pridobi šele po 25 letih bivanja v Andori. Andora se deli na sedem ''parròqies'' (dobesedno [[župnija]], dejansko pa [[občina]]): * [[Andorra la Vella]] ''(Glavno mesto; 22.035 prebivalcev)'' * [[Canillo]] (3.707) * [[Encamp]] ''(11.832)'' * [[Escaldes-Engordany]] ''(16.402)'' * [[La Massana]] ''(7.264)'' * [[Ordino]] (2.767) * [[Sant Julià de Lòria]] ''(8.313)'' (Število prebivalcev: stanje 1. januar 2004) Andora ni članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Gospodarstvo == Andora nima praktično nobenih naravnih virov, razen morda vode. V preteklosti je bila Andora kljub gorski legi [[poljedelstvo|poljedelska]] dežela, sedaj se ukvarjajo pretežno z [[živinoreja|živinorejo]]. Dežela ima zelo razvit [[turizem]], predvsem zimski. Na razpolago je približno 400 [[hotel]]ov ter centrov za šport in razvedrilo. Do leta 2002 sta bila edino uradno plačilno sredstvo [[francoski frank]] in [[španska pezeta]], ki sta bila tako kot v Franciji in Španiji zamenjana z [[evro]]m. Ker ne pripada EU, je Andora znana kot [[davčna oaza]]. Mnoga podjetja, ki imajo tu samo poštni predal, uživajo prednost nizkih [[davek|davkov]], turiste pa privlačijo nizke cene za [[alkoholna pijača|alkohol]], [[tobak]] in [[kozmetika|kozmetiko]]. [[Bruto domači proizvod]] znaša 1,2 milijarde euro (1996). == Kultura == Državni praznik je [[8. september]], Dan ustave pa [[14. marec]]. Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih [[radijska postaja|radijskih postaj]] [[Sud Radio]] in [[Radio Andora]], ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v [[Encamp]] in na [[Pic Blanc]]u. Sprejem je bil možen v vsej Evropi. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Andorra}} * {{official|http://www.andorra.ad}} * [http://www.andorratoerisme.com/ Turistični urad Andore] * [http://www.andorra.be Veleposlaništvo Andore v Bruslju (tudi v slovenščini)] * {{OSM relation|9407|bullet=no}} * {{Wikiatlas|Andorra}} {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Evropske monarhije}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Pireneji]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Andora|*]] {{normativna kontrola}} ry6svlyd6kjrrdikfvbyz3p3m7qqbsc Beograd 0 6448 6682106 6679920 2026-05-27T20:14:11Z Yerpo 8417 /* Arhitektura */ slog, slovnica, pnp 6682106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Beograd |native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Beograd}} |native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]] |official_name=Beograd<br />{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}<br />{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}<br /> |other_name= |image_skyline={{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 280 | align = center | caption_align = center | image1 = Panorama Belgrad.jpg | caption1 = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj | image2 = Belgrad2006parlament.jpg | caption2 = Narodna skupščina | image3 = Novi Dvor (1).JPG | caption3 = [[Novi dvor|Novi Dvor]] | image4 = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg | caption4 = Stolp Avala | image5 = Belgrade Tower.jpg | caption5 = Beograjski stolp | image6 = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg | caption6 = Stolp Gardoš | image7 = Zindan kapija i most.jpg | caption7 = Beograjska trdnjava | image8 = Avala zimi.jpg | caption8 = Spomenik neznanemu junaku }} |image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope |pushpin_relief=1 |pushpin_map=Serbia#Europe |subdivision_type=Država |subdivision_name={{flag|Srbija}} |subdivision_type1=Mesto |subdivision_type2=Število občin |subdivision_name1=Beograd |subdivision_name2=17| established_title=Ustanovitev |established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> |governing_body=Mestna skupščina Beograda |government_type= |leader_party= |leader_title=Župan| leader_name={{Wikidata|P6}} |area_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |area_magnitude= |area_total_km2=389,12 |area_urban_km2=506,14 |area_metro_km2=3234,96 |area_metro_sq_mi= |area_rank= |elevation_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |elevation_m=117 |elevation_ft=384 |population_as_of=2022 |population_metro=1.682.720<ref name="Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}</ref>{{rp|p=18}} |population_urban=1.298.661<ref name="census22-age-sex">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}</ref><!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--> | population_total = 1.197.714<ref name="census22-ethnicity">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|p=38}} | population_density_km2 = 3.078 | population_density_urban_km2 = 2.565 | population_density_metro_km2 = 520 |population_demonym=Belgradian (language en)<br>Beograđanin (Београђанин) (m.) <br> Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]]) |demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref name="BelgradeGDP24">{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}</ref> |demographics2_title1=Metro |demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]] |blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022) |blank1_info_sec1=0,877<ref>{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}</ref><br />{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000 |area_code=+381(0)11 |area_code_type=Področna tel. št. |registration_plate=BG |iso_code=RS-00 |website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}} |timezone1=Central European Time |blank_name_sec1=Mednarodno letališče |blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]]) }} '''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}<ref name=":02">{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}</ref><ref>{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}</ref>) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki stoji ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. <ref name="city of belgrade-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}</ref> Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.<ref>{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.<ref name="city of belgrade-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}</ref> Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].<ref name="rich-1992"/> [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta. Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.<ref name="nurden-2009">{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}</ref> Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.<ref name="city of belgrade">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.<ref>{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}</ref> V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi. Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.<ref>{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]] Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}</ref> Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.<ref>{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}</ref> V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Vinčanska kultura|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].<ref>{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}</ref> V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}</ref> === Antika === [[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]] Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}</ref> Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise "Belgrade Fortress" |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}</ref> Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;<ref name="city of belgrade-3"></ref> po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).<ref name="city of belgrade-3"/> V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).<ref name="rich-1992">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |url-status=live }}</ref> Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}</ref> – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.<ref>{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}</ref> Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }} Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]] [[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]] Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].<ref>{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |url-status=live }}</ref Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.<ref>{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.<ref>{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}</ref> [[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.<ref>''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 |date=3 May 2016 }}</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).<ref>Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.</ref> Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.<ref>''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.</ref><ref>Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.</ref> Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu<ref>{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}</ref> [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'. Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}</ref> [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.<ref>''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&pg=PA121 p. 121]</ref> Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],<ref name="beligradcom-1934">{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}</ref> toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.<ref name="beogradrs-4">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}</ref> Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}</ref> Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. <ref name="beogradrs-4" /> [[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]] Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440<ref name="beligradcom-1934"/> in 1456.<ref>{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}</ref> Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,<ref name="belgradenetcom">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.<ref>{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}</ref> ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}</ref> === Osmanska oblast in avstrijski vpadi === [[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]] Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}</ref> na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].<ref>{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}</ref> Beograd je postal sedež beograjskega pašalika (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenetcom"/> Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.<ref name="beogradrs-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]] Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].<ref>{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}</ref> Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]<ref>{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}</ref> ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.<ref name="beogradrs-3" /> V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save" Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}</ref> === Kneževina in Kraljevina Srbija === [[Slika:Belgrade_Cathedral_&_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]] Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.<ref>{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.<ref name="beogradrs-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}</ref> Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.<ref name="AMH">{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}</ref> Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.<ref>{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}</ref> Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.<ref>{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}</ref> [[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]] Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.<ref>{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}</ref> Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.<ref>{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}</ref> Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.<ref>{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}</ref> [[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]] 18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.<ref>Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.</ref> V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.<ref>{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}</ref> Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.<ref>{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}</ref> Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.<ref name="beogradrs-2"/><ref name="beogradrs">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}</ref> Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev<ref>{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> (takrat je Srbija štela 2,5&nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}</ref> Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.<ref>{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}</ref> Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.<ref>{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}</ref> === Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija === [[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]] Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] . Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].<ref>{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}</ref>[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]] === Kraljevina Jugoslavija === Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.<ref>{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.</ref> V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.<ref>{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}</ref> Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,<ref>{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}</ref> most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.<ref>{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}</ref> Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].<ref>{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]] 25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.<ref>Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5</ref> [[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]] Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}</ref> Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.<ref>{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}</ref> Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.<ref>{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}</ref> Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.<ref>{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |url-status=live }}</ref> V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.<ref>[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.</ref> Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.<ref>{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}</ref> Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]]. 29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).<ref>{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |archive-date=27 July 2011}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.<ref>{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}</ref> V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.<ref name="beogradrs"/> [[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]] Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.<ref>{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}</ref> Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}</ref> Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].<ref>{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}</ref> Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.<ref>{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> [[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]] === Razpad Jugoslavije === 9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}</ref> Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}</ref> Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.<ref>{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}</ref> V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].<ref>{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}</ref> Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}</ref> Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.<ref>{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}</ref> Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}</ref> Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500<ref>{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}</ref> in 2000 civilistov<ref>{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}</ref>, od tega 27 v Beogradu.<ref>{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}</ref> Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&lpg=PP1&pg=PP1 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}</ref> Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}</ref> === Nedavno obdobje === [[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]] Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.<ref>{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati "Beograd na vodi" |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}</ref> Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.<ref>{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}</ref> Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.<ref>{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}</ref> Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}</ref> Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov. == Geografija == === Topografija === [[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]] Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].<ref name="nurden-2009" /> Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².<ref name="city of belgrade-3" /> Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}</ref> Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]]. Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija. [[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]] Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.<ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}</ref><ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C. [[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]] V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več<ref name="nceinoaagov"/> in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.<ref name="nceinoaagov">{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}</ref> Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020. Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.<ref name="nceinoaagov"/> Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,<ref>{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}</ref> medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}</ref> Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.<ref name="nceinoaagov"/> {{Weather box |width=auto |location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes) |metric first=y |single line=y |Jan record high C = 21.4 |Feb record high C = 23.9 |Mar record high C = 30.0 |Apr record high C = 32.4 |May record high C = 34.9 |Jun record high C = 38.7 |Jul record high C = 43.6 |Aug record high C = 41.8 |Sep record high C = 41.8 |Oct record high C = 34.7 |Nov record high C = 29.3 |Dec record high C = 22.7 |year record high C = 43.6 |Jan high C = 5.2 |Feb high C = 7.8 |Mar high C = 13.1 |Apr high C = 18.9 |May high C = 23.6 |Jun high C = 27.1 |Jul high C = 29.3 |Aug high C = 29.7 |Sep high C = 24.3 |Oct high C = 18.7 |Nov high C = 12.2 |Dec high C = 6.1 |year high C = 18.0 |Jan mean C = 1.9 |Feb mean C = 3.8 |Mar mean C = 8.3 |Apr mean C = 13.6 |May mean C = 18.2 |Jun mean C = 21.9 |Jul mean C = 23.8 |Aug mean C = 23.8 |Sep mean C = 18.5 |Oct mean C = 13.3 |Nov mean C = 8.1 |Dec mean C = 3.0 |year mean C = 13.2 |Jan low C = -0.7 |Feb low C = 0.6 |Mar low C = 4.2 |Apr low C = 8.8 |May low C = 13.2 |Jun low C = 16.7 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.5 |Sep low C = 14.1 |Oct low C = 9.4 |Nov low C = 5.1 |Dec low C = 0.5 |year low C = 9.1 |Jan record low C = -26.2 |Feb record low C = -25.5 |Mar record low C = -14.4 |Apr record low C = -6.1 |May record low C = -1.4 |Jun record low C = 4.6 |Jul record low C = 8.3 |Aug record low C = 6.7 |Sep record low C = 0.6 |Oct record low C = -6.9 |Nov record low C = -11.1 |Dec record low C = -19.3 |year record low C = -26.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 47.9 |Feb precipitation mm = 43.5 |Mar precipitation mm = 48.7 |Apr precipitation mm = 51.5 |May precipitation mm = 72.3 |Jun precipitation mm = 95.6 |Jul precipitation mm = 66.5 |Aug precipitation mm = 55.1 |Sep precipitation mm = 58.6 |Oct precipitation mm = 54.8 |Nov precipitation mm = 49.6 |Dec precipitation mm = 54.8 |year precipitation mm = 698.9 |Jan humidity = 77.9 |Feb humidity = 71.4 |Mar humidity = 62.7 |Apr humidity = 59.9 |May humidity = 61.9 |Jun humidity = 62.5 |Jul humidity = 59.8 |Aug humidity = 59.5 |Sep humidity = 65.8 |Oct humidity = 71.4 |Nov humidity = 75.1 |Dec humidity = 79.5 |year humidity = 67.3 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 13.5 |Feb precipitation days = 12.3 |Mar precipitation days = 11.3 |Apr precipitation days = 12.4 |May precipitation days = 13.5 |Jun precipitation days = 12.2 |Jul precipitation days = 10.0 |Aug precipitation days = 8.4 |Sep precipitation days = 9.5 |Oct precipitation days = 10.5 |Nov precipitation days = 10.8 |Dec precipitation days = 13.8 |year precipitation days = 138.2 |Jan snow days = 9.7 |Feb snow days = 7.3 |Mar snow days = 4.2 |Apr snow days = 0.7 |May snow days = 0.0 |Jun snow days = 0.0 |Jul snow days = 0.0 |Aug snow days = 0.0 |Sep snow days = 0.0 |Oct snow days = 0.1 |Nov snow days = 3.0 |Dec snow days = 7.8 |year snow days = 32.8 |Jan sun = 70.7 |Feb sun = 96.2 |Mar sun = 146.7 |Apr sun = 186.7 |May sun = 224.7 |Jun sun = 253.9 |Jul sun = 278.8 |Aug sun = 262.6 |Sep sun = 192.6 |Oct sun = 155.0 |Nov sun = 92.1 |Dec sun = 60.3 |year sun = 2020.3 |Jan uv = 1 |Feb uv = 2 |Mar uv = 3 |Apr uv = 5 |May uv = 7 |Jun uv = 8 |Jul uv = 8 |Aug uv = 7 |Sep uv = 5 |Oct uv = 3 |Nov uv = 2 |Dec uv = 1 |source 1=Hidrometereološka služba Srbije<ref>{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}</ref> |source 2=Weather Atlas (UV),<ref>{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}</ref> Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)<ref>{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |url-status=live }}</ref> |date=September 2010 }} == Uprava == <gallery mode="packed-hover"> File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije </gallery> Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.<ref name="city of belgrade"/> Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.<ref>{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,<ref>{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}</ref> ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.<ref>{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}</ref> Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.<ref>{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}</ref> [[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]] [[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]] Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].<ref>{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}</ref> To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče. === Občine === [[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]] Mesto je razdeljeno na 17 občin.<ref name="beogradrs-5">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}</ref> Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.<ref>{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}</ref> Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.<ref name="beogradrs-5"/> Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]]. [[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]] {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" ! Občina ! Klasifikacija ! Površina (km<sup>2</sup>) ! Prebivalstvo (popis 2022) ! Gostota prebivalstva (na km<sup>2</sup>) |- | style="text-align:left" | [[Barajevo]] | primestni | 213,10 | 26.431 | 110 |- | style="text-align:left" | Čukarica | mestno | 156,99 | 175.793 | 1.120 |- | style="text-align:left" | Grocka | primestni | 299,55 | 82.810 | 276 |- | style="text-align:left" | [[Lazarevac]] | primestni | 383,51 | 55.146 | 144 |- | style="text-align:left" | [[Mladenovac]] | primestni | 339 | 48.683 | 144 |- | style="text-align:left" | Novi Beograd | mestno | 40,71 | 209.763 | 5.153 |- | style="text-align:left" | [[Obrenovac]] | primestni | 410,14 | 68.882 | 168 |- | style="text-align:left" | Palilula | mestno | 450,59 | 182.624 | 405 |- | style="text-align:left" | Rakovica | mestno | 30.11 | 104.456 | 3.469 |- | style="text-align:left" | Savski venac | mestno | 14.06 | 36.699 | 2.610 |- | style="text-align:left" | [[Sopot, Beograd|Sopot]] | primestni | 270,71 | 19.126 | 71 |- | style="text-align:left" | Stari Grad | mestno | 5,40 | 44.737 | 8.285 |- | style="text-align:left" | Surčin | mestno | 288,47 | 45.452 | 158 |- | style="text-align:left" | Voždovac | mestno | 148,52 | 174.864 | 1.177 |- | style="text-align:left" | Vračar | mestno | 2,87 | 55.406 | 19.305 |- | style="text-align:left" | Zemun | mestno | 149,74 | 177.908 | 1.188 |- | style="text-align:left" | Zvezdara | mestno | 31,49 | 172.625 | 5.482 |- style="background:#e9e9e9;" ! style="text-align:left" | Skupaj ! ! style="text-align:right" | 3.234,96 ! style="text-align:right" | 1.681.405 ! style="text-align:right" | 520 |- ! colspan="5" style="text-align:left" | Vir: Sektor za statistiko, Beograd<ref name="zavod za statistiku grada beograda">{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Demografija == {{Historical populations |footnote= Vir: 1834-1931:;<ref>{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 1948-2011:;<ref>{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 2022:.<ref name="census22-age-sex"/> |percentages=pagr |1834|7 |1846|14 |1859|18 |1866|24 |1874|27 |1884|35 |1890|54 |1900|68 |1905|77 |1910|82 |1921|111 |1931|238 |1948|397 |1953|477 |1961|657 |1971|899 |1981|1087 |1991|1168 |2002|1191 |2011|1257 |2022|1298 }} Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.<ref name="auto1">{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]]. V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).<ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref> Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.</ref> [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.<ref>{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}</ref> V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.<ref>{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}</ref> [[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]] Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&status=jedna&vest=120710&datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}</ref> od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}</ref> V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.<ref>{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}</ref> V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}</ref> Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]]. V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.<ref>{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}</ref> Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.<ref>{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]] Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}</ref> Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)<ref name="biznistelegrafrs-2020">{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}</ref> v 120.286 podjetjih,<ref name="večernje novosti-2013">{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}</ref> 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.<ref name="biznistelegrafrs-2020"/><ref>{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}</ref> Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.<ref name="BelgradeGDP24"/><ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025 |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}</ref><ref>{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |url-status=live }}</ref> BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.<ref name="BelgradeGDP24"/> Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza. [[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]] [[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]] [[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 <sup>m²</sup>]] S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="večernje novosti-2013"/> [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}</ref> Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],<ref>{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}</ref> [[Intel]],<ref>{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}</ref> [[Dell]],<ref>{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}</ref> Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,<ref>{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}</ref> NCR itd.<ref>{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}</ref> Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,<ref>{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}</ref> pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.<ref>{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović. Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.<ref>{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}</ref> Po podatkih podjetja Cushman & Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.<ref>{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}</ref> Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.<ref>{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}</ref> == Kultura == [[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]] Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}</ref> Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.<ref>{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}</ref> [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. <ref>{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}</ref> Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.<ref>{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}</ref> Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.<ref>{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}</ref> Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].<ref>{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}</ref> Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.<ref>{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}</ref> V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.<ref>{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}</ref> Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.<ref>{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}</ref> V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.<ref>{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}</ref> === Muzeji === Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].<ref>{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}</ref> Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.<ref>{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}</ref> Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}</ref> Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].<ref>{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}</ref> Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}</ref> Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}</ref> Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje "CISTAC/CLEANER"-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}</ref> V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.<ref>{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.<ref>{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine<ref>{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.<ref name=":0">{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.<ref>{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.<ref name=":0" /> Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].<ref>{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}</ref> V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.<ref>{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.<ref>{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}</ref> Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref>{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}</ref> Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.<ref>{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.<nowiki><ref></nowiki>{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}</ref><ref>{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}</ref> Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.<ref>{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}</ref> Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}</ref> Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].<ref>{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}</ref> Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.<ref>{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}</ref> === Arhitektura === {{Več slik | align = left | total_width = 380 | perrow = 2 | image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg | width1 = 600 | image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg | width2 = 550 | image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg | width3 = 600 | footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji. }} Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,<ref>{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}</ref> do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda. Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.<ref name="manević">{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}</ref> Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.<ref>{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}</ref> Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].<ref name="manević" /> Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].<ref name="manević" /> V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.<ref name="manević" /> Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. <ref name="manević" /> Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.<ref>{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}</ref> Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi<ref>{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}</ref> in ena največjih na svetu.<ref>{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}</ref> === Turizem === [[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]] Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title="Čitanka" srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}</ref> Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.<ref name="perić-2018">{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}</ref> [[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]] [[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]] Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.<ref name="perić-2018"></ref> Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}</ref> Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.<ref>{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}</ref> V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.<ref>{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}</ref> [[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.<ref name="tourist organization of belgrade">{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}</ref> Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.<ref>{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}</ref> Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade">{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}</ref> Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade"/> Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov<ref>{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}</ref> na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}</ref> Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].<ref>{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro "Veliko ratno ostrvo" stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}</ref> V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.<ref>{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title="Urban geosites" as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}</ref> Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];<ref>{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}</ref> z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.<ref name="vestionlinecom">{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}</ref> Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.<ref name="vestionlinecom"/><ref>{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}</ref> Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.<ref name="vestionlinecom"/> Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.<ref>{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}</ref> Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]]. === Nočno življenje === [[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]] [[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]] Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.<ref>{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel & Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}</ref> Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.<ref>{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&en=4cd8ccf41a41542c&ei=5088 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}</ref> Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |url-status=live }}</ref> Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.<ref>{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}</ref> Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.<ref>{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}</ref> V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.<ref>{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}</ref> Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}</ref> V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.<ref>{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}</ref> === Moda in oblikovanje === Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}</ref> Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu. Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda. == Mediji == [[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]] Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.<ref>{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}</ref> Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.<ref>{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |url-status=live }}</ref> Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B. Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge. == Šport in rekreacija == [[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]] [[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]] V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}</ref> Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti. Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&nbsp;km od Ade Ciganlije. [[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]] V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978. Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]<ref>{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref> V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]]. Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}</ref> Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.<ref>{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}</ref> Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].<ref>{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}</ref> Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |archive-date=8 October 2007}}</ref> V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.<ref>{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}</ref> [[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.<ref>{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]] [[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]] Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot <nowiki><i id="mwCuI">grande école</i></nowiki>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.<ref>{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}</ref></ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}</ref> V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}</ref> == Prevoz == {{multiple image | total_width = 350 | align = left | direction = horizontal | header = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]] | image1 = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1 = | image3 = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg | caption3 = | image2 = | caption2 = }} V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).<ref>{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company "Belgrade" |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.<ref>{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.<ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title="Beograd plus" instead of "BusPlus" |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}</ref> Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. <ref>{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}</ref> [[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.<ref>{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}</ref> Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.<ref>{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}</ref> Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..<ref>{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}</ref> Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}</ref> načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}</ref> {{Več slik | align = left | direction = horizontal | total_width = 350 | image1 = Кружни ток.jpg | caption1 = | image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg | caption2 = | image3 = | caption3 = | header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja }} Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.<ref name="city of belgrade-2"/> Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.<ref>{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)<ref>{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}</ref> in nov Pupinov most (odprt leta 2014)<ref>{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}</ref> čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.<ref>{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]] Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.<ref>{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}</ref> Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.<ref>{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}</ref> Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,<ref>{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}</ref> več kot 2,6&nbsp;milijona potnikov leta 2008<ref>{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}</ref>, ko je število potnikov doseglo več kot 3&nbsp;milijone potnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Rekord z več kot 4&nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}</ref> Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}</ref> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === [[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]] Seznam pobratenih mest Beograda:<ref name="city of belgrad">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957<ref>{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}</ref> * {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005 * {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010<ref>ref>{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012<ref>{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}</ref> * {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010 * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018<ref>{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020<ref>{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}</ref> * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025<ref>{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}</ref> === Partnerska mesta === Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:<ref name="city of belgrad"/> {{Div col}} *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation *{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation {{Colend}} Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke). Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}</ref> Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.<ref>{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}</ref> Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.<ref>{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * Seznam ljudi iz Beograda * Seznam mest in krajev ob reki Donavi * Seznam metropolitanskih območij v Evropi == Opombe == {{Seznam opomb}}{{Notefoot}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{Refbegin}} * {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}} *{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}} *{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }} *{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}} *{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }} *{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Belgrade|Beograd}} * {{Uradno spletno mesto}} * [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Upravni okraji Srbije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbohrvaščini (sh)]] [[Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbščini (sr)]] [[Kategorija:Članki s trajno mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Strani s posnetkom izgovarjave]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z manual scaled images]] [[Kategorija:Strani z uporabo pripomočka Kalkulator]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo izrecno citirano slovensko besedilo]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo srbsko besedilo]] 140pul15y75l9r5nmiho2o1hw9y43fl Jugoslovanska ljudska armada 0 8168 6681890 6674456 2026-05-27T12:11:47Z Nareto 77605 /* Letalstvo */ 6681890 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev3|Jugoslovanska vojska|Glej tudi [[Vojska Kraljevine Jugoslavije]]}}{{Več sklicev}}{{Infobox National Military | country = SFR Yugoslavia | name = Jugoslovanska ljudska armada | native_name = <br>Jugoslovenska narodna armija <br>Југословенска народна армија | image = [[File:Logo of the JNA.svg|centre]] | caption = Emblem JLA | image2 = | caption2 = | founded = 1945 | current_form = | disbanded = 1992 | branches = kopenska vojska<br> vojaška mornarica<br> vojaško letalstvo<br> teritorialna obramba | headquarters = [[Beograd]] <!-- Leadership --> | commander-in-chief = [[Josip Broz Tito]] (1945–1980)<br> predsedstvo SFRJ (1980–1992) | minister = | commander-in-chief_title = | minister_title = | commander = | commander_title = <!-- Manpower --> | age = 15–65 | conscription = 18 | manpower_data = 588.000 | manpower_age = | available = ~ 8.000.000 (1978) | fit = | fit_f = | reaching = | reaching_f = | active = 620.000 | ranked = | reserve = >3.200.000 | deployed = <!-- Related aricles --> |history = |ranks = }} '''Jugoslovanska ljudska armada''', s kratico '''JLA''' ([[Srbohrvaščina|srbohrvaško:]] ''Jugoslovenska narodna armija'', s kratico ''JNA''), je bila vojaška oborožena sila [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Ustanovljena je bila ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], marca 1945, s preoblikovanjem partizanskih enot v redno vojsko. Sprva se je imenovala '''Jugoslovanska armada''', leta 1951 pa se je ob desetletnici svojega obstoja preimenovala v Jugoslovansko ljudsko armado. Vrhovni poveljnik generalštaba je bil [[Josip Broz Tito]], po njegovi smrti pa so to funkcijo prevzeli predsedniki predsedstva SFRJ. Vojska je bila oblikovana na klasičen vojaški način s tremi glavnimi rodovi: kopensko vojsko, mornarico in letalstvom. Leta 1968 so ji v strahu pred sovjetsko agresijo dodali še '''''Teritorialno obrambo''''' v vsaki od republik. Slovenci so glede na svoj delež v državi bili relativno najbolj zastopani v letalstvu in mornarici, kajti oba sta odvisna od tehnike, tej pa morajo streči izobraženi ljudje. Njen zaton se je začel na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja zaradi družbenih sprememb ter gospodarske in politične krize. [[Desetdnevna vojna|Osamosvojitev Slovenije]] leta 1991 je zapečatila njeno usodo. Po razširitvi vojne na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] je JLA 20. maja 1992 prenehala obstajati. ==Struktura== JLA je bila sestavljena iz kopenske vojske, letalstva in mornarice. Organizirana je bila v pet vojaških območij, ta pa so bila razdeljena še na posamezna okrožja, ki so bila zadolžena za vodenje registra nabornikov, vpoklica in vodenje različnih vojaških objektov ter ostalih administrativnih zadev. Poveljstva posameznih regij so se nahajala v *[[Beograd]]u (nadzorovalo je vzhodno Hrvaško, Srbijo in Bosno), *[[Zagreb]]u (nadzorovalo je Slovenijo in severno Hrvaško), *[[Skopje|Skopju]] (nadzorovalo je Makedonijo, južno Srbijo in [[Črna gora|Črno goro]]) in *[[Split]]u, kjer je bilo poveljstvo mornarice. Več kot polovico vojske so predstavljali naborniki, ki so vojaški rok sprva služili dve leti, po letu 1964 pa je bil ta skrajšan na 18 mesecev. Služenje vojaškega roka je v večini primerov potekalo daleč od stalnega kraja prebivanja nabornika, s čimer so dosegli večetnično vojsko in preprečili morebitno narodno pripadnost posameznih enot v vojski. Po podatkih iz leta 1990 je imela JLA naslednjo narodnostno zgradbo: 1% Albancev, 10% Hrvatov, 75-85% Srbov in Črnogorcev, 4% Bošnjakov in 3% Slovencev<ref>Meier, Viktor. ''Yugoslavia — A History of its Demise''. Routledge, London, 1999</ref>. Leta 1990, dve leti pred razpadom, je vojska skoraj končala reorganizacijo, v kateri je iz starega sistema divizij prešla na moderni sistem brigad. To naj bi ji v primeru vojne omogočilo večjo fleksibilnost, taktično prednost, hitrost premika in varnost, saj je tako obstajalo manj možnosti, da bi agresor uničil večje enote v vojski. ==Kopenska vojska== [[Slika:KoV JNA.JPG|thumb|223x223px|desno|Emblem kopenske vojske JLA]] '''Kopenska vojska''' ('''KoV''' – ''Kopnena vojska'') je bila najbolj številčna oborožena veja v JLA. Leta 1991 je imela 165.000 pripadnikov, od katerih je bilo kar 90.000 nabornikov. Za primer vojne pa je imela pripravljenih več kot milijon rezervistov. Poleg redne vojske je imela vsaka republika še Teritorialno obrambo, v kateri so bili po navadi starejši in za vojsko delno sposobni rezervisti. Kopenska vojska je bila organizirana v šest armad, ki so bile nameščene v petih republikah SFRJ: *1. armada (Beograd) – severna Srbija in [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *2. armada ([[Niš]]) - južna [[Srbija]] in [[Kosovo]] *3. armada (Skopje) – Makedonija *5. armada (Zagreb) - Hrvaška *7. armada ([[Sarajevo]]) – [[Bosna in Hercegovina]] *9. armada ([[Ljubljana]]) – Slovenija **II korpus (Titograd) *mornarica (Split) – nekdanja četrta armada[[Slika:Prvomajski_sprevod_v_Ljubljani_1961_(31).jpg|sličica|Tanki [[M4 Sherman]] prvi maj, Ljubljana 1961 ]] Kopenska vojska je bila razdeljena na pehoto, oklepno mehanizirane sile, topništvo, protiletalsko obrambo, veziste, inženirce in enote za radiološko in kemično obrambo.[[Slika:Prvomajski_sprevod_v_Ljubljani_1961_(28).jpg|sličica|Traktor M5, Ljubljani 1961 ]]Oborožitev kopenske vojske se je skozi posamezna obdobja spreminjala. Kmalu po drugi svetovni vojni je prevladovalo zaseženo nemško in rusko orožje. V prvi polovici petdesetih let pa tudi orožje zahodnega izvora (letala, tanki ...). Ko je Jugoslavija v letih po drugi svetovni vojni na noge postavila lastno industrijo, je večino nižje in srednje tehnološkega orožja izdelovala tudi sama. Zadnjih deset let obstoja JLA so v pehotni oborožitvi prevladovale večinoma avtomatske puške ''M70, [[Zastava M76|M76]], M77'' in strojnice ''M84 in M72''. Oklepne sile so uporabljale 1.614 tankov ''T-54, T-55'', 73 tankov ''[[T-72]]'' in 443 tankov ''[[M-84]]''. Večina tankov je bila zastarelih, izstopali so le tanki ''M-84'', ki so bili po licenci izdelani sovjetski tanki ''T-72''. Armada je imela v rezervi tudi večje število obupno zastarelih tankov ''[[T-34]]/85'' in [[M4 Sherman|Sherman]]. Med oklepniki za prevoz pehote je bilo največ oklepnikov ''M-80'', ki so bili kopija ruskih ''BMP''. Veliko je bilo tudi starejših ''M-60''. Med kolesnimi oklepniki so v armadi prevladovali oklepniki ruskega izvora tipa ''BTR'', konec osemdesetih let dvajsetega stoletja pa so v uporabi prišli v Jugoslaviji izdelani oklepniki ''BOV''. [[Slika:Vojna_pošta_Maribor_s_tankom_na_kamionu_na_dan_šofejev_1958.jpg|sličica|Samovozni top Jackson M36, Maribor 1958]] Topništvo je imelo okoli 1.000 kosov 122, 130, 152 in 155&nbsp;mm topov. Veliko topov je bilo ameriškega izvora, taka primera sta ameriška 105 in 155&nbsp;mm havbica. Preostali topovi so bili ruskega izvora, izjema je bil le top ''M-65'', ki je bil v celoti izdelan v Jugoslaviji in samohodni top ''M-7''. Poleg topov je bilo v oborožitvi tudi več kot 8.000 minometov 82 in 120&nbsp;mm ter okoli tisoč kosov raketnih sistemov ''M-63, M-77'' in ''M-87''. V oborožitvi je bilo tudi nekaj deset kosov ruskih raketnih sistemov tipa ''FROG-7'' zemlja-zemlja z dosegom preko 100&nbsp;km. Zračna obramba je bila oborožena z več kot 5.000 protiletalskimi topovi kalibra 20&nbsp;mm, 40&nbsp;mm in 57&nbsp;mm ter več tisočimi protiletalskimi raketnimi sistemi sovjetskega izvora ''Kub, Neva, Dvina, Strela 1, [[9K32 Strela-2|Strela 2]], Strela 3, Strela 10'' in ''[[9K38 Igla|Igla]]''. Protioklepne enote so bile opremljene s protitankovskimi topovi kalibra 75&nbsp;mm, 90&nbsp;mm, in 100&nbsp;mm. Te so bili večinoma ruskega izvora. V enotah so se veliko uporabljali tudi netrzajni topovi kalibra 57&nbsp;mm, 82&nbsp;mm in 105&nbsp;mm. Te so bili večinoma izdelani v Jugoslaviji. Med protioklepnimi raketnimi orožji sta se veliko uporabljala raketna sistema ''Malyutka'' in ''Shmel'' ter cela kopica ročnih protioklepnih orožij, ki so bili večinoma jugoslovanske izdelave. Pod kopensko vojsko je spadala tudi obalna obramba. Ta je bila opremljena večinoma z nemškimi in italijanskimi topovi iz druge svetovne vojne ter protiladijskimi raketnimi sistemi ruskega ali jugoslovanskega izvora. ==Letalstvo== [[Slika:Jrvpvo.jpg|thumb|180px|desno|Emblem Jugoslovanskega vojaškega letalstva]] '''Jugoslovansko vojaško letalstvo''' ('''JRV''' - ''Jugoslavensko ratno vazduhoplovstvo'') je imelo okoli 32.000 pripadnikov ter več kot 4.000 zunanjih izvajalcev. Imelo je več kot 1.200 aktivnih zrakoplovov od tega 1.000 letal, preko 750 je bilo reaktivnih letal in 200 helikopterjev, tako je bilo Jugoslovansko letalstvo leta 1991 druga najmočnejša letalska sila v Evropi. V celotni svoji zgodovini je imelo skupaj preko 5000 zrakoplovov.<ref name=":0" /> [[Slika:BAM-14-Republik_F-47D_Thunderbolt.jpg|levo|sličica|246x246_pik|[[Republic P-47 Thunderbolt]] jurišnik]] [[Slika:G-2_Galeb_YU-YAE_23177_-_Ečka_-_10.jpg|sličica|263x263_pik|Šolsko letalo [[SOKO G-2 Galeb]]]] [[Slika:Supermarine_Spitfire_Mark_VCs_of_No._352_Squadron,_the_first_operational_Yugoslav_unit_to_be_formed_in_the_RAF,_being_prepared_at_Canne,_Italy.jpg|levo|sličica|246x246_pik|[[Supermarine Spitfire]] 352 eskadrilije]] [[Slika:BAM-15-Lockheed_T-33A.jpg|sličica|263x263_pik|Šolsko letalo [[Lockheed T-33 Shooting Star]]]]Njegove glavne naloge so bile transport, opazovanje, obramba pred zunanjimi sovražniki ter zračna podpora mornarici in kopenskim enotam ter seveda šolanje novih kadrov tudi za tuje zračne sile. Večina šolskih letal je bila izdelanih v Jugoslaviji. Na začetku svojega obstoja 1942 in še tudi po letu 1945, je imelo jugoslovansko letalstvo v svoji oborožitvi naslednje modele letal: angleška: ''[[Supermarine Spitfire]]'' in [[Hawker Hurricane|Hawker Hurricanes]]; ruske: ''[[Jakovljev Jak-3|Yak-3]]'', ''Yak-7'', ''Yak-9'' in ''Ilyushin ll-2'' ter zaplenjena nemška: ''[[Messerschmitt Bf 109]]G'' in ''[[Junkers Ju 87]] Štuka''. S povojnim razvojem letalstva je bila septembra 1945 v Beogradu ustanovljena letalska vojaška akademija, katere glavni namen je bil izšolati bodoče pilote nove jugoslovanske vojske. [[Slika:Yugoslav_Falcon_50_at_Basle_-_July_1984.jpg|levo|sličica|246x246_pik|Poslovni [[Dassault Aviation|Dassault]] Falcon 50]][[Slika:G-4 SOKO Super Galeb 1991.jpg|thumb|right|263x263px|[[SOKO G-4 Super Galeb]], domače reaktivno šolsko vojaško letalo]] [[File:Yugoslav Air Force Antonov An-12 Milinkovic.jpg|levo|sličica|246x246_pik|Transportni [[Antonov An-12]], eden je strmoglavil 12.12.1988, ko je nosil popotresno pomoč v [[Erevan]]]] [[Slika:IJ-22_Orao_spomenik_353_IAE_98_VBR_03.jpg|sličica|261x261px|[[SOKO J-22 Orao]] Jugoslovanski jurišnik]][[Slika:LJ25_Yuguslav_AF_(28343790893).jpg|levo|sličica|246x246_pik|Poslovni [[Learjet]] 25]][[Slika:MIG_21.jpg|sličica|Nadzvočni prestreznik [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig 21]]|259x259_pik]] [[Slika:Yak-40_71504_V_i_PVO_VS,_september_01,_2012.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Poslovni [[Jakovljev Jak-40]]]] [[Slika:F-86D_Sabre-Dog_Pivka.jpg|levo|sličica|246x246_pik|North American [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre-Dog]] Pivka specialna izvidniška verzija]] [[Slika:F-84G_Thunderjet.JPG|sličica|264x264_pik|Jurišnik Republic [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]]]] [[Slika:F-86D-Yu.jpg|levo|sličica|245x245_pik|North American [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre-Dog]] Beograd lovska verzija z 24 raketami]] [[Slika:Dva_MiGa_29_1.jpg|sličica|264x264_pik|Lovca [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29 Fulcrum]] ]] [[Slika:J-21_Jastreb_24109_-_Vojna_akademija_-_05.jpg|sličica|267x267_pik|SOKO J-21 Jastreb jurišnik]] Leta 1948 se je Jugoslavija sprla s Sovjetsko zvezo, to je imelo za jugoslovansko letalstvo posledice, saj je bilo večina letal, ki jih je uporabljala armada sovjetskega izvora. Zato je postalo problematično vzdrževanje in zagotavljanje rezervnih delov, ki jih je predtem dobavljala Sovjetska zveza. Da bi nadomestili to izgubo, je Jugoslavija začela sama razvijati letala in tako so konec štiridesetih let izdelali letala domača letala: ''Ikarus Aero 2, Ikarus 213 Vihor, Ikarus S-49'' ter prvo v Jugoslaviji izdelano reaktivno letalo ''Ikarus 451M''. Kljub dokaj uspešnemu razvoju novih letal so razvijalci v začetku petdesetih let prišli do zaključka, da jugoslovanska industrija enostavno ni sposobna izdelovati vedno bolj sofisticiranih bojnih letal, zato so se po pomoč obrnili na zahod, predvsem ZDA. Ker je bila takrat hladna vojna na vrhuncu in je zahodu ustrezalo, da je Jugoslavija sprta s Sovjetsko zvezo, so začeli zahodni zavezniki Jugoslavijo oskrbovati z zahodnim orožjem, med katerim so bila tudi letala. Tako je Jugoslavija v oborožitev dobila takrat že nekoliko zastarela zahodna letala: ''[[De Havilland Mosquito|Havilland Mosquito]]'' in ''[[Republic P-47 Thunderbolt|Republic F-47D Thunderbolt]] ter helikopterji [[Westland WS-51 Dragonfly|Westland Dragofly]].'' V začetku leta 1953 pa je dobila prva reaktivna ameriška letala: ''[[Lockheed T-33 Shooting Star|Lockheed T-33A Shooting Star]]'' za potrebe šolanja, jurišna letala ''[[Republic F-84 Thunderjet]], lovskega [[North American F-86 Sabre]]'' ter tudi 130 vse vremenskih letal [[North American F-86D Sabre|North American F-86D Sabre Dog]], s tem je bila jugoslavija največjih operater teh letal izven ZDA. Pri dobavi ameriških letal je bila jasno vidna sovjetska beda, saj so bila ameriška letala mnogo bolj dovršena in odlično opremljena z avioniko, imela so že triosnega avtopilota in radar z dosegom 50 km. Jugoslavija je dejansko postala skoraj “poseben NATO partner”, čeprav formalno ni bila članica. To je pomenilo, da je imel JRV v nekem trenutku tehnološko celo prednost pred večino sosed in eno najbolje opremljenih ne-NATO letalstev v Evropi. Posebej F-86D je bil res “high-tech” za svoj čas: radar v nosu, avtomatski prestrezni sistem, nočni/all-weather interceptor, raketno oborožen. Konec petdesetih let, po [[Stalin]]ovi smrti, so se odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ponovno otoplili, zato je trgovina med državama ponovno stekla. Kot tradicionalen kupec ruskega orožja se je Jugoslavija ponovno začela zalagati z ruskim visokotehnološkim orožjem. Na letalskem področju je sledila nabava letal ''[[MiG-21|MiG-21 Fishbed]]'', ''[[Antonov An-26|An-26]]'' ter helikopterjev ''Mi-2, Mi-4'' in ''Mi-8''. Sredi osemdesetih let pa je jugoslovansko letalstvo v uporabo sprejelo še najsodobnejše letalo tistega časa ''[[MiG-29]] [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Fulcrum]]'' kot prva evropska država zunaj Sovjetske zveze. Piloti so bili razočarani nad rusko inštrumentacijo, ki je zaostajala za mnogo starejšimi ameriškimi letali. Letalstvo se je spogledovalo tudi z letali ''Su-25'' ter helikopterji ''Mi-24'', vendar do nakupa ni nikoli prišlo, saj je vojska prej razpadla. Jugoslavija je imela tudi močno letalsko industrijo. Ta je skozi šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta dvajsetega stoletja razvila številna reaktivna bojna letala: ''[[SOKO G-2 Galeb|G-2 Galeb]], [[SOKO G-4 Super Galeb|G-4 Super Galeb]], [[SOKO J-1 Jastreb|J-21 Jastreb]], [[SOKO J-22 Orao|Soko J-22 Orao]]'' ter številne druge, mnogo letal so kupile prijateljske države: [[Libija]], [[Zambija]], [[Mjanmar]] idr. Razvijali so tudi sodobni [[fly-by-wire]] domači večnamenski nadzvočni lovec z [[Bočna krmilna palica|side-stick]]-om in [[Stekleni kokpit|steklenim kokpit]]-om: [[Novi avion|Novi Avion]] v sodelovanju z francoskim [[Dassault Aviation|Dassault]]-tom in [[Safran]]-om, vendar do proizvodnje ni prišlo zaradi razpada države. Tovarna [[SOKO]] iz [[Mostar]]ja pa je po francoski licenci izdelovala helikopterje Gazella. Vojska je imela v načrtu tudi pridobitev licence za izdelavo letal ''F-20'' ter helikopterjev ''SA-330 Puma''. Reaktivni trenažerji: [[Lockheed T-33 Shooting Star]], [[SOKO G-2 Galeb|Soko G-2 Galeb]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[SOKO J-1 Jastreb|Soko NJ-21 Jastreb]], [[SOKO J-22 Orao|Soko NJ-22 Orao]]. Na področju reaktivnih trenažerjev je Jugoslavija bila samo zadostna in je požela dobre mednarodne ocene letalskih strokovnjakov svojih šolskih reaktivnih letal. Jugoslovanski inštruktorji letenja so bili cenjeni povsod kjer so delovali zaradi svoje visoke adaptivnosti so izšolali kadete, ki jih druge letalske sile niso zmogle. Soko G-4 je bil posebej všeč ZDA kot trenažer, vendar do poslov ni prišlo zaradi propada države. Od vseh naštetih letališč je še najbolj izstopalo [[Vojaško letališče Željava|letališče Željava]] v bližini [[Bihač]]a v Bosni. Letališče je bilo izdelano v gori, vsa letališka infrastruktura se je tako nahajala globoko pod zemljo, varna pred jedrskimi bombnimi napadi, edino vzletna steza je bila na prostem. Poleteti in pristati je bilo mogoče v radarski senci. === Flota zrakoplovov === {| class="wikitable sortable" |+Flota JRV i PVO 1942-1991 (nedokončano)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Jugoslovensko ratno vazduhoplovstvo : 1942-1992|last=Jugoslovensko ratno vazduhoplovstvo : 1942-1992|first=Bojan|publisher=Institut za savremenu istoriju|year=2012|isbn=978-86-7403-163-6|location=|page=343-347|cobiss=188719372}}</ref> !Tip !Št. !Poreklo !Vloga !Obdobje |- |[[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2 Shturmovik]] |306 |{{flag|ZSSR}} |[[Jurišnik]] |1945-55 |- |[[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |261 |{{flag|ZSSR}} |[[Lovec prestreznik|Prestreznik]] |1961-91 |- |Utva 213 Vihor |256 |{{YUG}} |Šolski napredni |1949-61 |- |Ikarus Aero 2 |248 |{{YUG}} |Šolski osnovni |1948-59 |- |[[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]] |231 |{{USA}} |[[Lovski bombnik]] |1953-74 |- |[[Aérospatiale Gazelle]] |178 |{{YUG}}/{{FRA}} |[[Jurišni helikopter]] |1973-91 |- |[[SOKO J-1 Jastreb|J-21 Jastreb]] |177 |{{YUG}} |Jurišnik |1975-91 |- |Ikarus S-49 |158 |{{YUG}} |Lovec |1950-61 |- |[[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]] |150 |{{USA}} |[[Lovski bombnik]] |1952-61 |- |[[De Havilland Mosquito|DH98 Mosquito]] |148 |{{UK}} |Lovski bombnik |1951-61 |- |Ikarus Kurir |147 |{{YUG}} |[[STOL]] |1955-72 |- |[[Utva 75]] |136 |{{YUG}} |Šolski osnovni |1979-91 |- |[[SOKO G-2 Galeb|G-2 Galeb]] |131 |{{YUG}} |[[Šolsko vojaško letalo|Šolski reaktivni]] |1961-91 |- |[[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] |130 |{{USA}} |[[Nočno lovsko letalo|Vsevremenski]] prestrezenik |1961-74 |- |[[Utva 66]] |130 |{{YUG}} |STOL |1966-91 |- |[[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] |125 |{{USA}} |[[Šolsko vojaško letalo|Šolski reaktivni]] |1953-84 |- |[[Petljakov Pe-2|Pe-2]] |123 |{{flag|ZSSR}} |[[Strmoglavec]] |1945-54 |- |[[North American F-86 Sabre|F-86E Sabre]] |121 |{{USA}} |[[Lovsko letalo|Dnevni lovec]] |1956-71 |- |[[Polikarpov Po-2|Po-2]] |120 |{{flag|ZSSR}} |Šolski |1944-59 |- |[[SOKO J-22 Orao|J-22 Orao]] |115 |{{YUG}} |Jurišnik |1981-91 |- |[[Soko 522]] |112 |{{YUG}} |Šolski jurišni |1958-78 |- |[[Utva Aero 3]] |110 |{{YUG}} |Šolski osnovni |1954-65 |- |[[Jakovljev Jak-9|Jak-9]] |103 |{{flag|ZSSR}} |Dnevni lovec |1944-57 |- |[[Jakovljev Jak-1|Jak-1]] |103 |{{flag|ZSSR}} |Dnevni lovec |1944-49 |- |[[Mil Mi-8|Mi-8]] |93 |{{flag|ZSSR}} |Transportni helikopter |1968-91 |- |[[SOKO G-4 Super Galeb|G-4 Super Galeb]] |85 |{{YUG}} |Šolski reaktivni |1983-91 |- |[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]] |77 |{{flag|Nemčija|Nazi}} |Lovski |1948-52 |- |[[Douglas DC-3|C-47 Dakota]] in DC-3 |57 |{{USA}} |Transportni |1945-76 |- |[[Sikorsky H-19]] |45 |{{USA}} |Transportni helikopter |1961-74 |- |[[SOKO J-20 Kraguj|J-20 Kraguj]] |43 |{{YUG}} |Jurišni |1962-91 |- |[[Zlín Z 526|Zlin Z 526M]] |25 |{{CZE}} |Šolski Akrobatski |1968-88 |- |[[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |21 |{{UK}} |Lovec |1945-52 |- |[[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] |16 |{{flag|ZSSR}} |Lovec |1987-91 |- |[[Hawker Hurricane|Hurricane]] |16 |{{UK}} |Lovec |1945-52 |- |[[Antonov An-26|An-26]] |15 |{{flag|ZSSR}} |Transportni |1977-91 |- |[[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] |8 |{{flag|Nemčija|Nazi}} |Transportni |1944-64 |- |Learjet 25 |6 |{{USA}} |VIP |1976-91 |- |[[Dassault Falcon 50]] |6 |{{FRA}} |VIP |1984-91 |- |[[Jakovljev Jak-40]] |6 |{{flag|ZSSR}} |VIP |1972-91 |- |[[Canadair CL-215]] |5 |{{CAN}} |Gasilsko letalo |1981-91 |- |[[Boeing 727|B727]] |2 |{{USA}} |VIP |1975-83 |- |[[Douglas DC-6|DC-6B]] |2 |{{USA}} |VIP |1958-73 |- |[[Antonov An-12|An-12]] |2 |{{flag|ZSSR}} |Transportni |1972-89 |- |[[Iljušin Il-18|Il-18]] |2 |{{flag|ZSSR}} |VIP |1967-75 |- |[[Iljušin Il-14|Il-14]] |1 |{{flag|ZSSR}} |VIP |1957-63 |- |[[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]] |1 |{{FRA}} |VIP |1969-78 |} === Sistem označevanja tipov zrakoplovov === Leta 1962 je jugoslovansko vojaško letalstvo uvedlo nov sistem označevanja letal za identifikacijo specifičnih tipov letal. Pred tem časom so bile zračne sile večinoma opremljena z bojnimi letali ameriškega izvora, kot sta F-84G in T-33A, oznaka ZDA pa je bila pogosto uporabljena. Vendar so bila letala, ki so bila lokalno prirejena za izvidniško vlogo, kot sta F-86D in T-33A, imenovana IF-86D in IT-33A. Izbira MiG-21, ki ni imel podobne oznake, kot novega čelnega lovca je vodila do uvedbe uradnega sistema označevanja letal. Glavna oznaka je bila sestavljena iz predpone, ki je označevala glavno vlogo letala, in dvomestne številke posameznega tipa, npr.: J-22. Predpone vlog so: * L - Lovac (lovec) * J - Jurišnik (jurišnik) * H - Helikopter (helikopter) * V - Višenamjenski (večnamenski) * N - Nastavni (trenažer) * T - Transportni (transportni) Poleg tega se uporabljajo različne črke predpone in pripone za spreminjanje vloge, ki označujejo različice osnovne zasnove za trenerje, izvidnike itd. Pisma o spremembi vloge so: * I - Izviđač (izvidnik) * M - Modifikovan (nadgrajen) * N - Nastavni (šolski bojni) * N - Naoružani (obrožen helikopter) * O - Opšte namjene (splošni) * P - Protivpodmornički (proti podmorniški) * S - Spasilački (reševalnik) * T - Transportni (transportni)[[Slika:J-20_Kraguj_YU-JRV_30151_-_Ečka_-_23.jpg|sličica|J-20 Kraguj ]] {| class="wikitable" |+Predpone označevanja tipov zrakoplovov !Generično !Varianta !Tip |- ! colspan="3" |Lovci |- |L-10* | |Republic F-84G |- |L-11* | |Canadair Sabre |- |L-12 | |Mikoyan-Gurevich MiG-21F-13 |- | |NL-12 |Mikoyan-Gurevich MiG-21U-400/600 |- |L-13* | |North American F-86D Sabre |- |L-14 | |Mikoyan-Gurevich MiG-21PFM |- | |L-14I |Mikoyan-Gurevich MiG-21R |- | |NL-14 |Mikoyan-Gurevich MiG-21US |- |L-15 | |Mikoyan-Gurevich MiG-21M |- | |L-15M |Mikoyan-Gurevich MiG-21MF |- |L-16 |NL-16 |Mikoyan-Gurevich MiG-21UM |- |L-17 | |Mikoyan-Gurevich MiG-21bis |- | |L-17K |Mikoyan-Gurevich MiG-21bis-K |- |L-18 | |Mikoyan-Gurevich MiG-29 |- | |NL-18 |Mikoyan-Gurevich MiG-29UB |- ! colspan="3" |Jurišniki |- |J-20 | |Soko J-20 Kraguj |- |J-21 | |J-1 Jastreb |- | |IJ-21 |Soko RJ-1 Jastreb |- | |NJ-21 |Soko TJ-1 Jastreb |- |J-22 | |J-22 Orao |- | |IJ-22 |Soko RJ-2 Orao |- | |NJ-22 |Soko TJ-2 Orao |- | |INJ-22 |Soko RTJ-2 Orao |- ! colspan="3" |Helikopterji |- | |WS 51 |Westland Dragonfly |- | |H-19 |Sikorsky H-19 |- |H-40 | |Mil Mi-8 |- | |HT-40 |Mil Mi-8T |- | |HT-40E |Mil Mi-8 E i PED |- |H-41 | |Mil/PZL Swidnik Mi-2 |- | |HT-41 |Mil/PZL Swidnik Mi-2 |- |H-42 | |Aerospatiale/Soko SA.341H Gazelle |- | |HI-42 |Soko SA.341H HERA |- | |HN-42M |Soko SA.341H GAMA |- | |HO-42 |Aerospatiale/Soko SA.341H Gazelle |- | |HS-42 |Soko SA341H |- |H-43 | |Kamov Ka-25 |- | |HP-43 |Kamov Ka-25Bsh |- |H-44 | |Mil Mi-14 |- | |HP-44 |Mil Mi-14PL |- |H-45 | |Soko SA.342L1 Gazelle |- | |HN-45M |Soko SA.342L1 GAMA 2 |- | |HO-45 |Soko SA.342L1 |- |H-46 | |Kamov Ka-28 |- | |HP-46 |Kamov Ka-28 |- ! colspan="3" |Večnamenski |- |V-50 | |Utva-60H |- |V-51 | |Utva-66 |- |V-52 | |Utva-66H |- |V-53 | |Utva-75 |- ! colspan="3" |Šolski bojni |- |N-60 | |Soko G-2 Galeb |- |N-61 | |Zlin Z-526 |- |N-62 | |Soko G-4 Super Galeb |- |N-63 | |Utva Lasta |- ! colspan="3" |Transportni |- |T-70 | |Antonov An-26 |- |T-71 | |Antonov An-2 |} === Glavne letalske baze === [[Slika:R46-yo0350-Letacki_znak_pilota.png|sličica|Pilotska značka]]Glavna letalska oporišča jugoslovanskega vojaškega letalstva so bila: {| class="wikitable sortable" |+Glavna letalska oporišča !Letališče !ICAO !Republika !Zgrajeno !Opomba |- |Beograd, [[Letalska baza Batajnica|Batajnica]] |LYBT |Srbija |1951 | |- |Niš |LYNI |Srbija |1952 | |- |[[Priština]], Slatina |BKPR |Kosovo |1970 | |- |Podgorica, Golubovci |LYPJ |Črna Gora |1928 | |- |Skopski Petrovec |LWSK |Makedonija |1928 | |- |Sarajevo |LQSA |Bosna |1930 | |- |Mostar |LQMO |Bosna |1935 | |- |[[Vojaško letališče Željava|Željava]], Bihač |LYBI |Bosna |1968 | |- |[[Zagreb]], Pleso |LDZA |Hrvaška |1959 | |- |[[Split]] |LDSP |Hrvaška |1966 | |- |[[Pulj]] |LDPL |Hrvaška |1954 | |- |[[Zadar]], [[Letališče Zadar|Zemunik]] |LDZD |Hrvaška |1968 | |- |[[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] |LJCE |Slovenija |1939 | |} * <gallery mode="nolines" widths="275" heights="260" caption="Slike vojnega letalstva"> Slika:Polikarpov Po 2.jpg|Polikarpov Po-2 Slika:Bf109 messerschmitt.JPG|Bf-109 Messerschmitt Slika:Yu Hurricane.jpg|Zmaj in Rogožarski Hurricane Slika:Yu Yak-3.jpg|Jakovljev Jak-3 Slika:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|SOKO 522 Slika:213uMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|Utva 213 Vihor Slika:Trojka.JPG|Utva Trojka Slika:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|Ikarus Aero 2 Slika:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|Utva Aero 3 Slika:BAM-52-Utva 66H V-52.jpg|Utva 66 Slika:P-47 YU.jpg|Republic F-47 Thunderbolt Slika:Yu S-49C.jpg|Ikarus S-49 Slika:Bihac 1984 Partisan plane.jpg|C-47 Dakota Slika:НА5.JPG|Projekt Novi Avion Slika:Soko G-4 Super Galeb, Yugoslavia - Air Force AN2129173.jpg|Soko G-4 Super Galeb Slika:Galeb G2 (41820022465).jpg|Galeb G-2 Slika:Yugoslav Air Force Yakovlev Yak-40 Milinkovic.jpg|Jakovljev Jak-40 Slika:Soko Kraguj P2 30149 (G-SOKO) (6935012342).jpg|Soko J-20 Kraguj Slika:Junkers Ju-52 02a.jpg|Junkers Ju-52 Slika:Letece zvezde.gif|Akrobatska skupina Leteče Zvezde Slika:SOKO J-21 Leteeć zvezde.jpg|J-21 Leteče zvezde Slika:Jastreb Vuk-T - Belgrad Aviation Museum DSCN0221 (2).jpg|Jastreb Vuk-T Slika:J-21 Jastreb 24109 - Vojna akademija - 04.jpg|J-21 Jastreb Slika:IJ-22 Orao spomenik 353 IAE 98 VBR 02.jpg|J-22 Orao </gallery> ==Mornarica== [[Slika:Seal of the Yugoslav Navy.svg|200x200px|thumb|desno|Emblem Jugoslovanske vojne mornarice]] '''Jugoslovanska vojna mornarica''' ('''JRM''' – ''Jugoslavenska ratna mornarica'') je bila oborožena sila, ki je bila primerljiva z drugimi vojnimi mornaricami evropskih pomorskih držav.{{Navedi vir}} Oborožena je bila s [[fregata]]mi, [[korveta]]mi, z raketnimi topnjačami, raznovrstnimi patruljnimi in torpednimi ladjami, z minolovci in s [[podmornica]]mi. Poveljstvo mornarice je bilo nastanjeno v Splitu, pod njeno pristojnost je spadala vsa obala Jugoslavije. Pod orožjem je imela okoli 10.000 pripadnikov. Po drugi svetovni vojni je jugoslovanska mornarica dolgo časa nazadovala. Na začetku svojega obstoja je bila opremljena s predelanimi ribiškimi barkami ter zaplenjenimi nemškimi in italijanskimi vojnimi ladjami, V petdesetih letih je kot vojaško pomoč dobila nekaj zastarelih zavezniških bojnih ladij (npr. posojeno [[HMS Mallow (K81)|korveto]] [[Kraljeva vojna mornarica|kraljeve vojne mornarice]]), ki pa so kmalu postale neuporabne. Da bi mornarica posodobila svoj arzenal, je v šestdesetih letih od Sovjetske zveze kupila raketne topnjače ''Osa-I'' in torpedne čolne razreda ''Sršen (Shershen)''. Kupljena je bila tudi licenca, tako da je bilo veliko torpednih čolnov izdelanih v jugoslovanskih ladjedelnicah. Med letoma 1980 in 1982 sta bili mornarici dobavljeni [[fregata|fregati]] [[VPBR-31 Split]] in [[VPBR-32 Koper]] razreda ''Koni'' (izvor Sovjetska zveza), ki sta bili oboroženi z ladijskimi raketami ''P-15 Termit'' in ''9K33 Osa''. Nekaj let kasneje sta bili mornarici dobavljeni še korveti ''Kotor''. [[Slika:VPBR_32_Koper.jpg|sličica|[[Fregata]] Jugoslovanske Vojne mornarice VPBR 32 Koper]] Mornarica se je lotila tudi izdelave podmornic. S tem je Jugoslavija postala ena redkih držav na svetu, ki je bila sposobna izdelati operativno vojaško podmornico.{{Navedi vir}} Tekom petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let so bile izdelani naslednji razredi podmornic ''Sutjeska'', ''Heroj'', ''Sava,'' in ''Una'' ( primerek z oznako ''P-913'' hrani [[Park vojaške zgodovine|Vojaški muzej Pivka]]). V ladjedelnicah je poleg podmornic potekala izdelava tudi patruljnih, raketnih in torpednih čolnov kot so bili npr. razred ''Končar'', ''Kobra'' in ''Kralj''. Zadnji izmed naštetih nikoli ni prišel v uporabo JRM, saj je med izdelavo čolna JNA nehala obstajati in ga je zato prevzela Hrvaška mornarica. Za protipodmorniško vojskovanje je imela JRM v oborožitvi tudi helikopterje sovjetskega izvora ''Ka-25'', ''Ka-28'' in ''Mi-8''. V mornarici je bilo več minolovcev in polagalcev min. To so bile po navadi tudi starejše ladje. Za prevoz pehote in vozil na kopno je mornarica uporabljala večje število desantnih plovil razreda ''501'', ''211'' in ''601''. Pod mornarico je spadala tudi rečna mornarica, ki je delovala po vseh večjih rekah v Jugoslaviji. Najbolj znani ladji JRM sta bili [[Galeb (ladja)|''Galeb'']] in ''Jadran''. Prva je bila namenjena za protokolarne namene, druga, ki je bila jadrnica, je služila kot šolska ladja za nove mornarje in mornariške častnike. Glavna naloga jugoslovanske mornarice je bila patruljiranje ter preprečevanje sovražnikovega izkrcanja na obalah ter nadzorovanje strateško pomembne [[Otrantska vrata|Otrantske ožine]]. Večje mornariške baze so se nahajale v: *[[Pulj]]u, *[[Šibenik]]u, *[[Kotor]]ju in *[[Novi Sad|Novemu Sadu]], kjer je bila nameščena rečna mornarica. Zaradi strateškega položaja sta bili pomembni tudi bazi na [[Vis]]u in [[Lastovo|Lastovu]]. Najbolj znana je tista na Visu, kjer je imela mornarica podzemne pristane za patruljne čolne. ==Razmere v vojski== [[Slika:Emblem-JNA-lira.jpg|150px|thumb|Emblem glasbenih enot v JLA]] JLA je temeljila na naborniškem in profesionalnem oficirskem kadru. Vojaška obveznost je veljala za vse moške med 18. in 27. letom (rok se je lahko podaljšal tudi do 30. leta). Sprva je vojaški rok trajal dve leti, izjema sta bili letalstvo in tankovske enote, kjer je trajal tri leta ter mornarice, kjer je trajal celo štiri leta. Leta 1955 je prišlo v zakonu o obrambi do manjših sprememb. Naborniki, ki so imeli dokončano srednjo šolo, se jim je vojaški rok skrajšal na 18 mesecev. Naborniki z višješolsko izobrazbo so bili poslani na šolo za rezervne častnike, za njih je vojaški rok trajal le eno leto. Po letu 1964 je bil vojaški rok poenoten za vse nabornike in je tako znašal 18 mesecev. V šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je bilo služenje vojaškega roka mnogim državljanom Jugoslavije v ponos.{{Navedi vir}} V začetku osemdesetih let, s prihodom političnih, nacionalnih in družbenih sprememb je to mnogim predstavljalo vedno večje breme. Mnogi so v tem videli izgubo časa, saj so v vojski bili dve leti in kasneje eno leto, ki bi ga lahko uporabili npr. za šolanje. Jezik poveljevanja v vojski je bil srbohrvaški, čeprav so se v državi uradno uporabljali vsi jeziki jugoslovanskih narodov. V prostem času naj bi vojaki lahko uporabljali svoj materni jezik, vendar se to ni dogajalo pogosto, saj so oficirji to skrbno preprečevali, da ne bi prišlo do druženja pripadnikov istih narodov<ref>http://24ur.com/novice/samostojnih20let/jla-od-boja-proti-okupatorju-do-agresije.html</ref> Ena od posebnosti v JLA, je bila, da so vse do ukinitve leta 1992, uporabljali naziv "drugar" (tovariš), uporabo katerega je komunistični režim po 2. svetovni vojni vpeljal v celotno takratno jugoslovansko družbo. Vzporedno s političnimi spremembami, po večstrankarskih volitvah aprila leta 1990, se je namreč v javnem življenju pričel uporabljati naziv gospod, kar je bilo že v uporabi pred prihodom komunistov na oblast ob koncu vojne leta 1945. == Zgodovina == {{Pristransko|razdelek|small=left|datum=april 2016}} Jugoslovanska ljudska armada je bila ustanovljena marca 1945 iz narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije (NOVJ). Sprva se je imenovala Jugoslovanska armada (JA), leta 1951, ob desetletnici obstoja, pa se je preimenovala v Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Vrhovni poveljnik armade je bil Josip Broz Tito, po njegovi smrti pa so to vlogo prevzeli predsedniki predsedstva SFRJ. Na začetku se je armada zanašala na sovjetsko vojaško pomoč (orožje, inštruktorji, vojaška industrija ...), po [[informbiro|informbiroju]] leta 1948, ko se je Jugoslavija zaradi političnih razlogov sprla s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], se je ta pomoč prekinila. To je ustrezalo zahodnim zaveznikom, zato so do leta 1955 Jugoslovansko vojsko oskrbovali z orožjem zahodnega izvora. Da bi se Jugoslavija še dodatno zavarovala pred morebitnim napadom Sovjetske zveze, je sklenila obrambni pakt z Grčijo in Turčijo, ki je bil edini tak sporazum v zgodovini SFRJ. Ko je Jugoslavija sredi petdesetih let ponovno vzpostavila normalne stike z Sovjetsko zvezo, se je sodelovanje z zahodom omejilo in JLA se je ponovno začela oboroževati z orožjem sovjetskega izvora. V tem času se je opomogla tudi industrija, ki je po licenci izdelovala številna orožja sovjetskega izvora. Da odnosi med državama še niso bili popolnoma razčiščeni, se je izkazalo med madžarsko vstajo, oktobra 1956, ko je ob madžarsko-jugoslovanski meji prišlo do številnih konfliktov in provokacij, zato je celotno mejo med državama zasedla vojska. Podobne razmere so vladale tudi na albansko-jugoslovanski meji, ki je bila zaradi političnih nesporazumov hermetično zaprta in so napetosti med državama trajale vse do konca [[Hladna vojna|hladne vojne]]. ===Formacija štabov in enot Teritorialne obrambe=== [[Slika:JTO-logo.svg|150px|thumb|desno|Emblem Teritorialne obrambe JLA]] [[Praška pomlad]] in posredovanje [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] avgusta 1968, sta pokazali vse slabosti relativno majhne JLA, zato se je politični in vojaški vrh v strahu pred zunanjim napadom odločil za delno preoblikovanje vojske. V ta namen je bila oblikovana tudi Teritorialna obramba, to je bila organizacija, ki so jo sestavljali večinoma rezervisti, njena naloga pa je bila lokalno upočasniti sovražnikovo napredovanje, dokler JLA ne bi izvedla popolne mobilizacije in posredovala. Vsaka republika v Jugoslaviji je imela svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno Obrambo]] (TO), ki ji je tudi neposredno poveljevala, zaradi česar je med JLA in poveljstvi TO prihajalo do številnih zapletov in sporov. V petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih se je moč JLA nenehno krepila. Po ocenah tedanjih analitikov in strokovnjakov naj bi bila četrta najmočnejša vojska v Evropi.{{Navedi vir}} Osemdeseta leta dvajsetega stoletja, kmalu po [[Josip Broz - Tito|Titovi]] smrti, ko je vodenje države prevzelo predsedstvo SFRJ, so bila začetek gospodarske krize, katere posledica je bila [[hiperinflacija]]. Ker je povsod primanjkovalo denarja, se je zmanjšal tudi proračun vojske, kar je vplivalo na njene strateške zmogljivosti in na vojaško industrijo. V drugi polovici osemdesetih let preteklega stoletja, je bila armada zlasti v [[Socialistična republika Slovenija|SR Sloveniji]], tarča kritik, saj je postajala orodje velikosrbske politike. Oblasti v Beogradu so pošiljale vojsko na [[Kosovo]], kjer so izbruhnili nemiri med tamkaj živečimi Srbi in Albanci, kateri so zahtevali svojo republiko. Posledično je politika srbske vlade, predvsem po prihodu [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] na oblast, postajala vedno bolj represivna. ===Demokratizacija in politične spremembe v Evropi=== V začetku devetdesetih let so se v Evropi dogajale zgodovinske spremembe, ki so se začele ze konec osemdesetih. Padla je železna zavesa in komunistični sistem, ki je več kot 45 let krojil usodo Vzhodne Evrope, je bil odpravljen. Spremembe so se začele dogajati tudi znotraj Jugoslavije, ki sicer ni bila članica [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]], imela pa je enopartijski komunistični režim, tako kot ostale vzhodnoevropske države. [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaška]] in SR Slovenija, sta vedno bolj odkrito kazali osamosvojitvene težnje, kar je v državi pripeljalo do hude politične krize. V Sloveniji so se sprva pojavile zahteve po zmanjšanju prispevka Slovenije v zvezni proračun za vojaške namene, pa tudi o služenju slovenskih nabornikov v Sloveniji in ne v drugih republikah federativne države, zatem pa tudi težnje po samostojni in neodvisni državi. Kot zadnji steber varnosti in zagovornik celovitosti [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]], je JLA temu seveda nasprotovala. Jugoslovanska vlada, ki je bila pod močnim vplivom vojske, je kakršnimkoli spremembam ostro nasprotovala in grozila z vojaškim posredovanjem. Jugoslavija se je znašla na pragu državljanske vojne, kakšna bo vloga JLA v njej, pa so odločali visoki vojaški krogi v Beogradu, glavnem mestu tedaj še skupne države. ===Razpad Jugoslavije=== 25. junija 1991 sta [[Slovenija|Republika Slovenija]] in [[Hrvaška|Republika Hrvaška]] na podlagi sklepov [[Referendum o neodvisnosti|referenduma]] razglasili svojo neodvisnost in samostojnost, nakar je JLA hotela prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi z [[Italija|Italijo]], [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Madžarsko]] v Sloveniji ter nad državno mejo nekdanje skupne države SFRJ. Na meddržavne mejne prehode je ob podpori vojnega letalstva, poslala predvsem oklepne enote iz takratnih vojašnic v Sloveniji in na Hrvaškem, z izgovorom da je meja ogrožena s strani držav članic [[NATO|NATO pakta]], kar naj bi ji omogočala tedanja zvezna ustava. Enote JLA, ki so jih v večini sestavljali mladi naborniki iz drugih jugoslovanskih republik, je začela premike enot na mejne prehode že v noči razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije. ko je proti meji z Italijo krenila oklepna enota iz vojašnice na [[Rijeka|Reki]]. Slovenijo so tistega dne, ko se je v Ljubljani dogajala slovesnost ob razglasitvi neodvisnosti, v nizkem letu preletavala letala jugoslovanskega vojnega letalstva. Lokalno prebivalstvo po vsej Sloveniji je slišalo hrumenje tankov v zgodnjih jutranjih urah 27. junija. [[Slika:Vojaki JLA in občani pred spopadom v Rožni Dolini..jpg|180px|thumb|desno|Vojaki JLA in občani pred spopadom na mejnem prehodu v [[Rožna Dolina|Rožni Dolini]] pri Novi Gorici]] [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba (TO)]] in tedanja slovenska [[Milica (policija)|Milica]] (kasneje preimenovana v [[Policija (Slovenija)|Policijo]] Republike Slovenije), sta bili oboroženi z lahkim orožjem in sta se spopadli z mnogo močnejšo zvezno vojsko (JLA) na mestih, kjer so tanki, ki so krenili iz kasarn proti mejnim prehodom, prebijali improvizirano postavljene barikade, sestavljene iz tovornjakov, avtobusov in delovnih strojev, ter na mestih, kjer je vojska bojno delovala, v kasnejših dnevih vojne pa tudi tam, kjer so bile formacije TO in Milice v taktični in strateški prednosti. General jugoslovanske vojske Rašeta, ki je deloval na poveljstvu 5. vojaškega območja, je sicer javil slovenskemu predsedstvu, da vojaki niso oboroženi z bojno municijo, vendar so dejstva na terenu kazala drugačno sliko. TO in [[Policija|Milica]] sta ukrepali na podlagi novo sprejetih osamosvojitvenih zakonov in republiške ustave, ki se je takrat že precej razlikovala od zvezne. Pripadniki TO in Milice so obkolili in blokirali vojašnice JLA, ter njihove logistične in oskrbovalne poti, ki so zato ostale brez vode, elektrike in ostale oskrbe. Odločna slovenska obramba je povzročila, da je morala med vojaki padla. Številni mladi naborniki so dezertirali. Med vojaki JLA je bilo tudi veliko Slovencev. V Ljubljani je bil sestreljen helikopter JLA, ki je prevažal kruh v vojašnico, pilot pa je bil Slovenec. JLA je čez noč v Sloveniji bila obravnavana kot agresorska vojska, kljub temu da je bila takrat zakonita mednarodno priznana oborožena sila na teritoriju SFRJ, zadolžena varovati slovensko in celotno jugoslovansko ozemlje. Da ni bila agresorska vojska, je potrdilo tudi sodišče Republike Slovenije v primeru sojenja slovenskemu generalu JLA Konradu Kolšku z obrazložitvijo da: »JLA na dan 25.6.1991 niti po domačem niti mednarodnem pravu ni bila in ni mogla biti agresor.« Bi pa to lahko postala, po izteku moratorija, podpisanega na [[Brionska deklaracija|Brionski deklaraciji]], kjer se je jugoslovanska vojska obvezala, da se v treh mesecih umakne iz Slovenije. Po desetih dnevih spopadov, je Slovenija z Jugoslovanskim vodstvom sklenila dogovor, da zamrzne osamosvojitvene procese, vojska pa se je v okrnjeni sestavi vrnila v vojašnice. Po izteku Brionskega moratorija, ko se je JLA umaknila iz Slovenije, so se konflikti preselili na Hrvaško, predvsem v Slavonijo, kjer so se spopadi razvili v pravo bitko ([[Vukovar]]). Tamkaj živeči Srbi niso hoteli živeti v novo nastajajoči hrvaški državi, zato so se uprli. Enote JLA, ki so bile obkoljene v vojašnicah, so se iz njih prebijale na silo, pri čemer je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Mnoge vojašnice so se vdale tudi brez boja, kar je novo nastajajoči hrvaški vojski omogočilo, da se oboroži z zaplenjenim orožjem. Avgusta 1991, je napovedala neodvisnost tudi [[Makedonija]] katero je JLA zapustila mirno, tako kot v Sloveniji, pa je s seboj odpeljala vso težko oborožitev. Armado, ki je bila prej večnacionalna, so tedaj že sestavljali večinoma Srbi, ki so začeli oboroževati različne paravojaške formacije, katere so sodelovale v medetničnih spopadih na ozemlju [[Hrvaška|Hrvaške]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. Del enot pro-srbske JLA, je ostal z novo nastalimi paravojaškimi enotami pri nastanku mednarodno nepriznane [[Srbska republika Krajina|Srbske republike Krajine]]. [[Hrvaška vojska]] jih je v operacijah Blisk in Nevihta leta 1995 pregnala iz zasedenih ozemelj, ter uveljavila suverenost hrvaške države na vsem svojem teritoriju. [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR Bosna in Hercegovina]] je razglasila neodvisnost marca 1992. Tako kot na Hrvaškem, se je JLA znašla obkoljena v vojašnicah. Tudi tam je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Vojska, ki je bila po umiku iz Slovenije razporejena na meje [[Velika Srbija|Velike Srbije]] (Karlobag-Ogulin-Karlovec-Virovitica), je bila tedaj že povsem srbska in je aktivno sodelovala pri obstreljevanju [[Sarajevo|Sarajeva]], [[Dubrovnik|Dubrovnika]], [[Vukovar|Vukovarja]] ter pri drugih vojnih zločinih na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Z metodo etničnega čiščenja so v Bosni želeli ustvariti mednarodno nepriznano državo [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]]. Armada, ki je bila ustanovljena da brani Jugoslavijo pred zunanjim sovražnikom, ter združuje njene narode in narodnosti, je razpadla zaradi notranjih trenj in nacionalizma v krvavi državljanski vojni. Proti koncu maja 1992 se je Jugoslovanska armada, (brez naziva "Ljudska", kakor so jo mediji v Sloveniji preimenovali že od prvih spopadov), umikala tudi iz novo nastajajoče države [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. V vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, ki so razglasile neodvisnost, so ustanavljali nove vojske. Te so sčasoma postale legitimne in redne. Slovenija težav z legitimnostjo ni imela, ker je uveljavila suverenost na svojem ozemlju z Teritorialno Obrambo, katera je bila v zvezni ustavi priznana oborožena sila. Vse paravojaške formacije so po podpisu [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] konec leta 1995, razpustili. 20 maja 1992 je JLA uradno prenehala obstajati. Njeni ostanki so postali del oboroženih sil novo nastale [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]] (srbsko: Savezna Republika Jugoslavija). ===Osamosvojitev Slovenije=== {{glavni|Osamosvojitev Slovenije}} Politične napetosti med Slovenijo in JLA so se v osemdesetih letih stopnjevale (med drugim tudi zaradi politike do Kosova) in dosegle vrh leta 1988 s [[proces proti četverici|procesom proti četverici JBTZ]], ko je vojaško sodišče sodilo trem slovenskim civilistom in [[zastavnik]]u zaradi izdaje vojaške skrivnosti o razformiranju ljubljanskega armadnega območja in njegovi priključitvi zagrebškemu. Nastalo je novo, 5. vojaško območje, ki je zajemalo celotno Slovenijo in del Hrvaške. To je omogočalo vojski oz. oblastem v Beogradu bolj centralistično vodenje države, katera je zašla v globoko politično in gospodarsko krizo. JLA je takrat prvič oboroženo nastopila proti slovenski [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]], saj se je jugoslovansko politično vodstvo zavedalo, da država lahko razpade. V vseh republikah tedanje Jugoslavije so bile aprila 1990 prve večstrankarske volitve po 2. sv. vojni. Komunistični režim, na katerem je temeljila JLA, je izgubljal oblast. Novoizvoljeni republiški vladi v Sloveniji in na Hrvaškem pa nista skrivali težnje po osamosvojitvi. Oktobra 1990 je JLA zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v [[Ljubljana|Ljubljani]], maja 1991 pa je obkolila vadbeni center v [[Pekre|Pekrah]] pri Mariboru, kjer so bili nastanjeni prvi slovenski [[vojaški obveznik|vojaški nabornik]]i tedanje [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]]. Slovensko politično vodstvo se je odločilo, da nabornike ne pošilja več v JLA, ampak v svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]], ki je postajala nova slovenska vojska. Vsi ukrepi JLA so temeljili na zveznih zakonih. Tako so v želji, da preprečijo osamosvojitev Slovenije, hoteli zapleniti orožje takratne TO (v Sloveniji to ni uspelo) vendar se je Slovenija kljub temu skrivaj oboroževala in se pripravljala za morebiten spopad z vojsko. Nadaljevali so se tudi osamosvojitveni procesi, do katerih se je novo slovensko politično vodstvo obvezalo po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu]] konec leta 1990, na katerem se je skoraj 90 odstotkov prebivalcev takratne Socialistične Republike Slovenije izreklo za neodvisno državo Republiko Slovenijo. Ob razglasitvi samostojne Slovenije 25. junija 1991, je jugoslovanski [[Zvezni izvršni svet]] sprejel tako imenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo oklepnih enot in letalstva JLA na slovenskih mejah in na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Brnik]]. Republika Slovenija ob razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 še ni bila mednarodno pravno priznani subjekt. JLA je hotela prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi z Italijo, Avstrijo in Madžarsko v Sloveniji ter nad državno mejo nekdanje skupne države SFRJ. Na meddržavne mejne prehode je ob podpori vojnega letalstva, poslala predvsem oklepne enote iz takratnih vojašnic v Sloveniji in na Hrvaškem, z izgovorom da je meja ogrožena s strani držav članic NATO pakta, kar naj bi ji omogočala tedanja zvezna ustava. Enote JLA, ki so jih v večini sestavljali mladi naborniki iz drugih jugoslovanskih republik, je začela premike enot na mejne prehode že v noči razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije. ko je proti meji z Italijo krenila oklepna enota iz vojašnice na Reki. Slovenijo so tistega dne, ko se je v Ljubljani dogajala slovesnost ob razglasitvi neodvisnosti, v nizkem letu preletavala letala jugoslovanskega vojnega letalstva. Lokalno prebivalstvo po vsej Sloveniji je slišalo hrumenje tankov v zgodnjih jutranjih urah 27. junija. {{glavni|Slovenska osamosvojitvena vojna}} Teritorialna obramba (TO) in tedanja slovenska milica (kasneje preimenovana v Policijo Republike Slovenije), sta bili oboroženi z lahkim orožjem in sta se spopadli z mnogo močnejšo zvezno vojsko (JLA) na mestih, kjer so tanki, ki so krenili iz kasarn proti mejnim prehodom, prebijali improvizirano postavljene barikade, sestavljene iz tovornjakov, avtobusov in delovnih strojev, ter na mestih, kjer je vojska bojno delovala, v kasnejših dnevih vojne pa tudi tam, kjer so bile formacije TO in milice v taktični in strateški prednosti. General jugoslovanske vojske Rašeta, ki je deloval na poveljstvu 5. vojaškega območja, je sicer javil slovenskemu predsedstvu, da vojaki niso oboroženi z bojno municijo, vendar so dejstva na terenu kazala drugačno sliko. TO in milica sta ukrepali na podlagi novo sprejetih osamosvojitvenih zakonov in republiške ustave, ki se je takrat že precej razlikovala od zvezne. Pripadniki TO in milice so obkolili in blokirali logistične in oskrbovalne poti vojašnic JLA v Sloveniji, ki so zato ostale brez vode, elektrike in ostale oskrbe. Številni mladi naborniki so dezertirali. Po [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevni vojni]] je bil s posredovanjem [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], sklenjen [[Brionski sporazum]]. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili tri mesece kasneje. V noči s 25. na 26. oktober 1991 z ladjo iz [[Koper|koprskega]] pristanišča. ===Praznik=== [[Slika:Prijem predstavnika JNA.jpg|sličica|Sprejem ob dnevu JLA pri Titu na Brionih leta 1977.]]Vojska je imela svoj praznik na dan 22. decembra, imenovan dan JLA. Na ta dan leta 1941 je bila v [[Bosna|bosanskem]] mestu Rudo ustanovljena ''I. proletarska brigada'' pod poveljstvom Koče Popovića. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{portal|Vojaštvo}} * [http://www.vojska.net/military/yugoslavia/ Jugoslovanska ljudska armada] == Glej tudi == * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] * [[seznam admiralov Jugoslovanske vojne mornarice]] * [[Zgodovina Slovenije#Nastanek federativne Jugoslavije|nastanek federativne Jugoslavije]] * [[slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Vojaški orkester Ljubljana]] * [[Vojaški orkester Zagreb]] * [[Vojaško letališče Željava]] * [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]] {{Pehotna oborožitev JLA}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|SFRJ]] [[Kategorija:Vojaštvo Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Jugoslovanska ljudska armada|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1945]] {{normativna kontrola}} jyuvw53jkgnj09ep8np6id0hm6ghqz4 Celjski grofje 0 9587 6681972 6665328 2026-05-27T15:47:58Z MaksiKavsek 244409 lit 6681972 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Družina|coat_of_arms=Counts_of_Celje_coat_of_arms_(1-4).svg|coat_of_arms_caption=Ščit Ulrika II. Celjskega|other_names=von Cilli|origin=[[Slika:Grb vojvodine Štajerske-CoA of Styria (ducal hat).svg|15px]] [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]]|estates=[[Slika:Grb vojvodine Štajerske-CoA of Styria (ducal hat).svg|15px]] [[Vojvodina Štajerska|Štajerska]] </br> [[Slika:Arms_of_Carinthia_(ducal_hat).svg|15px]] [[Vojvodina Koroška|Koroška]] </br> [[Slika:Grb_vojvodine_Kranjske-CoA_of_Carniola_(ducal_hat).svg|15px]] [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] </br> [[Slika:Coat_of_arms_of_the_Kingdom_of_Slavonia.svg|15px]] [[Slavonija]] </br>[[Slika:Coat_of_arms_of_Dalmatia_1495.svg|15px]] [[Hrvaška]]|region={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] </br> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]] </br> {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] </br> {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina]]|etymology=[[Celje]] (''Celjski'')<br>[[Grad Žovnek]] (''Žovneški'')|founded=12. stoletje|dissolution=1456|titles=-[[grof]]i </br> -pokneženi grofi </br> -državni knezi </br> -kraljevi namestniki ([[ban]]i) </br>|members=[[Herman II. Celjski]] </br> [[Barbara Celjska]]}} '''Celjski grôfje''' ({{jezik-de|Grafen von Cilli}}) so bili najbolj znana in najvplivnejša [[plemstvo|plemiška]] in [[vladarska rodbina|vladarska rodbina]], ki je imela svojo [[Celjska grofija|matično posest]] na območju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Potomci celjskih grofov živijo še danes.<ref>Sitar, S.(1999). Str. 68.</ref> == Žovneški gospodje == [[Slika:View of the Zovnek Castle 04.jpg|levo|sličica|Pogled na grad Žovnek, 2025]] Družina je bila prvič omenjena okoli leta 1125, ko so se po [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]] imenovali '''gospodje iz Saunije''' (nemško ''von Soune''), od leta 1173 pa po [[Grad Žovnek|gradu Žovnek]] – '''žovneški gospodje''' (nemško ''von Sannegg''). V Savinjski dolini so imeli v posesti poleg Žovneka še gradove [[grad Šenek|Šenek]], [[grad Liebenstein|Liebenstein]] in [[grad Ojstrica|Ojstrico]], zaradi česar domnevajo, da gre za stransko vejo rodu [[sveta Ema Krška|grofice Heme]] ali njenega moža, savinjskega mejnega grofa Vilijema II.<ref name="Slovenije II 1988">Enciklopedija Slovenije II, 1988, f. 12 {{COBISS|ID=17411}}</ref> Kot prvi Žovneški se pojavi [[Gebhard I. Savinjski|Gebhard I.]] s [[pridevnik]]om »Savinjski« (de Soune, nobilis de Sauna) (umrl 1173). Njegov pridevnik je tudi glavni dokaz za njegovo [[poreklo]]. Gebhard I. je nastopil kot priča v dveh [[listina]]h, prva je bila izdana med leti 1117–1130, druga pa leta 1144. Dve leti kasneje 1146 se je pojavil [[Liutpold I. Savinjski|Leopold I.]] ([[latinščina|latinsko]] ''Liupoldus de Saunia''). Tudi on je bil priča, mogoče brat ali sin Gebharda I. Med letoma 1173 in 1253 se je velikokrat pojavil med pričami [[Gebhard II. Žovneški]] (Gebhardus (nobilis de Sunek, Suneck, Sonegge, Seunek, Sevnek)) in ta naslov je rod tudi obdržal. Enkrat je rod nastopil tudi z imenom Lemberški (de Lengenburch) – v listini, s katero so okoli leta 1235 dosmrtno zastavili [[Advokat (fevdalizem)|odvetništvo]] nad [[Benediktinski samostan Gornji Grad|gornjegrajskim benediktinskim samostanom]] njegovemu [[opat]]u. Njegovega sina pa listina imenuje z običajnim pridevnikom Žovneški. Iz te listine sledi, da je Gebhard že imel v svoji oblasti krški [[fevd]] [[Grad Lemberg (Lengenburg)|Grad Lemberg]] (med [[Poljčane|Poljčanami]] in [[Šmarje pri Jelšah|Šmarjem]]). Gebhard II. je umrl v visoki starosti. Imel je dva sinova [[Konrad I. Žovneški|Konrada I.]] (umrl 1255), ki je bil tudi viteški pesnik<ref name="Slovenije II 1988"/> in [[Liutpold II. Žovneški|Leopolda II.]] == Povezovanje s Habsburžani == Potem ko so se žovneški gospodje konec 13. stoletja leta 1278, postavili na stran Habsburžanov v [[Bitka na Moravskem polju|bitki pri Dürnkrutu]] proti češkemu kralju [[Otokar II. Přemysl|Otokarju II.]] in v vojni proti Goriško-Tirolskim v bojih za češko krono, se je v 14. stoletju začel njihov vzpon. Po bojih za češko krono so v upravo prejeli zasedena posestva Goriško-Tirolskih v porečju reke Savinje. Leta 1308 so z izročitvijo svojih gospostev [[Habsburžani|Habsburžanom]] in hkratnim prejemom teh posesti nazaj v [[fevd]] postali habsburški [[vazal]]i.<ref name="ReferenceA">Enciklopedija Slovenije II, 1988, f. 13 {{COBISS|ID=17411}}</ref> Šele leta 1423 je [[Ernest Železni]] izročil Hermanu II. listino iz leta 1308, po kateri so imeli Celjski od Habsburžanov v fevdu svojo prej [[alod]]ialno posest. S tem se je odpovedal fevdnemu gospostvu nad Celjskimi. Po izumrtju rodbine [[Vovbržani|grofov Vovbrških]] leta 1322 so pridobili njihovo posest in s tem [[Celje]], ki tako postane nov rodbinski sedež, hkrati pa pričnejo nakupovati posest na Kranjskem. To je bila podlaga da je 16. aprila 1341 cesar [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvik Bavarski]] povzdignil [[Ulrik I. Celjski|Ulrika I.]] v grofa. Družina se je odslej preimenovala po Celju.<ref name="ReferenceA"/> Grofovsko povzdignjenje je 30. septembra 1372 potrdil še cesar [[Karel IV. Luksemburški|Karel]]. [[Slika:Celje Celjski grad 002.jpg|thumb|Friderikov stolp na [[Celjski grad|celjskem zgornjem gradu]], domovanju grofov Celjskih]] {{Več slik | align = left | image1 = Coat of arms of the House of Sanneck.svg | width1 = 104 | image2 = Coat of arms of the House of Heunburg (Celje).svg | width2 = 114 | footer = Grb Žovneških (levo) in Vovbrških (desno). Čeprav je Friderik I. kot grof Celjski dobil pravico združevanja obeh grbov je uporabljal izključno vovbrškega. Prvi primer kombinacije obeh grbov se pojavi šele v obdobju Hermana II.<ref>https://www.grboslovje.si/novice/2015_4_15_0001.php</ref> }} Zadnji žovneški gospod in prvi celjski grof je bil [[Friderik I. Celjski|Friderik I.]] (umrl 1360). Velik porast posesti so celjski grofje dosegli, ko je vodstvo rodbine prevzel [[Herman II. Celjski|Herman II.]] (okoli 1365–1435). Konec leta 1392 je patriarh Janez Sobieslavski grofu Hermanu II. Celjskemu ''ex jure territoriali'' (ali ''soli'') podelil patronat nad župnijami Vodice na Gorenjskem, Laško, Ponikva in Sv. Križ pri Rogaški Slatini na Štajerskem ter Leskovec pri Krškem in Šentrupert na Dolenjskem. Herman II. je leta 1396 rešil cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] pred smrtjo na bojnem polju, v [[bitka pri Nikopolju|boju z Osmani pri Nikopolju]]; nakar se je Sigismund poročil še s Hermanovo hčerko [[Barbara Celjska|Barbaro Celjsko]] (umrla 1451) okoli božiča leta 1405. Luksemburžani in Celjski so se tako povezali še krvno. Zaradi zaslug pri Nikopolju je Sigismund Hermanu II. že leta 1397 podelil [[mesto]] [[Varaždin]] in [[gospostvo|gospostvi]] [[Grad Vinica|Vinico]] ([[Podravina]]) in [[Vrbovec]] ([[Hrvaško Zagorje|Zagorje]]) ter leta 1399 še [[grofija|grofijo]] [[Hrvaško Zagorje|Zagorje]] in jim v titulaturi dodal še [[naziv]] '''zagorski grofje'''. Leta 1405 so celjski grofje pridobili še [[Medžimurje]] s [[Čakovec|Čakovcem]] ter naslednje leto – 1407 – upravo nad [[zagreb]]ško [[škofija|škofijo]] in zagrebškim [[Gradec, Zagreb|Gradcem]]. Leta 1406 je Sigismund imenoval Hermana II. za [[Slavonija|slavonskega]] in [[Hrvaška|hrvaško]]-[[Dalmacija|dalmatinskega]] [[ban]]a (tako je Herman II. postal [[kralj]]ev zastopnik z močjo [[regent]]a v celotnem hrvaškem [[kraljestvo|kraljestvu]]). Ko je leta 1408 Sigismund ustanovil nov [[Vojaški red|viteški red]] [[Zmajev viteški red]], sta bila Herman II. in njegov sin [[Friderik II. Celjski|Friderik II.]] (umrl 1454) poleg srbskega despota [[Stefan Lazarević|Štefana Lazarevića]] na vrhu podpisnikov tega novega reda. 2. aprila 1415 jim je cesar podelil nov grad [[Pliberk]] s pripadajočim posestvom, a so Celjani ta grad pustili Habsburžanom (ti so ga imeli v lasti od leta 1361, ko je izumrla [[Aufensteini|Aufensteinska]] rodbina) zaradi nevarnosti izbruha vojne. 11. aprila 1415 je Sigismund podelil Celjskim tudi pravico do [[krvno sodstvo|krvnega sodstva]] v Celjski grofiji (v bistvu je potrdil samo pravico, ki so jo imeli že okoli 30 let). 28. aprila 1418 umre [[Friderik III. Ortenburški]] in s tem celjski grofje dobijo celotno [[dediščina|dediščino]] izumrle rodbine [[Ortenburžani|ortenburških]] grofov (z njimi so podpisali leta 1377 obojestransko pogodbo o dedovanju v primeru izumrtja rodbine (po moški strani); tako so dobili grofiji [[Ortenburg]] in [[Strmec na Koroškem]], [[Kranjska|kranjske]] posesti in vse njihove nazive in pravice, ki jih fizično prevzamejo v posest [[29. februar]]ja 1420. Osamosvajanje celjskih grofov je napredovalo v letu 1423, ko so bili povzdvignjeni v neposredne državne gospode, leta 1431 pa je Sigismund podelil celjskim grofom pravico do kopanja in obdelovanja [[ruda|rude]] v vseh njihovih gospostvih. Herman II. je 13. oktobra 1435 umrl. To je bil srednji vek. == Državni knezi, pokneženi grofje == [[Slika:Quaterionenadler David de Negker.jpg|thumb|Stanovi Svetega rimskega cesarstva; Celjski upodobljeni med državnimi grofi]] [[Slika:Ordines Sacri Romani Imperii.jpg|thumb|levo|Stanovi Svetega rimskega cesarstva; Celjski upodobljeni med državnimi grofi]] [[Slika:Meister der Chronik des Konzils von Konstanz 001.jpg|thumb|[[Sigismund Luksemburški]] in [[Barbara Celjska]] na koncilu v [[Konstanški_koncil|Konstanci]]]] [[Slika:Nuremberg chronicles - Organizational Structure of the Empire of the Holy Roman Empire (CLXXXIIIv-CLXXXIIIIr).jpg|thumb|levo|Grofje Celjski v strukturi cesarstva [[Hartmann Schedel|Schedlove]] ''[[Nürnberška kronika|Nürnberške kronike]]'' (''Liber Chronicarum'') iz leta 1493, (spodaj desno)]] Po poskusu v letu 1430 je 30. novembra 1436 cesar Sigismund Luksemburški grofe Celjske povzdignil v državne kneze [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetega rimskega cesarstva]], jih tako razvezal odvisnosti od Habsburžanov in omogočil nastanek [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Grofiji Celje in Ortenburg-Sternberg sta bili razglašeni za [[praporni fevd|praporna fevda]]. Prav tako so dobili pravico do lastnega ograjnega [[sodišče|sodišča]] v Celju, novčni in rudniški regal in pravico do naziva '''visokorodni''' ({{jezik-de|hochgeboren}}). == Dedna pogodba == Marca 1437 so sklenili dedno pogodbo z [[Goriški grofje|Goriškimi grofi]], 29. junija istega leta pa še desetletno vojaško zvezo s hrvaškimi [[Frankopani]]. Zatem je istega leta sledila krajša vojna med Celjani in [[Krka, Avstrija (kraj)|krškim]] škofom [[Janez Schallermann|Janezom Schallermannom]], v kateri so bili požgani številni [[grad]]ovi, posestva, polja in povzročena velika škoda do marca 1438. Premirje so podpisali 23.oktobra 1440. Po vojni so Habsburžani priznali Celjanom njihov položaj v deželi, vendar so Celjski morali priznati oblast kneza [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijskih]] dežel. Ta poravnava med Celjani in Habsburžani je vsebovala tudi obojestransko dedno pogodbo v letu 1443.<ref name="ReferenceB">Enciklopedija Slovenije II, 1988, f. 14 {{COBISS|ID=17411}}</ref> == Prizadevanja za regentstvo== [[Sigismund Luksemburški]] je nasledstvo cesarske krone, Ogrske, Češke ter Zgornje in Spodnje Avstrije zagotovil svojemu zetu [[Albreht II. Nemški|Albrehtu V.]], ki je postal rimsko-nemški kralj Albreht II., a razmeroma mlad umrl še pred rojstvom svojega prvega sina [[Ladislav Posmrtni|Ladislava]]. Ladislav Posmrtni je bil vnuk Barbare Celjske in po očetu Habsburžan ter dedič ogrske in češke krone ter vojvodine Avstrije, zato je [[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]] kot Ladislavov bližnji sorodnik (bratranec Ladislavove matere) leta 1452 dobil skrbništvo nad otrokom. Tako so Celjani pridobili oblast v vojvodini Avstriji, po letu 1456 pa še kraljevo namestništvo na Ogrskem.<ref>Enciklopedija Slovenije II, 1988, f. 15 {{COBISS|ID=17411}}</ref> == Umor v Beogradu, izumrtje moške linije Celjskih == [[Slika:Ulrich II. of Cilli.png|sličica|Domišljijska podoba [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II. Celjskega]] iz časov okrog leta 1700; neznani avtor, olje na platnu, Hrvaški zgodovinski muzej, Zagreb]] [[Slika:Pečat Ulrika Celjskog.JPG|levo|sličica|Pečat Urlika II. Celjskega]] Ulrik II. v naslednjih letih skrbi za Ladislavove interese, še posebej je aktiven na Ogrskem, kjer madžarski veljaki Ladislavu oporekajo dedno pravico do prestola. Celjan tako pride v odkrit spor z družino Hunyadi (oče [[János Hunyadi|János (Ivan) Hunyadi]], sinova [[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] in Matija, poznejši kralj [[Matija Korvin]]), ki se zanj tragično konča, saj je leta 1456 v [[Beograd]]u žrtev atentata, kjer naj bi mu odčehnili glavo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref> Z [[umor]]om Ulrika II. Celjskega, 9. novembra 1456 v Beogradu, je celjska rodbina izgubila zadnjega moškega člana in celjsko posest so po krajši [[Vojna za celjsko dediščino|vojni]] prevzeli Habsburžani. Čeprav je ob izumrtju vodja rodbine nosil [[knez|knežji]] naziv, se Celjske v [[zgodovinopisje|zgodovinopisju]] tradicionalno omenja z nižjim, [[grof]]ovskim nazivom, katerega so imeli dlje (1341–1436; 95 let), medtem ko so bili knezi 20 let (1436–1456). == Etnična (nacionalna) oznaka== [[Slika:Lobanje celjskih grofov.jpg|sličica|Lobanje celjskih grofov, shranjene za oltarjem Marijine cerkve v Celju. Prva z desne je baje lobanja Ulrika II.]] Poreklo žovneških svobodnih gospodov oziroma poznejših celjskih grofov ni točno znano. [[Askvin]]ci so se v 11. stoletju nahajali približno na istem območju, kjer v 12. stoletju srečamo savinjske oziroma žovneške gospode, zato (se na podlagi lokacije) domneva o askvinskem poreklu zdi najbolj verjetna.<ref>Fugger Germadnik (2006), str. 4-5.</ref> To je danes prevladujoče mnenje, po Pirchegerju pa je bil začetnik Žovneških neki [[Preslav]], ki nosi slovansko ime.<ref>Orožen (1971), str. 114.</ref> V preteklosti so iz celjskih grofov skušali narediti slovenske vladarje. Po Orožnu naj bi bili potomci [[Karantanci|karantanskih]] [[Sloveni|slovenskih]] prednikov.<ref>Orožen (1971), str. 259.</ref> V času, ko se je slovenska narodna identiteta oblikovala iz etnične, so nacionalisti potrebovali nacionalno mitologijo, podlago zanjo pa so našli tudi v vzponu celjskih grofov. Predpostavili so, da so bili uspešni, razvojno usmerjeni, drzni in bojeviti celjski grofje (vse to so lastnosti, ki jih je mlademu narodu še primanjkovalo) slovenskega porekla, in celo to, da so poroke in povezave z zahodnim delom Balkana, predstavljale poskus ustvarjanja nekakšne jugoslovanske države.<ref name="RFG16">Fugger Germadnik (2006), str. 16.</ref> Čeprav so bili ti pogledi zavrnjeni, so v negotovih razmerah v času pred drugo svetovno vojno in pred slovensko osamosvojitvijo – Celjskim pripisali tudi slovensko državotvornost.<ref name="RFG16" /> Pred pojavom moderne narodnostne identitete so prevladovale regionalne oziroma deželne identitete<ref>Makarovič (2008), str. 14.</ref> in etnične oz. jezikovne identitete.<ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=431-433}}</ref>{{Efn|Etnične oznake so se načeloma med 18./19. stol. preoblikovale v "moderne" narode.}} Posebnost slovenskih dežel je bila, da se je plemstvo oblikovalo med germanskim in slovanskim svetom; plemiške družine so pogosto prihajale iz nemških dežel, a so zaradi slovenskega zaledja in ''karantanske'' tradicije vsaj do konca 15. stoletja postajale dvojezične.<ref>Habjan (1997), str. 46-51.</ref> Kot povzpetniški plemiči so Žovneški oziroma Celjski gotovo čislali uporabo nemškega jezika: že sredi 13. stoletja je neki [[Der von Sounegge|Der von Žovneški]], če je slednji res bil žovneški gospod, pisal trubadurske lirične pesmi v nemškem jeziku. Ko je [[Ana Celjska]], nečakinja [[Herman II. Celjski|Hermana II.]], 150 let kasneje prišla na poljski dvor, ni znala drugega jezika kakor nemško (seveda iz zornega kota Poljakov).<ref name="GI" /> Toda na drugi strani najdemo [[Ulrik II. Žovneški|Ulrika II. Žovneškega]], ki je leta 1306 svoje kmete poučeval, kako omejiti škodo, ki so jo prinašali roji kobilic, torej je z njimi verjetno govoril slovensko (slovansko).<ref>Habjan (1997), str. 51.</ref> Ulrikova pravoslavna žena Katarina je po drugi strani še v 15. stoletju goriškemu grofu Lenartu napisala ''slovansko'' pismo v cirilici, pri čemer se je Lenart te pisave lahko priučil skoraj gotovo le v času bivanja na dvoru Celjskih, kjer so tedaj bivali tudi pravoslavni duhovniki.<ref name="GI" /> Celjski grofje tudi niso imeli »nemškega« (avtoritativnega) [[družina|družin]]skega značaja – razmerje med grofovskimi brati po klasifikaciji družin namreč prej kaže na obstoj slovenske (slovanske) komunitarne družine.<ref>Hepe, B. (2011): str. 23.</ref> Z vidika deželne identitete in uporabe slovanskega in germanskega jezika izvorno poreklo celjskih grofov (ki se ga sploh ne da z gotovostjo določiti) izgubi na pomenu, saj se po svoji dvojezičnosti in srednjeveški identiteti niso v ničemer razlikovali od večine ostalega plemstva na Slovenskem. Najverjetneje se niso imeli ne za ''Slověne''{{Efn|To je slovenski izvorni in prvotni izraz za "Slovana"}} in/ali ''Slovence'' in ne za ''Nemce'', ampak so bili, kakor pravi [[Igor Grdina]], predvsem sebi lastni.<ref name="GI">Grdina (1994), str. XXXIV.</ref> == Genealogija Celjskih== {{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;}} {{familytree |||||||| |Gebhard|0|Liutpold|Gebhard=[[Gebhard I. Savinjski|Gebhard I.]] </br> (~1117-1130 - 1144 (1173) |boxstyle_Gebhard=background-color: #afa|Liutpold=[[Liutpold I. Savinjski|Liutpold I.]] </br> (~1146)|boxstyle_Liutpold=background-color: #afa|}} {{familytree ||||||||||:||||:|}} {{familytree ||||||||||L|7| |F|J|}} {{familytree |||||||||||Gebhard||Gebhard=[[Gebhard II. Žovneški]] </br> (1173 - 1227)|}} {{familytree ||||||||||||)|-|-|-|.|}} {{familytree |||||||||||Konrad||Liutpold||Konrad=[[Konrad I. Žovneški]] </br> (~1200 - † pred 1255)</br> ∞ Zofija grofica [[Pfanberški grofje|Pfanberško-Pegavsko]]|Liutpold=[[Liutpold II. Žovneški]]|}} {{familytree |||,|-|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.|}} {{familytree |||Gebhard||Konrad||Ulrik||Liutpold||Zofija||Ana|Gebhard=[[Gebhard III. Žovneški]] </br> († 1291))</br> ∞ Elizabeta Ortska|Konrad=[[Konrad II. Žovneški]] </br> († 1262)|Liutpold=[[Liutpold III. Žovneški]] </br> (~1255 † 1286)</br> ∞ Marjeta [[Vovbržani|Vovbrška]] († ~1308)|Ulrik=[[Ulrik I. Žovneški]] </br> († ~1275)</br> ∞ Ana [[Grofje Strmški|Strmška]]|Zofija=Zofija </br> († 1264) </br> ∞ Friderik V. [[Gospodje Ptujski|Ptujski]] († 1288) ||Ana=Ana </br> ∞ Seifried [[Marenberški]]}} {{familytree ||| | | | | | | | | |!||||||}} {{familytree ||||||||||||)|-|-|-|.|}} {{familytree ||| | | | | | | | |Ulrik|Ulrik=[[Ulrik II. Žovneški]] </br> (~1255 † ~1316) </br> ∞ Katarina [[Vovbržani|Vovbrška]] </br>||Ana|Ana=Ana II. </br> ∞ Rudolf [[Družina Liechtenstein|Lihtenštajnski]]}} {{familytree ||| | | | | | | | | |!||||||}} {{familytree ||| | | | | | | | |Friderik|Friderik=[[Friderik I. Celjski]] </br> (~1300 † 1359/60) </br> -'''celjski grof''' (od 1341) </br> (začetnik grofov Celjskih) </br> ∞ 1. Ana [[Saška]] </br> ∞ 2. Diedmut [[Walsee]]jska}} {{familytree ||||,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|.|||||}} {{familytree |||Ulrik||Katarina||Herman||Ana|Ulrik=[[Ulrik I. Celjski|Ulrik I.]] </br> (~1331 - 1368) </br> -'''celjski grof''' (1360-1368) </br> ∞ [[Adelajda Ortenburško-Radovljiška|Adelajda Ortenburška]]|Herman=[[Herman I. Celjski|Herman I.]] </br> (~1333 - 1385) </br> -'''celjski grof''' (do 1385) </br> ∞ [[Katarina Kotromanić]]|Katarina=Katarina </br> ∞ Albreht IV. [[Goriški grofje|Goriški]]|Ana=Ana III. </br> ∞ Oto IV. [[Ortenburžani|Ortenburški]]|}} {{familytree ||||!||||||||)|-|-|-|.|}} {{familytree |||Viljem||||||Herman||Hans|Viljem=[[Viljem Celjski|Viljem]] </br> (~1361 - 1392) </br> -'''celjski grof'''</br> ∞ [[Ana Poljska]]|Herman=[[Herman II. Celjski|Herman II.]] </br> (~1365 - 1435) </br> -'''celjski grof''' </br> ∞ [[Ana, grofica Schaunberška|Ana]] </br> ([[Schaunberški|grofica Schaunberška]])|boxstyle_Herman=background-color:#eedd82||Hans=Hans († 1372) </br> ∞ Margareta [[Pfanberški grofje|Pfanberška]]|}} {{familytree ||||!||||,|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|.|||}} {{familytree |||Ana||Ludvik||Friderik||||||Herman|||!|Ana=[[Ana Celjska|Ana]] </br> (~1380 - 1416) </br> </br> ∞ Vladislav II. Jagiello, kralj Poljske|boxstyle_Ana=background-color:#eedd82|Ludvik=Ludvik (1387 - 1417) </br> posinovljen iz rodu [[Ortenburžani|Ortenburških]]|Friderik=[[Friderik II. Celjski|Friderik II.]] (1379 - 1454) </br> -'''celjski knez''' </br> ∞ 1. [[Elizabeta Frankopanska]] </br> ∞ 2. [[Veronika Deseniška]]|Herman=[[Herman Celjski, freisinški škof|Herman III.]](1383 - 1421)</br> (nezakonski, a legaliziran)</br>(Freisinški škof) |}} {{familytree ||||,|-|-|-|v|-|-|-|(||||||||!||||!|||}} {{familytree |||Hans||Friderik||Ulrik|v|Katarina||Margareta|||!|||Hans=Hans </br> (nezakonski, a legaliziran)|Friderik=Friderik III. († kot otrok)|Ulrik=[[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]] (1406 - 1456) </br> -'''celjski knez'''</br> '''Konec celjskih grofov'''| boxstyle_Ulrik=background-color: #faa;|Katarina=[[Katarina Branković]] </br> '''nominalna celjska kneginja'''</br> (1456 do 1458) |boxstyle_Katarina=background-color: #cccc99|Margareta=Margareta († 1480) </br> ∞ 1.Herman, grof [[Montfort]]ski </br> ∞ 2. Vladislav, vojvoda iz Tešna|}} {{familytree ||||,|-|-|-|v|-|-|-|v|-|'||,|-|-|-|v|-|-|-|(||}} {{familytree |||Herman||Jurij||Elizabeta||Barbara||Ana||Elizabeta2|Herman=Herman IV. († 1452)|Jurij=Jurij († 1443)|Elizabeta=[[Elizabeta II. Celjska|Elizabeta II.]] († 1455) </br> ∞ zaročena z [[Ladislav Hunyadi|Ladislavom Hunyadijem]]|Barbara=[[Barbara Celjska]] († 1451) </br> ∞ [[Sigismund Luksemburški]] († 1437) </br> (rimsko-nemški cesar)|boxstyle_Barbara=background-color:#eedd82|Ana=[[Ana Celjska (1384−1439)|Ana]] (* 1384) </br> ∞ [[Nikolaj II. Gorjanski]] </br> (palatin Ogrske)|Elizabeta2=Elizabeta (* 1382; † 1426) </br> ∞ [[Henrik IV. Goriški|Henrik IV.]] [[Goriški grofje|Goriški]]|}} {{familytree/end}} == Posestva in gradovi celjske rodbine == [[Slika:Celjski grad s Pečovnika.jpg|sličica|579x579_pik|Celjski zgornji grad]] [[Slika:Habsburško-celjski grb ( F.I. A.E.I.O.U.).jpg|sličica|desno|Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu [[Habsburška monarhija|habsburške dinastije]] postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju)]] === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Žovnek]] (sedež žovneških gospodov) (1130–1456), * [[Celjski grad]] (1333–1456),[[Slika:Celjski grofje ozemlje.PNG|thumb|right|300px|Posesti celjskih grofov sredi 15. stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi]] * [[Grad Arnež - Heroldhof]] (1437–1456), * [[Grad Cmurek]] (1386–1401), * [[Grad Bistrica]] (1368–1456), * [[Braslovče]], trško naselje, * [[Grad Dobrna]], * [[Grad Ekenštajn]] pri Gorici pri Velenju (1335–1456), * [[Grad Forhtenek]] pri Šoštanju (1322–1456), * [[Grad Freudeneck]] pri Hrastniku (1308–1456), * [[Gornji grad (grad)|Grad Gornji Grad]] (1350–1456), * [[Grad Konjice]] (1365–1456), * [[Grad Kunšperk]] pri Bistrici ob Sotli (1395–1456), * [[Grad Laško|Grad Tabor nad Laškim]] (1336–1456), * [[Grad Lemberg (Lengenburg)|Grad Lemberg]] pri Šmarju (1228–1456), * [[Grad Libenštajn]] pri Preboldu (1288–1456), * [[Grad Limbuš]] pri Mariboru (1365–1456), * [[Grad Livank]] v Tuhinjski dolini, * [[Mozirje]], * [[Grad Muta]] nad Muto v Dravski dolini (1425–1456), * [[Grad Klauzenštajn]] pri Zidanem mostu (1336–1456), * [[Grad Kostrivnica]] pri Rogaški Slatini (1322/1329–1456), * [[Grad Koprivnik]] – tudi Rabensberk pri Moravčah (~1395–1456), * [[Grad Ojstrica]] nad Taborom v Savinjski dolini (1280–1456), * [[Grad Planina]] – Planina pri Sevnici (1340–1456), * [[Grad Pakenštajn]] pri Šmartnem ob Paki (1339–1456), * [[Grad Podsreda]] (1338–1456), * [[Grad Prežin]] (1344–1456), * [[Grad Rifnik]] pri Šentjurju pri Celju, * [[Grad Rogatec]] s trškim naseljem Rogatec (1301–1456), * [[Dvorec Strmol]] pri Rogatcu (1301–1456), * [[Grad Strechau]]/Ströchau) na Gornjem Štajerskem, * St. Peter oder Freyenthurn, * [[Grad Soteska]] – tudi Soteški grad pri Veliki Pirešici, * [[Grad Stopnik]] – tudi Beli grad ali Hekenberk (1442–1456), * [[Grad Šalek]] v Šaleški dolini (1335–1456), * [[Grad Šenek]] pri Polzeli (1288–1456), * [[Župnija Šentrupert]], * [[Grad Šoštanj]] (1322–1329 in 1333–1456), * [[Grad Švarcenštajn]] pri Velenju (~1322–1456), * [[Grad Turn pri Velenju]] (1322–1456), * [[Grad Vojnik]] (1363–1456), * [[Grad Vrbovec]] (Verbovec) (1360/1367–1456), * [[Grad Vuzenica]] (1366–1456), * [[Grad Waldstein]] (1363–1436), * [[Grad Weissenegg]] pri Gradcu (prej Türnlein) (1363–1456), * [[Zavodnje]] pri Vojniku, * [[Grad Zbelovo]] pri Poljčanah (1439–1456), * [[Žalec]] (1363–1456), * [[Grad Žamberk]] (1331–1456), * [[Grad Žaženberk]] (1363–1456), * [[Grad Žlemberk]] (1365–1443), * [[Grad Žusem]] (1364–1404 in 1437–1456). === Prejeti v hipoteko/zastavo === * [[Grad Rožek (Rudolfseck)]] (1367–1456), * [[Grad Štatenberk v Gornjem Mokronogu]], (1418–1431), * [[Wildon]], * [[Grad Postojna]] (1372–1432), * [[Grad Vajškra]] pri Beljaku (1392–1436). === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Bela peč]] pri Ratečah (1431–1456), * [[Gradič Češnjice]] pri Moravčah (1367–1456), * [[Grad Čušperk]] pri Grosupljem (1418–1456), * [[Stari grad]] pri Otočcu (1418–1456), * [[Stari Grad Polhov Gradec|Grad Polhov gradec]] (1364–1456), * [[Grad Erkenštajn]] (1381–1456), * [[Grad Fridrihštajn]] (1423–1456), * [[Grad Goričane]] (1418–1456), * [[Grad Hošperk]] (1435–1456), * [[Grad Kamen]] pri Begunjah (1418–1456), * [[Kočevje]] (1418–1456), * [[Grad Kostel]] (1418–1456), * [[Grad Knežija]], (Knežji pot) (1369–1456), * [[Grad Kravjek]] (~1418–1456), * [[Grad Krško]] (~1351–1358–1456), * [[Grad Kostanjevica]] (1418–1431), * [[Grad Krupa]] (1418–1456), * [[Grad Lanšprež (stari grad)]] (~1367–1456), * [[Lipniški grad]] pri Radovljici (Pusti grad pod Jelovico) (1418–1456), * [[Grad Lož]] (1418–1456), * [[Litija]] trg (1418–1431), * [[Grad Mehovo]] pod Gorjanci (1376–1456), * [[Moravče]], (1418–1456), * [[Grad Mirna]] (1339–1456), * [[Ortneški grad]] pri Ribnici (1418–1456), * [[Grad Podvin]] (1418–1456), * [[Grad Poljane]] (1418–1456), * [[Grad Radeče]] s trgom (1336–1456), * [[Radovljica]] trg (1418–1456), * [[Grad Rekštanj]] (1381–1456), * [[Grad Ribnica]] (1418–1456), * [[Grad Rožek (Rudolfseck)]] (1376–1456), * [[Grad Sicherstein]] (1376–1407), * [[Grad Smlednik]] (1328–1456), * [[Grad Štatenberk v Gornjem Mokronogu]] (1367–1386), * [[Šrajbarski turn]] (1436–1456), * [[Grad Turn]] pri Preddvoru (1455–1456), * [[Grad Trebnje]] (1418–1456), * [[Grad Vipava]] (1357–1456), * [[Grad Višnja Gora]] (1386–1431), * [[Grad Žebnik]] (1336–1456), * [[Grad Žužemberk]] (1376–1456). === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Dravograd]] (1387–1456), * [[Grad Hartneidstein]] pri Volšperku (1363–1425), * [[Grad Kamen v Podjuni]] pri Škocjanu (1358–1456), * [[Grad Kellerberg]] pri Beljaku (1418–1456), * [[Grad Mannsberg]] pri Krappfeldu (1362-1372), * [[Grad Ortenburg]] z Ortenburško grofijo (1418–1456), * [[Grad Prägrad]] ob Osojskem jezeru (1377–1456), * [[Grad Rothenthurn]] pri Špitalu (1418–1450), * [[Grad Strmec]] na Koroškem z grofijo Strmec (1418–1456), * [[Grad Sommeregg]] pri Špitalu (1418–1456), * [[Črni grad]] (Hochenwart) pri Kostanju (1418–1456), * mesto [[Špital ob Dravi]] in [[Grad Špatrjan]] v Spodnji Dravski dolini, * mesto [[Villach|Beljak]] (1392–1436), * [[Grad Šterska gora|Šterska gora]] ali Dovernik nad Trgom (1418–1456) * [[Grad Vivšnik]] pri Rudi v Podjuni (1363–1425). === Posestva na [[Hrvaška|Hrvaškem]] === Z darilnimi listinami iz 14. in 17. avgusta 1397 in 27. januarja 1399 je ogrski kralj Sigismund grofu Hermanu II. podaril celotno Zagorsko grofijo s številnimi posestvi, med drugimi: * mesto [[Varaždin]] (14. avgust 1397–1456), * [[Grad Vinica]] v Zagorju (17. avgust 1397–1456), * [[Grad Vrbovec v Zagorju]] (17. avgust 1397–1456), * mesto [[Vrbovec]] (17. avgust 1397–1456), * [[Grad Veliki Tabor]] pri Desiniću (17. avgust 1397–1456), * mesto [[Krapina]] (1399-1456), * [[Grad Krapina]] (1397–1456), * [[Grad Klenovnik]] (1399–1456), * [[Grad Cesargrad]] (Klanjec) (1399–1456), * [[Grad Belec]] (1315–1334 in 1399–1456), * [[Grad Kostel pri Pregradi]] (1399–1456), * [[Trdnjava Lepoglava]] (1399–1456), * [[Grad Lobor - Pusti Lobor]] (1399–1456), * [[Grad Oštrc]] (1399–1456), * [[Dvorec Trakoščan]] (1399–1456), * [[Grad Legrad]] v Medžimurju (1399–1456), * [[Grad Medvedgrad]] (1399–1456), * [[Grad Čakovec]], mesto [[Čakovec]] in posest Medžimurje (1405–1456), * mesto [[Gradec pri Zagrebu]] (1406–1434), * [[Stari grad Samobor|Grad Samobor]] in mesto [[Samobor]] (1415–1456), * [[Grad Steničnjak]] pri Karlovcu (1415–1456), * [[Grad Klokoč]] pri Karlovcu (1415–1456), * mesto [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]], * [[Grad Mali Kalnik]] Gornja Reka pri Križevcih, * [[Garić grad|Grad Garić]] – Moslavačka gora, * [[Grad Kamenica]] (1399–1456), * [[Grad Kamengrad]] pri Krapini (Štajngrad) (1406–1456), * [[Grad Kalnik]] pri Križevcih (1452–1456), * [[Grad Rakovec]] (1440–1456), * [[Grad Stupnik]] (1437–1456), * [[Grad Štrigova]], * [[Grad Turnišče]], * [[Grad Bela]] tudi Pusta Bela na Konščici (1445–1456), * [[Grad Greben]] (1445–1456). === Posestva v (sedanji) [[Bosna|Bosni]] === * [[Grad Bužim]] ali stara Čava (1429–1456), * [[Grad Japra]] (1429–1456), * [[Grad Krupa (Bosna)|Grad Krupa]] z gospostvom (pred 1429–1456), * [[Grad Kostajnica]] z gospostvom (1440–1456). == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * Banfi, Jaka (2024). [https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/4385 Celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo.] ''Kronika'', letnik 72, številka 2, str. 219-246. * Banfi, Jaka (2024). [https://ojs.inz.si/pnz/article/view/4280 Celjski grofje kot fevdni gospodje in njihov fevdni dvor.] ''Prispevki za novejšo zgodovino: zbornik Andreja Studna'', letnik 64, številka 1, str. 18-34. * {{cite book|last=Banfi|first=Jaka|last2=Štih|first2=Peter|last3=Kosi|first3=Miha|title=Klientela celjskih grofov|type=disertacija|publisher=[J. Banfi]|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=164210179|language=sl|url=https://www.academia.edu/122264702/Klientela_celjskih_grofov_doktorska_disertacija}} * Banfi, Jaka (2022). [https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/3992 Uprava grofov Celjskih (1341–1456)]. ''Kronika'', letnik 70, številka 1, str. 21-58. {{COBISS|ID=96784643}} * Banfi, Jaka (2023). [https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/4139 Nekaj o položaju celjskih grofov in srednjeveškem plemstvu sploh]. ''Kronika'', letnik 71, številka 1, str. 29-42. * {{navedi knjigo|last=Fugger Germadnik|first=Rolanda|authorlink=Rolanda Fugger Germadnik|title=K zvezdam in nazaj: Ob 550-letnici smrti poslednjega grofa celjskega|publisher=[[Pokrajinski muzej Celje]]|location=Celje|year=2006|isbn=961-6411-06-3|cobiss=229647616}} * {{cite book|last=Fugger Germadnik|first=Rolanda|title=Grofje in knezi Celjski|publisher=Pokrajinski muzej|location=Celje|year=2017|cobiss=292227328|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Grdina|first=Igor|authorlink=Igor Grdina|title=Celjski knezi v Evropi|publisher=Fit-Media|location=Celje|year=1994|cobiss=7628089}} * {{navedi knjigo|last=Habjan|first=Vlado|authorlink=Vlado Habjan|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * Hepe, Boštjan (2011). ''Zgodovina carine od antike do konca druge svetovne vojne.'' '''Iz''': Hepe, Boštjan (ur.): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714203427/http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf |date=2014-07-14 }}. Ljubljana, Carinska uprava Republike Slovenije. Str. 13-54. * [[:de:Heinz_Dopsch|Heinz Dopsch]] (1971). ''Die Herkunft der Freien von Sannegg und Grafen von Cilli''. In: ''Südostdeutsches Archiv'' 14, {{ISSN|0081-9085}}, str. 258–261. * {{cite book|last=Kačičnik|first=Boštjan|author2=Štih, Peter|title=Celjski grofje med fikcijo in faktom|publisher=[B. Kačičnik]|location=Dramlje|year=2005|cobiss=28841058|language=sl}} * {{cite book|last=Klaić|first=Nada|title=Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone|publisher=Prese|location=Celje|year=1991|cobiss=26960128|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Dušan|authorlink=Dušan Kos|title=Vitez in grad : vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2005|isbn=961-6500-82-1|cobiss=219524608}} * [[Miha Kosi|Kosi, Miha]] (2012). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBPX61H3 Grajska politika - primer grofov Celjskih]. ''Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino'', letnik 60, številka 3, str. 465-494. {{COBISS|ID=34791725}} * {{Navedi knjigo|title=Grofje Celjski : zgodovina bojevite rodbine|publisher=ZRC|date=2026|location=Ljubljana|cobiss=272640003|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2267|last=Lazar|first=Tomaž}} * {{navedi knjigo|last=Makarovič|first=Gorazd|authorlink=Gorazd Makarovič|title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo|publisher=[[Slovenska matica]]|location=Ljubljana|year=2008|isbn=978-961-213-173-9|cobiss=239883008}} * {{navedi knjigo|last=Mlinar|first=Janez|authorlink=Janez Mlinar (zgodovinar)|title=Podoba celjskih grofov v narativnih virih|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=2005|isbn=961-237-135-0|cobiss=223533312|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9CEW7VFR}} * {{navedi knjigo|last=Mlinarič|first=Jože|authorlink=Jože Mlinarič (latinist)|title=Celjani in njihov odnos do samostanov|edition=v ''Zbornik mednarodnega simpozija Celjski grofje, Stara tema – nova spoznanja''|publisher=Pokrajinski muzej Celje|location=Celje|year=1998|cobiss=9169160}} * {{navedi knjigo|last=Orožen|first=Janko|authorlink=Janko Orožen|title=Zgodovina Celja in okolice, 1. del|edition=v ''Celjski zbornik''|publisher=Kulturna skupnost v Celju|location=Celje|year=1971|cobiss=3285761}} * Orožen, Ignacij (1854). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IR7V0ZY Celska Kronika]''. Celje: J. Jeretin. [[:de:Spezial:ISBN-Suche/961911390X|ISBN 961-91139-0-X]]. * Reichel, Rudolf (1884). ''Abriß der steirischen Landesgeschichte für die Schüler höherer Lehranstalten und für die Freunde der Geschichte.'' 2. gänzlich umgearbeitete und vermehrte Auflage. Gradec: Leuschner & Lubensky. * {{navedi knjigo|last=Sitar|first=Sandi|authorlink=|title=Sto pričevanj o slovenski zgodovini|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1999|cobiss=}} * Stopar, Aleš (2006). ''Stari Grad Celje.'' Celje: Celjski pokrajinski muzej. [[:de:Spezial:ISBN-Suche/9789616411097|ISBN 978-961-6411-09-7]]. * {{cite book|last=Stopar|first=Ivan|title=Stari grad Celje med včeraj, danes in jutri|publisher=Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine|location=Celje|year=2000|cobiss=109360384}} * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|authorlink=Peter Štih|title=Celjski grofje, vprašanje njihove deželnoknežje oblasti in dežele Celjske|edition=v ''Grafenauerjev zbornik''|publisher=SAZU, ZRC SAZU, Filozofska fakulteta; Maribor: Pedagoška akademija|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=3141474}} * {{cite book|last=Zupanič Slavec|first=Zvonka|title=Družinska povezanost grofov Celjskih: identifikacijska in epigenetska raziskava njihovih lobanj|year=2002|publisher=ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=118518784}} * {{cite book|last=Žerič|first=Damir|title=Žovneški postanejo grofje Celjski|publisher=Pokrajinski muzej|location=Celje|year=2022|cobiss=123708675}} == Zunanje povezave == * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174588427 Celjski grofje]«. ''Sledi časa'' (13. januar 2019). RTV Slovenija. {{Celjski grofje}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Celjski grofje| ]] 4o1zv90u6dtyjrgiirtxnf36ve3zdu1 Mikojan-Gurevič MiG-21 0 10234 6681889 6673432 2026-05-27T12:10:11Z Nareto 77605 6681889 wikitext text/x-wiki <!-- text begins below this table - scroll down to edit--> {|{{Infobox Aircraft Begin |name= Mig-21 "Fishbed" |image= Razstava Pot v samostojnost 1.JPG |caption= Jugoslovanska verzija MiG-21F-13 [[Park vojaške zgodovine Pivka| Pivka]] }}{{Infobox Aircraft Type |type= [[prestreznik]] |manufacturer= [[Mikojan-Gurevič]] |first flight= 16. junij 1955 |introduction=1959 MiG-21F "Fishbed-B" |retired=1986 Rusija,<br>1990 Nemčija,<br>1991 Irak,<br>1998 Finska,<br>2001 Madžarska,<br>2003 Polska, <br>2005 Češka, <br>2008 Ukrajina,<br>2013 Egipt<br>2015 Vietnam & Bulgarija, <br>2020 Srbija,<br>2023 Romunija,<br>2024 [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba|Hrvaška]],<br>2025 Indija |status=v omejeni uporabi<br><1% letal v uporabi |primary user= [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze]] (zgodovinsko) |more users = [[Jugoslovanske letalske sile]] (zgodovinsko) <br> Indijsko vojno letalstvo <br> Severno Korejsko vojno letalstvo |produced=1959–1985 |number built= 11.496 |developed into=[[Čengdu J-7]] <br> [[Šenjang J-8]] |national origin={{flag|Sovjetska zveza}}|unit cost=MiG-21F-13 "Fishbed-C"<br> $2,92 Milijona 1959<ref>https://militarymachine.com/most-expensive-military-jets/</ref> <br> ($35 Milijonov 2026)}} |} '''[[Mikojan-Gurevič]] MiG-21''' ([[NATO|Natovo]] kodno ime '''»Fishbed«''', kodno ime [[Jugoslovanska ljudska armada|JRV]]: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, [[ruščina|rusko]] Микоян и Гуревич МиГ-21 '''»Balalaika«''') je bilo najbolj razširjeno lahko [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Zvočni zid|nadzvočno]] [[lovec prestreznik|lovsko]] letalo [[Lovec druge generacije|druge generacije]] v 20.&nbsp;stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 [[letalo|letal]] v petnajstih izpeljankah. Testni [[pilot]] Georgij Mosolov je 31. oktobra 1959 s hitrostjo 2,388 km/h (2,25 [[Machovo število|Mach]]; 1,289 vozlov) postavil takratni svetovni hitrostni rekord. Višinski rekord za Mig-21 je Mosolov postavil 28. aprila 1961 z višino 31.714 m (104 048 ft) z uporabo dodatnih potisnih raket U-21. Letalo Mig-21 je prišlo v uporabo leta 1959 kot nadomestek za starejše sovjetske reaktivne lovce [[Lovec prve generacije|prve generacije]]: [[Lavočkin La-15|La-15]], [[Jakovljev Jak-25|Jak-25]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]]. Mig-21 je predstavljal konkurenčno letalo med leti 1961 in 1973, kasneje so ga hitro izpodrilinili naprednejši lovci. Podobna letala vzhodnega bloka so [[Suhoj Su-9]], [[Suhoj Su-15]], [[Čengdu J-7]], [[Šenjang J-8]], [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]]. Njegovi konkurenti zahodnega bloka so bila [[Machovo število|Mach]] 2 letala: [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]], [[Lockheed F-104 Starfighter]], [[English Electric Lightning]], [[Dassault Mirage III]], [[Dassault Mirage F1]], [[Saab 35 Draken]]. Ura letenja z letalom Mig-21 je ocenjena na okvirno $10.000 brez oborožitvenih sistemov in brez nabavne vrednosti. Naloge letala Mig-21 so v sovjetski zvezi v 1970ih že začela prevzemati zmogljivejša sovjetska letala [[Lovec tretje generacije|tretje generacije]]: [[Mikojan-Gurevič MiG-23|Mig-23]], [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]], [[Suhoj Su-17]]. Mig-21 je postal močno zastarel leta 1976 z predstavitvijo dvomotornih lovcev [[Lovec četrte generacije|četrte generacije]] [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]] z 3 urno avtonomijo, vendar je po sili razmer in zaradi nizke cene ostal v proizvodnji do leta 1985, njegovo kitajsko verzijo [[Čengdu J-7]] so izdelovali celo do leta 2013. Novejši sovjetski lovci četrte generacije v 1980ih: [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]], [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]] in [[Suhoj Su-27|Su-27]] so v celoti nadomestili Mige-21. Ena izmed največjih negativnih lastnosti letala Mig-21 je bila kratka avtonomija leta 30 minut na pram zahodnim letalom, s čimer je za isto zračno moč bilo potrebno trikratno ali štirikratno število letal mig-21 v primerjavi z zahodnimi letali [[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] 1h 45 min ali [[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] 1 h 30 min ali celo [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] 3 ure avtonomije. Mig-21 ni imel možnosti točiti gorivo v zraku, kar je še dodatno omejevalo njegovo uporabo. Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva<ref>{{Navedi splet|url=https://forum.dcs.world/uploads/monthly_2020_11/Template1.thumb.jpg.9b4cc99f37b285b72bdb3e3c4792934b.jpg|title=um.dcs.world: MiG-21Bis Fuel Consumption}}</ref>: * 2.400 l/h pri režimu križarjenja 19 kN * 5.400 l/h pri 100% suhem režimu 42 kN * 15.000 l/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje (forsažnem režimu) 65 kN * 19.800 l/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje (čez forsažnem režimu) maksimalno 1 min oz. 2 v vojni (N1=106%) 97,4 kN Notranji rezervoar letala Mig-21bis je imel volumen 2330 litrov lahko pa je nosil še en dodatni zunanji rezervoar volumna 800 litrov, maksimalna količina goriva za pristanek je bila 1300 litrov, če je imelo letalo več goriva pri pristanku je to znatno povečalo pristajalno hitrost in preobrememjevalo podvozje. === Pomanjkljivosti letala === Negativna lastnost miga-21 je da ne prenaša negativnih obremenitev, ker pri +0.2 g obremenitve in manj motor ugasne v 5-15 sekundah odvisno od režima delovanja. Maksimalna dovoljena pozitivna obremenitev je +7 g, v določenih konfiguracijah in z omejitvami pa do +8.5 g. Druga velika pomanjkljivosti so izredno visoke pristajalne hitrosti prvih variant okrog 325-365 km/h in slabe manevrske karakteristike pri nizkih hitrostih, zaradi česar so izgube pilotov bile večje med usposabljanjem kot pa v bojnem delovanju. Za nočno [[formacijsko letenje]] letalo ni primerno, zaradi izredno slabe vidljivosti, saj so pozicijske luči nameščene na dveh tretjinah prednjega roba in pilot ki spremlja letalo ga ne vidi in obstaja velika nevarnost trčenja. {| class="wikitable sortable" |+Primerjalna tabela avtonomije leta z Mig-21bis 1972 !Letalo !Poreklo !Generacija !Uveden !Notranje gorivo !Čas v zraku (bojno) !Bojni radij !Polnjenje v zraku |- |'''MiG-21bis''' |ZSSR |2 |1959 |~2.800 kg |35–45 min |500–700 km |NE |- |[[Suhoj Su-7]] |ZSSR |2 |1959 |~3.000 kg |30–50 min |300–600 km |NE |- |[[North American F-100 Super Sabre|F-100 Super Sabre]] |ZDA |2 |1954 |~3.400 kg |1–1.5 h |500–800 km |DA |- |[[Convair F-102 Delta Dagger|F-102 Delta Dagger]] |ZDA |2 |1956 |~3.200 kg |1–1.5 h |800–1,000 km |DA |- |[[Lockheed F-104 Starfighter|F-104 Starfighter]] |ZDA |2 |1958 |~2.800 kg |45–60 min |400–600 km |DA |- |[[Convair F-106 Delta Dart|F-106 Delta Dart]] |ZDA |2 |1959 |~4.000 kg |~1.5–2 h |1,200 km |DA |- |[[Vought F-8 Crusader|F-8 Crusader]] |ZDA |2 |1957 |~4.900 kg |2–2,5 h |1.300 km |DA |- |[[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] |Francija |2 |1961 |~3.500 kg |1 h 45 min |1.200 km |z nadgradnjo |- |[[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] |ZDA |3 |1962 |~2.600 kg |1 h 30 min |1.000 km |NE |- |[[Dassault Mirage F1|Mirage F1]] |Francija |3 |1973 |~4.000 kg |2 h |1000–1.200 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] |ZDA |3 |1960 |~6.300 kg |2,5–3 h |1.200–1.400 km |DA |- |[[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] |ZDA |4 |1974 |~7.300 kg |3–4 h |1.600–1.900 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15C Eagle]] |ZDA |4 |1976 |~6.100 kg |2,5–3 h |1.500–1.800 km |DA |- |[[Suhoj Su-27|Sukhoi Su-27]] |ZSSR |4 |1985 |~9.400 kg |2,5–3,5 h |1.500–2.000 km |DA |- |[[Dassault Rafale]] |Francija |4.5 |2001 |~4.700 kg |2–2,5 h |1.500–1.850 km |DA |} === Mig 21 v Jugoslovanski uporabi === Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig-21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev [[North American F-86 Sabre|F-86E Sabre]],130 nočnih lovcev [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] (ki so imeli močnejši [[radar]] in [[Avionika|avioniko]]) in 231 lovskih bombnikov [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], v letih 1962–1991 je v uporabi imelo skupaj 261<ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php/topic,13541.0.html|title=Paluba.info}}</ref> letal Mig-21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29 Fulcrum]] z 16 dostavljenimi v prvi dobavi. Baze z Mig-21 letali so bile: [[Letališče Pulj|Pula LDPL]], [[Letalska baza Batajnica|Batajnica LYBT]], [[Vojaško letališče Željava|Željava LYBI]] in Slatina BKPR. Mig-21 je imel zelo neudobno, slabo opremljeno in nepregledno kabino, zaradi česar so mnogi piloti, ki so pred tem pilotirali ameriške lovce, bolj cenili pregledne starejše Sabre, ki so bili udobni in odlično opremljeni z inštrumenti. Za primerjavo Mig-21 je imel teoretični doseg radarja 20 km, starejši Sabre F-86D 48 km, takratni aktualni konkurent Miga-21 F-4G Phantom II z radarjem AN/APR-38 pa 150 km, sodobni lovci 4.5 generacije imajo [[Radar|radarski]] doseg do 400 km, lovci 5 generacije z [[AN/APG-77]] pa preko 500 km. == Zasnova in razvoj letala == [[File:MiG-21 cockpit.jpg|thumb|MiG-21 cockpit]] [[File:Gsh-6 pilot helmet.JPG|thumb|Germoshelm Gsh-6 čelada za visoko višino nad 12 km oz. 1.6 Mach]] [[File:MiG-21F-13-Fishbed-C.jpg|thumb|MiG-21F-13-Fishbed-C]] [[File:MiG-21 Bulgarian Air Force.jpg|thumb|MiG-21 Bis Bulgaria]] [[File:US Navy 021101-N-1955P-001 An F-14 of Fighter Squadron One Zero Three (VF-103).jpg|thumb|US Navy F-14 in Hrvaški Mig-21]] [[File:Croatian mig.jpg|thumb|Letališče Zagreb]] [[File:MiG-21UMLancerB.jpg|thumb|MiG-21UM Bolgarija]] [[Slika:Mig21bisweb.jpg|thumb|Mig-21bis Fishbed L/N]] [[File:BAM-19a-MiG 21 F-13.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21F-13]] [[File:MIG 21.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21R]] Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let dvajsetega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]] je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako [[Čengdu J-7|J-7]], leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev. Maksimalna višina na kateri je lahko motor še deloval v horizontalnem letu je bila okoli 19.202 m (63.000 ft). Z normalnim inercijskim letenjem je letalo lahko v idealnih pogojih prišlo na račun vztrajnosti z začetno hitrostjo 1,9 Mach na višino 26.000 m (85.300 ft). == Izpeljanke == ====== '''0. Generacija nič''' (1954-1956) ====== * Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip, 2 proizvedena ====== '''I. Generacija ena''' (1957-1961), 1200 letal ====== * Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije, 3 proizvedeni * MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu, predserijski model, 93 proizvedenih * '''MiG-21F-13''' (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C"; JRV: '''L-12''') - izključno dnevni lovec kratkega dosega, brez radarja, [[Nudelman-Rihter NR-30|30 mm top Nudelman-Rihter NR-30]] 800 m/s, [[Vimpel K-13|K-13 rakete]] 2.5 [[Machovo število|Mach]] z 2 km dosega, UB-16-57 mm lanser z ARS-57 raketami 3 km dosega, motor Tumansky R-11F-300 38.3 kN suh/ 56.4 KN masovno proizvajan, najboljše manevrske lastnosti, 1060 proizvedenih '''Trenažerji''' * MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A"; JRV:NL-12) - šolska izpeljanka; [[NATO]] kodno ime »mongol«, 100 proizvedenih ====== '''II. Generacija dva''' (1961-1966), 3000 letal ====== * MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim [[radar]]jem, 1200 proizvedenih * MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - [[lovec prestreznik]] s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za [[RATO]] enote * MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in [[RATO]] nastavkov * '''MiG-PFM''' (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F"; JRV: '''L-14''') - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS z novim topom 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], Kh-23 Grom zrak-zemlja 10 km dosega, 1400 proizvedenih * MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki ====== '''III. Generacija tri''' (1968-1972), okrog 5000 letal ====== * '''MiG-21M''' (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J"; JRV: '''L-15''') - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA, radar RP-21 teoretičnega dosega 20 km dosega in zaklepanje cilja na 10 km v praksi doseg 13 km in zaklepanje cilja na 7 km, 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], 700 proizvedenih [[Slika:RP-21MA_Hu_Szolnok_1.jpg|sličica|RP-21MA dosega 13 km PFM/ L-14]] * MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H"; JRV: L-14I) - taktična izvidniška izpeljanka * MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15M) - močnejši, a lažji motor R-13-30, 2000 proizvedenih * MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF * MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim rezervoarjem za [[gorivo]] in zmožnostjo [[Elektronski protiukrepi|ECM]] * '''MiG-21bis''' (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N"; JRV: '''L-17''') - večnamenski lovec tretje generacije, močnejši Tumanskiy R25-300 40.2 kN suh / 69.6 kN/ 97.1 kN, ILS navigacija, 2200 proizvedenih * MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 [[motor]]jem Proizvodnja vseh verzij Mig-21 zaključena leta 1985, sovjetsko letalstvo gre na Mig-29. '''Izpeljanke''' * [[Čengdu J-7]] - [[Ljudska republika Kitajska]] licenčna izpeljanka, proizvajan do 2013 ====== '''IV. Generacija štiri - retrofit''' (1993-2010), manj kot 400 posodobljenih letal ====== Retrofitirane verzije, obsežne nadgradnje obstoječih letal * MiG-21bis-D (2003) [[Hrvaščina|Hr.]] D = Dorađen - Hrvaška posodobljena izpeljanka z nekaterimi elementi LancerR, Honeywell ILS, VOR, DME, GPS, Rockwell Collins avionika, IFF mode 4, osnovni upgrade podaljšanje življenske dobe, 12 letal posodobljenih * MiG-21 LanceR (1995-2002) - posodobljena izpeljanja (Romunija) radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, flare in chaff dispenserji, LCD zaslon, 110 posodobljenih letal * MiG-21-2000 (1995-97) - posodobljena izpeljanka ([[Izrael]]-[[Romunija]]), radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, Python-4 IR rakete, Derby BVR radarske rakete, INS + GPS, digitalizacija cockpita, najbolj NATO verzija mig-21 z zahodno tehnologijo * MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka ([[Rusija]]), radar Kopyo N010 doseg 40-50 km, R-77 rakete, INS + GPS, delna digitalizacija cockpita z MFD ekranom, zelo velika posdobitev, 125 nadgrajenih letal * MiG-21UPG Bison (1995-2010) - posodbljena izpeljanka (Indija) GPS/GLONASS, INS, Chaff/flare dispenserji, HMS Helmet Mounted Sight, MFD display, HUD dispaly, Kopyo N010 radar, najbolj celovit in operativno preizkušen upgrade, 125 nadgrajenih letal == Uporabniki == === Trenutni uporabniki === Ocenjeno je da je skupno število letal mig-21 v uporabi 89 na svetu ali manj glede na dejasko plovnostno stanje, kar znaša manj kot 1% proizvedenih letal v zgodovini miga-21. * [[Angola]], * [[Jemen]], * [[Mali]], * [[Mozambik|Mozanbik]], * [[Severna Koreja]], * [[Sudan]]. === Nekdanji uporabniki === * [[Afganistan]], * [[Alžirija]], * [[Azerbajdžan]], * [[Bolgarija]], * [[Češka]], * [[Egipt]], * [[Etiopija]], * [[Gvineja]], * [[Gvineja-Bissau]], * [[Hrvaška]], * [[Indija]], * [[Irak]], * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], * [[Kambodža]], * [[Republika Kongo|Kongo]], * [[Kuba]], * [[Laos]], * [[Libija]], * [[Madagaskar]], * [[Mongolija]], * [[Nigerija]], * [[Poljska]], * [[Romunija]], * [[Slovaška]], * [[Sirija]], * [[Uganda]], * [[Ukrajina]], * [[Vietnam]], * [[Zambija]]. == Bojna uporaba == * [[Vietnamska vojna|Vietnamska vojna 1955-75]] * [[Arabsko-izraelski konflikt|Arabsko-izraelski konflikti 1967-82]] * Indijsko-pakistanska vojna leta 1971 * Libijsko-egipčanska vojna leta 1977 * [[Ogadenska vojna|Ogadenska vojna 1977-78]] * [[Iransko-iraška vojna|Iransko-iraška vojna 1980-88]] * [[slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenska osamosvojitvena vojna 1991]] * [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaška osamosvojitvena vojna 1991-95]] * [[Sirska državljanska vojna|Sirska državljanska vojna 2011]] ==Specifikacije (MiG-21bis)== {{Aircraft specs |ref=Jane's all the world's aircraft, 1992–93<ref name=JAWA92-93>{{navedi knjigo |title=Jane's all the world's aircraft, 1992–93 |url=https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2 |date=1992 |editor1-last=Lambert |editor1-first=Mark |editor2-last=Munson |editor2-first=Kenneth |editor3-last=Taylor |editor3-first=Michael J.H. |publisher=Jane's Information Group |location=Coulson, Surrey, UK |isbn=978-0710609878 |edition=83rd|pages=[https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2/page/214 214]–216}}</ref> |prime units?=met <!-- General characteristics --> |crew=1 |length m=14,7 |length note=brez pitotove cevi |span m=7.154 |span note= |height m=4,1 |height note= |wing area sqm=23 |wing area note= |aspect ratio=<!-- sailplanes --> |airfoil='''root:''' TsAGI S-12 (4.2%); '''tip:''' TsAGI S-12 (5%)<ref name="Selig">{{navedi splet |last1=Lednicer |first1=David |title=The Incomplete Guide to Airfoil Usage |url=https://m-selig.ae.illinois.edu/ads/aircraft.html |website=m-selig.ae.illinois.edu |access-date=16 April 2019}}</ref> |empty weight kg= |empty weight note= |gross weight kg=8725 |gross weight note=with two [[R-3S]] missiles |max takeoff weight kg=8800 |max takeoff weight note=unprepared or metal planking runway ::::{{cvt|9800|kg|0}} paved runway with standard wheels and tyres ::::{{cvt|10400|kg|0}} paved runway with larger wheels and tyres |fuel capacity=2330 litrov notranji rezervoar |more general= <br> '''Load Factor:''' +7G do +0,2G (flame out) |eng1 number=1 |eng1 name=[[Tumanski R-25]] |eng1 type=[[turboreaktivni motor]] z [[Dodatno zgorevanje|forsažom]] |eng1 kn=40,18 |eng1 note=97,4 kN (21,900 lbf) forsaž 2.stopnje max 2 min |eng1 kn-ab=69,58 |max speed kmh=2175 |max speed note= / M2.05 at {{cvt|13000|m|ft}} ::::{{cvt|1300|km/h|mph kn}} / M1.06 at sea level * '''Landing speed:''' {{cvt|250|km/h|mph kn}} |max speed mach=<!-- supersonic aircraft --> |cruise speed kmh= |cruise speed note= |stall speed kmh= |stall speed note= |never exceed speed kmh= |never exceed speed note= |range km=660 |range note=clean at {{cvt|11000|m|0}} ::::{{cvt|604|km|mi nmi}} at {{cvt|11000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles ::::{{cvt|793|km|mi nmi}} at {{cvt|10000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles and {{cvt|800|L|USgal impgal}} [[drop-tank]] |combat range km= |combat range note= |ferry range km= |ferry range note= |endurance=<!-- if range unknown --> |ceiling m=17500 |ceiling note= |g limits=<!-- aerobatic --> |roll rate=<!-- aerobatic --> |climb rate ms= |climb rate note= |time to altitude={{cvt|17000|m|0}} in 8 minutes 30 seconds |wing loading kg/m2= |wing loading note= |fuel consumption kg/km= |power/mass= |thrust/weight= 0.76 |more performance= * '''Take-off run:''' {{cvt|830|m|0}} * '''Landing run with SPS and brake parachute:''' {{cvt|550|m|0}} <!-- Armament --> |guns=1 × internal [[23×115mm|23 mm]] [[Gryazev-Shipunov GSh-23]]L [[autocannon]] with 200 rounds |bombs= 2 × 500 kg (1,100 lb) and 2 × 250 kg bombs |hardpoints=5 (4 underwing + 1 ventral, reserved for fuel droptanks) |hardpoint capacity= |hardpoint rockets=4 × [[S-24 rocket|S-24]] ''or'' 4× [[UB-16 (rocket pod)|UB-16-57]] rocket pods (4×16 57mm rockets) |hardpoint missiles= ;* [[Air-to-air missile]]s: ::* [[K-13 (missile)|K-13]] ::* [[K-5 (missile)|R-55]] ::* [[R-60 (missile)|R-60]] |avionics= |fuel capacity note=zunaji rezervoar 800 litrov}} == Sklici in reference == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mikoyan-Gurevich MiG-21|Mikojan-Gurevič MiG-21}} {{MiG}} {{Reaktivna lovska letala}} {{normativna kontrola}} {{mil-aero-stub}} [[Kategorija:Sovjetska lovska letala]] [[Kategorija:Sovjetski jurišniki]] [[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Lovci druge generacije]] [[Kategorija:Lovci tretje generacije]] [[Kategorija:Lovska letala šestdnevne vojne]] 1dkgxjlbymoj2g5w25bo2ms8skzell0 6682323 6681889 2026-05-28T11:42:06Z Nareto 77605 /* */ 6682323 wikitext text/x-wiki <!-- text begins below this table - scroll down to edit--> {|{{Infobox Aircraft Begin |name= Mig-21 "Fishbed" |image= Razstava Pot v samostojnost 1.JPG |caption= Jugoslovanska verzija MiG-21F-13 [[Park vojaške zgodovine Pivka| Pivka]] }}{{Infobox Aircraft Type |type= [[prestreznik]] |manufacturer= [[Mikojan-Gurevič]] |first flight= 16. junij 1955 |introduction=1959 MiG-21F "Fishbed-B" |retired=1986 Rusija,<br>1990 Nemčija,<br>1991 Irak,<br>1998 Finska,<br>2001 Madžarska,<br>2003 Polska, <br>2005 Češka, <br>2008 Ukrajina,<br>2013 Egipt<br>2015 Vietnam & Bulgarija, <br>2020 Srbija,<br>2023 Romunija,<br>2024 [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba|Hrvaška]],<br>2025 Indija |status=v omejeni uporabi<br><1% letal v uporabi |primary user= [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze]] (zgodovinsko) |more users = [[Jugoslovanske letalske sile]] (zgodovinsko) <br> Indijsko vojno letalstvo <br> Severno Korejsko vojno letalstvo |produced=1959–1985 |number built= 11.496 |developed into=[[Čengdu J-7]] <br> [[Šenjang J-8]] |national origin={{flag|Sovjetska zveza}}|unit cost=MiG-21F-13 "Fishbed-C"<br> $2,92 Milijona 1959<ref>https://militarymachine.com/most-expensive-military-jets/</ref> <br> ($35 Milijonov 2026)}} |} '''[[Mikojan-Gurevič]] MiG-21''' ([[NATO|Natovo]] kodno ime '''»Fishbed«''', kodno ime [[Jugoslovanska ljudska armada|JRV]]: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, [[ruščina|rusko]] Микоян и Гуревич МиГ-21 '''»Balalaika«''') je bilo najbolj razširjeno lahko [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Zvočni zid|nadzvočno]] [[lovec prestreznik|lovsko]] letalo [[Lovec druge generacije|druge generacije]] v 20.&nbsp;stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 [[letalo|letal]] v petnajstih izpeljankah. Testni [[pilot]] Georgij Mosolov je 31. oktobra 1959 s hitrostjo 2,388 km/h (2,25 [[Machovo število|Mach]]; 1,289 vozlov) postavil takratni svetovni hitrostni rekord. Višinski rekord za Mig-21 je Mosolov postavil 28. aprila 1961 z višino 31.714 m (104 048 ft) z uporabo dodatnih potisnih raket U-21. Letalo Mig-21 je prišlo v uporabo leta 1959 kot nadomestek za starejše sovjetske reaktivne lovce [[Lovec prve generacije|prve generacije]]: [[Lavočkin La-15|La-15]], [[Jakovljev Jak-25|Jak-25]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]]. Mig-21 je predstavljal konkurenčno letalo med leti 1961 in 1973, kasneje so ga hitro izpodrilinili naprednejši lovci, ko je postal boj na razdalji izven vidnega dosega neobhodno potreben za preživetje na bojišču. Podobna letala vzhodnega bloka so [[Suhoj Su-9]], [[Suhoj Su-15]], [[Čengdu J-7]], [[Šenjang J-8]], [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]]. Njegovi konkurenti zahodnega bloka so bila [[Machovo število|Mach]] 2 letala: [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]], [[Lockheed F-104 Starfighter]], [[English Electric Lightning]], [[Dassault Mirage III]], [[Dassault Mirage F1]], [[Saab 35 Draken]]. Ura letenja z letalom Mig-21 je ocenjena na okvirno $10.000 brez oborožitvenih sistemov in brez nabavne vrednosti. Naloge letala Mig-21 so v sovjetski zvezi v 1970ih že začela prevzemati zmogljivejša sovjetska letala [[Lovec tretje generacije|tretje generacije]]: [[Mikojan-Gurevič MiG-23|Mig-23]], [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]], [[Suhoj Su-17]]. Mig-21 je postal močno zastarel leta 1976 z predstavitvijo dvomotornih lovcev [[Lovec četrte generacije|četrte generacije]] [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]] z 3 urno avtonomijo, vendar je po sili razmer in zaradi nizke cene ostal v proizvodnji do leta 1985, njegovo kitajsko verzijo [[Čengdu J-7]] so izdelovali celo do leta 2013. Novejši sovjetski lovci četrte generacije v 1980ih: [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]], [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]] in [[Suhoj Su-27|Su-27]] so v celoti nadomestili Mige-21. Ena izmed največjih negativnih lastnosti letala Mig-21 je bila kratka avtonomija leta 30 minut na pram zahodnim letalom, s čimer je za isto zračno moč bilo potrebno trikratno ali štirikratno število letal mig-21 v primerjavi z zahodnimi letali [[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] 1h 45 min ali [[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] 1 h 30 min ali celo [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] 3 ure avtonomije. Mig-21 ni imel možnosti točiti gorivo v zraku, kar je še dodatno omejevalo njegovo uporabo. Pomankanje sposobnosti za boj na razdalji izven vidnega dosega je izrazito omejeval uporabo letal mig-21 po letu 1976. Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva<ref>{{Navedi splet|url=https://forum.dcs.world/uploads/monthly_2020_11/Template1.thumb.jpg.9b4cc99f37b285b72bdb3e3c4792934b.jpg|title=um.dcs.world: MiG-21Bis Fuel Consumption}}</ref>: * 2.400 l/h pri režimu križarjenja 19 kN * 5.400 l/h pri 100% suhem režimu 42 kN * 15.000 l/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje (forsažnem režimu) 65 kN * 19.800 l/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje (čez forsažnem režimu) maksimalno 1 min oz. 2 v vojni (N1=106%) 97,4 kN Notranji rezervoar letala Mig-21bis je imel volumen 2330 litrov lahko pa je nosil še en dodatni zunanji rezervoar volumna 800 litrov, maksimalna količina goriva za pristanek je bila 1300 litrov, če je imelo letalo več goriva pri pristanku je to znatno povečalo pristajalno hitrost in preobrememjevalo podvozje. === Pomanjkljivosti letala === Negativna lastnost miga-21 je da ne prenaša negativnih obremenitev, ker pri +0.2 g obremenitve in manj motor ugasne v 5-15 sekundah odvisno od režima delovanja. Maksimalna dovoljena pozitivna obremenitev je +7 g, v določenih konfiguracijah in z omejitvami pa do +8.5 g. Druga velika pomanjkljivosti so izredno visoke pristajalne hitrosti prvih variant okrog 325-365 km/h in slabe manevrske karakteristike pri nizkih hitrostih, zaradi česar so izgube pilotov bile večje med usposabljanjem kot pa v bojnem delovanju. Za nočno [[formacijsko letenje]] letalo ni primerno, zaradi izredno slabe vidljivosti, saj so pozicijske luči nameščene na dveh tretjinah prednjega roba in pilot ki spremlja letalo ga ne vidi in obstaja velika nevarnost trčenja. {| class="wikitable sortable" |+Primerjalna tabela avtonomije leta z Mig-21bis 1972 !Letalo !Poreklo !Generacija !Uveden !Notranje gorivo !Čas v zraku (bojno) !Bojni radij !Polnjenje v zraku |- |'''MiG-21bis''' |ZSSR |2 |1959 |~2.800 kg |35–45 min |500–700 km |NE |- |[[Suhoj Su-7]] |ZSSR |2 |1959 |~3.000 kg |30–50 min |300–600 km |NE |- |[[North American F-100 Super Sabre|F-100 Super Sabre]] |ZDA |2 |1954 |~3.400 kg |1–1.5 h |500–800 km |DA |- |[[Convair F-102 Delta Dagger|F-102 Delta Dagger]] |ZDA |2 |1956 |~3.200 kg |1–1.5 h |800–1,000 km |DA |- |[[Lockheed F-104 Starfighter|F-104 Starfighter]] |ZDA |2 |1958 |~2.800 kg |45–60 min |400–600 km |DA |- |[[Convair F-106 Delta Dart|F-106 Delta Dart]] |ZDA |2 |1959 |~4.000 kg |~1.5–2 h |1,200 km |DA |- |[[Vought F-8 Crusader|F-8 Crusader]] |ZDA |2 |1957 |~4.900 kg |2–2,5 h |1.300 km |DA |- |[[Dassault Mirage III|Mirage IIIE]] |Francija |2 |1961 |~3.500 kg |1 h 45 min |1.200 km |z nadgradnjo |- |[[Northrop F-5|F-5E Tiger II]] |ZDA |3 |1962 |~2.600 kg |1 h 30 min |1.000 km |NE |- |[[Dassault Mirage F1|Mirage F1]] |Francija |3 |1973 |~4.000 kg |2 h |1000–1.200 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] |ZDA |3 |1960 |~6.300 kg |2,5–3 h |1.200–1.400 km |DA |- |[[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] |ZDA |4 |1974 |~7.300 kg |3–4 h |1.600–1.900 km |DA |- |[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15C Eagle]] |ZDA |4 |1976 |~6.100 kg |2,5–3 h |1.500–1.800 km |DA |- |[[Suhoj Su-27|Sukhoi Su-27]] |ZSSR |4 |1985 |~9.400 kg |2,5–3,5 h |1.500–2.000 km |DA |- |[[Dassault Rafale]] |Francija |4.5 |2001 |~4.700 kg |2–2,5 h |1.500–1.850 km |DA |} === Mig 21 v Jugoslovanski uporabi === Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig-21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev [[North American F-86 Sabre|F-86E Sabre]],130 nočnih lovcev [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] (ki so imeli močnejši [[radar]] in [[Avionika|avioniko]]) in 231 lovskih bombnikov [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], v letih 1962–1991 je v uporabi imelo skupaj 261<ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php/topic,13541.0.html|title=Paluba.info}}</ref> letal Mig-21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29 Fulcrum]] z 16 dostavljenimi v prvi dobavi. Baze z Mig-21 letali so bile: [[Letališče Pulj|Pula LDPL]], [[Letalska baza Batajnica|Batajnica LYBT]], [[Vojaško letališče Željava|Željava LYBI]] in Slatina BKPR. Mig-21 je imel zelo neudobno, slabo opremljeno in nepregledno kabino, zaradi česar so mnogi piloti, ki so pred tem pilotirali ameriške lovce, bolj cenili pregledne starejše Sabre, ki so bili udobni in odlično opremljeni z inštrumenti. Za primerjavo Mig-21 je imel teoretični doseg radarja 20 km, starejši Sabre F-86D 48 km, takratni aktualni konkurent Miga-21 F-4G Phantom II z radarjem AN/APR-38 pa 150 km, sodobni lovci 4.5 generacije imajo [[Radar|radarski]] doseg do 400 km, lovci 5 generacije z [[AN/APG-77]] pa preko 500 km. == Zasnova in razvoj letala == [[File:MiG-21 cockpit.jpg|thumb|MiG-21 cockpit]] [[File:Gsh-6 pilot helmet.JPG|thumb|Germoshelm Gsh-6 čelada za visoko višino nad 12 km oz. 1.6 Mach]] [[File:MiG-21F-13-Fishbed-C.jpg|thumb|MiG-21F-13-Fishbed-C]] [[File:MiG-21 Bulgarian Air Force.jpg|thumb|MiG-21 Bis Bulgaria]] [[File:US Navy 021101-N-1955P-001 An F-14 of Fighter Squadron One Zero Three (VF-103).jpg|thumb|US Navy F-14 in Hrvaški Mig-21]] [[File:Croatian mig.jpg|thumb|Letališče Zagreb]] [[File:MiG-21UMLancerB.jpg|thumb|MiG-21UM Bolgarija]] [[Slika:Mig21bisweb.jpg|thumb|Mig-21bis Fishbed L/N]] [[File:BAM-19a-MiG 21 F-13.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21F-13]] [[File:MIG 21.jpg|thumb|Jugoslovanski Mig-21R]] Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let dvajsetega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]] je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako [[Čengdu J-7|J-7]], leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev. Maksimalna višina na kateri je lahko motor še deloval v horizontalnem letu je bila okoli 19.202 m (63.000 ft). Z normalnim inercijskim letenjem je letalo lahko v idealnih pogojih prišlo na račun vztrajnosti z začetno hitrostjo 1,9 Mach na višino 26.000 m (85.300 ft). == Izpeljanke == ====== '''0. Generacija nič''' (1954-1956) ====== * Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip, 2 proizvedena ====== '''I. Generacija ena''' (1957-1961), 1200 letal ====== * Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije, 3 proizvedeni * MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu, predserijski model, 93 proizvedenih * '''MiG-21F-13''' (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C"; JRV: '''L-12''') - izključno dnevni lovec kratkega dosega, brez radarja, [[Nudelman-Rihter NR-30|30 mm top Nudelman-Rihter NR-30]] 800 m/s, [[Vimpel K-13|K-13 rakete]] 2.5 [[Machovo število|Mach]] z 2 km dosega, UB-16-57 mm lanser z ARS-57 raketami 3 km dosega, motor Tumansky R-11F-300 38.3 kN suh/ 56.4 KN masovno proizvajan, najboljše manevrske lastnosti, 1060 proizvedenih '''Trenažerji''' * MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A"; JRV:NL-12) - šolska izpeljanka; [[NATO]] kodno ime »mongol«, 100 proizvedenih ====== '''II. Generacija dva''' (1961-1966), 3000 letal ====== * MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim [[radar]]jem, 1200 proizvedenih * MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - [[lovec prestreznik]] s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za [[RATO]] enote * MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in [[RATO]] nastavkov * '''MiG-PFM''' (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F"; JRV: '''L-14''') - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS z novim topom 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], Kh-23 Grom zrak-zemlja 10 km dosega, 1400 proizvedenih * MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki ====== '''III. Generacija tri''' (1968-1972), okrog 5000 letal ====== * '''MiG-21M''' (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J"; JRV: '''L-15''') - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA, radar RP-21 teoretičnega dosega 20 km dosega in zaklepanje cilja na 10 km v praksi doseg 13 km in zaklepanje cilja na 7 km, 23 mm [[Grjazev-Šipunov GŠ-23]], 700 proizvedenih [[Slika:RP-21MA_Hu_Szolnok_1.jpg|sličica|RP-21MA dosega 13 km PFM/ L-14]] * MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H"; JRV: L-14I) - taktična izvidniška izpeljanka * MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15M) - močnejši, a lažji motor R-13-30, 2000 proizvedenih * MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF * MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim rezervoarjem za [[gorivo]] in zmožnostjo [[Elektronski protiukrepi|ECM]] * '''MiG-21bis''' (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N"; JRV: '''L-17''') - večnamenski lovec tretje generacije, močnejši Tumanskiy R25-300 40.2 kN suh / 69.6 kN/ 97.1 kN, ILS navigacija, 2200 proizvedenih * MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 [[motor]]jem Proizvodnja vseh verzij Mig-21 zaključena leta 1985, sovjetsko letalstvo gre na Mig-29. '''Izpeljanke''' * [[Čengdu J-7]] - [[Ljudska republika Kitajska]] licenčna izpeljanka, proizvajan do 2013 ====== '''IV. Generacija štiri - retrofit''' (1993-2010), manj kot 400 posodobljenih letal ====== Retrofitirane verzije, obsežne nadgradnje obstoječih letal * MiG-21bis-D (2003) [[Hrvaščina|Hr.]] D = Dorađen - Hrvaška posodobljena izpeljanka z nekaterimi elementi LancerR, Honeywell ILS, VOR, DME, GPS, Rockwell Collins avionika, IFF mode 4, osnovni upgrade podaljšanje življenske dobe, 12 letal posodobljenih * MiG-21 LanceR (1995-2002) - posodobljena izpeljanja (Romunija) radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, flare in chaff dispenserji, LCD zaslon, 110 posodobljenih letal * MiG-21-2000 (1995-97) - posodobljena izpeljanka ([[Izrael]]-[[Romunija]]), radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, Python-4 IR rakete, Derby BVR radarske rakete, INS + GPS, digitalizacija cockpita, najbolj NATO verzija mig-21 z zahodno tehnologijo * MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka ([[Rusija]]), radar Kopyo N010 doseg 40-50 km, R-77 rakete, INS + GPS, delna digitalizacija cockpita z MFD ekranom, zelo velika posdobitev, 125 nadgrajenih letal * MiG-21UPG Bison (1995-2010) - posodbljena izpeljanka (Indija) GPS/GLONASS, INS, Chaff/flare dispenserji, HMS Helmet Mounted Sight, MFD display, HUD dispaly, Kopyo N010 radar, najbolj celovit in operativno preizkušen upgrade, 125 nadgrajenih letal == Uporabniki == === Trenutni uporabniki === Ocenjeno je da je skupno število letal mig-21 v uporabi 89 na svetu ali manj glede na dejasko plovnostno stanje, kar znaša manj kot 1% proizvedenih letal v zgodovini miga-21. * [[Angola]], * [[Jemen]], * [[Mali]], * [[Mozambik|Mozanbik]], * [[Severna Koreja]], * [[Sudan]]. === Nekdanji uporabniki === * [[Afganistan]], * [[Alžirija]], * [[Azerbajdžan]], * [[Bolgarija]], * [[Češka]], * [[Egipt]], * [[Etiopija]], * [[Gvineja]], * [[Gvineja-Bissau]], * [[Hrvaška]], * [[Indija]], * [[Irak]], * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], * [[Kambodža]], * [[Republika Kongo|Kongo]], * [[Kuba]], * [[Laos]], * [[Libija]], * [[Madagaskar]], * [[Mongolija]], * [[Nigerija]], * [[Poljska]], * [[Romunija]], * [[Slovaška]], * [[Sirija]], * [[Uganda]], * [[Ukrajina]], * [[Vietnam]], * [[Zambija]]. == Bojna uporaba == * [[Vietnamska vojna|Vietnamska vojna 1955-75]] * [[Arabsko-izraelski konflikt|Arabsko-izraelski konflikti 1967-82]] * Indijsko-pakistanska vojna leta 1971 * Libijsko-egipčanska vojna leta 1977 * [[Ogadenska vojna|Ogadenska vojna 1977-78]] * [[Iransko-iraška vojna|Iransko-iraška vojna 1980-88]] * [[slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenska osamosvojitvena vojna 1991]] * [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaška osamosvojitvena vojna 1991-95]] * [[Sirska državljanska vojna|Sirska državljanska vojna 2011]] ==Specifikacije (MiG-21bis)== {{Aircraft specs |ref=Jane's all the world's aircraft, 1992–93<ref name=JAWA92-93>{{navedi knjigo |title=Jane's all the world's aircraft, 1992–93 |url=https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2 |date=1992 |editor1-last=Lambert |editor1-first=Mark |editor2-last=Munson |editor2-first=Kenneth |editor3-last=Taylor |editor3-first=Michael J.H. |publisher=Jane's Information Group |location=Coulson, Surrey, UK |isbn=978-0710609878 |edition=83rd|pages=[https://archive.org/details/janesallworldsai0000unse_t4k2/page/214 214]–216}}</ref> |prime units?=met <!-- General characteristics --> |crew=1 |length m=14,7 |length note=brez pitotove cevi |span m=7.154 |span note= |height m=4,1 |height note= |wing area sqm=23 |wing area note= |aspect ratio=<!-- sailplanes --> |airfoil='''root:''' TsAGI S-12 (4.2%); '''tip:''' TsAGI S-12 (5%)<ref name="Selig">{{navedi splet |last1=Lednicer |first1=David |title=The Incomplete Guide to Airfoil Usage |url=https://m-selig.ae.illinois.edu/ads/aircraft.html |website=m-selig.ae.illinois.edu |access-date=16 April 2019}}</ref> |empty weight kg= |empty weight note= |gross weight kg=8725 |gross weight note=with two [[R-3S]] missiles |max takeoff weight kg=8800 |max takeoff weight note=unprepared or metal planking runway ::::{{cvt|9800|kg|0}} paved runway with standard wheels and tyres ::::{{cvt|10400|kg|0}} paved runway with larger wheels and tyres |fuel capacity=2330 litrov notranji rezervoar |more general= <br> '''Load Factor:''' +7G do +0,2G (flame out) |eng1 number=1 |eng1 name=[[Tumanski R-25]] |eng1 type=[[turboreaktivni motor]] z [[Dodatno zgorevanje|forsažom]] |eng1 kn=40,18 |eng1 note=97,4 kN (21,900 lbf) forsaž 2.stopnje max 2 min |eng1 kn-ab=69,58 |max speed kmh=2175 |max speed note= / M2.05 at {{cvt|13000|m|ft}} ::::{{cvt|1300|km/h|mph kn}} / M1.06 at sea level * '''Landing speed:''' {{cvt|250|km/h|mph kn}} |max speed mach=<!-- supersonic aircraft --> |cruise speed kmh= |cruise speed note= |stall speed kmh= |stall speed note= |never exceed speed kmh= |never exceed speed note= |range km=660 |range note=clean at {{cvt|11000|m|0}} ::::{{cvt|604|km|mi nmi}} at {{cvt|11000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles ::::{{cvt|793|km|mi nmi}} at {{cvt|10000|m|0}} with two [[R-3S]] missiles and {{cvt|800|L|USgal impgal}} [[drop-tank]] |combat range km= |combat range note= |ferry range km= |ferry range note= |endurance=<!-- if range unknown --> |ceiling m=17500 |ceiling note= |g limits=<!-- aerobatic --> |roll rate=<!-- aerobatic --> |climb rate ms= |climb rate note= |time to altitude={{cvt|17000|m|0}} in 8 minutes 30 seconds |wing loading kg/m2= |wing loading note= |fuel consumption kg/km= |power/mass= |thrust/weight= 0.76 |more performance= * '''Take-off run:''' {{cvt|830|m|0}} * '''Landing run with SPS and brake parachute:''' {{cvt|550|m|0}} <!-- Armament --> |guns=1 × internal [[23×115mm|23 mm]] [[Gryazev-Shipunov GSh-23]]L [[autocannon]] with 200 rounds |bombs= 2 × 500 kg (1,100 lb) and 2 × 250 kg bombs |hardpoints=5 (4 underwing + 1 ventral, reserved for fuel droptanks) |hardpoint capacity= |hardpoint rockets=4 × [[S-24 rocket|S-24]] ''or'' 4× [[UB-16 (rocket pod)|UB-16-57]] rocket pods (4×16 57mm rockets) |hardpoint missiles= ;* [[Air-to-air missile]]s: ::* [[K-13 (missile)|K-13]] ::* [[K-5 (missile)|R-55]] ::* [[R-60 (missile)|R-60]] |avionics= |fuel capacity note=zunaji rezervoar 800 litrov}} == Sklici in reference == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mikoyan-Gurevich MiG-21|Mikojan-Gurevič MiG-21}} {{MiG}} {{Reaktivna lovska letala}} {{normativna kontrola}} {{mil-aero-stub}} [[Kategorija:Sovjetska lovska letala]] [[Kategorija:Sovjetski jurišniki]] [[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Lovci druge generacije]] [[Kategorija:Lovci tretje generacije]] [[Kategorija:Lovska letala šestdnevne vojne]] qz47950093gx69u0wxpsysnsbba54dw Časovni pas 0 11117 6682123 6245046 2026-05-27T22:26:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682123 wikitext text/x-wiki [[File:World Time Zones Map.png|thumb|400px|Časovni pasovi, oktober 2015]] '''Časovi pasovi''' so deli [[Zemlja|Zemljine]] površine, ki imajo določen isti [[čas]]. Na Zemlji je teoretično 24 pasov, v praksi pa meje ustrezajo mejam administrativnih enot ali geografskim posebnostim v razponu od [[UTC−12:00]] do [[UTC+14:00]], v nekaterih državah je zamik tudi 30 ali 45 min (npr. [[Nepal]]). [[Slovenija]] je v pasu [[UTC+01:00]] ([[Srednjeevropski čas]]), ki je točen vzdolž 15. [[poldnevnik]]a, kar poteka skoraj natančno čez sredino države, s [[poletni čas|poletnim časom]] [[UTC+02:00]]. == Zgodovina == Pred uvedbo časovnih pasov so ljudje sledili lokalnemu ali krajevnemu času, prilagojenemu na poldan, ko [[sonce]] doseže najvišjo točko. Kraji na istem [[poldnevnik]]u so tako sledili istemu času. Britanski mornarji so za določanje [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], torej poldnevnika, na katerem se nahajajo, lokalni čas primerjali s časom na mestu [[Kraljevi observatorij Greenwich|Kraljevega observatorija v Greenwichu]]. Ta čas, [[greenwiški srednji čas]] (GMT, angl. ''Greenwich mean time''), je bil v uporabi od leta 1675 do uvedbe [[Univerzalni koordinirani čas|univerzalnega koordiniranega časa]] (UTC, angl. ''universal coordinated time'') leta 1961. S praktičnega vidika sta GMT in UTC enaka, glavna razlika je, da se UTC meri in usklajuje z uporabo atomske ure in moderne definicije [[sekunda|sekunde]]. [[Image:Exchangeclock.JPG|thumb|right|Ura v [[Bristol]]u z dvema minutnima kazalcema za GMT in lokalni čas.]] === Železniški čas === V času [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] sta [[telegraf]] in [[železnica]] med seboj povezala oddaljene kraje, kar je povzročilo težave zaradi različnih lokalnih časov. Razlika med [[New York]]om in [[Boston]]om je 8 min, med [[London]]om in [[Bristol]]om 10 min. Za uskladitev voznih redov je železniška družba Great Western Railway novembra 1840 začela uporabljati GMT, tako imenovani železniški čas (angl. railway time). S 1. decembrom 1847 je isti čas začel veljati v celotnem britanskem železniškem omrežju. Usklajenost so zagotavljali s prenosnimi [[kronometer|kronometri]], od leta 1852 pa so preko telegrafa čas začeli sporočati neposredno iz Greenwicha. Železniškemu času se je pridružila večina krajev, uradno pa je GMT postal čas Velike Britanije 2. avgusta 1880. Iz prehodnega obdobja izvirajo ure z dvema minutnima kazalcema, za lokalni in GMT čas.<ref>{{navedi splet|url=http://wwp.greenwichmeantime.com/info/bristol-time.htm |title=Bristol Time |publisher=Wwp.greenwichmeantime.com |date= |accessdate=2014-02-01}}</ref> Na podoben način so enoten čas uvedli na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] leta 1868 (GMT+11:30)<ref>{{navedi splet|title=Our Time. How we got it. New Zealand's Method. A Lead to the World.|url=http://paperspast.natlib.govt.nz/cgi-bin/paperspast?a=d&cl=search&d=EP19290408.2.88&srpos=2|work=Papaerspast|publisher=Evening Post|accessdate=2014-02-01|archivedate=8 April 1929|page=10}}</ref>, medtem ko v [[ZDA]] zaradi velikosti države uvedba enega časa ni bila praktična. Sprva so železniške družbe sledile različnim časom, dokler niso 18. novembra 1883 večje družbe uvedle štiri časovne pasove, z mejami na pomembnih stičiščih železniških prog, ki se jim je kmalu prilagodila večina mest.<ref>{{navedi splet |url=http://historymatters.gmu.edu/d/5748 |title=Historymatters.gmu.edu |publisher=Historymatters.gmu.edu |date= |accessdate=2014-02-01 |archive-date=2012-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120404083446/http://historymatters.gmu.edu/d/5748 |url-status=dead }}</ref> Uradne časovne pasove so uvedli šele leta 1918. === 24 časovnih pasov === Italijanski matematik Quirico Filopanti je predlagal razdelitev sveta na časovne pasove leta 1858 v knjigi ''Miranda'', vendar je bila ta ideja povsem spregledana in ni vplivala na kasnejšo uvedbo pasov. Zato danes za pobudnika velja kanadski železniški inženir in izumitelj Sir Sandford Fleming, ki je predlagal sistem 24-ih pasov leta 1876, leta 1879 pa je predlagal za datumsko mejo greenwiški antimeridian, torej 180. poldnevnik, ki seka [[Tihi ocean]].<ref>Clark Blaise, ''Time Lord: Sir Sandford Fleming and the creation of standard time'' (New York, First Vintage Books: 2000) pp.81-82</ref> Na mednarodni konferenci 1884 so potrdili, da se univerzalni dan začne opolnoči v Greenwichu, odmik od GMT pa so prepustili posameznim državam.<ref>International Conference Held at Washington for the Purpose of Fixing a Prime Meridian and a Universal Day. October, 1884. [http://www.gutenberg.org/files/17759/17759-h/17759-h.htm Protocols of the Proceedings]</ref> Standardne odmike od GMT (na uro, pol ure ali manj) so sčasoma uvedle vse države, nazadnje Nepal 1986. === Slovenija === Prvi enotni železniški čas v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski monarhiji]] je bil [[Praga|praški]] čas, vendar so različne železnice kasneje uporabljale različne čase. Praški čas je le za pol stopinje ali manj kot dve minuti odstopal od srednjeevropskega (15. poldnevnik). Prehod na srednjeevropski čas je bil postopen, v Ogrskem delu leta 1890, Češka 1891 in celotna monarhija vključno s Slovenijo 1893 (hkrati z Nemčijo in Italijo). Poletni čas (GMT+2) smo dobili v času [[SFRJ|Jugoslavije]] leta 1983.<ref>[http://www.nacional.hr/clanak/44058/ljetno-racunanje-vremena-kroz-povijest-20-stoljeca Ljetno računanje vremena kroz povijest 20. stoljeća] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140218215216/http://www.nacional.hr/clanak/44058/ljetno-racunanje-vremena-kroz-povijest-20-stoljeca |date=2014-02-18 }} Nacional, 28. marec 2008</ref> Trenutno vse države [[EU|Evropske unije]] uporabljajo poletni čas, na katerega prehajajo hkrati, v skladu z direktivo 2000/84/EC.<ref>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32000L0084:en:NOT 2000/84/EC] EUR-Lex</ref> == Primeri spreminjanja časovnih pasov == === Francija === Francija je uvedla enoten pariški čas leta 1891 in prešla na greenwiški čas leta 1911 (GMT+0), s poletnim časom GMT+1 od leta 1916. Ko je poleti 1940 Nemčija med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] zasedla večino zahodne Evrope, so države [[Beneluks]]a in zasedena Francija prešle na nemški, torej poletni srednjeevropski čas GMT+2, medtem ko je nezasedena [[Vichyjska Francija]] ostala na poletnem GMT+1, dokler se naslednje leto ni uskladila s srednjeevropskim časom. Ob osvoboditvi Francije poleti 1944 so čas uskladili z Veliko Britanijo, ki pa je takrat preiskušala t. i. dvojni poletni čas GMT+2 (angl. British ''double summer time''), zaradi česar je bil njihov čas pravzaprav v skladu s srednjeevropskim. Velika Britanija je jeseni 1945 prešla nazaj na GMT+0 (poletni GMT+1), medtem ko je Francija ostala na GMT+1<ref name=Poulle>{{cite journal|last=Poulle|first=Yvonne|title=La France a l'heure allemande|journal=Bibliotheque de l'école des chartes|year=1999|volume=157|issue=2|pages=493–502|url=http://www.persee.fr/articleAsPDF/bec_0373-6237_1999_num_157_2_450989/article_bec_0373-6237_1999_num_157_2_450989.pdf|accessdate=2. februar 2014|archive-date=2015-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150904024453/http://www.persee.fr/articleAsPDF/bec_0373-6237_1999_num_157_2_450989/article_bec_0373-6237_1999_num_157_2_450989.pdf|url-status=dead}}</ref> (brez poletnega časa, ki pa je bil ponovno uveden leta 1976).<ref>{{navedi splet|last=Thorsen|first=Steffen|title=France and Spain kicks into "Double Summer Time"|url=http://www.timeanddate.com/news/time/france-spain-summer-time.html|publisher=Time and Date.com|accessdate=2. februar 2014}}</ref> [[File:Map_of_Russia_-_Time_Zones_(October_2014).svg|thumb|right|300px|Ruski časovni pasovi od oktobra 2014.]] === Rusija === Ruski imperij, Sovjetska zveza in Rusija so večkrat spreminjale meje časovnih pasov in prehajanje na poletni čas. Z resolucijo iz leta 1992 je bila država razdeljena na 11 časovnih pasov, s številnimi manjšimi spremembami v naslednjih letih.<ref>Sklep Vlade Ruske federacije #23 z dne 8. januarja 1992</ref> Po predlogu predsednika [[Dimitrij Medvedjev|Dimitrija Medvedjeva]] 2009 o zmanjšanju števila pasov,<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8357630.stm Changing times in Russia] BBC, pridobljeno 2. februarja 2014</ref> sta bila dva pasova ukinjena leta 2010, znekaj spremembami v jeseni 2011.<ref>[http://www.rg.ru/2011/09/06/chas-zona-dok.html Sklep Vlade Ruske federacije #725, 31. avgust 2011]</ref> Zadnje spremembe iz oktobra 2014 so večino časovnih pasov prestavile za eno uro nazaj, število pasov se je povečalo, [[Krim, Ukrajina|Krim]] je začel slediti moskovskemu času [[UTC+03:00]].<ref>{{Navedi splet |url=http://sputniknews.com/voiceofrussia/news/2014_03_29/Crimea-switches-to-Moscow-time-0223/ |title=Crimea switches to Moscow time, The voice of Russia, pridobljeno 7. decembra 2014 |accessdate=2014-12-07 |archive-date=2014-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141213213803/http://sputniknews.com/voiceofrussia/news/2014_03_29/Crimea-switches-to-Moscow-time-0223/ |url-status=dead }}</ref> Danes se Rusija razteza čez 11 časovnih pasov, od [[UTC+02:00]] do [[UTC+12:00]] (ni prehoda na poletni čas).<ref>[http://www.worldtimezone.com/dst_news/dst_news_russia66.html Vladimir Putin signed the Federal Law "On Amendments to the Federal Law "On the calculation of time"", World Time Zone, 22.7.2014]</ref> === Pacifiške otoške države === [[Datumska meja]] po 180. poldnevniku preseka več tihomorskih otoških držav, ki so večkrat spreminjale svoj uradni čas, da bi se uskladile s sosednjimi državami in z glavnimi trgovinskimi partnerkami (zlasti z [[ZDA]] in [[Avstralija|Avstralijo]]). [[Samoa]] je do leta 2011 sledila času [[UTC-11:00]] (poletni čas [[UTC-10:00]]), v skladu s sosednjo [[Ameriška Samoa|Ameriško Samoo]]. Nato pa je četrtku, 29. decembra 2011 sledila sobota, 31. december, ko je Samoa prešla na drugo stran datumske meje v časovni pas [[UTC+13:00]] (poletni [[UTC+14:00]]), da bi se bolj prilagodila delovnemu času v Avstraliji in daljnem vzhodu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.heraldsun.com.au/news/breaking-news/samoa-to-move-the-international-dateline/story-e6frf7jx-1226051660380|title=Samoa to move the International Dateline|publisher=Herald Sun|accessdate=2. februar 2014|archive-date=2016-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160706170552/http://www.heraldsun.com.au/news/breaking-news/samoa-to-move-the-international-dateline/story-e6frf7jx-1226051660380|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.metro.co.uk/news/862729-samoa-to-change-time-zones-and-move-forward-by-a-day|title=Samoa to change time zones and move forward by a day|publisher=Metro|accessdate=2. februar 2014|archive-date=2011-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110906164240/http://www.metro.co.uk/news/862729-samoa-to-change-time-zones-and-move-forward-by-a-day|url-status=dead}}</ref> Državo [[Kiribati]] sestavljajo naseljeni otoki na obeh straneh datumske meje. Uradne ure na obeh straneh so se ujemale le štiri dni na teden, ko vsaj v enem delu države ni bilo sobote ali nedelje. Zato so leta 1995 vzhodne otoke prestavili v časovna pasova [[UTC+13:00]] in [[UTC+14:00]]. Novo leto se začne najprej prav v slednjem časovnem pasu, kar se je promoviralo v turistične namene zlasti ob prehodu v leto 2000.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.staff.science.uu.nl/~gent0113/idl/idl_kiribati.htm |title=The Kiribati Adjustment of 1994/95 |accessdate=2014-02-02 |archive-date=2016-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160105085936/http://www.staff.science.uu.nl/~gent0113/idl/idl_kiribati.htm |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.trussel.com/kir/dateline.htm Date Line Politics] Honolulu magazine, avgust 1999, p. 20</ref> == Zanimivosti == * Izven teritorialnih voda velja navtični ali pomorski čas, ki se prestavi za eno uro vsakih 15 stopinj zemljepisne dolžine. * Kitajska je največja država, ki uporablja en čas v vsej državi ([[UTC+08:00]]), pred letom 1949 je bila razdeljena na pet pasov. Zaradi tega je treba ob prehodu meje z [[Afganistan]]om ([[UTC+04:30]]) premakniti uro za 3 ure in pol. * Raziskovalne postaje na [[Antarktika|Antarktiki]] večinoma sledijo času najbližje oskrbovalne baze. Tako [[postaja Amundsen-Scott]] na [[južni tečaj|južnem tečaju]] uporablja novozelandski čas ([[UTC+12:00]], med južnim poletjem pa [[UTC+13:00]]). * Majhen del Avstralije sledi neuradnemu času [[UTC+08:45]]. Teritorij je velik 35000&nbsp;km<sup>2</sup>, vendar na njem živi le kakih 200 ljudi. * [[Mednarodna vesoljska postaja]] sledi času [[UTC±00:00]] ne glede na to, kje v orbiti se nahaja.<ref>[http://spaceflight.nasa.gov/station/crew/exp7/luletters/lu_letter9.html Day in the Life] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120901183936/http://spaceflight.nasa.gov/station/crew/exp7/luletters/lu_letter9.html |date=2012-09-01 }} Human Space Flight, NASA</ref> == Države po časovnih pasovih in poletnem času == {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto" |- ! style="background:#ffdead;width:80px" | Časovni pas ! Države ali območja v posameznem časovnem pasu ! Države ali območja v posameznem časovnem pasu, ki uporabljajo tudi poletni čas |- | [[UTC−12:00]] | [[Bakerjev otok]], [[Howlandov otok]] (oba nenaseljena) | |- | [[UTC−11:00]] | [[Ameriška Samoa]], [[Niue]] | |- | [[UTC−10:00]] |[[Cookovi otoki]], [[Francoska Polinezija]] ([[Tahiti]]), [[ZDA]] ([[Havaji]]) | ZDA ([[Aleuti]]) |- | [[UTC−09:30]] | Francoska Polinezija (manjši del) | |- | [[UTC−09:00]] | Francoska Polinezija (manjši del) | ZDA ([[Aljaska]], razen Aleutov) |- | [[UTC−08:00]] |[[Pitcairnovi otoki]] | [[Kanada]] ([[Britanska Kolumbija]] – večji del, [[Jukon]]), [[Mehika]] ([[Baja California]]), ZDA ([[Kalifornija]], [[Nevada]] – večji del, [[Oregon]] – večji del, [[Washington (zvezna država)|Washington]]) |- | [[UTC−07:00]] | Kanada (Britanska Kolumbija – manjši del), Mehika ([[Sonora]]), ZDA ([[Arizona]], razen Navajev) | Kanada ([[Alberta]], Severozahodni teritoriji, Nunavut – zahodno od 102°Z), Mehika ([[Chihuahua]]), ZDA ([[Kolorado]], [[Idaho]] – večji del, [[Montana]], [[Nova Mehika]], [[Utah]], [[Wyoming]]) |- | [[UTC−06:00]] |[[Belize]], [[Ekvador]] ([[Galapaški otoki]]), [[Gvatemala]], [[Honduras]], Kanada ([[Saskatchewan]] – večji del), [[Kostarika]], [[Nikaragva]], [[Salvador]] |[[Čile]] ([[Velikonočni otok]]), Kanada ([[Manitoba]]), Mehika (večina države), ZDA ([[Alabama]], [[Arkansas]], [[Illinois]], [[Iowa]], [[Južna Dakota]] – večji del, [[Kansas]] – večji del, [[Louisiana]], [[Minnesota]], [[Misisipi (zvezna država)|Mississippi]], [[Missouri]], [[Nebraska]] – večji del, [[Oklahoma]], [[Severna Dakota]] – večji del, [[Tennessee]] – večji del, [[Teksas]] – večji del, [[Wisconsin]]) |- | [[UTC−05:00]] |[[Brazilija]] (Acre), Ekvador (razen Galapaških otokov), [[Jamajka]], [[Kajmanji otoki]], [[Kolumbija]], Mehika ([[Quintana Roo]]), [[Panama]], [[Peru]] |[[Bahami]], [[Haiti]], Kanada ([[Ontario]] – večji del, [[Quebec]] – večji del), [[Kuba]], ZDA ([[Connecticut]], [[Delaware]], [[Florida]] – večji del, [[Georgia]], [[Indiana]] – večji del, [[Južna Karolina]], [[Kentucky]] – večji del, [[Maine]], [[Maryland]], [[Massachusetts]], [[Michigan]] – večji del, [[New Hampshire]], [[New Jersey]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Ohio]], [[Pensilvanija]], [[Rhode Island]], [[Severna Karolina]], [[Vermont]], [[Virginija]], [[Washington, D.C.|Washington D.C.]], [[Zahodna Virginija]]) |- | [[UTC−04:00]] |[[Angvila]], [[Antigva in Barbuda]], [[Aruba]], [[Barbados]], [[Bolivija]], [[Brazilija]] (del države), [[Britanski Deviški otoki]], [[Curaçao]], [[Čile]], [[Deviški otoki Združenih držav]], [[Dominika]], [[Dominikanska republika]], [[Grenada]], [[Gvadelup]], [[Gvajana]], Kanada ([[Nova Škotska]]), [[Nizozemska|Karibska Nizozemska]], [[Martinik]], [[Monserat]], [[Otoki Turks in Caicos]], [[Portoriko]], [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]], [[Sveti Bartolomej (otok)|Sveti Bartolomej]], [[Sveti Krištof in Nevis]], [[Sveti Martin (otok)|Sveti Martin]], [[Sveti Vincencij in Grenadine]], [[Trinidad in Tobago]], [[Venezuela]] |Čile (večji del), Kanada ([[Nova Fundlandija in Labrador]] – del Labradorja, [[Nova Škotska]], [[Novi Brunswick]], [[Otok princa Edvarda]]), [[Paragvaj]] |- | [[UTC−03:30]] | | Kanada ([[Nova Fundlandija in Labrador]] – Nova Fundlandija in del Labradorja) |- | [[UTC−03:00]] |[[Argentina]], Brazilija (večji del), Čile (Magallanes), [[Falklandski otoki]], [[Francoska Gvajana]], [[Surinam]], [[Urugvaj]] |[[Grenlandija]] – večji del, [[Saint Pierre in Miquelon]] |- | [[UTC−02:00]] | Brazilija (otočje [[Fernando de Noronha]]), [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] | |- | [[UTC−01:00]] |[[Zelenortski otoki]] | Portugalska ([[Azori]]), Grenlandija ([[Ittoqqortoormiit]]) |- | [[UTC±00:00]] |[[Burkina Faso]], [[Gambija]], [[Gana]], [[Gvineja]], [[Gvineja Bissau]], [[Islandija]], [[Liberija]], [[Mali]], [[Mavretanija]], [[Senegal]], [[Sierra Leone]], [[Slonokoščena obala]], [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]], [[Sveti Tomaž in Princ]], [[Togo]] |[[Ferski otoki]], [[Guernsey]], [[Irska]], [[Jersey]], [[otok Man]], [[Portugalska]], Španija ([[Kanarski otoki]]), [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |- | [[UTC+01:00]] | [[Alžirija]], [[Angola]], [[Benin]], [[Demokratična republika Kongo]] (zahod), [[Ekvatorialna Gvineja]], [[Gabon]], [[Kamerun]], [[Zahodni Kongo|Kongo]], [[Maroko]], [[Niger]], [[Nigerija]], [[Srednjeafriška republika]], [[Tunizija]], [[Zahodna Sahara]] | [[Albanija]], [[Andora]], [[Avstrija]], [[Belgija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Češka]], [[Črna gora]], [[Danska]], [[Francija]] (evropski del), [[Gibraltar]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Lihtenštajn]], [[Luksemburg]], [[Madžarska]], [[Malta]], [[Monako]], [[Nemčija]], [[Nizozemska]] (evropski del), [[Norveška]], [[Poljska]], [[San Marino]], [[Severna Makedonija]], [[Srbija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], [[Španija]], [[Švedska]], [[Švica]], [[Vatikan]] |- | [[UTC+02:00]] |[[Bocvana]], [[Burundi]], Demokratična republika Kongo (vzhod), [[Egipt]], [[Esvatini]], [[Lesoto]], [[Libija]], [[Malavi]], [[Mozambik]], [[Namibija]], [[Republika Južna Afrika]], [[Ruanda]], [[Rusija]] (Kaliningrajski čas), [[Sudan]], [[Zambija]], [[Zimbabve]] |[[Alandski otoki]], [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Estonija]], [[Finska]], [[Grčija]], [[Izrael]], [[Jordanija]], [[Latvija]], [[Libanon]], [[Litva]], [[Moldavija]], [[Država Palestina|Palestina]], [[Romunija]], [[Sirija]], [[Ukrajina]] |- | [[UTC+03:00]] |[[Bahrajn]], [[Belorusija]], [[Džibuti]], [[Eritreja]], [[Etiopija]], [[Irak]], [[Jemen]], [[Južni Sudan]], [[Katar]], [[Kenija]], [[Komori]], [[Kuvajt]], [[Madagaskar]], [[Mayotte]], Rusija (Moskovski čas), [[Saudova Arabija]], [[Somalija]], [[Tanzanija]], [[Turčija]], [[Uganda]] | |- | [[UTC+03:30]] | | [[Iran]] |- | [[UTC+04:00]] | [[Armenija]], [[Azerbajdžan]], [[Gruzija]], [[Mavricij]], [[Oman]], [[Reunion]], Rusija (Samarski čas), [[Sejšeli]], [[Združeni arabski emirati]] | |- | [[UTC+04:30]] | [[Afganistan]] | |- | [[UTC+05:00]] | [[Kazahstan]] (zahod), [[Maldivi]], [[Pakistan]], Rusija (Jekaterinburški čas), [[Tadžikistan]], [[Turkmenistan]], [[Uzbekistan]] | |- | [[UTC+05:30]] | [[Indija]], [[Šrilanka]] | |- | [[UTC+05:45]] | [[Nepal]] | |- | [[UTC+06:00]] |[[Bangladeš]], [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu]], [[Butan (država)|Butan]], Kazahstan (vzhod), [[Kirgizistan]], Rusija (Omski čas) | |- | [[UTC+06:30]] | [[Kokosovi otoki]], [[Mjanmar]] | |- | [[UTC+07:00]] |[[Božični otok]], [[Indonezija]] (del), [[Kambodža]], [[Laos]], [[Mongolija]] (zahod), Rusija (Krasnojarski čas), [[Tajska]], [[Vietnam]] | |- | [[UTC+08:00]] |[[Avstralija]] ([[Zahodna Avstralija]]), [[Brunej]], [[Filipini]], [[Hong Kong]], Indonezija (del), [[Kitajska]], [[Macau]], [[Malezija]], [[Mongolija]] (večji del), Rusija (Irkutski čas), [[Singapur]], [[Tajvan]] | |- | [[UTC+08:45]] | Avstralija (Eucla) |- | [[UTC+09:00]] | Indonezija (del), [[Japonska]], [[Južna Koreja]], [[Palav]], Rusija (Jakutski čas), [[Severna Koreja]], [[Vzhodni Timor]] | |- | [[UTC+09:30]] | Avstralija ([[Severni teritorij]]) | Avstralija ([[Južna Avstralija]]) |- | [[UTC+10:00]] | Avstralija ([[Queensland]]), [[Mikronezija]] (del), [[Papua Nova Gvineja]], Rusija (Vladivostoški čas) | Avstralija (del) |- | [[UTC+10:30]] | | Avstralija ([[Otok Lord Howe]]) |- | [[UTC+11:00]] | Mikronezija (del), [[Nova Kaledonija]], Rusija (Magadanski čas), [[Salomonovi otoki]], [[Vanuatu]] | |- | [[UTC+12:00]] | [[Kiribati]] ([[Gilbertovi otoki]]), [[Marshallovi otoki]], [[Nauru]], Rusija (Kamčatski čas), [[Tuvalu]], [[Wallis in Futuna]] |[[Fidži]], [[Nova Zelandija]] (večji del) |- | [[UTC+12:45]] | | Nova Zelandija ([[Chathamski otoki]]) |- | [[UTC+13:00]] | Kiribati ([[Feniksovi otoki]]), [[Tokelav]], [[Tonga]] | [[Samoa]] |- | [[UTC+14:00]] | Kiribati ([[Ekvatorski otoki]]) | |} == Glej tudi == * [[poletni čas]] == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.itu.int/dms_pub/itu-t/opb/sp/T-SP-LT.1-2013-OAS-PDF-E.pdf LEGAL TIME 2013] * [http://zeitzonen.net/html/geschichte.html Zeitzonen Geschichte] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160213103146/http://zeitzonen.net/html/geschichte.html |date=2016-02-13 }} {{Timezones}} {{Zemlja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Čas|Pasovi]] [[Kategorija:Časovni pasovi|*]] 79635dzowfrznfaiciyz4vy7mez0ag8 Avtomobil 0 11859 6681930 6681150 2026-05-27T14:30:44Z Nareto 77605 /* Avtomatski menjalniki */ 6681930 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva |Največja kompleksnost, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A4 45 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S4, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+Stopnje avtonomne vožnje (SAE) !'''Stopnja''' !'''Ime stopnje''' !'''Opis''' !'''Tipični asistenčni sistemi''' |- |'''0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. |ACC + LKA, Traffic Jam Assist, Tesla Autopilot, BMW Driving Assistant Pro BMW Highway Assistant |- |'''3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Avto vozi sam v določenih pogojih. Voznik ne gleda ceste stalno, mora pa prevzeti nadzor na zahtevo. <u>Uvede se delna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Traffic Jam Pilot , avtomatsko prehitevanje, Mercedes Drive Pilot 95, BMW Personal Pilot L3 |- |'''4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Robotaxi (Waymo), avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne, zimske) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, dodatne luči, izpušni lonec, sprememba barve vozila) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija in Švica ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobilo bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija in Baltske države. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Hibridni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} 0kgoc3v4ue3z6q4rw6mklhvgtqo020n Miran Stanovnik 0 14894 6682178 6557140 2026-05-28T06:54:02Z Erardo Galbi 166658 6682178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Miran Stanovnik |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Stotnik (Slovenska vojska)|Stotnik]] |unit= |commands=[[Športna enota Slovenske vojske]] |battles= |awards= |relations= |laterwork=[[motorist]] }} '''Miran Stanovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]], [[enduro]] [[motocilkel|motorist]] in [[politik]], * [[1. avgust]] [[1964]], [[Ljubljana]]. Do leta 2014 je bil Stanovnik kot stotnik poveljnik [[Športna enota SV|športne enote SV]]. V [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|mandatu 2014–2018]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018–2022]] in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022–2026]] je župan [[Občina Log - Dragomer|Občine Log - Dragomer]]. Stanovnik je reden udeleženec najtežje avtomobilistične in motoristične preizkušnje na svetu: [[Reli Pariz - Dakar]]. Leta 2016 je vodil [[Resničnostna oddaja|resničnostno televizijsko oddajo]] [[Survivor Slovenija: Filipini]]. == Zunanje povezave == {{portal|Vojaštvo}} {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * [http://www.motosvet.com/miran-stanovnik-na-dakar-2009.html Miran Stanovnik - Članek 1 - Dakar 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224031430/http://www.motosvet.com/miran-stanovnik-na-dakar-2009.html |date=2008-12-24 }} * [http://www.dakar.com/ Dakar 2009] * http://www.goriup.com/potopisi/Dubai_04/slike/miran.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041226165800/http://goriup.com/potopisi/Dubai_04/slike/miran.htm |date=2004-12-26 }} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{škrbina o dirkaču}} {{DEFAULTSORT:Stanovnik, Miran}} [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Slovenski dirkači]] [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Log - Dragomer]] 5a35505t3snqbo005ici3pisjsen0da Zvezni preiskovalni urad 0 15381 6681953 6357088 2026-05-27T15:03:04Z ~2026-31671-02 260639 Odprava nepravilnega sklanjanja. 6681953 wikitext text/x-wiki {{Infobox Government agency | agency_name = Zvezni preiskovalni urad | motto = | nativename_a = | nativename_r = | logo = Flag of the Federal Bureau of Investigation.svg | logo_width = 200px | logo_caption = Zastava Zveznega preiskovalnega urada | seal = Seal of the Federal Bureau of Investigation.svg | seal_width = 200px | seal_caption = Pečat Zveznega preiskovalnega urada | formed = 26. julij 1908 (Lea datum roj) | preceding1 = | preceding2 = | dissolved = | superseding = | jurisdiction = | headquarters = Zgradba J. Edgar Hoover<br/> Washington D.C., ZDA | coordinates = {{koord novi|38.8952|-77.0251|region:US_type:landmark|display=inline,title}} | employees = 35.902 (22. avgust 2013) | budget = 8.1 milijard $ by Lea | minister2_name = | minister2_pfo = | chief1_name = Christopher A. Wray | chief1_position = direktor | chief2_name = Paul Abbate | chief2_position = namestnik direktorja | parent_agency = Ministrstvo za pravosodje ZDA | child1_agency = | child2_agency = | website = {{URL|http://www.FBI.gov/|www.FBI.gov}} | footnotes = }} '''Zvezni preiskovalni urad''' ([[angleščina|angleško]] '''Federal Bureau of Investigation''', '''FBI''') je [[zveza|zvezna]] varnostno-[[policija|policijska]] [[organizacija]], ki preiskuje zvezne [[zločin]]e na teritoriju [[Združene države Amerike|ZDA]]. The Federal Bureau of Investigaton ali FBI je bil ustanovljen leta 1908. V dvajsetih in tridesetih letih so se agentje FBI bojevali proti Al Caponeju ter drugim bogatim in vplivnim gangsterjem. Danes FBI raziskuje prekrške zveznih zakonov, ugrabitve, bančne rope, vohunjenje in organizirane zločine. == Zunanje povezave == * [http://www.fbi.gov/ Uradna stran] * [http://www.aarclibrary.org/publib/church/reports/vol6/contents.htm Church Committee Report], Vol. 6, "Federal Bureau of Investigation." 1975 congressional inquiry into American intelligence operations. * [http://www.fbi.gov/foia/ FBI Disclosures under Freedom of Information Act] * [http://www.fbijobs.gov/ Official FBI Recruiting] * [http://www.fas.org/irp/agency/doj/fbi/index.html Federal Bureau of Investigation at FAS.org] * [http://www.zpub.com/notes/znote-fbi.html The FBI ...Past, Present & Future] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101225142530/http://www.zpub.com/notes/znote-fbi.html |date=2010-12-25 }} * [http://vault.fbi.gov/ The Vault], FBI electronic reading room (launched April 2011), contains over 3000 documents {{VAROBV_ZDA}} {{normativna kontrola}} {{police-stub}} [[Kategorija:Varnostno-obveščevalne službe Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1908]] d4mrykf96a9ha5nl4im7bhgu9nsa7hk Arthur Ashe 0 15551 6682295 6565426 2026-05-28T10:10:44Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke President_Ronald_Reagan_shaking_hands_with_Arthur_Ashe.jpg z [[c:File:President_Ronald_Reagan_Shaking_Hands_with_Arthur_Ashe_at_a_White_House_Blue_Room_Event_for_The_United_States_Davis_Cup_Tennis_Team_-_DPLA_-_964 6682295 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tenisač |name = Arthur Ashe |image= |caption = |country = {{USA}} |residence = [[Richmond, Virginija|Richmond]], [[Virginija]], [[ZDA]] |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |height = 185 cm |turnedpro = 1969 |retired = 1980 |plays = desničar (enoročni backhand) |careerprizemoney = 1.584.909 $ |tennishofyear = 1985 |tennishofid = arthur-ashe |singlesrecord = 818–260 |singlestitles = 33 |highestsinglesranking = Št. '''1''' (1969) |AustralianOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 1970 - moški posamično|1970]]) |FrenchOpenresult = ČF ([[Odprto prvenstvo Francije 1970 - moški posamično|1970]], [[Odprto prvenstvo Francije 1971 - moški posamično|1971]]) |Wimbledonresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Anglije 1975 - moški posamično|1975]]) |USOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 1968 - moški posamično|1968]]) |doublesrecord = 323–176 |doublestitles = 18 |highestdoublesranking = Št. 15 (30. avgust 1977) | grandslamsdoublesresults =yes | AustralianOpenDoublesresult = '''Z''' (1977) | FrenchOpenDoublesresult = '''Z''' (1971) | WimbledonDoublesresult = F (1971) | USOpenDoublesresult = F (1968) }} '''Arthur Ashe''', [[Američani|ameriški]] [[tenisač]], * [[10. julij]] [[1943]], [[Richmond, Virginija|Richmond]], [[Virginija]], [[Združene države Amerike]], † [[6. februar]] [[1993]], [[New York]]. == Življenjepis == Ashe je začel igrati tenis v Brookfieldovem parku v [[Richmond, Virginija|Richmond]]u, ko mu je bilo sedem let. Vodja parka je bil navdušen nad njegovo voljo in teniškim talentom. Pomagal mu je ter mu zagotovil mesto pri odličnem trenerju [[Walter Johnson|Walterju Johnsonu]]. Arthur je pri njem prebil vse poletje. Po treh letih trdega treniranja je Johnson postal [[mentor]] desetletnega Arthurja Asha in začela sta trenerati zelo resno, da bi mladenič postal tenisač svetovnega formata. Leta 1957 je Ashe osvojil svoj prvi velik turnir in tako postal prvi [[Afroameričani|Afroameričan]], ki je osvojil Marylandsko tekmovanje za dečke. Ko je zaključil srednjo šolo, so mu ponudili teniško [[štipendija|štipendijo]] na eni najprestižnejših univerz v ZDA, [[UCLA]]. Njegov talent se je pokazal tudi na mednarodni ravni, s svojo študentsko ekipo so postali tudi prvaki. Leto pozneje pa je doštudiral in napravil [[doktorat]] iz [[ekonomija|ekonomije]]. Kljub svoji izobrazbi ni nikoli delal kot ekonomist. Ashe je bil leta 1963 izbran, da predstavlja [[Združene države Amerike|ZDA]] v [[Davisov pokal|Davisovem pokalu]]. To je bila zanj velika čast. S tem je postal tudi prvi temnopolti tenisač, ki je dobil poziv, da igra za ameriško ekipo. V resnici je bila to velika vzpodbuda vsem Afroameričanom, da so se začeli ukvarjati s tenisom profesionalno in amatersko. Imel je veliko volje in vero v uspeh, kljub temu da je bil ''izobčenec''. V tem športu so pred tem sodelovali samo [[Bela (kavkazijska) rasa|belci]]. Po osvojitvi [[odprto prvenstvo ZDA (tenis)|odprtega prvenstva ZDA]], ko je že bil slaven po svetu, je prihodnost ameriške ekipe Davisovega pokala ležala na njegovih ramenih. To nalogo je tudi uspešno izpolnil in postal eden najbolj priljubljenih tenisačev. Mnogi so ga primerjali z [[Martin Luther King mlajši|Martinom Luthrom Kingom]], saj je tudi on odpiral nove poti Afroameričanom. Ashe in mnogo drugih igralcev se je združilo v t. i. [[Združenje teniških profesionalcev]] (''Association of Tennis Professionals''). Pozneje istega leta, kot št. 1 ameriškega tenisa in eden najboljših teniških igralcev na svetu, je zaprosil za [[vizum]], da bi igral na [[odprto prvenstvo Republike Južne Afrike|Odprtem prvenstvu Republike Južne Afrike]]. Vstopni vizum so mu zavrnili zaradi [[rasizem|barve kože]]. Arthur se je dobro zavedal, da bo ta primer dvignil veliko prahu. Sklenil se je zoperstaviti oblastem. Njegov klic, da bi se [[Južnoafriška republika]] izključila iz svetovnega tenisa in Davisovega pokala, je hitro podprla množica ljudi in številne organizacijame, ki so delovale v tenisu in tudi izven njega. Opozoril je na [[apartheid|rasistično politiko]] Južne Afrike do črncev. Zaradi truda, ki ga je Ashe vložil v izboljšanje položaja črncev v Južnoafriški republiki, se je njihov status počasi, a stalno izboljševal. V sredini [[1970.|70. let 20. stoletja]] so ljudje začeli šepetati, da se Arthur preveč ukvarja s politiko in premalo s tenisom. To je vplivalo nanj in bolj se je osredotočil na igro. Ko je bil star 31 let, je Arthur Ashe užival v eni od svojih najboljših sezon in svetlečih trenutkov svoje kariere z osvojitvijo naslova prvaka [[Odprto prvenstvo Anglije|Odprtega prvenstva Anglije]]. Pridobil pa je tudi pozicijo vodilnega na svetovni teniški lestvici. [[Slika:President Ronald Reagan Shaking Hands with Arthur Ashe at a White House Blue Room Event for The United States Davis Cup Tennis Team - DPLA - 964f8b8e429042341bc601f6a8ad41de.jpg|sličica|300px|Arthur Ashe (levo) in [[Ronald Reagan]] leta 1982]] Po njegovi upokojitvi leta 1980 in nepričakovani operaciji srca v letih 1979 in 1983, se je začel ukvarjati z drugimi poklici, deloval je tudi kot [[novinar]]. Imel pa je tudi veliko željo, da bi pomagal človeštvu. Leta 1985 je dobil mesto v [[Mednarodni teniški hram slavnih|Mednarodnem teniškem hramu slavnih]]. Ustanovil je številne [[dobrodelnost|dobrodelne]] organizacije. Arthur se je zelo dobro prilagodil na življenje po športni karieri. Dobil je tudi hčerko Elizabeth. Njegovo življenje se je popolnoma spremenilo po običajnem zdravniškem pregledu. Ugotovili so, da se je okužil z virusom [[HIV]], ki ga je dobil med [[operacija srca|operacijo srca]], ko je prejemal [[transfuzija|transfuzijo]]. V tistem času še niso pregledovali krvi [[krvodajalstvo|krvodajalcev]] in Ashe je bil eden od nesrečnikov, ki je prejel okuženo kri. V začetku je hotel obvarovati sebe in družino pred vsiljivimi novinarji. Leta 1992 sklical [[tiskovna konferenca|tiskovno konferenco]] in povedal, da ima [[aids]]; zavedal se je, da se bo odslej njegovo življenje za vedno spremenilo. Leto dni pozneje, v starosti 50 let, je umrl. Njegova smrt je pretresla mnoge ljudi. == Finali [[Grand Slam]]ov (7) == === Zmage (3) === {{Glava za finala GS}} |-bgcolor="#FFFFCC" |[[Odprto prvenstvo ZDA 1968|1968]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Tom Okker]] || 14–12, 5–7, 6–3, 3–6, 6–3 |-bgcolor="#CCCCFF" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 1970|1970]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Dick Crealy]] || 6–4, 9–7, 6–2 |-bgcolor="#CCFFCC" |[[Odprto prvenstvo Anglije 1975|1975]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jimmy Connors]] || 6–1, 6–1, 5–7, 6–4 |} === Porazi (4) === {{Glava za finala GS}} |-bgcolor="#CCCCFF" | [[prvenstvo Avstralije 1966|1966]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije|Prvenstvo Avstralije]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Roy Emerson]] || 6–4, 6–8, 6–2, 6–3 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[prvenstvo Avstralije 1967|1967]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije|Prvenstvo Avstralije]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Roy Emerson]] || 6–4, 6–1, 6–4 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 1971|1971]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Ken Rosewall]] || 6–1, 7–5, 6–3 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo ZDA 1972|1972]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{ikonazastave|Romunija}} [[Ilie Năstase]] || 3–6, 6–3, 6–7, 6–4, 6–3 |} == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam ameriških tenisačev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ashe, Artur}} [[Kategorija:Ameriški tenisači]] [[Kategorija:Umrli zaradi aidsa]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Kalifornije, Los Angeles]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni teniški hram slavnih]] [[Kategorija:Teniški komentatorji]] sh2nxrwacii7rrlfsjigjm2crs080yv Kozolec 0 15629 6682087 6269402 2026-05-27T19:25:12Z JanezPavelZebovec 208797 /* Zunanje povezave */ 6682087 wikitext text/x-wiki [[Slika:Toplar Motnik.jpg|300 px|thumb|desno|Kozolec toplar v [[Motnik|Motniku]], [[Tuhinjska dolina]]]] '''Kozólec''' je po navadi [[les]]ena, s strani odprta [[stavba]] za sušenje [[žito|žita]] in [[trava|trave]], značilna za [[Slovenija|slovensko]] [[podeželje]] in [[arhitektura|arhitekturo]]. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu [[Italija|Italije]] in jugu [[Avstrija|Avstrije]], saj tam živi slovenska manjšina. Najbolj znani so kozolci v [[Studor v Bohinju|Studor]]ju, blizu [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]]. V bližini [[Dežela kozolcev|muzeja kozolcev]] pri [[Šentrupert|Šentrupertu]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi [[Simončičev toplar]], ki ima edini med kozolci status [[Kulturni spomenik državnega pomena|kulturnega spomenika državnega pomena]].<ref name="RKD8078">{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=8078 |title=Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar |work=Register nepremične kulturne dediščine |accessdate=11. junija 2013}}</ref> == Vrste kozolcev == Poznamo več vrst kozolcev: * enojni oz. stegnjeni kozolec * pravi toplar * toplar s hodnikom * nizki toplar * kozolec na kozla oz. psa oz. pero * prislonjeni kozolec * križno vezan kozolec ==Fotografije== <gallery mode="packed"> Slika:Kozuc.jpg|Zapuščen kozolec tik ob vasi [[Olševek]] Slika:Kozolec-BrdoPriKranju.jpg|Dvojni kozolec Slika:Zagradec (3979622942).jpg|Kozolec v Zagradcu Slika:Kozolec.jpg|Enojni kozolec Slika:Toplar - Dobeno.jpg|Toplar na Dobenem Slika:Rogatec kozolec.jpg|Toplar v [[Rogatec|Rogatcu]] Slika:789, Turiška vas 1, Kozolec na domačiji 1.jpg|Križno vezan kozolec v Slovenj Gradcu. </gallery> == Glej tudi == * [[Ilijev kozolec]] ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== * Čop, Jaka; Cevc, Tone: ''Slovenski kozolec = Slovene Hay-rack'', Žirovnica 1993, Agens {{COBISS|ID=35981824}} * Svetek, Edvard: ''Ohranimo kozolec!'', Celje 2011, Celjska Mohorjeva družba {{COBISS|ID=258047488}} ISBN 978 961 218 977 8 == Zunanje povezave == {{commonscat|Hayracks|kozolec}} * [http://www.ijs.si/kozolci/ Več o kozolcih] * [https://www.kozolec.si/zgodovina/ Kozolec.si] * [https://overpass-turbo.eu/s/2qIO Kozolci na OpenStreetMap] [[Kategorija:Kozolci| ]] {{struct-stub}} hgb5oyy3h001rubodnwmsc8ekrdetxz 6682110 6682087 2026-05-27T20:34:29Z JanezPavelZebovec 208797 /* Zunanje povezave */ 6682110 wikitext text/x-wiki [[Slika:Toplar Motnik.jpg|300 px|thumb|desno|Kozolec toplar v [[Motnik|Motniku]], [[Tuhinjska dolina]]]] '''Kozólec''' je po navadi [[les]]ena, s strani odprta [[stavba]] za sušenje [[žito|žita]] in [[trava|trave]], značilna za [[Slovenija|slovensko]] [[podeželje]] in [[arhitektura|arhitekturo]]. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu [[Italija|Italije]] in jugu [[Avstrija|Avstrije]], saj tam živi slovenska manjšina. Najbolj znani so kozolci v [[Studor v Bohinju|Studor]]ju, blizu [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]]. V bližini [[Dežela kozolcev|muzeja kozolcev]] pri [[Šentrupert|Šentrupertu]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi [[Simončičev toplar]], ki ima edini med kozolci status [[Kulturni spomenik državnega pomena|kulturnega spomenika državnega pomena]].<ref name="RKD8078">{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=8078 |title=Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar |work=Register nepremične kulturne dediščine |accessdate=11. junija 2013}}</ref> == Vrste kozolcev == Poznamo več vrst kozolcev: * enojni oz. stegnjeni kozolec * pravi toplar * toplar s hodnikom * nizki toplar * kozolec na kozla oz. psa oz. pero * prislonjeni kozolec * križno vezan kozolec ==Fotografije== <gallery mode="packed"> Slika:Kozuc.jpg|Zapuščen kozolec tik ob vasi [[Olševek]] Slika:Kozolec-BrdoPriKranju.jpg|Dvojni kozolec Slika:Zagradec (3979622942).jpg|Kozolec v Zagradcu Slika:Kozolec.jpg|Enojni kozolec Slika:Toplar - Dobeno.jpg|Toplar na Dobenem Slika:Rogatec kozolec.jpg|Toplar v [[Rogatec|Rogatcu]] Slika:789, Turiška vas 1, Kozolec na domačiji 1.jpg|Križno vezan kozolec v Slovenj Gradcu. </gallery> == Glej tudi == * [[Ilijev kozolec]] ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== * Čop, Jaka; Cevc, Tone: ''Slovenski kozolec = Slovene Hay-rack'', Žirovnica 1993, Agens {{COBISS|ID=35981824}} * Svetek, Edvard: ''Ohranimo kozolec!'', Celje 2011, Celjska Mohorjeva družba {{COBISS|ID=258047488}} ISBN 978 961 218 977 8 == Zunanje povezave == {{commonscat|Hayracks|kozolec}} * [http://www.ijs.si/kozolci/ Več o kozolcih] * [https://www.kozolec.si/zgodovina/ Kozolec.si] * [https://overpass-turbo.eu/s/2qIO Kozolci na OpenStreetMap] * [https://web.archive.org/web/20140312230153/http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/kozolec Slovenski etnografski muzej: Kozolci] (web.archive.org) * [https://web.archive.org/web/20150924111042/http://www.student-info.net/sis-mapa/skupina_doc/fgghidrotehnika/knjiznica_datoteke/1257801750_0_kozolec.pdf Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – Matija Oblak: Kozolec] (web.archive.org) [[Kategorija:Kozolci| ]] {{struct-stub}} sy5ag27t9j6vhkbnt4bke6387s4xw2n Govornik 0 19806 6682283 6354424 2026-05-28T09:48:51Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke President_Ronald_Reagan_making_his_Berlin_Wall_speech.jpg z [[c:File:President_Ronald_Reagan_Making_His_Berlin_Wall_Speech_at_Brandenburg_Gate_West_Berlin_-_DPLA_-_e5f32e4ef48546eeda83f863a08fef32.jpg|President_Ron 6682283 wikitext text/x-wiki [[Slika:President Ronald Reagan Making His Berlin Wall Speech at Brandenburg Gate West Berlin - DPLA - e5f32e4ef48546eeda83f863a08fef32.jpg|thumb|Ronald Reagan med govorom pred berlinskim zidom leta 1987]] '''Govórnik''' ali '''retórik''' je oseba, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja z [[govorništvo]]m ali retoriko, kar pomeni, da v javnosti svojim poslušalcem ustno daje informacije o določeni temi. Če hoče delovati z uspehom, mora spretno izbirati besede in dobro znati vplivati na poslušalce. == Slavni govorniki == * [[Alkidamas]] * [[Mark Tulij Cicero]] * [[Gaj Julij Cezar]] * [[Adolf Hitler]] == Zunanje povezave == * [http://retorikainretorikainretorika.blogspot.com/2009/07/cicero-in-retorika.html Cicero in retorika] {{normativna kontrola}} {{stub}} [[Kategorija:Retorika]] 1z0s7rp1sgk8lupqfbdjlr47yufnon5 Tarok 0 28762 6681964 6676628 2026-05-27T15:23:17Z ~2026-31702-99 260641 /* Razširjenost */ 6681964 wikitext text/x-wiki '''Tarók''' je [[igra]] s [[igralne karte|kartami]], ki je nastala v prvi polovici [[15. stoletje|15. stoletja]] v [[Italija|Italiji]]. Od tod se je igra razširila proti [[Francija|Franciji]] ([[francoski tarok]]) in v [[nemščina|nemško]] govoreče dežele. V [[Habsburžani|habsburški]] [[monarhija|monarhiji]] je bila izredno priljubljena - prinesla je celo [[vzdevek]] celotni [[država|državi]]: ''Tarockanien''. V njej so se razvile številne krajevne različice taroka. Posebnost tarokovskih kompletov je stalna adutska barva (aduti), ki se pridružuje običajnim štirim barvam kart. Igre in kompleti, ki jih angleško govoreči imenujejo z francoskim imenom "tarot," se v izvirni italijanščini imenujejo "tarocchi," v nemščini "Tarock," podobna imena pa imajo tudi v drugih jezikih. Tarok karte so bile izumljene z namenom igranja kart, pri čemer so prinesle eno največjih inovacij v zgodovini iger za pobiranje štihov: koncept adutov. Ta novost je omogočila razvoj strateških elementov igre in močno vplivala na njen razvoj ter širjenje. Približno ob istem času ali nekoliko prej se je v južnonemški igri Karnöffel pojavil podoben koncept, kjer so imele določene karte izbrane barve vlogo polnih ali delnih adutov. Čeprav so te značilnosti ohranjene v igrah družine Karnöffel, jih v taroku ni. Aduti v taroku so stalni in ločeni od preostalih štirih barv, kar daje igri edinstveno strukturo in dinamiko. == Zgodovina == Uvedba adutov je ena največjih inovacij v igrah za pobiranje štihov, skupaj s konceptom dražb. Adutske karte, imenovane ''trionfi'', so se prvič pojavile z nastankom tarok kart okoli leta 1420 v Italiji, ko jih je vojvoda Milana naročil s podobami grških in rimskih bogov. Tarok igre so se razširile po Evropi, razen na Britanskem otočju, Iberskem polotoku in Balkanu. Prvi podrobni zapis pravil je leta 1637 objavil opat de Marolles, igra pa je vključevala posebna plačila za določene kombinacije in zadnji štih. Tarok igre se igrajo s štirimi običajnimi barvami in eno daljšo barvo adutov. Igralec, ki ne more slediti barvi štiha, mora igrati aduta. Novejše različice so prevzele elemente iz drugih iger, kot je dražba iz Ombre. Tarok kart niso izumili za okultne namene, temveč za igro. Kljub temu so od 18. stoletja zaradi teorij, kot je tista de Gébelina, postale priljubljeno orodje za vedeževanje, danes pa se v ta namen uporabljajo posebni kompleti. V Evropi igre taroka ostajajo priljubljene, zlasti v Franciji, Avstriji in Italiji, kjer se igrajo številne različice. == Razširjenost == Danes se tarok v takšni ali drugačni obliki igra v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Francija|Franciji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Češka|Češkem]], na [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Romunija|Romuniji]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]]. V domovini [[Italija|Italiji]] ni več tako priljubljen. V Nemčiji se je razvil poseben [[bavarski tarok]], običajni pa se igra manj (v [[Črni les|Črnem lesu]]) pod imenom [[cego]]. V Sloveniji je igra zelo razširjena. Igrajo jo igralci vseh slojev, posebno pa je priljubljena med [[mladina|mladino]] ([[dijak]]i, [[študent]]je). Obstaja tudi Tarok zveza Slovenije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije, a je izstopila iz nje, ker so bili pod drobnogledom zaradi podeljevanja denarnih nagrad brez odvajanja dohodnine. Tarok je miselna igra. [[Slika:Tarockkarten in der Hand eines Spielers.jpg|thumb|Karte za tarok v rokah igralca; prva z leve sta škis in mond]] == Karte == Tarok se igra s posebnimi kartami, skupaj 54: 22 tarokov: označeni so z I do XXI, pri čemer je 22. tarok imenovan škis, XXI se imenuje mond, I (najmanjši) pa pagat (pogovorno tudi špica ali palčka). Pagat, mond in škis sestavljajo "trulo". 32 barvnih kart (platelci): razdeljene so na 4 barve (srce, karo, pik, križ). Vsaka barva ima 8 kart: * Črne barve (pik, križ): številčne vrednosti od 7 do 10 (10 najvišja, 7 najnižja). * Rdeče barve (karo, srce): številčne vrednosti od 1 do 4 (1 najvišja, 4 najnižja). * Figure: fant, kaval, dama, kralj. V taroku imajo karte različne vrednosti, ki se uporabljajo pri štetju točk po koncu igre. Vrednosti kart so razdeljene v dve skupini: slikovne karte (kralji, dame, kavali, fantje) in ostale karte. Vrednosti slikovnih kart: * '''Pagat:''' 5 točk * '''Mond:''' 5 točk * '''Škis:''' 5 točk * '''Kralj:''' 5 točk * '''Dama:''' 4 točke * '''Kaval:''' 3 točke * '''Fant:''' 2 točki Vse ostale karte so vredne po 1 točko. == Potek igre == ==== 1. Priprava ==== Tarok lahko igrajo 2, 3 ali 4 igralci. Najzanimivejše je igranje v skupinah treh ali štirih. Delilec premeša karte, nato jih privzdigne igralec nasproti delilcu (pri štirih igralcih) ali igralec tik pred delilcem (pri treh igralcih). ==== 2. Delitev kart ==== * Delitelj najprej razdeli vsakemu igralcu po 6 kart, * nato pripravi 6kart za talon, ki jih obrnjene položi predse. * Nato ponovno razdeli vsakemu igralcu še en krog po 6 kart. * Pri treh igralcih: vsak dobi 16 kart v dveh krogih po 8 kart. ==== 3. Licitiranje ==== Začne igralec za delilcem, vrstni red pa določa prioriteto (delilec ima najnižjo). Možne igre (od najnižjše do najvišje): * Trojka (10 točk) * Dvojka (20 točk) * Enka (30 točk) * Pikolo (35 točk, neuradna igra): igralec napove, da bo pobral samo en vzetek. * Solo tri (40 točk) * Solo dve (50 točk) * Solo ena (60 točk) * Berač (70 točk): igralec napove, da ne bo pobral ničesar. * Solo brez talona (80 točk): igralec ne uporablja talona. * Odprti berač (90 točk): igralec razgrne svoje karte. * Barvni valat (125 točk): igralec pobere vse vzetke. * Valat (500 točk): igralec pobere vse vzetke, pri tem pa barvna karta velja več kot tarok. V primeru, da vsi igralci rečejo "Naprej", igrajo klopa. Klop je igra, ki se igra, če vsi igralci zavrnejo licitiranje. Vsi igralci igrajo samostojno in cilj je zbrati čim manj točk, pri čemer kralji, trula in taroki prinašajo največ točk. Igra se brez napovedi, kontriranja in talona, zmaga pa tisti, ki ima na koncu najmanj točk, saj se vse pridobljene točke vsakemu igralcu iz skupnega seštevka odštejejo. ==== 4. Zalaganje kart ==== Igre trojka, dvojka, enka, solo tri, solo dve in solo ena so edine, kjer se odpre talon. Talon se razdeli na skupine po tri, dve ali eno karto, kar ustreza imenu igre. Če igrajo štirje in igra ni solo, mora igralec, ki vodi igro, pred odpiranjem talona določiti partnerja. To stori tako, da izbere barvo, v kateri ima kralja; igralec, ki ima kralja te barve, postane njegov partner. Če ima vodilni igralec sam tega kralja (tiho solo) ali če je kralj izbrane barve v talonu, igra brez partnerja. Posebnost tihega sola je, da nasprotniki na začetku ne vedo, da igralec igra sam, kar oteži njihovo usklajevanje. Pravilo o neizdajanju informacij določa, da se partner ne sme razkriti prostovoljno. Njegova vloga in identiteta postaneta jasni šele skozi potek igre, običajno takrat, ko s svojimi potezami podpre igralca, ki je napovedal barvo. '''5. Napovedi''' Napovedi omogočajo dodatne točke (pozitivne ali negativne), odvisno od uspešnosti igre. Napovedi mora igralec prijaviti pred začetkom igre, ko še ni odložil svojih kart in izjavil, da "leži". Nenapovedane izvedbe so vredne manj točk kot napovedane. '''Vrste napovedi:''' # '''Pagat ultimo''' #* ''Napovedano:'' Igralec napove, da bo pagat (najnižji tarok) pobral zadnji vzetek igre. Napovedan pagat ultimo prinese '''50 točk''', medtem ko tihi, nenapovedani pagat prinese le '''25 točk'''. # '''Trula''' #* ''Napovedano:'' Igralec napove, da bo med svojimi vzetki imel vse tri najvišje taroke: pagata, monda in škisa. Napovedana trula prinese '''20 točk''', tiha izvedba pa le '''10 točk'''. # '''Trulpagat''' #* Kombinacija trule in pagata ultima. #* ''Napovedano:'' Prinese '''70 točk'''. #* ''Tiho:'' Prinese '''35 točk'''. # '''Kralji''' #* ''Napovedano:'' Igralec napove, da bo priigral vse štiri kralje. Napovedani kralji so vredni '''20 točk''', medtem ko tihi kralji prinesejo '''10 točk'''. Pri igri s partnerjem lahko klicani partner napove svojega kralja, kar mu prinese enake točke. Če kralja ne uspe obdržati, so točke izgubljene. # '''Solo''' #* Igralec napove, da bo igral sam proti trem nasprotnikom. Napovedani solo prinese dodatnih '''10 točk'''. Pogosto se uporablja, ko ima igralec vse štiri kralje. # '''Valat''' #* Igralec napove, da bo zmagal vse vzetke v igri in nasprotnikom ne bo prepustil nobenega. #* ''Napovedano:'' Prinese '''500 točk'''. #* ''Tiho:'' Vrednost se prepolovi na '''250 točk'''. '''Kontriranje napovedi:''' Vse napovedi je mogoče kontrirati, kar poveča vrednost točk napovedi. Kontriranje pomeni podvojitev točk (x2), pri naslednjih rekontreh se vrednost poveča eksponentno (x4, x8, x16). '''Opomba:''' Igralec lahko napove le tisto, kar ima v svojem listu, saj je sporazumevanje med partnerji prepovedano. Če napoved ni izvedena, točke pridobijo nasprotniki. ==== 6. Kontriranje ==== Igro je mogoče kontrirati. Nasprotnik (seveda ne partner), ki meni, da igralec ne bo zmagal, lahko pove "kontra". S tem se podvojijo točke, ki jih igra prinese, bodisi pozitivne (če igralec zmaga) bodisi negativne (če igralec izgubi). Če je igralec dovolj samozavesten, lahko pove tudi "re(kontra)", kar podvoji točke še enkrat, torej jih pomnoži s štirimi. Nasprotnik lahko nato izvede še "sub" (kar pomeni, da se točke pomnožijo z osmimi), igralec pa lahko še naprej pove "mort", kar pomeni pomnožitev točk s šestnajstimi. Sub-kontra se sicer pojavi zelo redko. Sledijo napovedi, ki jih lahko naznani igralec, njegov partner ali nasprotnik. Na koncu igre se določeni dosežki nagradijo z dodatnimi točkami. Če so ti dosežki napovedani, se točkujejo dvojno, vendar neuspeh prinese dvojne negativne točke. Na primer, če imaš v svojih vzetkih vse kralje, dobiš dodatnih 10 točk; če jih nimaš, ne dobiš in ne izgubiš dodatnih točk. Če pa napoveš kralje, potem v prvem primeru dobiš 20 točk, v drugem primeru pa -20 točk. Tudi napovedi so lahko kontrirane (teoretično tudi do morta). '''Trula''': Vsa trula bo med vzetki, ki pripadajo isti strani. To prinese 10 točk. Če nasprotna stran dobi trulo, igralec dobi -10. Napove jo lahko kdorkoli. '''Kralji''': Vsi kralji bodo med vzetki, ki pripadajo isti strani. To prinese 10 točk. Če nasprotna stran dobi kralje, igralec dobi -10. Napove jih lahko kdorkoli. '''Pagat ultimo''': Tvoj pagat bo pobral v zadnjem krogu igre in prinesel 25 točk. Če pade v zadnjem krogu in ne pobere (tudi če ga pobere nekdo z iste strani), se pripozna -25 točk (tudi če ni bil napovedan). Če pa je napovedan, uspeh prinese 50 točk, neuspeh pa -50. Napove ga lahko kdorkoli. '''Kralj ultimo''': Rufan kralj bo vržen v zadnjem krogu in ne bo padel v nasprotnikove roke. Pobere ga lahko samo partner, ki je vrgel kralja, ali igralec, ki ga je rufal. To prinese 10 točk. Kot pri pagat ultimo, nenapovedan kralj šteje negativno, če pade v zadnjem krogu in ga pobere nasprotnik. Napove ga lahko samo partner, kar je edini legalen način, da se partner razkrije pred začetkom igre. '''Valat''': Ena stran dobi vse vzetke, kar prinese 250 točk. Te točke se štejejo kot igra, zato običajno ni normalnega točkovanja igre. Napove ga lahko kdorkoli. '''Barvni valat''': Ta je lahko samo napovedan, saj se pravila glede tega, kdo pobere, spremenijo. Prinese 250 točk. Napove ga lahko kdorkoli. ==== 7. Potek igre ==== Igra se začne s tem, da se odigrajo krogi, katerih število je odvisno od števila igralcev: 12 krogov, če so štirje (ker vsak igralec dobi 12 kart), ali 16 krogov, če so trije. V prvem krogu vodi igralec, ki sedi takoj za delilcem. V naslednjih krogih pa vodi vedno tisti, ki je pobral zadnji vzetek. Igralec, ki vodi, odvrže eno izmed svojih kart in jo položi na sredino mize. Sledijo karte drugih igralcev, ki jih igrajo v vrstnem redu. Če igralec ni tisti, ki vodi v tem krogu, mora odvreči karto, ki je iste barve kot tista, ki vodi. Če tega ni mogoče storiti, ali če vodi tarok, mora odvreči tarok. Če tudi to ni mogoče, lahko odvrže katerokoli karto. Če v krogu ne pade noben tarok, pobere tisti igralec, ki ima najvišjo karto iste barve, kot je vodena karta. Če pa v krogu pade vsaj en tarok, pobere najvišji tarok, razen v primeru, ko pade vsa trula, ko pobere pagat. Vzetek ne pripada igralcu, ki je pobral karto, temveč njegovi strani. Ker so strani na začetku igre neznane, igralci, za katere še ni jasno, kateri strani pripadajo, zbirajo vzetke na svojem kupu, dokler se kasneje ne izkaže, kateri strani pripadajo. Ko so strani razkrite, se kupe združijo. Ostanek talona (ali celoten talon v primeru solo igre brez talona) mora biti položen na kup nasprotnika. Založene karte morajo ostati na dnu kupa, kjer se zbirajo vzetki, ki pripadajo strani, ki igra. Ko so vse karte odigrane, se začne štetje pobranih kart. ==== 8. Štetje kart v taroku ==== Ker je štetje točk v osnovni obliki nekoliko zapleteno, se uporablja pravilo, da se karte razvrstijo v skupine po tri (karta z večjo vrednostjo plus še dve karti z vrednostjo 1), saj se od skupnega seštevka treh kart zmeraj odšteje 2. Formula za štetje točk v skupinah: * '''Skupina s kraljem:''' (5 + 1 + 1) - 2 = 5 točk * '''Skupina z damo:''' (4 + 1 + 1) - 2 = 4 točk * '''Skupina s kavalom:''' (3 + 1 + 1) - 2 = 3 točk * '''Skupina s fantom:''' (2 + 1 + 1) - 2 = 2 točk * '''Skupina treh nižjih kart:''' (1 + 1 + 1) - 2 = 1 točk Če na koncu ostane ena karta ali dve, se od vrednosti (ali vsote obeh vrednosti) odšteje 1. Celoten komplet kart ima skupno vrednost 70 točk. Za zmago mora igralec zbrati več kot polovico teh točk, torej vsaj 35. Vrednost igre se nato prilagodi glede na razliko od 35 točk. Na primer, če igralec igra solo dve (kar prinaša 50 točk) in zbere 44 točk, je zmagal z razliko 9 točk, kar mu prinese 59 točk. Če pa zbere manj kot 35 točk, na primer 26 točk, pomeni, da je izgubil z razliko 9 točk, kar prinaša -59 točk. Če igralec zbere točno 35 točk, se šteje, da je izgubil brez razlike, kar pomeni -50 točk. K tem osnovnim točkam se nato prištejejo ali odštejejo vrednosti napovedanih ali nenapovedanih dosežkov, prav tako pa se pomnožijo z morebitnimi kontrami. V solo igrah točke prejme ali izgubi le posamezen igralec, medtem ko v igrah s partnerjem točke vplivajo na oba. <ref>{{Navedi splet|title=Pravila za igranje taroka - Slovenski tarok - Slovenski tarok|url=https://www.slovenski-tarok.si/pravila|website=www.slovenski-tarok.si|accessdate=2025-01-03}}</ref> == Glej tudi == * [[francoski tarok]] * [[seznam iger s kartami]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tarot cards|Tarok}} *[http://www.slovenski-tarok.si/pravila.html Pravila slovenskega taroka] {{ikona sl}} * [http://www.pagat.com/tarot/sltarok.html Pravila slovenskega taroka] {{ikona en}} * [http://www.trionfi.com/0/s/ Muzej tarota in iger] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060128201929/http://trionfi.com/0/s/ |date=2006-01-28 }} {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Igre s kartami]] anqr11eucr291yw6lis9s2q37stzk21 Ribe 0 33393 6682180 6679498 2026-05-28T06:57:24Z ~2026-31642-65 260684 veliko začetnico 6682180 wikitext text/x-wiki Manca Kučan je [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta naparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == [[slika:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|thumb|300px|Zunanja telesna zgradba vrste ''Lampanyctodes hectoris'' <br /><small> (1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)</small>]] Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]]. == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == Ribe niso naravna skupina ([[klad]]), saj so se iz njih [[evolucija|razvili]] vsi ostali [[četveronožci]], in rang [[razred (biologija)|razreda]] (''Classis Pisces''), ki jim ga pripisujejo starejša [[taksonomija|taksonomska]] dela, v sodobni [[znanstvena klasifikacija živih bitij|razvrstitvi]] ni veljaven. Danes živeče ribe delimo v dve glavni skupini, [[hrustančnice]] in [[kostnice]], ki jih združujemo v skupino [[ribe čeljustnice|rib čeljustnic]], poleg njih pa med ribe uvrščamo tudi [[piškur]]je, primitivne predstavnike [[vretenčarji|vretenčarjev]], ki sodijo med [[ribe brezčeljustnice|brezčeljustnice]]. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti - hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično. Pomembni pripadniki hrustančnic so [[morski psi]] in [[skati]]. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja [[dentin]], so se kasneje razvili [[zob]]je [[sesalci|sesalcev]]. <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> Ribe so razporejene v sledečih glavnih skupinah: * Podrazred [[Pteraspidomorphi]] (piškurji) * Razred [[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred [[Anaspida]] (anaspidi) * (nerangirano) [[Cephalaspidomorphi]] (piškurji) ** (nerangirano) [[Hyperoartia]] (piškurji) *** [[Petromyzontidae]] (piškurji) ** Razred [[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Razred [[Pituriaspida]] ** Razred [[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred [[Placodermi]] (placodermi, izumrli) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice: morski psi, skati) ** Razred [[Acanthodii]] (akantodi, izumrli) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) *** Razred [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) **** Podrazred [[Coelacanthimorpha]] (latimerije) **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice) </div> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{cite book |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] abc0cs9a7bo33gr7f6deqlrjiph1v13 6682202 6682180 2026-05-28T07:29:55Z USSR-Slav 195426 Restored revision 6679498 by [[Special:Contributions/InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] ([[User talk:InternetArchiveBot|talk]]) (Twinkle) 6682202 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group | subheader = [[Parafilija|parafiletska skupina]] |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes=:[[Agnatha|Brezčeljustnice]] :{{extinct}}[[Placodermi]] :{{extinct}}[[Acanthodii|Akantodi]] :[[Chondrichthyes|Hrustančnice]] :[[Osteichthyes|Kostnice]] ::[[Actinopterygii|Žarkoplavutarice]] ::[[Sarcopterygii|Resoplavutarice in pljučarice]] |excludes=:[[Tetrapoda|Tetrapodi]] : }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta naparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == [[slika:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|thumb|300px|Zunanja telesna zgradba vrste ''Lampanyctodes hectoris'' <br /><small> (1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)</small>]] Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]]. == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == Ribe niso naravna skupina ([[klad]]), saj so se iz njih [[evolucija|razvili]] vsi ostali [[četveronožci]], in rang [[razred (biologija)|razreda]] (''Classis Pisces''), ki jim ga pripisujejo starejša [[taksonomija|taksonomska]] dela, v sodobni [[znanstvena klasifikacija živih bitij|razvrstitvi]] ni veljaven. Danes živeče ribe delimo v dve glavni skupini, [[hrustančnice]] in [[kostnice]], ki jih združujemo v skupino [[ribe čeljustnice|rib čeljustnic]], poleg njih pa med ribe uvrščamo tudi [[piškur]]je, primitivne predstavnike [[vretenčarji|vretenčarjev]], ki sodijo med [[ribe brezčeljustnice|brezčeljustnice]]. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti - hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično. Pomembni pripadniki hrustančnic so [[morski psi]] in [[skati]]. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja [[dentin]], so se kasneje razvili [[zob]]je [[sesalci|sesalcev]]. <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> Ribe so razporejene v sledečih glavnih skupinah: * Podrazred [[Pteraspidomorphi]] (piškurji) * Razred [[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred [[Anaspida]] (anaspidi) * (nerangirano) [[Cephalaspidomorphi]] (piškurji) ** (nerangirano) [[Hyperoartia]] (piškurji) *** [[Petromyzontidae]] (piškurji) ** Razred [[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Razred [[Pituriaspida]] ** Razred [[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred [[Placodermi]] (placodermi, izumrli) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice: morski psi, skati) ** Razred [[Acanthodii]] (akantodi, izumrli) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) *** Razred [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) **** Podrazred [[Coelacanthimorpha]] (latimerije) **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice) </div> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{cite book |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] trxdr1yonv724im4aoak032d2ayx9s3 Seznam italijanskih pesnikov 0 33499 6682126 6628440 2026-05-27T23:03:50Z ~2026-13659-49 255600 /* D */ 6682126 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} [[Slika:Vittorio Alfieri bulino.jpg|sličica|[[Vittorio Alfieri]]]] == A == [[Slika:Ludovico Ariosto.jpg|sličica|[[Ludovico Ariosto]]]] * [[Elio Filippo Accrocca]] * [[Vittoria Aganoor]] * [[Silvano Agosti]] * [[Aleardo Aleardi]] * [[Sibilla Aleramo]] * [[Vittorio Alfieri]] * [[Dante Alighieri]] * [[Corrado Alvaro]]? * [[Edmondo De Amicis]] * [[Tullia d'Aragona]] * [[Pietro Aretino]] * [[Ludovico Ariosto]] == B == * [[Nanni Balestrini]] * [[Giacomo Balla]] * [[Luigi Bartolini]] * [[Giambattista Basile]] * [[Francesco Berni]] * [[Attilio Bertolucci]] * [[Ugo Betti]] * [[Giovanni Berchet]] * [[Matteo Maria Boiardo]] * [[Arrigo Boito]] * [[Giuseppe Bonaviri]] * [[Massimo Bontempelli]] * [[Libero Bovio]] * [[Dino Buzzati]]-Traverso == C == * [[Maria Grazia Calandrone]] * [[Emanuel Calvo]] * [[Giosuè Carducci]] * [[Annibale Caro]] * [[Giovanni della Casa]] * [[Giovanni Battista Casti]] * [[Guido Cavalcanti]] * [[Patrizia Cavalli]] * [[Guido Ceronetti]] * [[Gabriello Chiabrera]] * [[Vittoria Colonna]] * [[Sergio Corazzini]] * [[Beppe Costa]] (*1941) * [[Nino Costa]] * [[Giovanni Mario Crescimbeni]] == D == [[Slika:Dante Alighieri's portrait by Sandro Botticelli.jpg|sličica|[[Dante Alighieri]]]] * [[Gabriele D'Annunzio]] * [[Dante Alighieri|Dante]] * [[Caterina Davinio]] * [[Roberto Dedenaro]] * [[Eduardo De Filippo]] * [[Erri De Luca]] == F == [[Slika:Foscolo.jpg|sličica|[[Ugo Foscolo]]]] * [[Farfa]] *[[Severino Ferrari]] * [[Luigi Fiorentino]] * [[Ugo Foscolo]] * [[Carlo Innocenzo Frugoni]] == G == * [[Carlo Emilio Gadda]] * [[Veronica Gambara]] * [[Alfonso Gatto]] * [[Olga Germani]] * [[Giuseppe Giacosa]] * [[Giovanni Giudici]] * [[Arturo Graf]] * [[Antonio Francesco Grazzini]] * [[Tommaso Grossi]] * [[Giovanni Battista Guarini]] * [[Francesco Guccini]] * [[Guido Guinizzelli]] == L == [[Slika:Giacomo Leopardi Ferrazzi.jpg|sličica|[[Giacomo Leopardi]]]] * [[Jacopo da Lentini]] * [[Giacomo Leopardi]] * [[Carmine Lubrano]] * [[Mario Luzi]] == M == * [[Goffredo Mameli]] * [[Alessandro Manzoni]] * [[Giuseppe Marchetti]]? * [[Franco Marcoaldi]] * [[Biagio Marin]] (1891–1985) * [[Filippo Tommaso Marinetti]] * [[Giambattista Marino]] * [[Pietro Metastasio]] * [[Giovanni Meli]] * [[Alda Merini]] * [[Eugenio Miccini]] * [[Carlo Michelstädter]] * [[Eugenio Montale]] * [[Vincenzo Monti]] * [[Luciano Morandini]] (1928-2009) * [[Elsa Morante]] * [[Girolamo Muzio]] == N == * [[Ada Negri]] * [[Angiolo Silvio Novaro]] * [[Renzo Novatore]] == P == [[Slika:Italian (Florentine) School - Boccaccio (1313–1375) (Giovanni Boccaccio) - 355512 - National Trust.jpg|sličica|[[Francesco Petrarca]]]] * [[Elio Pagliarani]] * [[Aldo Palazzeschi]] * [[Giovanni Papini]] * [[Giuseppe Parini]] * [[Giovanni Pascoli]] * [[Enrico Pea]] * [[Silvio Pellico]] * [[Sandro Penna]] * [[Luigi Pirandello]] * [[Francesco Petrarca]] * [[Lucio Piccolo]] * [[Giovanni Pontano]] * [[Lorenzo da Ponte]] * [[Giovanni Prati]] * [[Luigi Pulci]] == Q == * [[Salvatore Quasimodo]] == R == * [[Osvaldo Ramous]] * [[Francesco Rasi]] * [[Francesco Redi]] * [[Leonida Repaci]] * [[Salvator Rosa]] * [[Amelia Rosselli]] == S == [[Slika:Umberto Saba (1).jpg|sličica|[[Umberto Saba]]]] * [[Umberto Saba]] * [[Raffaele Sacco]] * [[Luigi Salvini]] * [[Salvino Salvini]] * [[Folgóre da San Gimignano]] * [[Edoardo Sanguineti]] * [[Jacopo Sannazzaro]] * [[Eros Sequi]] * [[Vittorio Sereni]] * [[Leonardo Sinisgalli]] * [[Maria Luisa Spaziani]] * [[Gaspara Stampa]] == T == * [[Clotilde Tambroni]] * [[Luigi Tansillo]] * [[Ferdinando Tartaglia]] * [[Bernardo Tasso]] * [[Torquato Tasso]] * [[Alessandro Tassoni]] * [[Fulvio Testi]] * [[Jacopone da Todi]] * [[Gianni Toti]] * [[Gian Giorgio Trissino]] * [[Massimo Troisi]] * [[Filippo Turati]] == U == [[Slika:Giuseppe Ungaretti (basco).jpg|sličica|[[Giuseppe Ungaretti]]]] * [[Giuseppe Ungaretti]] == V == * [[Diego Valeri]] * [[Paolo Volponi]] == Z == * [[Giacomo Zanella]] * [[Andrea Zanzotto]] * [[Cesare Zavattini]] * [[Apostolo Zeno]] == Glej tudi == * [[seznam italijanskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pesniki|*]] 01cumbq0uwsin1t9gji8c8xhd9tkqgx Seznam slovenskih izvajalcev rapa 0 36289 6682160 6676970 2026-05-28T05:59:37Z ~2026-31816-69 260682 /* Y */ dodal se enega slo rappera 6682160 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] izvajalcev [[rap]]a.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == 0-9 == * [[6 Pack Čukur]] * 5.Element * 9ka * 2ka * 3K == A == * AlkoMoBB * Amo * Atila * Alyo * Alen * Ali En (glej [[Dalaj Eegol]]) * A.K- Anza-Axel * Arne Međedović - Arne == B == * B.D.M * Beez * Bexx * Beks * Brodi * BMD * Burke * Bronxtarz * Barski spomeniki * Balau * BNZ * Bechi * Boogey Boo * Boris * Badale * BiZiJ * [[Marko Bratuš]]-''Smaal Tokk'' * Bušman MC * Boki * Bsnc == C == * ccc * Chaos * Chorchyp * [[Anže Kacafura|Cazzafura]] * [[C-Dogg]] (https://reverbnation.com/Cthareal) * Corpus delicti * [[Challe Salle]] (Saša Petrović) * Cheba * chilgeM * Cyam * CDW == D == * [[Dalaj Eegol]] * [[Dandrough]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/dandrough-ko-pride-bog |title=Dandrough: Ko pride bog... |author=Bulajić, Dušan |work=Radio Študent |date=16. 7. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Dantes * [[Darko Nikolovski]] * Don Pezzanno * [[Doša]] * Da II Deuce * [[Drill]] * Dpek * DNA * Dabl F * Drobižek * Dantes * David * Damzz95 * Duly * Dwon == E == * Echobe * [[Emkej]] * Eyeceeou * Ezy-G * eXtreme * Emka * El Jasko * [[El Makedoner]] * Eko * [[Ezra Ćosić Alibegović|Ezra]] == F == * Feliks Vran * Fvntxm * Flamie * F.B. * Faaker * Fudo Fudex == G == * GDM (Gokodaman) * Genxta Gregi * Gero * Ghet * Glok * Gotti<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-168 |title=100 decibelov |author=Cvetko, Špela |work=Radio Študent |date=2. 8. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Gottschee Project * [[Gramatik]] * Gramino<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/gramino-anom |title=Gramino: ANOM |author=Ferk, Tine |work=Radio Študent |date=2. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Grill * GTF * GZ * Gordo == H == * Haiku Garden * Hugo * [[Hodža (raper)|Hodža]] * Hadec * Havi == I == * I.Vanish * Ivč * Izbrani * Izbrisana * Ironic Tronic * Izič * Iaria == K == * Kai Virtual<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-167 |title=100 decibelov |author=Miočić, Marko |work=Radio Študent |date=26. 7. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * [[Klemen Klemen]] * Kralj Meteorit * Kalskee * Kibi * Kemik Alija * KingAP * Kizo * kiky * Kosta * [[Kocka (raper)|Kocka]] * Kurto A.J * Knez Stipe * Kr-En * Krof * Kaos Effect * Kox * Kuna == L == * Ljubljansfinest * [[La Bagra]] * Laganee-LGS * Last one * [[Ledeni]] * [[Leopold I.]] (''Michael Leopold'') * Levantich1108 * Liil Leah * Lil Bini * Lirikalni lovci * Locky * Luknje v sistemu * Luks * Lupo MC == J == * JaCKoMo * Jacuzzy Krall * Joe Joe (o'reiley) * JML COCE * JanČ * Jović * Jože Gorišek == M == * Markan * Megi * Mike * Mirko Grozny * Mrigo * Medz'l * Molestor * Minnite * [[Mito]] * Mulac * Moohy * MCCM * Mostiščar * Male Ponco * Manche * Mleki * Mlin * [[Murat & Jose]], MIRKO-FLEKAŠ. MC-BELMONDO, Mrkeči, ML * Mega * Majkun * mxksa == N == * NaykEX * [[N'toko]] * Nany D Bjoc * Ne$$ * Nedotakljivi * Neeko * Night(M) * Nushy * Nemir * Nekromant * [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * [[Nipke]] * Noah 69W * Nomark == O == * Out-lot<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-deci-decembra |title=100 deci decembra |author=Kranjc Kušlan, Ula |work=Radio Študent |date=21. 12. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Oet == P == * Patriot * [[Pasji Kartel]] * Psihobrata * Paj * [[Boštjan Gorenc|Pižama]] * Povšo / Povshizzle * Piro * Pifka * Pavel Panon * Puntar * [[Plan B]] * Pupi * Palijo * Pifo * Polly * Pez * PAT * Polifonija * Princip * Predsednik * Patric Puntar - 3K == R == * R.I.C. * RIP * Rap Virus * [[RecycleMan]] * Reta - Ringe * Radić * Rot * R-K$NG * [[Ružno pače|Ružno Pače]] * RKA == S == * [[Sarah Al Saleh|Sahareya]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/grs-intervju/sahareya |title=Sahareya |author=Kopač, Jan |author2=Petrova, Ružica |work=Radio Študent |date=5. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * [[Samo Boris]] * Scorpio * Shorti * Siriuz * [[Skova]] * Slick * [[Slon in Sadež]] * Svenson * Sole * Stekli psi * Stereolog * Svegerji * Selman * Shwepo * Shorti * SpetNC * Smayo * Sharks * Same žvadi * Sandi MVP == Š == * Šešmajster * ŠmajsačBELI * Špil ligni == T == * Tadee * Tadi Tada * Tango & Keš-Teox * Tekochee kru * Tim Tekavec * Triiiple * T-Set * The Dogz * Terapija * [[Rok Terkaj|Trkaj]] ([[Rok Terkaj]]) * Tropski ([[Tilen Guzelj]]) * TimPs == U == * U-Kan * Unknown * UM == V == * Valterrap * Vazz * Vuki Vuk * Val Venit Varis == Z == * [[Ziebane]] * Zinedin O. * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] * Zrak * Zofa Lipa * ZEK == Ž == * [[Žana Povše|Žana]] * [[Neža Mihelič|Žena]] == W == * Woo-Doo * Wera == X == * XaraoH == Y == * YCORE * Yung Vibe == Glej tudi == * [[seznam rap izvajalcev]] == Sklici == {{sklici}} {{seznami narodov po poklicu|raperjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Raperji]] [[Kategorija:Slovenski raperji|*]] aj00b7f979dnk9c5449aaws0kfo5wi9 6682164 6682160 2026-05-28T06:16:00Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682160|6682160]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-31816-69|~2026-31816-69]] ([[User talk:~2026-31816-69|pogovor]]) - nepomembnost 6682164 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] izvajalcev [[rap]]a.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == 0-9 == * [[6 Pack Čukur]] * 5.Element * 9ka * 2ka * 3K == A == * AlkoMoBB * Amo * Atila * Alyo * Alen * Ali En (glej [[Dalaj Eegol]]) * A.K- Anza-Axel * Arne Međedović - Arne == B == * B.D.M * Beez * Bexx * Beks * Brodi * BMD * Burke * Bronxtarz * Barski spomeniki * Balau * BNZ * Bechi * Boogey Boo * Boris * Badale * BiZiJ * [[Marko Bratuš]]-''Smaal Tokk'' * Bušman MC * Boki * Bsnc == C == * ccc * Chaos * Chorchyp * [[Anže Kacafura|Cazzafura]] * [[C-Dogg]] (https://reverbnation.com/Cthareal) * Corpus delicti * [[Challe Salle]] (Saša Petrović) * Cheba * chilgeM * Cyam * CDW == D == * [[Dalaj Eegol]] * [[Dandrough]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/dandrough-ko-pride-bog |title=Dandrough: Ko pride bog... |author=Bulajić, Dušan |work=Radio Študent |date=16. 7. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Dantes * [[Darko Nikolovski]] * Don Pezzanno * [[Doša]] * Da II Deuce * [[Drill]] * Dpek * DNA * Dabl F * Drobižek * Dantes * David * Damzz95 * Duly * Dwon == E == * Echobe * [[Emkej]] * Eyeceeou * Ezy-G * eXtreme * Emka * El Jasko * [[El Makedoner]] * Eko * [[Ezra Ćosić Alibegović|Ezra]] == F == * Feliks Vran * Fvntxm * Flamie * F.B. * Faaker * Fudo Fudex == G == * GDM (Gokodaman) * Genxta Gregi * Gero * Ghet * Glok * Gotti<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-168 |title=100 decibelov |author=Cvetko, Špela |work=Radio Študent |date=2. 8. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Gottschee Project * [[Gramatik]] * Gramino<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/gramino-anom |title=Gramino: ANOM |author=Ferk, Tine |work=Radio Študent |date=2. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Grill * GTF * GZ * Gordo == H == * Haiku Garden * Hugo * [[Hodža (raper)|Hodža]] * Hadec * Havi == I == * I.Vanish * Ivč * Izbrani * Izbrisana * Ironic Tronic * Izič * Iaria == K == * Kai Virtual<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-167 |title=100 decibelov |author=Miočić, Marko |work=Radio Študent |date=26. 7. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * [[Klemen Klemen]] * Kralj Meteorit * Kalskee * Kibi * Kemik Alija * KingAP * Kizo * kiky * Kosta * [[Kocka (raper)|Kocka]] * Kurto A.J * Knez Stipe * Kr-En * Krof * Kaos Effect * Kox * Kuna == L == * Ljubljansfinest * [[La Bagra]] * Laganee-LGS * Last one * [[Ledeni]] * [[Leopold I.]] (''Michael Leopold'') * Levantich1108 * Liil Leah * Lil Bini * Lirikalni lovci * Locky * Luknje v sistemu * Luks * Lupo MC == J == * JaCKoMo * Jacuzzy Krall * Joe Joe (o'reiley) * JML COCE * JanČ * Jović * Jože Gorišek == M == * Markan * Megi * Mike * Mirko Grozny * Mrigo * Medz'l * Molestor * Minnite * [[Mito]] * Mulac * Moohy * MCCM * Mostiščar * Male Ponco * Manche * Mleki * Mlin * [[Murat & Jose]], MIRKO-FLEKAŠ. MC-BELMONDO, Mrkeči, ML * Mega * Majkun * mxksa == N == * NaykEX * [[N'toko]] * Nany D Bjoc * Ne$$ * Nedotakljivi * Neeko * Night(M) * Nushy * Nemir * Nekromant * [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * [[Nipke]] * Noah 69W * Nomark == O == * Out-lot<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-deci-decembra |title=100 deci decembra |author=Kranjc Kušlan, Ula |work=Radio Študent |date=21. 12. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Oet == P == * Patriot * [[Pasji Kartel]] * Psihobrata * Paj * [[Boštjan Gorenc|Pižama]] * Povšo / Povshizzle * Piro * Pifka * Pavel Panon * Puntar * [[Plan B]] * Pupi * Palijo * Pifo * Polly * Pez * PAT * Polifonija * Princip * Predsednik * Patric Puntar - 3K == R == * R.I.C. * RIP * Rap Virus * [[RecycleMan]] * Reta - Ringe * Radić * Rot * R-K$NG * [[Ružno pače|Ružno Pače]] * RKA == S == * [[Sarah Al Saleh|Sahareya]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/grs-intervju/sahareya |title=Sahareya |author=Kopač, Jan |author2=Petrova, Ružica |work=Radio Študent |date=5. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * [[Samo Boris]] * Scorpio * Shorti * Siriuz * [[Skova]] * Slick * [[Slon in Sadež]] * Svenson * Sole * Stekli psi * Stereolog * Svegerji * Selman * Shwepo * Shorti * SpetNC * Smayo * Sharks * Same žvadi * Sandi MVP == Š == * Šešmajster * ŠmajsačBELI * Špil ligni == T == * Tadee * Tadi Tada * Tango & Keš-Teox * Tekochee kru * Tim Tekavec * Triiiple * T-Set * The Dogz * Terapija * [[Rok Terkaj|Trkaj]] ([[Rok Terkaj]]) * Tropski ([[Tilen Guzelj]]) * TimPs == U == * U-Kan * Unknown * UM == V == * Valterrap * Vazz * Vuki Vuk * Val Venit Varis == Z == * [[Ziebane]] * Zinedin O. * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] * Zrak * Zofa Lipa * ZEK == Ž == * [[Žana Povše|Žana]] * [[Neža Mihelič|Žena]] == W == * Woo-Doo * Wera == X == * XaraoH == Y == * YCORE == Glej tudi == * [[seznam rap izvajalcev]] == Sklici == {{sklici}} {{seznami narodov po poklicu|raperjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Raperji]] [[Kategorija:Slovenski raperji|*]] 5h2620be2if95k6yhttdgn4uuv9mgyt Seznam metal skupin 0 36397 6681922 6673821 2026-05-27T13:50:04Z 56jhoG 157998 6681922 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[metal]] skupin.''' __NOTOC__ {{CompactTOC}} == # == *[[1914]] == A == *[[Abigor]] *[[Aborted]] *[[Absu]] *[[AC/DC]] *[[Accept]] *[[After Forever]] *[[Agathadaimon]] *[[Ajattara]] *[[Alestorm]] *[[Alien Weaponry]] *[[Allegaeon]] *[[Amon Amarth]] *[[Anaal Nathrakh]] *[[Anihilator]] *[[Antestor]] *[[Anthrax]] *[[Anvil]] *[[Apocalyptica]] *[[Arch Enemy]] *[[Assassin]] *[[Atomic Rooster]] *[[Avenged Sevenfold]] *[[Aversions Crown]] == B == *[[Bathory]] *[[Battle Beast]] *[[Batushka]] *[[Becoming the Archetype]] *[[Behemoth]] *[[Belladonna(glasbena skupina)|Belladonna]] *[[Belphegor]] *[[Belzebong]] *[[Benediction]] *[[Beyond Creation]] *[[Biermacht]] *[[The Black Dahlia Murder]] *[[Black Sabbath]] *[[Blind Guardian]] *[[Bullet For My Valentine]] *[[Bleeding Fist]] *[[Bleeding Throught]] *[[Breedlock]] *[[Bring Me the Horizon]] *[[Burning Legion]] *[[Burzum]] == C == *[[Cannibal Corpse]] *[[Celtic Frost]] *[[Children of Bodom]] *[[Cradle of Filth]] *[[Cryptopsy]] *[[Coroner]] *[[Cyrith Ungol]] == D == *[[D.R.I.]] *[[Dark Angel]] *[[DIO]] *[[DragonForce]] *[[Dream Theatre]] *[[Doomed]] *[[Dusk Delight]] *[[Deathstars]] *[[Deicide]] *[[Dekadent]] *[[Dew-scented]] *[[Death]] *[[Deathrow]] *[[Dickless Tracy]] *[[Disturbed]] *[[Dimmu Borgir]] *[[Dokken]] *[[Dream Evil]] == E == *[[Epica]] *[[Exorcist]] *[[Exciter]] *[[Emperor]] *[[Edguy]] *[[Erosion]] *[[Elvenking]] *[[Ensiferum]] *[[Equilibrium]] *[[Evergrey]] *[[Excelsis]] *[[Extreme Smoke 57]] == F == *[[Fear Factory]] *[[Forevermore]] == G == *[[Ghost]] *[[Graveworm]] *[[Grave Digger]] *[[Gojira]] *[[Gorgoroth]] *[[Gutalax]] == H == *[[Haggard]] *[[Hammerfall]] *[[Hanoi Rocks]] *[[Harakiri for the Sky]] *[[Helloween]] *[[Hellhammer]] *[[Hope for the Dying]] *[[Horde]] *[[Hirax]] *[[Hypocrisy]] *[[Hush]] == I == *[[Igorrr]] *[[In Flames]] *[[Iron Maiden]] *[[Immortal]] *[[Impending Doom]] *[[Interceptor]] *[[Iced Earth]] *[[Inmate]] == J == *[[Judas Priest]] *[[Juvenes]] == K == *[[Kataklysm]] *[[Korpiklaani]] *[[Krisiun]] *[[Kreator]] *[[Krokus]] *[[Keel]] == L == *[[Lacuna Coil]] *[[Lintver]] *[[Living Sacrifice]] == M == *[[ManowaR]] *[[Marduk (glasbena skupina)|Marduk]] *[[Mastodon]] *[[Mercyful Fate]] *[[Meshuggah]] *[[Metallica]] *[[Megadeth]] *[[Michael Schenker Group]] *[[Monstrosity]] *[[Moral Disorder]] *[[Morbid Angel]] *[[Mors Principium Est]] *[[Motörhead]] *[[M O R A]] == N == *[[Naglfar]] *[[Nargaroth]] *[[Napalm Death]] *[[Nightwish]] *[[Nile]] *[[Noctiferia]] *[[Norther]] == O == *[[Obscura]] *[[Opeth]] *[[Overkill]] *[[Ozzy Osbourne]] *[[Obidil]] == Q == *[[Quiet Riot]] == P == *[[Panikk]] *[[Pantera]] *[[Phinehas (glasbena skupina)|Phinehas]] *[[Protector]] *[[Psychonaut 4]] == R == *[[Razor]] *[[Rhapsody]] *[[Rumble Militia]] == S == *[[Sabathena]] *[[Sacred Steel]] *[[Sadus]] *[[Sanity Obscure]] *[[Satan]] *[[Satyricon]] *[[Saving Grace]] *[[Saxon]] *[[Samson]] *[[Scorpions]] *[[Sepultura]] *[[Shining]] *[[Signum Regis]] *[[Sinner]] *[[Six Point Six]] *[[Skálmöld]] *[[Slovenska skupina|Skytower]] *[[Slayer]] *[[Sonata Arctica]] *[[S.O.D.]] *[[Sodom]] *[[Stoned Jesus]] *[[Stratovarious]] *[[Steeler]] *[[Stryper]] *[[Suicide Silence]] *[[Symphony X]] *[[System of a Down]] == T == *[[Tankard]] *[[Testament (skupina)|Testament]] *[[Theatres des Vampires]] *[[Theocracy]] *[[Therion]] *[[Thousand Foot Crutch]] *[[Threshold]] *[[Tormentor]] *[[Tygers of Pan Tang]] == U == *[[UFO]] *[[Urgehal]] == V == *[[Vader]] *[[Vasectomy]] *[[Vendetta]] *[[Venom (glasbena skupina)|Venom]] *[[Vector]] *[[Veto (glasbena skupina)|Veto]] *[[Voivod]] *[[Vulvathrone]] == W == *[[WASP]] *[[Wartune]] *[[White Lion]] *[[Wintersun]] *[[Windir]] *[[Wintersun]] *[[Within Destruction]] *[[Within Temptation]] == Y == *[[Y&T]] *[[Yngwie Malmsteen]] == Podzvrsti == *[[seznam death metal skupin]] == Glej tudi == *[[seznam glasbenih skupin]] *[[seznam slovenskih metal skupin]] [[Kategorija:Metal skupine|*]] [[Kategorija:Metal]] 2g3rbgqi3w9d2kpqqzet8hk7s5v4q8t Seznam slovenskih arheologov 0 37270 6681891 6674901 2026-05-27T12:19:30Z ~2026-31621-56 260629 /* B */ 6681891 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[arheolog]]ov''' (vključuje tudi tuje arheologe, ki so delovali na slovenskem ozemlju) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Mihovil Abramič|Mihovil Abramić]] *[[Jakob Aleksič]] *Bartholomeaus Amantius *[[Jozafat Ambrožič]] *[[Maja Andrič]] *[[Monika Arh]] *Giorlamo Asquini == B == *Boris Bačić (Hrv./Istra) *[[David Badovinac]] *([[Franjo Baš]]) *Šime Batović (Hrv.) *[[Maja Bausovac]] *[[Alma Bavdek]] *[[Uroš Bavec]] *[[Iris Bekljanov Zidanšek]] *[[Mateja Belak]] *[[Alojz Benac]] (BiH) *[[Tina Berden]] *[[Vladimira Bertoncelj Kučar]] *[[Helena Bešter]] *[[Josef Julius Binder]] *[[Polona Bitenc]] *Paolo Bizarro *[[Matjaž Bizjak]] *[[Nejc Bizjak]] *([[Marjan Blažon]]) *[[Martina Blečić Kavur]] *[[Silvo Bokal]] (amater - Savinja) *[[Lojze Bolta]] * [[Elica Boltin-Tome]] * [[Dragan Božič]] *[http://iza.zrc-sazu.si/si/splet_publ/Ptuj_Stuki.html Maja Božič Ritonja] *([[Rasto Božič]]) *[[Helena Bras Kernel]] *[[Rudolf Bratanič]] * [[Tadej Brate]] *[[Patricija Bratina]] *[[Tatjana Bregant]] *[[Danilo Breščak]] *[[Andreja Breznik]] *[[Maja Bricelj]] *[[Danijela Brišnik]] * [[Mitja Brodar]] * [[Srečko Brodar]] * [[Mihael Budja]] == C == *[[Nina Caf]] *[[Vojka Cestnik]] *([[Tone Cevc]]) *[[Slavko Ciglenečki]] *(Metka Culiberg) *[[Radovan Cunja]] *Mirina Cvikl Zupančič (Mirina Zupančič) *([[Jan Cvitkovič]]) == Č == * [[Stanko Čadež]] * [[Saša Čaval]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Matija Črešnar]] * [[Anja Črešnar Vintar]] *([[Katarina Čufar]]) == D == * [[Dragotin Dežman|Dragotin (Karel) Dežman]] * ([[Avgust Dimitz]])? *[[Karl Dinklage]] *[[Janez Dirjec]] *[[Saša Djura Jelenko]] *[[Bojan Djurić]] (Đurić) *[[Andreja Dolenc Vičič]] *[[Matej Draksler]] *[[Anja Dular]] (r. Zwitter) * [[Janez Dular (arheolog)|Janez Dular]] *[[Ejnar Dyggve]] ? == Đ == * [[Bojan Đurić]] (Djurić) == E == *Rudolf Egger *[[Miran Erič]] == F == * [[Tomaž Fabec]] *[[Aleksandra Faber]] (slovensko-hrvaška) *[[Franc Ferk]] * Otto Fischbach *[[Stanko Flego]] * [[Marko Frelih]] == G == * [[Slavko Gaberc]]? * [[Stane Gabrovec]] * [[Andrej Gaspari]] *[[Teja Gerbec]] *([[Franz Glaser]]) *Paul Gleischer (Celovec) *[[Ida Gnilšak]] ? *[[Anton Gnirs]] *([[Petra Golja]]) *[[Marcel Gorenc]] (slov.-hrvaški) *[[Lucija Grahek]] *[[Tatjana Greif]] * [[Janez Grilc]] (amater) *[[Darja Grosman]] *[[Luka Gruškovnjak]] * [[Mitja Guštin]] * [[Maja Gutman Levstik]]? == H == *[[Zorko Harej]] (1949-90) *[[Anja Hellmuth Kramberger]] (Nemka) *[[Margareta Ana Hirschbäck Merhar]] *[[Jošt Hobič]] *[[Ferdinand Hochstetter]] *[[Viktor Hoffiller]] *[[Barbara Hofman]] *[[Barbara Horn]] *[[Jana Horvat]] *[[Martin Horvat]] * [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] * [[Katja Hrobat]] * [[Ivan Marija Hrovatin]] * [[Jožica Hrustel Hercigonja]] * [[Rok Humerca]] * [[Kristjan Husič]] *[[Samo Hvalec]] == I == * [[Janka Istenič]] == J == *[[Maja Janežič]] *[[Izidor Janžekovič]] *[[Franc Jarc]] (numizmatik) *[[Saša Djura Jelenko]] *[[Aleksander Jeločnik]] (numizmatik) *[[Matjaž Jenko]] *[[Barbara Jerin]] *[[Blagoje Jevremov]] *Vinko Jordan ? *[[Draško Josipovič]] == K == *[[Tomislav Kajfež]] *[[Mihela Kajzer]] (-Cafnik) *[[Pietro Kandler]] *[[Snježana Karinja]] *[[Špela Karo]] *[[Jože Kastelic]] *([[Lojze Kastelic]]) *[[Monika Kavalir]] *[[Boris Kavur]] *[[Branko Kerman]] *[[Anton Kern]] (Avstrija) *[[Rok Klasinc]] *[[Josip Klemenc]] *[[Tone Knez]] * [[Timotej Knific]] *([[Franc Kimovec]]) *[[Dragica Knific Lunder]] *[[Eva Kocuvan]] *[[Vera Kolšek]] *[[Vesna Koprivnik]] * [[Josip Korošec]] *[[Paola Korošec]] *[[Peter Kos]] *[[Georg Kossack]] (Nemčija) *[[Silvin Košak]] *[[Uroš Košir]] *[[Otmar Kovač]] *([[Milan Kovač]]-konservator) *Ana Kovačič *[[Jure Krajšek]] *[[Bine Kramberger]] *[[Dušan Kramberger]] *([[Taja Kramberger]]) * [[Borut Križ]] *[[Ana Kruh]] *[[Maja Kumprej Gorjanc]] *[[Ignac Kušljan|Ignacij Kušljan]] == L == *[[Boštjan Laharnar]] *[[Brane Lamut]]? *[[Andrej Lasič]] *[[Lucija Lavrenčič]] *[[Maja Lavrič]] *[[Evgen Lazar]] *[[Irena Lazar]] * [[France Leben]] *([[Petra Leben-Seljak]]) *([[Lojze Lebič]]) *[[Elena Leghissa]] *[[Tamara Leskovar]] *[[Benedetto Lonza]] *[[Črtomir Lorber]] * [[Vlado Lorber]] *[[Fran Lorger]] * [[Milan Lovenjak]] *[[Edisa Lozić]] *[[Rajko Ložar]] *[[Judita Lux]] == M == *[[Andrej Magdič]] *[[Enrico Majonica]] *[[Carlo Marchesetti]] *[[Branko Marušić]] (deloval na Hrvaškem-Istra) (1926-1991) *[[Rene Masaryk]] (Čeh) *[[Phil Mason]] *[[Andreja Maver]] *([[Marie von Mecklenburg|Marie Mecklenburg]]) *[[Marko Mele]] (Avstrija-Gradec) *[[Janez Meterc]] *[[Anja Mihelič Pogorelčnik]] *[[Iva Mikl Curk]] *[[France Milavec]] *[[Tina Milavec]] *[[Zrinka Mileusnić]] *[[Irena Mirnik Prezelj]] *[[Alenka Miškec]] *[[Štefan Mlakar]] (slov.-hrvaški) * [[Dimitrij Mlekuž|Dimitrij Mlekuž Vrhovnik]] *[[Miha Mlinar]] *[[Zvezdana Modrijan]] *[[Vojeslav Mole|Vojeslav Molè]] * [[Nikolaj Mozetič]] *[[Tadeja Mulh]] *[[Alfons Müllner]] *[[Ida Murgelj]] * [[Branko Mušič]] == N == *[[Tomaž Nabergoj]] *[[Barbara Nadbath]] *[[Aleksandra Nestorović]] *[[Predrag Novaković]] *[[Matjaž Novšak]] *[[Rachel K. Novšak]] == O == *[[Boštjan Odar]] ? *[[Mija Ogrin|Mija (Marija) Ogrin]] *[[Franc Okoren]] ? *[[Drago Oman]] *[[Blaž Orehek]] *[[Ana Ornik Turk]] *[[Bernarda Osmuk|Bernard(in)a Osmuk]]/Nada Osmuk *[[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] == P == *([[Martina Pacher]]) *[[Stanko Pahič]] *[[Mojca Pahor]] *[[Kaja Pavletič]] *[[Primož Pavlin]] * [[Daša Pavlovič]] * [[Jernej Pečnik]] * [[Efrem Marcel Pegan]] *[[Bernarda Perc]] *[[Franc Peruzzi]] (tudi ''Franišek Peruci'') *([[Martin Peruzzi]]) *[[Brigita Petek]] *[[Pavla Peterle Udovič]] * [[Peter Petru]] * [[Simona Petru]] *[[Sonja Petru]] *(Miran Pflaum) *[[Veronika Pflaum]] *[[Pavel Pibernik]] (sakralna a.) * [[Darja Pirkmajer]] * [[Ljudmila Plesničar Gec]] *[[Rok Plesničar]] *[[Ana Plestenjak]] * [[Andrej Pleterski]] * [[Tilen Podobnik]] *[[Blaž Podpečan]] *[[Jože Pohlen]] ? *[[Kamilo Prašnikar]] *[[Primož Predan]] * [[Katarina Katja Predovnik]] *[[Anton Premerstein]] *[[Špela Prunk]] *([[Alberto Pucer]]) *[[Jana Puhar]] *[[Ivan Puš]] (1930-2000) == R == *[[Anja Ragolič]] *[[Irena Rajterič Sivec]] *[[Amand Rak]] *[[Igor Ravbar]] *[[Barbara Ravnik]] *[[Mateja Ravnik]] *[[Jurij Ravnik]] *[[Mateja Ravnik]] *[[Jernej Rihter]] *[[Tatjana Robič]]? *[[Luka Rozman]] *[[Maja Rudolf Markovič]] *[[Gašper Rutar]] *[[Simon Rutar]] *[[Tomaž Rutar]] *[[Leon Ružička]] == S == *[[Maša Saccara]] *[[Milan Sagadin]] *[[Maša Sakara|Maša Sakara Sučević]] *[[Viktor Saksida]] (1922–2021) *[[Dunja Salecl]] *[[Samo Sankovič]] *[[Balduin Saria]] *[[Valentin Schein|Valentin/Tine Schein]] *[[Ana Schiffrer]] *[[Walter Schmid]] * [[Josip Schmoranzer]] *[[Arnold Schober]] *[[Jurij Schön]] *Étienne Marie Siauve *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Marijan Slabe]] (1932-2022) * [[Božidar Slapšak]] *[[Anton Smodič]] *[[Jurij Soklič]] *[[Nina Sovdat]] *[[Marko Sraka]] *Pietro Matteo Stancovich *[[Zoran Stančič]] ? * [[France Starè]] *[[Vida Stare]] *[[Kaja Stemberger]] *[[Petra Stipančić]] *[[Joseph Heinrich Stratil]] *[[Mira Strmčnik Gulič]] * [[Tit Strmljan]] * [[Marko Strnad]] *[[Helena Stupan]] *[[Martina Stupar]]? *[[Vesna Svetličič Turk]] * [[Drago Svoljšak]] * [[Josef Szombathy]] == Š == * [[Jaroslav Šašel]] * [[Marjeta Šašel Kos]] *[[Irena Šavel]] *[[Andrej Šemrov]] *([[Alojz Šercelj]]) *[[Ahac Šinkovec]] *[[Irena Šinkovec]] *([[Božo Škerlj]]) *[[Brina Škvor Jernejčič]] *([[Katarina Šmid]]) *([[Valter Šmid]]) * [[Ivan Šprajc]] *[[Vinko Šribar]] * [[Gregor Štibernik]] *[[Jože Štukl]] *[[Benjamin Štular]] *[[Zorka Šubic]] *[[Katja Švarc]] == T == *[[Sergio Tavano]] (Italija) *[[Sneža Tecco Hvala]] *Antiquus Tergestinus *[[Biba Teržan|Biba (Ljubinka) Teržan]] *[[Gojko Tica]] *([[Aleksandar Todorović]]) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Marjana Tomanič Jevremov]] *([[Tatjana Tomazo Ravnik]]) *[[Alenka Tomaž]] *[[Špela Tomažinčič]] *[[Željko Tomičić]] (Hrv.) *[[Mija Topličanec]] *([[Borut Toškan]] : arheozoolog) *[[Neva Trampuž Orel]] * [[Ivan Turk|Ivan (Janez) Turk]] *[[Matija Turk]] *[[Peter Turk]] * [[Ivan Tušek (1941)|Ivan Tušek]] == U == *[[Katarina Udovč]] *[[Rafko Urankar]] *[[Marko Urbanija]] *[[Mehtilda Urleb]] *[[Anja Uršič]] == V == *[[Andrej Valič]] *[[Janez Vajkard Valvasor]] *[[Anton Velušček]] *[[Tomaž Verbič]] (geoarheolog) *[[Nika Veršič]] *[[Boris Vičič]] *Nataša Vidic ? *[[Verena Vidrih Perko]] *[[Manca Vinazza]] *([[Valentin Vodnik]]) *[[Alenka Vogrin]] *[[Petra Vojaković]] *[[Mojca Vomer Gojkovič]] *[[Iztok Vrenčur]] *[[Davorin Vuga]] == W == * [[Hans Winkler]] == Z == *[[Katharina Zanier]] *[[Mirina Zupančič]] (Cvikl) * Nina Zupančič ? * ([[Lars Zver]]) == Ž == *[[Beatriče Žbona Trkman]] *[[Janja Železnikar]] *[[Tina Žerjal]] *[[Andreja Žibrat Gašparič]] *[[Ivan Žižek]] *[[Jakob Žmavc]] *[[Alja Žorž]] *[[Matej Župančič]] *[[Bernarda Županek]] *[[Niko Županič]]? {{seznami narodov po poklicu|arheologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Arheologi]] [[Kategorija:Slovenski arheologi|*]] t2fy6ogiy5k160y21hk92ado1qlsdzf 6681892 6681891 2026-05-27T12:26:27Z ~2026-31621-56 260629 "B" 6681892 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[arheolog]]ov''' (vključuje tudi tuje arheologe, ki so delovali na slovenskem ozemlju) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Mihovil Abramič|Mihovil Abramić]] *[[Jakob Aleksič]] *Bartholomeaus Amantius *[[Jozafat Ambrožič]] *[[Maja Andrič]] *[[Monika Arh]] *Giorlamo Asquini == B == *Boris Bačić (Hrv./Istra) *[[David Badovinac]] *([[Franjo Baš]]) *Šime Batović (Hrv.) *[[Maja Bausovac]] *[[Alma Bavdek]] *[[Uroš Bavec]] *[[Iris Bekljanov Zidanšek]] *[[Mateja Belak]] *[[Alojz Benac]] (BiH) *[[Tina Berden]] *[[Vladimira Bertoncelj Kučar]] *[[Helena Bešter]] *[[Josef Julius Binder]] *[[Polona Bitenc]] *Paolo Bizarro *[[Matjaž Bizjak]] *[[Nejc Bizjak]] *([[Marjan Blažon]]) *[[Martina Blečić Kavur]] *[[Silvo Bokal]] (amater - Savinja) *[[Lojze Bolta]] * [[Elica Boltin-Tome]] * [[Dragan Božič]] *[http://iza.zrc-sazu.si/si/splet_publ/Ptuj_Stuki.html Maja Božič (Ritonja)] *([[Rasto Božič]]) *[[Helena Bras Kernel]] *[[Rudolf Bratanič]] * [[Tadej Brate]] *[[Patricija Bratina]] *[[Tatjana Bregant]] *[[Danilo Breščak]] *[[Andreja Breznik]] *[[Maja Bricelj]] *[[Danijela Brišnik]] * [[Mitja Brodar]] * [[Srečko Brodar]] * [[Mihael Budja]] == C == *[[Nina Caf]] *[[Vojka Cestnik]] *([[Tone Cevc]]) *[[Slavko Ciglenečki]] *(Metka Culiberg) *[[Radovan Cunja]] *Mirina Cvikl Zupančič (Mirina Zupančič) *([[Jan Cvitkovič]]) == Č == * [[Stanko Čadež]] * [[Saša Čaval]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Matija Črešnar]] * [[Anja Črešnar Vintar]] *([[Katarina Čufar]]) == D == * [[Dragotin Dežman|Dragotin (Karel) Dežman]] * ([[Avgust Dimitz]])? *[[Karl Dinklage]] *[[Janez Dirjec]] *[[Saša Djura Jelenko]] *[[Bojan Djurić]] (Đurić) *[[Andreja Dolenc Vičič]] *[[Matej Draksler]] *[[Anja Dular]] (r. Zwitter) * [[Janez Dular (arheolog)|Janez Dular]] *[[Ejnar Dyggve]] ? == Đ == * [[Bojan Đurić]] (Djurić) == E == *Rudolf Egger *[[Miran Erič]] == F == * [[Tomaž Fabec]] *[[Aleksandra Faber]] (slovensko-hrvaška) *[[Franc Ferk]] * Otto Fischbach *[[Stanko Flego]] * [[Marko Frelih]] == G == * [[Slavko Gaberc]]? * [[Stane Gabrovec]] * [[Andrej Gaspari]] *[[Teja Gerbec]] *([[Franz Glaser]]) *Paul Gleischer (Celovec) *[[Ida Gnilšak]] ? *[[Anton Gnirs]] *([[Petra Golja]]) *[[Marcel Gorenc]] (slov.-hrvaški) *[[Lucija Grahek]] *[[Tatjana Greif]] * [[Janez Grilc]] (amater) *[[Darja Grosman]] *[[Luka Gruškovnjak]] * [[Mitja Guštin]] * [[Maja Gutman Levstik]]? == H == *[[Zorko Harej]] (1949-90) *[[Anja Hellmuth Kramberger]] (Nemka) *[[Margareta Ana Hirschbäck Merhar]] *[[Jošt Hobič]] *[[Ferdinand Hochstetter]] *[[Viktor Hoffiller]] *[[Barbara Hofman]] *[[Barbara Horn]] *[[Jana Horvat]] *[[Martin Horvat]] * [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] * [[Katja Hrobat]] * [[Ivan Marija Hrovatin]] * [[Jožica Hrustel Hercigonja]] * [[Rok Humerca]] * [[Kristjan Husič]] *[[Samo Hvalec]] == I == * [[Janka Istenič]] == J == *[[Maja Janežič]] *[[Izidor Janžekovič]] *[[Franc Jarc]] (numizmatik) *[[Saša Djura Jelenko]] *[[Aleksander Jeločnik]] (numizmatik) *[[Matjaž Jenko]] *[[Barbara Jerin]] *[[Blagoje Jevremov]] *Vinko Jordan ? *[[Draško Josipovič]] == K == *[[Tomislav Kajfež]] *[[Mihela Kajzer]] (-Cafnik) *[[Pietro Kandler]] *[[Snježana Karinja]] *[[Špela Karo]] *[[Jože Kastelic]] *([[Lojze Kastelic]]) *[[Monika Kavalir]] *[[Boris Kavur]] *[[Branko Kerman]] *[[Anton Kern]] (Avstrija) *[[Rok Klasinc]] *[[Josip Klemenc]] *[[Tone Knez]] * [[Timotej Knific]] *([[Franc Kimovec]]) *[[Dragica Knific Lunder]] *[[Eva Kocuvan]] *[[Vera Kolšek]] *[[Vesna Koprivnik]] * [[Josip Korošec]] *[[Paola Korošec]] *[[Peter Kos]] *[[Georg Kossack]] (Nemčija) *[[Silvin Košak]] *[[Uroš Košir]] *[[Otmar Kovač]] *([[Milan Kovač]]-konservator) *Ana Kovačič *[[Jure Krajšek]] *[[Bine Kramberger]] *[[Dušan Kramberger]] *([[Taja Kramberger]]) * [[Borut Križ]] *[[Ana Kruh]] *[[Maja Kumprej Gorjanc]] *[[Ignac Kušljan|Ignacij Kušljan]] == L == *[[Boštjan Laharnar]] *[[Brane Lamut]]? *[[Andrej Lasič]] *[[Lucija Lavrenčič]] *[[Maja Lavrič]] *[[Evgen Lazar]] *[[Irena Lazar]] * [[France Leben]] *([[Petra Leben-Seljak]]) *([[Lojze Lebič]]) *[[Elena Leghissa]] *[[Tamara Leskovar]] *[[Benedetto Lonza]] *[[Črtomir Lorber]] * [[Vlado Lorber]] *[[Fran Lorger]] * [[Milan Lovenjak]] *[[Edisa Lozić]] *[[Rajko Ložar]] *[[Judita Lux]] == M == *[[Andrej Magdič]] *[[Enrico Majonica]] *[[Carlo Marchesetti]] *[[Branko Marušić]] (deloval na Hrvaškem-Istra) (1926-1991) *[[Rene Masaryk]] (Čeh) *[[Phil Mason]] *[[Andreja Maver]] *([[Marie von Mecklenburg|Marie Mecklenburg]]) *[[Marko Mele]] (Avstrija-Gradec) *[[Janez Meterc]] *[[Anja Mihelič Pogorelčnik]] *[[Iva Mikl Curk]] *[[France Milavec]] *[[Tina Milavec]] *[[Zrinka Mileusnić]] *[[Irena Mirnik Prezelj]] *[[Alenka Miškec]] *[[Štefan Mlakar]] (slov.-hrvaški) * [[Dimitrij Mlekuž|Dimitrij Mlekuž Vrhovnik]] *[[Miha Mlinar]] *[[Zvezdana Modrijan]] *[[Vojeslav Mole|Vojeslav Molè]] * [[Nikolaj Mozetič]] *[[Tadeja Mulh]] *[[Alfons Müllner]] *[[Ida Murgelj]] * [[Branko Mušič]] == N == *[[Tomaž Nabergoj]] *[[Barbara Nadbath]] *[[Aleksandra Nestorović]] *[[Predrag Novaković]] *[[Matjaž Novšak]] *[[Rachel K. Novšak]] == O == *[[Boštjan Odar]] ? *[[Mija Ogrin|Mija (Marija) Ogrin]] *[[Franc Okoren]] ? *[[Drago Oman]] *[[Blaž Orehek]] *[[Ana Ornik Turk]] *[[Bernarda Osmuk|Bernard(in)a Osmuk]]/Nada Osmuk *[[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] == P == *([[Martina Pacher]]) *[[Stanko Pahič]] *[[Mojca Pahor]] *[[Kaja Pavletič]] *[[Primož Pavlin]] * [[Daša Pavlovič]] * [[Jernej Pečnik]] * [[Efrem Marcel Pegan]] *[[Bernarda Perc]] *[[Franc Peruzzi]] (tudi ''Franišek Peruci'') *([[Martin Peruzzi]]) *[[Brigita Petek]] *[[Pavla Peterle Udovič]] * [[Peter Petru]] * [[Simona Petru]] *[[Sonja Petru]] *(Miran Pflaum) *[[Veronika Pflaum]] *[[Pavel Pibernik]] (sakralna a.) * [[Darja Pirkmajer]] * [[Ljudmila Plesničar Gec]] *[[Rok Plesničar]] *[[Ana Plestenjak]] * [[Andrej Pleterski]] * [[Tilen Podobnik]] *[[Blaž Podpečan]] *[[Jože Pohlen]] ? *[[Kamilo Prašnikar]] *[[Primož Predan]] * [[Katarina Katja Predovnik]] *[[Anton Premerstein]] *[[Špela Prunk]] *([[Alberto Pucer]]) *[[Jana Puhar]] *[[Ivan Puš]] (1930-2000) == R == *[[Anja Ragolič]] *[[Irena Rajterič Sivec]] *[[Amand Rak]] *[[Igor Ravbar]] *[[Barbara Ravnik]] *[[Mateja Ravnik]] *[[Jurij Ravnik]] *[[Mateja Ravnik]] *[[Jernej Rihter]] *[[Tatjana Robič]]? *[[Luka Rozman]] *[[Maja Rudolf Markovič]] *[[Gašper Rutar]] *[[Simon Rutar]] *[[Tomaž Rutar]] *[[Leon Ružička]] == S == *[[Maša Saccara]] *[[Milan Sagadin]] *[[Maša Sakara|Maša Sakara Sučević]] *[[Viktor Saksida]] (1922–2021) *[[Dunja Salecl]] *[[Samo Sankovič]] *[[Balduin Saria]] *[[Valentin Schein|Valentin/Tine Schein]] *[[Ana Schiffrer]] *[[Walter Schmid]] * [[Josip Schmoranzer]] *[[Arnold Schober]] *[[Jurij Schön]] *Étienne Marie Siauve *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Marijan Slabe]] (1932-2022) * [[Božidar Slapšak]] *[[Anton Smodič]] *[[Jurij Soklič]] *[[Nina Sovdat]] *[[Marko Sraka]] *Pietro Matteo Stancovich *[[Zoran Stančič]] ? * [[France Starè]] *[[Vida Stare]] *[[Kaja Stemberger]] *[[Petra Stipančić]] *[[Joseph Heinrich Stratil]] *[[Mira Strmčnik Gulič]] * [[Tit Strmljan]] * [[Marko Strnad]] *[[Helena Stupan]] *[[Martina Stupar]]? *[[Vesna Svetličič Turk]] * [[Drago Svoljšak]] * [[Josef Szombathy]] == Š == * [[Jaroslav Šašel]] * [[Marjeta Šašel Kos]] *[[Irena Šavel]] *[[Andrej Šemrov]] *([[Alojz Šercelj]]) *[[Ahac Šinkovec]] *[[Irena Šinkovec]] *([[Božo Škerlj]]) *[[Brina Škvor Jernejčič]] *([[Katarina Šmid]]) *([[Valter Šmid]]) * [[Ivan Šprajc]] *[[Vinko Šribar]] * [[Gregor Štibernik]] *[[Jože Štukl]] *[[Benjamin Štular]] *[[Zorka Šubic]] *[[Katja Švarc]] == T == *[[Sergio Tavano]] (Italija) *[[Sneža Tecco Hvala]] *Antiquus Tergestinus *[[Biba Teržan|Biba (Ljubinka) Teržan]] *[[Gojko Tica]] *([[Aleksandar Todorović]]) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Marjana Tomanič Jevremov]] *([[Tatjana Tomazo Ravnik]]) *[[Alenka Tomaž]] *[[Špela Tomažinčič]] *[[Željko Tomičić]] (Hrv.) *[[Mija Topličanec]] *([[Borut Toškan]] : arheozoolog) *[[Neva Trampuž Orel]] * [[Ivan Turk|Ivan (Janez) Turk]] *[[Matija Turk]] *[[Peter Turk]] * [[Ivan Tušek (1941)|Ivan Tušek]] == U == *[[Katarina Udovč]] *[[Rafko Urankar]] *[[Marko Urbanija]] *[[Mehtilda Urleb]] *[[Anja Uršič]] == V == *[[Andrej Valič]] *[[Janez Vajkard Valvasor]] *[[Anton Velušček]] *[[Tomaž Verbič]] (geoarheolog) *[[Nika Veršič]] *[[Boris Vičič]] *Nataša Vidic ? *[[Verena Vidrih Perko]] *[[Manca Vinazza]] *([[Valentin Vodnik]]) *[[Alenka Vogrin]] *[[Petra Vojaković]] *[[Mojca Vomer Gojkovič]] *[[Iztok Vrenčur]] *[[Davorin Vuga]] == W == * [[Hans Winkler]] == Z == *[[Katharina Zanier]] *[[Mirina Zupančič]] (Cvikl) * Nina Zupančič ? * ([[Lars Zver]]) == Ž == *[[Beatriče Žbona Trkman]] *[[Janja Železnikar]] *[[Tina Žerjal]] *[[Andreja Žibrat Gašparič]] *[[Ivan Žižek]] *[[Jakob Žmavc]] *[[Alja Žorž]] *[[Matej Župančič]] *[[Bernarda Županek]] *[[Niko Županič]]? {{seznami narodov po poklicu|arheologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Arheologi]] [[Kategorija:Slovenski arheologi|*]] pom701gne9xttq8vk2tkmzingdvcvel Anton Pavlovič Čehov 0 42737 6682277 6483344 2026-05-28T09:41:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682277 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Anton Pavlovič Čehov}} [[File:Anton Tschechow - Ölskizze von Lewitan.jpg|thumb|upright=.8|Portret Antona Čehova, ki ga je narisal [[Isaac Levitan]] (1886)]] '''Anton Pavlovič Čehov''' [antón páu̯lovič čéhov-] ([[ruščina|rusko]] Анто́н Па́влович Че́хов), [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]], * [[29. januar]] (17. januar – [[Julijanski koledar|julijanski]]) [[1860]], [[Taganrog]], [[Ruski imperij]], † [[15. julij]] (2. julij – [[Julijanski koledar|julijanski]]) [[1904]], [[Badenweiler]], [[Nemško cesarstvo]]. Bil je dramatik in pisec kratkih zgodb. Večinoma velja za enega najboljših pisateljev vseh časov; kot dramatik je napisal štiri klasike, njegove kratke zgodbe pa pisatelji in kritiki visoko cenijo.{{efn|»Največji pisatelj kratkih zgodb, kar jih je kadarkoli živelo.« – [[Raymond Carver]]{{sfn |Chekhov |Bartlett |2004 |p=[https://archive.org/details/aboutloveotherst0000chek/page/n21/mode/2up xx]}}}}<ref name="Boyd 2004-07-03">{{cite web |last=Boyd |first=William |author-link=William Boyd (writer) |title=A Chekhov lexicon |website=the Guardian |date=3 July 2004 |url=https://www.theguardian.com/books/2004/jul/03/classics |access-date=31 October 2023 |quote=Quite probably. the best short-story writer ever.}}</ref><ref name="Steiner 2001-05-13">{{cite web |last=Steiner |first=George |author-link=George Steiner |title=Observer review: The Undiscovered Chekov by Anton Chekov |website=the Guardian |date=13 May 2001 |url=https://www.theguardian.com/books/2001/may/13/classics.arts |access-date=31 October 2023 |quote=Stories&nbsp;... which are among the supreme achievements in prose narrative.}}</ref> Skupaj s [[Henrik Ibsen|Henrikom Ibsenom]] in [[August Strindberg|Augustom Strindbergom]] se Čehov omenja kot eden od treh ključnih začetnikov zgodnje moderne v gledališču.{{sfn|Bloom|2002|p=38}} Poklicno je bil Čehov zdravnik. Nekoč je dejal, da je medicina njegova »zakonska žena«, književnost pa »ljubica«.{{sfn |Chekhov |Garnett |2004 |loc=[https://www.gutenberg.org/cache/epub/6408/pg6408-images.html#link2H_4_0042 Letter to Alexei Suvorin, 11 September 1888]}}<ref>{{Cite web |title=Anton Chekhov - Wikiquote |url=https://en.wikiquote.org/wiki/Anton_Chekhov |access-date=2025-02-15 |website=en.wikiquote.org |language=en}}</ref> Po slabem sprejemu drame ''Galeb'' se je Čehov gledališču leta 1896 odpovedal, toda igro je [[Konstantin Stanislavski]] v Moskovskem umetnostnem gledališču ponovno obudil leta 1898 in je požela pohvale. Isto gledališče je produciralo ''Strička Vanjo'' in izvedlo premiere njegovih zadnjih dveh del, ''Treh sester'' in ''Češnjevega vrta''. Ta štiri dela predstavljajo izziv tako za ansambel{{efn|»Igralci plezajo po Čehovu kot po gori, privezani skupaj, deleč si slavo, če jim uspe priti na vrh.« – [[Ian McKellen]]{{sfn |Miles |1993 |p=[https://archive.org/details/chekhovonbritish0000unse/page/8/mode/2up 9]}}}} kot tudi za publiko, saj Čehov namesto običajnega dogajanja ponuja »gledališče razpoloženja« in »življenje, potopljeno v besedilo«.{{efn|»Umetnost Čehova terja gledališče razpoloženja« – [[Vsevolod Meyerhold]]{{sfn |Allen |2002 |p=[https://archive.org/details/performingchekho0000alle/page/12/mode/2up 13]}}}}{{sfnm |Styan |1981 |1p=[https://archive.org/details/moderndramainthe0001stya/page/84 84] |ps=; "A richer submerged life in the text is characteristic of a more profound drama of realism, one which depends less on the externals of presentation."}} Igre, ki jih je pisal Čehov, niso bile zapletene, enostavno pa jim je bilo slediti in so ustvarile nekakšno tesnobno vzdušje za publiko.<ref name="Hingley 2022">{{cite web |last=Hingley |first=Ronald Francis |title=Anton Chekhov – Biography, Plays, Short Stories, & Facts |website=Encyclopedia Britannica |date=25 January 2022 |url=https://www.britannica.com/biography/Anton-Chekhov |access-date=26 April 2022}}</ref> Čehov je zgodbe začel pisati, da bi zaslužil denar, vendar so njegove umetniške ambicije rastle in uvedel je oblikovne inovacije, ki so vplivale na razvoj sodobne kratke zgodbe.{{sfnm|Malcolm|2004|1p=87|ps=; "Chekhov is said to be the father of the modern short story."}}{{efn|»V književnost je vpeljal nekaj novega.« – [[James Joyce]]{{sfn |Power |Joyce |1974 |p=57}}}}<ref>»Čehovlji prelom s klasično tradicijo je najpomembnejši dogodek v sodobni književnosti« – [[John Middleton Murry]] v ''Athenaeumu'', 8. aprila 1922, navedeno v Bartlettovem predgovoru k ''About Love''.</ref> Ni se opravičil za težave, ki jih je to predstavljalo za bralce, in je vztrajal, da je vloga umetnika, da postavlja vprašanja, in ne, da odgovarja nanje.<ref>{{Cite book |last=Chekhov |first=Anton Pavlovich |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 |title=Letters of Anton Chekhov to His Family and Friends |date=2004-09-01 |language=English |translator-last=Garnett |translator-first=Constance}}</ref> Pokopan je na [[pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodevičje]]. ==Življenjepis== [[File:Chekhov Birthhouse.jpg|thumb|left|Rojstna hiša Antona Čehova v [[Taganrog]]u]] [[File:Taganrog gymnasium boys.jpg|thumb|left|Taganroška fantovska gimnazija ob koncu 19. stoletja. Križa na vrhu ni več.]] ===Otroštvo=== Anton Pavlovič Čehov je bil rojen na dan sv. Antona, 29. januarja 1860 (17. januarja po julijanskem koledarju) v [[Taganrog]]u, trgovskem pristaniškem mestu ob [[Azovsko morje|Azovskem morju]] na jugu [[Ruski imperij|Rusije]], na Policejski (Policijski) ulici, pozneje poimenovani ulica Čehova. Bil je tretji od šestih preživelih otrok; imel je dva starejša brata, Aleksandra in Nikolaja, ter tri mlajše sorojence, Ivana, Marijo in Mihaila. Njegov oče Pavel Jegorovič Čehov je bil sin bivšega tlačana in njegove žene<ref>{{harvnb|Rayfield|1997|pp=3–4}}: Jegor Mihajlovič Čehov in Efrosinija Emelijanovna</ref> in je prihajal iz vasi Olhovatka v Voroneški guberniji in je imel trgovino z živili. Bil je vodja župnijskega cerkvenega zbora, goreč pravoslavni kristjan in fizično nasilen oče. Nekateri zgodovinarji ga vidijo kot model za številne portrete hipokrizije v delih njegovega sina.<ref name = "Wood 78">{{harvnb|Wood|2000|p=78}}</ref> Mati Čehova, Jevgenija Morozova, je bila odlična pripovedovalka zgodb in je zabavala otroke z zgodbami s svojih potovanj širom Rusije s svojim očetom, prodajalcem blaga.{{sfn|Payne|1991|p=XVII}}{{sfn|Simmons|1970|p=18}}<ref>{{Cite web |title=taganrogcity.com {{!}} Chekhov & Taganrog |url=http://www.taganrogcity.com/chekhov_taganrog.html |access-date=2025-02-15 |website=www.taganrogcity.com}}</ref> »Svoje talente smo dobili od očeta,« se je Čehov spominjal, »dušo pa od matere«.<ref name="Bio">From the biographical sketch, adapted from a memoir by Chekhov's brother Mihail, which prefaces [[Constance Garnett]]'s translation of Chekhov's letters, 1920.</ref> Mladi Čehov je obiskoval grško šolo in fantovsko gimnazijo v Taganrogu (zdaj Gimnazija Čehova). Tam je ponavljal razred zaradi padca na izpitu iz stare grščine.<ref name = "Bartlett 4-5">Bartlett, pp. 4–5.</ref> Pel je v grškem pravoslavnem samostanu v Taganrogu in v zborih njegovega očeta. V pismu iz leta 1892 je pri opisovanju svojega otroštva uporabil besedo »trpljenje« in se spominjal: {{blockquote|text=Ko smo z brati stali na sredi cerkve in peli trio »Naj bo moja molitev uslišana« ali »Glas nadangela«, so nas vsi gledali s čustvi in zavidali našim staršem, toda mi smo se tisti trenutek počutili kot majhni obsojenci.<ref name="multiref1">Letter to I.L. Shcheglov, 9 March 1892. [https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 ''Letters of Anton Chekhov''.]</ref>}} Pozneje je odrasli Čehov kritiziral ravnanje brata Aleksandra s svojo ženo in otroki ter ga je opomnil na tiranijo njunega očeta Pavla: »Naj te prosim, da se spomniš, da sta tvoji materi mladost uničila despotizem in laganje. Despotizem in laganje sta tako pohabila naše otroštvo, da je nagnusno in strašljivo razmišljati o tem. Spomni se groze in gnusa, ki smo ju takrat čutili, kadar se je oče razjezil, ker je bilo v juhi preveč soli, in je mater imenoval za neumno.«{{Sfnm|1a1=Malcolm |1y=2004 |1p=102 |1ps=; Letter to brother Alexander, 2 January 1889}}{{efn|Še en vpogled v otroštvo Čehova nudi pismo njegovemu založniku in prijatelju Alekseju Suvorinu: »Od malega sem verjel v napredek in tudi nisem mogel ne verjeti vanj, kajti razlika med časom, ko so me mlatili, in časom, ko so me nehali mlatiti, je velikanska.«{{sfn |Chekhov |Garnett |2004 |loc=[https://www.gutenberg.org/cache/epub/6408/pg6408-images.html#link2H_4_0187 YALTA, March 27, 1894]}}}} Leta 1876 je oče Čehova razglasil bankrot, potem ko je preveč obremenil svoje finance z gradnjo nove hiše, pri čemer ga je prevaral pogodbenik po imenu Mironov.{{sfn|Rayfield|1997|p=31}} Pred zaporom je zbežal v Moskvo, kjer sta njegova starejša sinova, Aleksander in Nikolaj, obiskovala univerzo. V Moskvi je družina živela v revščini. Mati Čehova je bila po tej izkušnji fizično in čustveno zlomljena.<ref>Pismo bratrancu Mihailu, 10. maj 1877. [http://www.gutenberg.org/etext/6408 ''Letters of Anton Chekhov''.]</ref> Anton je ostal v domačem kraju, da bi prodal preostalo družinsko imetje in zaključil šolanje. V Taganrogu je ostal še tri leta in se šolal pri možu po imenu Serlivanov, ki je kot Lopahin v ''Češnjevem vrtu'' plačal varščino za družino za ceno njihove hiše.{{sfn|Malcolm|2004|p=25}} Čehov je moral plačevati za svoje izobraževanje, kar mu je uspelo med drugim z zasebnim inštruiranjem, lovom in prodajo [[Lišček|liščkov]] ter prodajo kratkih skic časopisom. Vsak rubelj, ki ga je privarčeval, je poslal družini v Moskvo, skupaj z duhovitimi pismi, da bi jih razvedril.{{sfn|Payne|1991|p=XX}} Kot najstnik je redno obiskoval taganroško gledališče, kjer so ga navduševali in navdihovali [[Vaudeville|vaudevilli]], italijanske opere in popularne komedije.<ref>Chekhov and Taganrog: [http://taganrogcity.com/chekhov_taganrog.html]</ref><ref>Taganrog Theatre: [https://mytaganrog.ru/16-dramaticheskij-teatr-imeni-a-p-chehova.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230930121656/https://mytaganrog.ru/16-dramaticheskij-teatr-imeni-a-p-chehova.html |date=2023-09-30 }}</ref> V tem času je Čehov veliko in analitično bral, vključno z deli [[Miguel de Cervantes|Cervantesa]], [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjeva]], [[Ivan Aleksandrovič Gončarov|Gončarova]] in [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauerja]],<ref name = "Mihail 1876">Letter to brother Mihail, 1 July 1876. [https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 ''Letters of Anton Chekhov''.]</ref>{{sfn|Simmons|1970|p=26}} napisal je pa tudi komično dramo ''Brez očeta'', ki jo je njegov brat Aleksander zavrnil kot »neopravičljivo, čeprav nedolžno izmišljotino«.{{sfn|Simmons|1970|p=33}} Imel je tudi niz ljubezenskih razmerij, med drugim z učiteljevo ženo.{{sfn|Payne|1991|p=XX}} Leta 1879 je zaključil šolanje v Taganrogu in se preselil k družini v Moskvo, kjer je bil sprejet v medicinsko šolo na Prvi moskovski državni medicinski univerzi I. M. Sečenova.{{sfn|Rayfield|1997|p=69}} Zaradi slabih izkušenj pri tem je kasneje postal [[ateizem|ateist]].<ref>{{navedi knjigo|last=Tabachnikova|first=Olga|title=Anton Chekhov Through the Eyes of Russian Thinkers: Vasilii Rozanov, Dmitrii Merezhkovskii and Lev Shestov|year=2010|publisher=Anthem Press|isbn=978-1-84331-841-5|page=26|quote=For Rozanov, Chekhov represents a concluding stage of classical Russian literature at the turn of the 19th and 20th centuries, caused by the fading of the thousand-year-old Christian tradition that had sustained much of this literature. On the one hand, Rozanov regards Chekhov's positivism and atheism as his shortcomings, naming them among the reasons for Chekhov's popularity in society.}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Anton Chekhov's Life and Thought: Selected Letters and Commentary|year=1997|publisher=Northwestern University Press|isbn=978-0-8101-1460-9|editor1-first=Simon |editor1-last=Karlinsky |editor2-first=Michael Henry|editor2-last=Heim| last=Chekhov|first=Anton Pavlovich|page=13|quote=While Anton did not turn into the kind of militant atheist that his older brother Alexander eventually became, there is no doubt that he was a non-believer in the last decades of his life.}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Selected Stories of Anton Chekhov|year=2009|publisher=Random House Digital, Inc.|isbn=978-0-307-56828-1|pages=xxii|author=Richard Pevear|quote=According to Leonid Grossman, "In his revelation of those evangelical elements, the atheist Chekhov is unquestionably one of the most Christian poets of world literature."}}</ref> ===Zgodnje obdobje pisateljevanja=== [[File:Anton P Chekhov.jpg|thumb|right|Portret mladega Čehova v podeželskih oblačilih]] [[File:Chekhov with brother 1882.jpg|thumb|left|Anton Čehov (levo) z bratom Nikolajem leta 1882]] [[File:Young Chekhov 1880s.jpg|thumb|upright=.7|left|Anton Čehov v 1880-ih letih]] Čehov je v Moskvi prevzel odgovornost za celo družino.{{sfn|Wood|2000|p=79}} Da jih je podpiral in da je lahko plačal stroške šolanja, je pisal duhovite skeče in vinjete o sodobnem ruskem življenju, veliko jih je napisal pod psevdonimom »Antoša Čehonte« (Антоша Чехонте) in »Človek brez vranice« (Человек без селезенки). Njegovo domiselno pisanje mu je prineslo sloves satiričnega kronika ruskega pouličnega življenja in leta 1882 je pisal za literarni tednik ''Oskolki'' (»Iveri«) NIkolaja Lejkina, enega od vodilnih založnikov tistega časa.{{sfn|Rayfield|1997|p=91}} Ton Čehova je bil v tem obdobju ostrejši kot v njegovih zrelih delih.<ref name="Obs">»V teh miniaturah je osupljiv zvarek krutosti;... čudovito sočuten Čehov še mora postati zrel.« [http://books.guardian.co.uk/critics/reviews/0,,489891,00.html "Vodka Miniatures, Belching and Angry Cats"], [[George Steiner]]'s review of ''The Undiscovered Chekhov'' in ''The Observer'', 13 May 2001. Retrieved 16 February 2007.</ref><ref name="SS1">{{cite web| last=Willis|first=Louis| title=Chekhov's Crime Stories| url=http://www.sleuthsayers.org/2013/01/chekhov-wrote-crime-stories_27.html| work=Literary and Genre| publisher=SleuthSayers |location=Knoxville| date=27 January 2013}}</ref> Študij je zaključil leta 1884 in postal [[zdravnik]], poklic, ki ga je opravljal do konca življenja. Kot zdravnik je zaslužil malo, saj je revne zdravil brezplačno.{{sfn|Malcolm|2004|p=26}} V letih 1884 in 1885 je Čehov začel kašljati kri in leta 1886 so se ti napadi poslabšali, vendar za svojo [[tuberkoloza|tuberkolozo]] ni povedal niti družini niti prijateljem.<ref name = "Bio"/> Lejkinu je priznal: »Bojim se pristati na zdravljenje, ker bi za to slišali moji kolegi.«<ref>Letter to N.A.Leykin, 6 April 1886. [https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 ''Letters of Anton Chekhov''.]</ref> Še naprej je pisal za tednike in služil dovolj denarja, da se je družina selila v čedalje boljša stanovanja. Na začetku leta 1886 so ga povabili k pisanju za enega od najbolj priljubljenih časopisov v [[Sankt Peterburg]]u, ''Novoje vremja'' (''Novi čas''), katerega urednik in lastnik je bil milijonar in magnat Aleksej Suvorin, ki je plačal na vrstico dvakrat toliko kot Lejkin in je dopuščal Čehovu trikrat več prostora.{{sfn|Rayfield|1997|p=128}} Suvorin je postal vseživljenjski in mogoče najbližji prijatelj Čehova.<ref>{{harvnb|Rayfield|1997|pp=448–450}}: Sprla sta se le enkrat, ko je Čehov nasprotoval antisemitističnim napadom v ''Novem času'' proti [[Alfred Dreyfus|Dreyfusu]] in [[Émile Zola|Zolaju]] leta 1898.</ref><ref name="Wood 79">Na več načinov je bil desničar Suvorin, ki ga je [[Vladimir Lenin|Lenin]] pozneje imenoval »tekajoči pes carja« (Payne, XXXV), nasprotje Čehova; »Čehov je moral delovati kot ledvica Suvorina, izločati poslovneževe strupe.« {{harvnb|Wood|2000|p=79}}</ref> Čehov je kmalu pritegnil pozornost književnikov, pa tudi javnosti. Štiriinšestdesetletni [[Dmitrij Grigorovič]], takratni priznani ruski pisatelj, je po branju njegove kratke zgodbe »Lovec« pisal Čehovu:<ref>[https://www.gutenberg.org/ebooks/1944 ''The Huntsman''.]. Retrieved 16 February 2007.</ref> »Ti imaš ''resnični'' talent, talent, ki te postavlja na prvo mesto med pisatelji nove generacije.« Čehovu je tudi svetoval, naj se upočasni in piše manj ter se osredotoči na kakovost. Čehov je odgovoril, da ga je pismo udarilo »kot strela«, in priznal: »Svoje zgodbe sem pisal, kot poročevalci pišejo svoje zapiske o požarih – mehanično, polzavestno, ne skrbeč niti o bralcu, niti o sebi.«{{sfn|Malcolm|2004|pp=32–33}} Spoznanje je morda naredilo Čehovu slabo uslugo, saj zgodnji zapiski razkrivajo, da je pogosto pisal z ekstremno skrbjo in se neprestano popravljal.{{sfn|Payne|1991|p=XXIV}} Ne glede na to pa je nasvet Grigoroviča v šestindvajsetletniku prebudil resnejšo, umetniško ambicijo. Leta 1888 je po manjšem posredovanju Grigoroviča zbirka kratkih zgodb ''V mraku'' (''V sumerkah'') Čehovu prinesla prestižno Puškinovo nagrado »za najboljše književno delo, ki ga odlikuje visoka umetniška vrednost«.{{sfn|Simmons|1970|p=160}} ===Prelomne točke=== [[File:Chekhov family.jpg|thumb|Družina in prijatelji Čehova leta 1890: (prva vrsta, z leve na desno) Ivan, Aleksander, oče; (druga vrsta) Marija Kornijejeva, Lika Mizinova, Maša, mati, Serjoža Kiseljev; (najnižja vrsta) Miša, Anton]] Leta 1887 se je Čehov, izčrpan od pretiranega dela in slabega zdravja, odpravil na izlet v Ukrajino, kjer se je zavedel lepote [[Pontsko-kaspijska stepa|stepe]].<ref name = "Masha 1887">"There is a scent of the steppe and one hears the birds sing. I see my old friends the ravens flying over the steppe." Letter to sister Masha, 2 April 1887. [https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 ''Letters of Anton Chekhov''.]</ref> Po povratku je začel pisati kratko zgodbo »Stepa«, ki jo je imenoval »nekaj dokaj nenavadnega in preveč izvirnega« in je bila naposled objavljena v ''Severnem vestniku''.<ref>Letter to Grigorovich, 12 January 1888. Quoted by {{harvnb|Malcolm|2004|p=137}}.</ref> V zgodbi, ki se premika z miselnimi procesi likov, Čehov prikliče v spomin potovanje s kočijo po stepi skozi oči mladega fanta, poslanega živeti proč od doma, in njegovih tovarišev, duhovnika in trgovca. »Stepo« imenujejo »slovar poetike Čehova« in predstavlja značilen napredek za Čehova ter izraža veliko kakovosti njegove zrele fikcije in mu je prineslo objavo v literarni reviji in ne časopisu.<ref>"'The Steppe,' as Michael Finke suggests, is 'a sort of dictionary of Chekhov's poetics,' a kind of sample case of the concealed literary weapons Chekhov would deploy in his work to come." {{harvnb|Malcolm|2004|p=147}}.</ref> Jeseni 1887 je direktor gledališča po imenu Korš pri Čehovu naročil igro. Rezultat je bila igra ''Ivanov'', napisana v dveh tednih in uprizorjena tega novembra.<ref name="autogenerated3">From the biographical sketch, adapted from a memoir by Chekhov's brother Mikhail, which prefaces [[Constance Garnett]]'s translation of Chekhov's letters, 1920.</ref> Čeprav je bila ta izkušnja za Čehova »ogabna« in je v pismu bratu Aleksandru naslikal komični portret kaotičnega uprizarjanja, je bila igra hit in je bila v zmedo Čehova cenjena kot originalno delo.<ref name = "Alexander 1887">Letter to brother Alexander, 20 November 1887. [https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 ''Letters of Anton Chekhov''.]</ref> Čeprav se Čehov tega takrat še ni popolnoma zavedal, so njegove igre, kot so ''Galeb'' (napisana leta 1895), ''Striček Vanja'' (napisana leta 1897), ''Tri sestre'' (napisana leta 1900) in ''Češnjev vrt'' (napisana leta 1903) služile kot revolucionarna hrbtenica za to, kar je zdravi razum z igro do dandanes: trud za rekreacijo in izražanje realizma kako ljudje resnično delujejo in govorijo drug z drugim. Ta realistična manifestacija človeških pogojev bi lahko ogrozila refleksijo v publiki glede tega, kaj pomeni biti človek. Filozofija približevanja umetnosti igre ni bila samo neomajna, ampak tudi temelj igre v večini 20. stoletja in do dandanes. Mihail Čehov je imel ''Ivanova'' za ključni trenutek v intelektualnem razvoju in literarni karieri.<ref name = "Bio"/> Iz tega obdobja izvira opaženje Čehova, ki je postalo znano kot ''Pištola Čehova'', dramatično načelo, ki zahteva, da je vsak element v zgodbi nujen in nenadomestljiv, vse ostalo pa se odstrani.<ref>{{citation |title=Chekhov's Art: A Stylistic Analysis|author=Petr Mikhaĭlovich Bit︠s︡illi|year=1983|publisher=Ardis|page=x}}</ref><ref>{{citation|title=The Literature 100: A Ranking of the Most Influential Novelists, Playwrights, and Poets of All Time|author=Daniel S. Burt|year=2008|publisher=Infobase Publishing}}</ref><ref name="marble">{{citation|title=Chekhov: The Silent Voice of Freedom|author=Valentine T. Bill|year=1987|publisher=Philosophical Library}}</ref> {{blockquote|Odstrani vse, kar nima relevance za zgodbo. Če v prvem poglavju rečeš, da na steni visi puška, potem je treba v drugem ali tretjem poglavju nujno z njo streljati. Če z njo ne bo nihče streljal, potem ne bi smela viseti tam.|Anton Čehov<ref name="marble" /><ref>S. Shchukin, ''Memoirs'' (1911)</ref>}} Smrt Čehovega brata Nikolaja zaradi tuberkuloze leta 1889 je navdahnila ''Turobno zgodbo'', ki je bila tega septembra in govori o možu, ki se sooča s koncem življenja in ugotovi, da je bilo brez smisla.<ref name="Dreary">{{Cite book |last=Chekhov |first=Anton Pavlovich |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/1883 |title=The Wife, and Other Stories |date=2006-02-26 |language=English |translator-last=Garnett |translator-first=Constance}}</ref>{{sfn|Simmons|1970|pp=186–191}} Mihail Čehov je beležil depresijo in vznemirjenost svojega brata po Nikolajevi smrti. Mihail je takrat raziskoval zapore v sklopu svojih pravnih študij. Anton Čehov je v iskanju smisla njegovega lastnega življenja kmalu postal obseden s težavo reforme zaporov.<ref name = "Bio"/> ===Sahalin=== [[File:Chekhov ht.jpg|thumb|Anton Čehov leta 1893]] Leta 1890 se je Čehov odpravil na naporno potovanje z vlakom, kočijami in rečnimi parniki skozi [[Sibirija|Sibirijo]] na [[Ruski daljni vzhod]] in v ''katorgo'' (kazensko kolonijo) na otoku [[Sahalin]]u severno od Japonske. Tam je živel tri mesece in intervjuval na tisoče kaznjencev in naseljencev za popis. Pisma, ki jih je Čehov napisal med dvoinpolmesečnim potovanjem na Sahalin, veljajo za njegova najboljša.{{sfn|Malcolm|2004|p=129}} Njegove opazke svoji sestri o [[Tomsk]]u so postala razvpita.{{sfn|Simmons|1970|p=223}}{{sfn|Rayfield|1997|p=224}} {{blockquote|Tomsk je zelo dolgočasno mesto. Sodeč po pijandurah, ki sem jih spoznal, in po intelektualcih, ki so me prišli pozdravit v hotel, so tudi prebivalci zelo dolgočasni.{{sfn |Chekhov |Garnett |2004 |loc=[https://www.gutenberg.org/cache/epub/6408/pg6408-images.html#link2H_4_0079 (TO HIS SISTER.) TOMSK, May 20 (1890)]}}}} Čehov je na Sahalinu videl marsikaj, kar ga je pretreslo in razjezilo, vključno z bičanjem, poneverbo dobav in spolno suženjstvo žensk. Pisal je: »Včasih sem se počutil, kot da vidim skrajne meje človeške bede.«{{sfn|Wood|2000|p=85}}{{sfn|Rayfield|1997|p=230}} Zlasti ga je presenetila stiska otrok, ki so živeli v kazenski koloniji skupaj s svojimi starši. Na primer: {{blockquote|Na parniku na reki Amur proti Sahalinu je bil kaznjenec, ki je bil umoril svojo ženo in je nosil spone na svojih nogah. Z njim je bila njegova hči, šestletno dekletce. Opazil sem, da kamorkoli je kaznjenec odšel, je dekletce hitelo za njim, držeč se za njegove spone. Ponoči je otrok spal skupaj s kaznjenci in vojaki na kupu.{{sfn |Chekhov |Garnett |2004 |loc=[https://www.gutenberg.org/cache/epub/6408/pg6408-images.html#link2H_4_0106 TO A. F. KONI. PETERSBURG, January 16, 1891.]}}}} Čehov je pozneje zaključil, da dobrodelnost ni odgovor, temveč da je vlada dolžna vlagati v humano ravnanje s kaznjenci. Svoje ugotovitve je objavil v letih 1893 in 1894 v knjigi ''Ostrov Sahalin'' (''Otok Sahalin''), delu socialne znanosti in ne književnosti.{{sfn|Malcolm|2004|p=125}}<ref name="Simmons 229">{{harvnb|Simmons|1970|p=229}}: Such is the general critical view of the work, but Simmons calls it a "valuable and intensely human document."</ref> Čehov je našel književni izraz za »pekel Sahalin« v svoji dolgi kratki zgodbi »Umor«,<ref>{{Cite book |last=Chekhov |first=Anton Pavlovich |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/13419 |title=The Bishop and Other Stories |date=2004-09-09 |language=English |translator-last=Garnett |translator-first=Constance}}</ref> katere zadnje poglavje se dogaja na Sahalinu, kjer morilec Jakov ponoči nalaga premog in hrepeni po domu. Pisanje Čehova o Sahalinu, zlasti o tradicijah in navadah [[Nivhi|giljaškega ljudstva]], je predmet trajne meditacije in analize v romanu [[Haruki Murakami|Harukija Murakamija]] ''[[1Q84]]''.<ref>Murakami, Haruki. ''1Q84''. Alfred A. Knopf: New York, 2011.</ref> Prav tako je predmet pesmi Nobelovega nagrajenca Seamusa Heaneyja ''Čehov o Sahalinu'' (zbrano v delu ''Postaja otok'').<ref>Heaney, Seamus. ''Station Island'' Farrar Straus Giroux: New York, 1985.</ref> [[Rebecca Gould]] je primerjala knjigo Čehova o Sahalinu s knjigo [[Katherine Mansfield]] ''Zvezek Urewera'' (1907).<ref>{{Cite journal|last=Gould|first=Rebecca Ruth|s2cid=165401623|date=2018|title=The aesthetic terrain of settler colonialism: Katherine Mansfield and Anton Chekhov's natives|journal=Journal of Postcolonial Writing|volume=55|pages=48–65|doi=10.1080/17449855.2018.1511242|url=https://eprints.soas.ac.uk/40478/1/Gould_The_aesthetic_terrain_of_settler_Journal_of_Postcolonial_Writing_2018.pdf|access-date=2025-05-03|archive-date=2024-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20241219235317/https://eprints.soas.ac.uk/40478/1/Gould_The_aesthetic_terrain_of_settler_Journal_of_Postcolonial_Writing_2018.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 2013 je igra 'Ruski Doktor', financirana iz Wellcome Trusta, ki jo je izvedel Andrew Dawson in raziskal profesor Jonathan Cole, raziskovala izkušnje Čehova na Sahalinu. ===Melihovo=== [[File:Melihovo.jpg|thumb|Melihovo, zdaj muzej]] Mihail Čehov, član gospodinjstva v Melihovem, je opisal obseg medicinskih obvez svojega brata: {{blockquote| Od prvega dne, ko se je Čehov preselil v Melihovo, so se bolni začeli zbirati okrog njega z razdalje 20 km. Prihajali so peš ali na vozovih in pogosto so ga klicali k oddaljenim bolnikom. Včasih so že zgodaj zjutraj kmečke ženske in otroci stali pred njegovimi vrati in čakali.<ref name=autogenerated1>From the biographical sketch, adapted from a memoir by Chekhov's brother Mikhail, which prefaces Constance Garnett's translation of Chekhov's letters, 1920.</ref>}} Čehov je za zdravila porabil precejšnjo količino denarja, toda največ so ga stala večurna potovanja za obiske bolnih, kar mu je jemalo čas za pisanje.<ref name="autogenerated2">From the biographical sketch, adapted from a memoir by Chekhov's brother Mihail, which prefaces Constance Garnett's translation of Chekhov's letters, 1920.</ref> Je pa zdravniški poklic obogatil njegovo pisanje, saj ga je spravljal v intimni stik z vsemi sloji ruske družbe: bil je npr. priča nezdravim in utesnjujočim življenjskim pogojem kmetov, kar je uporabil v kratki zgodbi »Kmetje«. Obiskoval je tudi višje razrede in je v svojo beležko zabeležil: »Aristokrati? Ista grda telesa in fizična umazanost, ista brezzoba starost in ogabna smrt kot pri branjevkah.«<ref name="note">{{Cite book |last=Chekhov |first=Anton Pavlovich |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/12494 |title=Note-Book of Anton Chekhov |date=2004-06-01 |language=English |translator-last=Koteliansky |translator-first=S. S. (Samuel Solomonovitch) |translator-last2=Woolf |translator-first2=Leonard}}</ref> V letih 1893 in 1894 je delal kot zdravnik [[Zemstvo|zemstva]] v [[Zvenigorod]]u, ki ima številne sanatorije in počitniške domove. Tamkajšnja bolnišnica se imenuje po njem. Leta 1894 je Čehov začel pisati igro ''Galeb'' v hišici, ki jo je zgradil v sadovnjaku v Melihovem. V dveh letih od vselitve na posestvo je obnovil hišo, se pričel ukvarjati s kmetovanjem in vrtnarjenjem, uredil sadovnjak in ribnik ter zasadil veliko dreves, za katera je po Mihailovih besedah »skrbel, kot da so njegovi otroci. Kot polkovnik Veršinin v njegovi igri ''Tri sestre'', ki je gledal nanje in sanjal, kakšni bodo čez tristo ali štiristo let.«<ref name="Bio" /> Prva uprizoritev ''Galeba'' v Aleksandrinskem gledališču v Sankt Peterburgu 17. oktobra 1896 je bila polom in občinstvo je igro izžvižgalo, kar je Čehova tako prizadelo, da se je odpovedal gledališču.{{sfn|Rayfield|1997|pp=394–398}} Toda na direktorja gledališča Vladimirja Nemiroviča Dančenka je igra naredila takšen vtis, da je prepričal svojega kolega Konstantina Stanislavskega, da je režiral novo izvedbo v inovativnem Moskovskem umetnostnem gledališču leta 1898.<ref name="Ben">Benedetti, ''Stanislavski: An Introduction'', 25.</ref> Občutek Stanislavskega za psihološki realizem in igralska zasedba sta uspešno prenesla skrite prefinjenosti iz besedila na oder in Čehovu vrnila zanimanje za pisanje iger.<ref>Chekhov and the Art Theatre, in Stanislavski's words, were united in a common desire "to achieve artistic simplicity and truth on the stage."{{harvnb |Allen |2002 |p=[https://archive.org/details/performingchekho0000alle/page/10/mode/2up 11]}}</ref> Umetnostno gledališče je izvedlo še nekaj iger Čehova in v naslednjem letu uprizorilo ''Strička Vanjo'', ki ga je Čehov zaključil leta 1896.<ref>{{harvnb|Rayfield|1997|pp=390–391}}: Rayfield draws from his critical study ''Chekhov's "Uncle Vanya" and the "Wood Demon"'' (1995), which anatomised the evolution of the ''Wood Demon'' into ''Uncle Vanya''—"one of Chekhov's most furtive achievements."</ref> V zadnjih desetletjih svojega življenja je postal ateist.<ref>{{cite book|last=Tabachnikova|first=Olga|title=Anton Chekhov Through the Eyes of Russian Thinkers: Vasilii Rozanov, Dmitrii Merezhkovskii and Lev Shestov|year=2010|publisher=Anthem Press|isbn=978-1-84331-841-5|page=26|quote=For Rozanov, Chekhov represents a concluding stage of classical Russian literature at the turn of the 19th and 20th centuries, caused by the fading of the thousand-year-old Christian tradition that had sustained much of this literature. On the one hand, Rozanov regards Chekhov's positivism and atheism as his shortcomings, naming them among the reasons for Chekhov's popularity in society.}}</ref><ref>{{cite book|title=Anton Chekhov's Life and Thought: Selected Letters and Commentary|year=1997|publisher=Northwestern University Press|isbn=978-0-8101-1460-9|editor1-first=Simon |editor1-last=Karlinsky |editor2-first=Michael Henry|editor2-last=Heim| last=Chekhov|first=Anton Pavlovich|page=13|quote=While Anton did not turn into the kind of militant atheist that his older brother Alexander eventually became, there is no doubt that he was a non-believer in the last decades of his life.}}</ref><ref>{{cite book|title=Selected Stories of Anton Chekhov|year=2009|publisher=Random House Digital, Inc.|isbn=978-0-307-56828-1|pages=xxii|author=Richard Pevear|quote=According to Leonid Grossman, 'In his revelation of those evangelical elements, the atheist Chekhov is unquestionably one of the most Christian poets of world literature.'}}</ref> Praviloma so njegova zgodnja dela zaznamovana s komedijo in lahkotnostjo. Objavljal je v vedno bolj prestižnih revijah. Leta 1888 je objavil zgodbo ''Stepa'', razmeroma dolgo zahtevno zgodbo avtobiografske narave o otroškem pogledu na potovanje po Ukrajini. Humor nikoli ni povsem zapustil Čehovih del, kratke zgodbe in povesti so bile po letu 1888 znatno bolj resno zastavljene. Nekatere zgodbe so bile celo tragične študije osebnosti (''Dolgočasna zgodba''). Dela so bila izjemno cenjena kot klinična študija, kjer je uporabil Čehov tudi svoje medicinsko znanje pri zdravljenju psihičnih bolezni. Kliničnost pisanja je izpostavila tako medicinska znanost kot tudi prijazen humor do opisanih značajev. Pisanje je bilo cenjeno tudi zato, ker je bilo posledica občasno delujočega doktorja medicine. Mnogi kritiki so se lotili njegovih del ob vedno bolj prepoznavnem literarnem ugledu. Čehov je obiskal tudi zahodno Evropo skupaj s pomembnim lastnikom časopisa ''Novi časi'', A.S. Suvorinom. Čehov se je zapletel v tedanje muke afere [[Alfred Dreyfus|Alfreda Dreyfusa]], kjer je podpiral judovskega častnika. Vedno bolj je razvijal tudi dramatično udejstvovanje. Čehova igra ''Leseni duh'', štiridejanka, je bila kasneje obdelana in predelana v sedaj veliko bolj cenjeno delo ''Striček Vanja''. Predelava se je zgodila med letoma 1890 in 1896 in bila objavljena 1897. Napisal je tudi druge farse kot so: ''Medved'', ''Snubitev'', ''Svadba'', ''Jubilej''. Po medicinski oskrbi velike lakote 1891–1892, kjer je deloval kot zdravnik in zdravniški administrator, je kupil kmetijsko zemljišče v vasi Melihovo 60&nbsp;km južno do Moskve. Tu je oskrbel svojo družino, ostarele starše in sestro, ki jih je že od mladega finančno podpiral. Gre za razmeroma bogato ustvarjalno obdobje, ki pa je literarno pomembno le zaradi odstopanja od sicer običajno sentimentalnega in nebrutalnega opisovanja ruskega kmečkega življenja. Čehov se loteva tudi opisovanja tako imenovane inteligence, izobraženega prebivalstva. Pri opisovanju velja za objektivnega pisca, celo pisca socioloških študij. Veliko da na zgled [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Leva Nikolajeviča Tolstoja]], a ga ne prepriča njegovo stališče do zlega vedenja, še posebno pri zdravstveni negi. V zgodbi ''Oddelek št.6'' (1892) je ostareli zdravnik, ki dopušča oz. ohranja nemogoče razmere v ambulanti duševnih bolnikov, prepuščen za kazen po spletki podrejenega istim razmeram kot pacienti. Čehov pa podpira zavezo Tolstoja, da prepričanja srednjega razreda ne vodijo vedno v pravo smer in da njegovi liki lahko dosežejo veliko dobrega z izbiro preprostega življenja. Liki so tako večkrat izpostavljeni grozi nedopolnjenih ali nedokončanih ambicij, a Čehov ne doseže načelne rešitve ali nauka, ki bi jim pomagal, tudi nauk zgodbe ni vedno jasen, nikoli pa prav izpostavljen. V tem obdobju napiše tudi eno samo dramo ''Utva'', ki je bila napačno označena s strani pisca kot komedija. Drama o spopadu dveh generacij je bila veliko avtorjevo razočaranje, kasneje pa je dosegla vsaj ugledno in bolje sprejeto priredbo. === Jalta === Marca 1897 je Čehov med obiskom Moskve utrpel veliko krvavitev v pljučih. S težavo so ga prepričali, da je obiskal kliniko, kjer so mu zdravniki diagnosticirali tuberkulozo na zgornjem delu pljuč in zahtevali, da spremeni življenjske navade.<ref>{{Cite book |last=Chekhov |first=Anton Pavlovich |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 |title=Letters of Anton Chekhov to His Family and Friends |date=2004-09-01 |language=English |translator-last=Garnett |translator-first=Constance}}</ref> [[File:Tolstoy and chekhov.jpg|thumb|left|Čehov z [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Levom Tolstojem]] na [[Jalta|Jalti]] leta 1900]] Po očetovi smrti leta 1898 je Čehov kupil zemljišče na obrobju [[Jalta|Jalte]] in zgradil Belo dačo, v katero se je naslednje leto vselil skupaj s svojo materjo in sestro. Čeprav je sadil drevesa in cvetje, imel pse ter sprejemal goste, kot sta bila [[Lev Tolstoj]] in [[Maksim Gorki]], je bilo Čehovu vedno v olajšanje, ko je zapustil svojo »vročo Sibirijo« in odšel v Moskvo ali tujino. Obljubil je, da se bo preselil v Taganrog takoj, ko bo tam nameščen vodovod.<ref>Olga Knipper, "Memoir", in {{harvnb |Benedetti |1997 |pp=[https://archive.org/details/dearwriterdearac0000chek/page/36/mode/2up 37], [https://archive.org/details/dearwriterdearac0000chek/page/270/mode/2up 270]}}</ref><ref name = "Bartlett 2">Bartlett, 2.{{Incomplete short citation|date=October 2023}}</ref> V Jalti je zaključil še dve igri za Umetnostno gledališče, vendar je pisal z večjo težavo kot prej, ko je »pisal mirno, kot zdaj jé palačinke«. Po eno leto je porabil za pisanje ''[[Tri sestre, Čehov|Treh sester]]'' in ''[[Češnjev vrt, Čehov|Češnjevega vrta]]''.{{sfn|Malcolm|2004|pp=170–171}} Imel je velike finančne težave in je leta 1899 prodal avtorske pravice vseh nedramskih del založniku A. F. Marxu za 75.000 rubljev, kar je po oceni nizek izkupiček. Čehov ni bil več prizadeven pisec besedil, posvečal se je pisanju iger.{{Navedi vir}} 25. maja 1901 se je Čehov zaradi neodobravanja porok v tajnosti poročil z [[Olga Knipper|Olgo Knipper]], bivšo varovanko in občasno ljubico [[Vladimir Nemirovič Dančenko|Vladimirja Nemiroviča Dančenka]], ki jo je prvič srečal na vajah za ''Galeba''.<ref>"I have a horror of weddings, the congratulations and the champagne, standing around, glass in hand with an endless grin on your face." Letter to Olga Knipper, 19 April 1901.</ref>{{sfn |Benedetti |1997 |p=[https://archive.org/details/dearwriterdearac0000chek/page/124/mode/2up 125]}}<ref>{{harvnb|Rayfield|1997|p=500|ps="Olga's relations with Vladimir Nemirovich-Danchenko were more than professional."}}</ref> Do takrat je bil Čehov znan kot »najbolj izmuzljivi ruski književni samec«,<ref>Harvey Pitcher in ''Chekhov's Leading Lady'', quoted in {{harvnb|Malcolm|2004|p=59}}.</ref> saj je imel raje kratka razmerja in obiske javnih hiš kot zaveze.<ref>"Chekhov had the temperament of a philanderer. Sexually, he preferred brothels or swift liaisons."{{harvnb|Wood|2000|p=78}}</ref> Nekoč je pisal Suvorinu: {{blockquote|Na vsak način se bom poročil, če ti to želiš. Ampak pod temi pogoji: vse mora biti kot doslej – tj. ona mora živeti v Moskvi, jaz pa bom živel na podeželju in k njej bom prihajal na obisk ... obljubim, da bom odličen mož, vendar mi daj ženo, ki bo kakor luna, ki se ne bo pojavila na nebu vsak dan.<ref>Letter to Suvorin, 23 March 1895. [https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 ''Letters of Anton Chekhov''.]</ref>}} [[File:Anton Chekhov and Olga Knipper, 1901.jpg|thumb|upright=.7|Čehov in Olga leta 1901 na medenih tednih]] Pismo se je izkazalo za preroško glede poročnih dogovorov z Olgo: on je živel večinoma na Jalti, ona pa v Moskvi, kjer je gradila igralsko kariero. Leta 1902 je doživela spontani splav in [[Donald Rayfield]] je ponudil dokaze na podlagi pisem para, da se je spočetje zgodilo ko sta bila Čehov in Olga ločena, čeprav so sodobni ruski strokovnjaki to trditev ovrgli.<ref>{{harvnb|Rayfield|1997|pp=556–557|ps=Rayfield also tentatively suggests, drawing on obstetric clues, that Olga suffered an [[ectopic pregnancy]] rather than a miscarriage.}}</ref><ref name="Simmons Benedetti">There was certainly tension between the couple after the miscarriage, though {{harvnb|Simmons|1970|p=569}}, and {{harvnb |Benedetti |1997 |p=[https://archive.org/details/dearwriterdearac0000chek/page/240/mode/2up 241]}}, put this down to Chekhov's mother and sister blaming the miscarriage on Olga's late-night socialising with her actor friends.</ref> Literarna zapuščina tega zakona na daljavo je korespondenca, ki ohranja bisere zgodovine gledališča, vključno z deljenimi pritožbami glede režiserskih metod Stanislavskega in Čehovega nasveta Olgi glede igre v njegovih igrah.{{sfn |Benedetti |1997 |p=}} Na Jalti je Čehov napisal eno svojih najbolj znanih zgodb,<ref>{{Cite web|url=https://short-stories.co/@antonchekhov/lady-with-lapdog-g7e4vkp3zd06|title=Lady with lapdog|last=Chekhov|first=Anton|website=Short Stories}}</ref> ''Damo s psičkom'',<ref>{{cite news|author=Rosamund, Bartlett|title=The House That Chekhov Built |journal=London Evening Standard|date= 2 February 2010|page=31}}</ref><ref>Greenberg, Yael. "The Presentation of the Unconscious in Chekhov's Lady With Lapdog." ''Modern Language Review'' 86.1 (1991): 126–130. Academic Search Premier. Web. 3 November 2011.</ref><ref>{{Cite web |date=2014-10-07 |title=7 Memorable Dogs From Literature (IMAGES) |url=https://www.huffpost.com/entry/dogs-literature_b_5940408 |access-date=2025-02-15 |website=HuffPost |language=en}}</ref> ki upodablja kar sprva deluje kot običajno razmerje med ciničnim poročenim možem in nesrečno poročeno žensko, ki so srečata med počitnikovanjem na Jalti. Nihče od srečanja ne pričakuje nič trajnega. Vendar se nepričakovano postopoma zaljubita in na koncu tvegata škandal in varnost njunih družinskih življenj. Zgodba mojstrsko zajame njuna čustva do drug drugega, notranjo transformacijo, ki se zgodi v razočaranem moškem glavnem liku kot posledica globoke zaljubljenosti in njune nezmožnosti, da bi rešila dilemo med zapustitvijo svojih družin ali drug drugega.<ref>"Overview: 'The Lady with the Dog'." ''Characters in 20th-Century Literature.'' Laurie Lanzen Harris. Detroit: Gale Research, 1990. Literature Resource Center. Web. 3 November 2011.</ref> ===Smrt=== Maja 1903 je Čehov obiskal Moskvo. Skoraj vsak dan ga je obiskal ugledni odvetnik [[Vasilij Maklakov]], ki je tudi podpisal njegovo oporoko. Maja 1904 je bil Čehov smrtno bolan s tuberkulozo. Mihail Čehov se je spominjal, da so tisti, »ki so ga videli, potihem mislili, da je konec blizu, toda bližje koncu kot je bil, manj se je zdelo, da se je tega zavedal«.<ref name = "Bio"/> 3. junija se je z Olgo odpravil v nemško zdraviliščno mesto [[Badenweiler]] v [[Schwarzwald]]u, od koder je svoji sestri Maši pisal navzven lahkotna pisma, v katerih je opisoval hrano in okolico ter jima z materjo zagotavljal, da se počuti bolje. V zadnjem pismu se je pritoževal glede načina, kako so se oblačile nemške ženske.<ref>Letter to sister Masha, 28 June 1904. [https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 ''Letters of Anton Chekhov''.]</ref> Čehov je umrl 15. julija 1904 v starosti 44 let po dolgem boju s tuberkulozo, isto boleznijo, ki je ubila njegovega brata.<ref>{{cite web | url=https://www.britannica.com/biography/Anton-Chekhov | title=Anton Chekhov &#124; Biography, Plays, Short Stories, & Facts &#124; Britannica | date=27 October 2023 }}</ref> Smrt Čehova je postala ena od »velikih tem v književni zgodovini«{{sfn|Malcolm|2004|p=62}} – velikokrat ponovno opisana, olepšana in pripovedovana, med drugim v kratki zgodbi »Errand« [[Raymond Carver|Raymonda Carverja]] iz leta 1987. Leta 1908 je Olga opisala zadnje trenutke svojega moža: {{blockquote|Anton je sedel neobičajno zravnano in je rekel glasno in razločno (čeprav ni znal skoraj nič nemščine): ''Ich sterbe'' ('Umiram'). Zdravnik ga je pomiril, vzel brizgalko in mu dal injekcijo [[Kafra|kafre]] ter naročil šampanjec. Anton je vzel poln kozarec, ga preučil, se mi nasmehnil in dejal: 'Dolgo nisem pil šampanjca'. Izpraznil ga je in tiho legel na svojo levo stran in imela sem ravno še toliko časa, da sem pritekla k njemu, se nagnila nad posteljo ter ga poklicala, toda nehal je dihati in je mirno spal kot otrok ...<ref>Olga Knipper, ''Memoir'', v {{harvnb |Benedetti |1997 |p=[https://archive.org/details/dearwriterdearac0000chek/page/284/mode/2up 284]}}</ref>}} Truplo Čehova je bilo prepeljano v Moskvo v hladilnem vagonu, namenjenem za ostrige, česar se je z ogorčenjem spominjal [[Maksim Gorki|Gorki]].<ref>"Banality revenged itself upon him by a nasty prank, for it saw that his corpse, the corpse of a poet, was put into a railway truck 'For the Conveyance of Oysters'." Maxim Gorky in [http://www.eldritchpress.org/ac/gorky.htm ''Reminiscences of Anton Chekhov''.]. Retrieved 16 February 2007.</ref> Nekateri od tisočev žalujočih so po pomoti sledili pogrebni procesiji generala Kellerja, ki ga je spremljala vojaška godba.<ref>Chekhov's Funeral. M. Marcus.''The Antioch Review'', 1995</ref> Čehova so pokopali poleg njegovega očeta na [[Pokopališče Novodeviči, Moskva|Novodevičjem pokopališču]].<ref>{{harvnb|Malcolm|2004|p= 91}}; Alexander Kuprin in [http://www.eldritchpress.org/ac/gorky.htm ''Reminiscences of Anton Chekhov'']. Retrieved 16 February 2007.</ref><ref>{{cite news|title= Novodevichy Cemetery|url= http://www.passportmagazine.ru/article/1099/|access-date= 12 September 2013|work= Passport Magazine|date= April 2008}}</ref> ==Zapuščina== [[File:Anton Chekhov museum Alexandrovsk-Sakhalinsky file 3.jpg|thumb|Muzej Antona Čehova v Aleksandrovsk-Sahalinskem v Rusiji. To je hiša, v kateri je živel na Sahalinu leta 1890.]] Nekaj mesecev pred smrtjo je Čehov povedal pisatelju [[Ivan Bunin|Ivanu Buninu]], da je prepričan, da bodo ljudje brali njegova dela sedem let. Bunin je vprašal: »Zakaj sedem?« »No, sedem in pol,« je odgovoril Čehov. »To ni slabo. Imam še šest let življenja.«{{sfn|Payne|1991|p=XXXVI}} Posmrtni ugled Čehova je njegova pričakovanja močno presegel. Ovacije za igro ''[[Češnjev vrt, Čehov|Češnjev vrt]]'' v letu njegove smrti so služile kot prikaz priznanja ruske javnosti do pisatelja, kar ga je postavilo na drugo mesto med književnimi zvezdniki, takoj za [[Lev Tolstoj|Tolstojem]], ki je živel še šest let po smrti Čehova. Tolstoj je bil zgodnji občudovalec kratkih zgodb Čehova in je imel v knjigi omenjeno serijo prvorazrednih in drugorazrednih zgodb. V prvi kategoriji so bili: ''Otroci'', ''Zborovska punca'', ''Igra'', ''Dom'', ''Revščina'', ''Ubežnik'', ''Na socišču'', ''Vanka'', ''Gospe'', ''Prestopnik'', ''Fantje'', ''Tema'', ''Zaspan'', ''Pomočnik'' in ''Dragi''; v drugi pa ''Transgresija'', ''Žalost'', ''Veročka'', ''Čudna dežela'', ''Kuharjeva poroka'', ''Dolgočasen posel'', ''Preobrat'', ''Oh! Javnost!'', ''Maska'', ''Ženska sreča'', ''Živci'', ''Poroka'', ''Nemočno bitje'' in ''Kmečke žene''.{{sfn|Simmons|1970|p=595}} Delo Čehova so hvalili tudi nekateri od najbolj vplivnih ruskih radikalnih političnih mislecev. Če je kdo dvomil v malodušje in revščino Rusije v 80. letih 19. stoletja je anarhistični teoretik [[Peter Kropotkin]] odgovoril »samo berite romane Čehova!«<ref>{{cite web | title=The Constitutional Movement in Russia | url=http://www.revoltlib.com/?id=142 | author=Peter Kropotkin | publisher=The Nineteenth Century | website=revoltlib.com | date=1 January 1905 | access-date=5 November 2019 | archive-date=3 November 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20191103020419/http://www.revoltlib.com/?id=142 | url-status=dead }}</ref> [[Raymond Tallis]] dodaja, da je [[Vladimir Lenin]] verjel, da ga je branje kratke zgodbe ''Oddelek št. 6'' »naredilo revolucionarja«.<ref>{{cite book | title= In Defence of Wonder and Other Philosophical Reflections | url=https://books.google.com/books?id=aFhsBAAAQBAJ&q=Karl+Marx+ward+no+six&pg=PT154 | author=Raymond Tallis | publisher=Routledge | date=3 September 2014 |isbn = 9781317547402}}</ref> Po branju zgodbe naj bi Lenin pripomnil: »Vsekakor sem imel občutek, da sem bil sam zaprt na Oddelku št. 6!«<ref>{{cite web | title=To The Finland Station | author=Edmund Wilson | url=https://archive.org/details/WilsonToTheFinlandStation/page/n369/mode/2up?q=Ward+6+myself | publisher=Doubleday | website=archive.org | date=1940 | quote=When Vladimir finished reading this story, he was seized with such a horror that he could not bear to stay in his room. He went out to find someone to talk to, but it was late: they had all gone to bed. 'I absolutely had the feeling,' he told his sister next day,'that I was shut up in Ward 6 myself!' }}</ref> V času življenja Čehova britanski in irski kritiki na splošno njegovega dela niso imeli za prijetnega; [[E. J. Dillon]] je menil, da »učinek zgodb Čehova na bralca je odpor na galerijo človeških izločkov, ki jo predstavljajo njegova muhavost in stanje brez hrbtenice, kar premika ljudi«, [[R. E. C. Long]] pa je dejal, da so »osebe Čehova odvratne in da Čehov uživa v slačenju zadnjih cunj dostojanstva s človeške duše«.<ref>{{cite journal|last=Meister|first=Charles W.|year=1953|title=Chekhov's Reception in England and America|journal=American Slavic and East European Review|volume=12|issue=1|pages=109–121|jstor=3004259|doi=10.2307/3004259}}</ref> Po njegovi smrti je bil Čehov ponovno ovrednoten. Prevodi [[Constance Garnett]]a so mu prinesli angelško govoreče bralce in občudovanje pisateljev, kot so bili [[James Joyce]], [[Virginia Woolf]] in [[Katherine Mansfield]], katere zgodba »Otrok, ki je bil utrujen« je podobna zgodbi Čehova »Utrujen«.<ref>{{cite book|author=William H. New|title=Reading Mansfield and Metaphors of Reform|url=https://archive.org/details/readingmansfield0000neww|publisher=McGill-Queen's Press|year=1999|isbn= 978-0-7735-1791-2|pages=[https://archive.org/details/readingmansfield0000neww/page/n40 15]–17}}</ref> Ruski kritik [[D. S. Mirsky]], ki je živel v Angliji, je pojasnil priljubljenost Čehova v tej državi z njegovo »neobičajno celovito zavrnitvijo tega, kar lahko imenujemo herojske vrednote«.{{sfn|Wood|2000|p=77}} V sami Rusiji so Čehove drame po ruski revoluciji leta 1917 prenehale biti priljubljene, vendar so bile pozneje vključene v sovjetski kanon. Osebnost Lopahina je bila npr. ponovno izumljena kot junak novega reda, ki se dviga iz skromnega ozadja in na koncu poseduje posestva zemljiških posestnikov.{{sfn |Allen |2002 |p=[https://archive.org/details/performingchekho0000alle/page/88/mode/2up 88]}}<ref name="Danchenko">"They won't allow a play which is seen to lament the lost estates of the gentry." Letter of [[Vladimir Nemirovich-Danchenko]], quoted by Anatoly Smeliansky in "Chekhov at the Moscow Art Theatre", from ''The Cambridge Companion to Chekhov'', 31–32.</ref> [[File:Chekhov 1898 by Osip Braz.jpg|thumb|upright=.7|[[Osip Braz]], ''Anton Čehov'', 1898, olje na platnu; [[Tretjakovska galerija]], [[Moskva]]]] Kljub slovesu Čehovega kot dramatika, je William Boyd zatrdil, da njegove kratke zgodbe predstavljajo večji dosežek.<ref name="Boyd">"The plays lack the seamless authority of the fiction: there are great characters, wonderful scenes, tremendous passages, moments of acute melancholy and sagacity, but the parts appear greater than the whole." [http://books.guardian.co.uk/departments/classics/story/0,6000,1261403,00.html ''A Chekhov Lexicon,''] by [[William Boyd (writer)|William Boyd]], ''The Guardian'', 3 July 2004. Retrieved 16 February 2007.</ref> [[Raymond Carver]], ki je napisal kratko zgodbo »Opravek« o smrti Čehova je verjel, da je Čehov največji od vseh piscev kratkih zgodb: {{blockquote|Zgodbe Čehova so čudovite (in nujne) tako zdaj, kot v času, ko so se pojavile. Ne gre le za velikansko število zgodb, ki jih je napisal, toda za to, da je malo število pisateljev, če sploh kdo, napisal več in za čudovito frekvenco s katero je pisal mojstrovine, zgodbe, ki nas osupljajo in povzročajo v nas čustva na način, na katerega to lahko naredi le prava umetnost.<ref>Bartlett, [http://books.guardian.co.uk/departments/classics/story/0,,1261382,00.html "From Russia, with Love"], ''The Guardian'', 15 July 2004. Retrieved 17 February 2007.</ref>}} Po književnem kritiku Danielu S. Burtu je Čehov eden od največjih in najbolj vplivnih pisateljev vseh časov.<ref name=":8">{{Cite book |last=Burt |first=Daniel S. |url=https://archive.org/details/literary100ranki0000burt_v6e1/mode/2up |title=The Literary 100, Revised Edition: A Ranking of the Most Influential Novelists, Playwrights, and Poets of All Time |publisher=Facts On File |year=2009 |pages=137–139 |language=en |author-link=Daniel Burt (author)}}</ref> Čehov je imel veliko sporov glede narave njegovih poznih iger, saj je želel ohraniti lahkotnost pri pisanju. Prava slava Čehovih iger je nastopila šele po prvi svetovni vojni. Ruska literarna znanost je primerno obdelala njegova dela šele 40 let po njegovi smrti, torej v obdobju po drugi svetovni vojni. Veder in optimističen pisec je sicer najbolj znan po svojih poznih igrah, a velja tudi za zanimivega pisca proze, kjer uvaja v pisanje tudi spoznanja sociologije, medicine, psihiatrije. ===Slog=== Eden prvih ne-Rusov, ki je cenil igre Čehova, je bil [[George Bernard Shaw]], ki je podnaslovil njegovo ''Hišo zlomljenih src'' »Fantazija na ruski način na angleške teme« in izpostavil podobnosti med zadrego britanskega zemljiškega plemstva in zadrego ruskih ustreznikov, ki so Čehova prikazali kot »isti prijazni ljudje, ista popolna nesmiselnost«.<ref>Anna Obraztsova in "Bernard Shaw's Dialogue with Chekhov", from Miles, 43–44.</ref> [[Ernest Hemingway]], še en pisec, na katerega je vplival Čehov, je bil bolj nejevoljen: »Čehov je napisal okrog šest dobrih zgodb. Toda bil je amaterski pisatelj.«<ref>Letter from [[Ernest Hemingway]] to [[Archibald MacLeish]], 1925 (from ''Selected Letters'', p. 179), in ''Ernest Hemingway on Writing'', Ed Larry W. Phillips, Touchstone, (1984) 1999, {{ISBN|978-0-684-18119-6}}, 101.</ref> [[Vladimir Nabokov]] je primerjal Čehova s Tolstojem in napisal »Čehova zelo ljubim. Vendar je uspel racionalizirati svoja čustva do njega: to lahko z lahkoto naredim do Tolstoja s prebliskom kakšnega nepozabnega odlomka, toda, ko si predstavljam Čehova z isto nepristranskostjo, je vse, kar lahko naredim, mešanica obupnih prozaizmov, pripravljenih vzdevkov, ponovitev, zdravnikov, neprepričljivih zapeljivk in tako naprej; ne glede na to pa so ''njegova'' dela tista, ki bi jih vzel na izlet na drugi planet.«<ref>[[q:Anton Chekhov#Quotes about Chekhov|Wikiquote quotes about Chekhov]]</ref> Nabokov je imenoval ''Gospo s psom'' »eno od največjih zgodb vseh časov« v njeni upodobitvi problematičnega odnosa in opisal Čehova, kot da piše »na način, na katerega se en človek posreduje drugemu najpomembnejše stvari v njegovem življenju, počasi in brez premora, z rahlo obvladanim glasom«.<ref>From [[Vladimir Nabokov]]'s ''Lectures on Russian Literature'', quoted by [[Francine Prose]] in ''Learning from Chekhov'', 231.</ref> Za pisatelja [[William Boyd|Williama Boyda]] je bil zgodovinski dosežek Čehova to, da je opustil to, kar [[William Gerhardie]] imenuje »dogodkovna zgodba« za nekaj bolj »zamegljenega, prekinjenega, potolčenega ali drugače prebrkljanega z življenjem«.<ref>"For the first time in literature the fluidity and randomness of life was made the form of the fiction. Before Chekhov, the event-plot drove all fictions." [[William Boyd (writer)|William Boyd]], referring to the novelist [[William Gerhardie]]'s analysis in ''Anton Chekhov: A Critical Study'', 1923. [http://books.guardian.co.uk/departments/classics/story/0,6000,1261403,00.html "A Chekhov Lexicon"] by William Boyd, ''The Guardian'', 3 July 2004. Retrieved 16 February 2007.</ref> Virginia Woolf je premišljevala o unikatni kakovosti zgodbe Čehova v ''Običajnem bralcu'' (1925): {{blockquote|Ampak vprašamo se, je to konec? Imamo bodisi občutek, da smo prekoračili naše signale, bodisi da se je ton ustavil brez, da bi ga končali pričakovani akordi. Te zgodbe so neprepričljive in nadaljujemo k oblikovanju kritike, ki temelji na predpostavki, da se zgodbe morajo zaključiti na tak način, kot ga mi prepoznamo. Pri tem početju se porajajo vprašanja o naši lastni usposobljenosti kot bralci. Kjer je zvok znan in na koncu so poudarjeni ljubitelji združeni, lopovi poraženi in spletke razkrite, kot je v viktorijanski fikciji, se komajda lahko zmotimo, toda kjer je zvok neznan in konec zaslišan ali ima komajda informacije, o katerih so govorili, kot je pri Čehovu, potrebujemo zelo drzni in bister smisel za književnost, da bi lahko slišali zvok in zlasti zadnje zvoke, ki zaključijo harmonijo.<ref>Woolf, Virginia, ''The Common Reader: First Series, Annotated Edition'', Harvest/HBJ Book, 2002, {{ISBN|0-15-602778-X}}, 172.</ref>}} Michael Goldman je dejal o izmuzljivi kakovosti komedij Čehova: »naučili smo se, da je Čehov komik, komik na zelo posebni, paradoksalni način. Njegove igre so odvisne, kakor je za komedijo običajno, od vitalnosti igralcev, da naredijo prijetno to, kar bi bilo drugače mučno nenavadno – neprimerni govori, izpuščene povezave, ''faux pas'', jecljanje, otročarije - vendar kot del globljega patosa; jecljanje ni sramotna napaka, ampak energična, elegantna razveljavitev smisla.«<ref>Michael Goldman, ''The Actor's Freedom: Towards a Theory of Drama'', p72.</ref> ===Vpliv na dramsko umetnost=== V Združenih državah je ugled Čehova začel rasti nekoliko pozneje, delno zaradi vpliva Stanislavskega sistema igre skupaj s svojo predstavo podteksta: Stanislavski je zapisal, da je »Čehov pogosto izražal svoje misli ne v govorih, temveč v premorih ali med vrsticami ali v odgovorih, ki jih je sestavljala samo ena beseda...osebe so pogosto čutile in mislile stvari, ki niso bile izražene v njihovih govorih.«<ref>Reynolds, Elizabeth (ed), ''Stanislavski's Legacy'', Theatre Arts Books, 1987, {{ISBN|978-0-87830-127-0}}, 81, 83.</ref><ref name="Eßlin">"It was Chekhov who first deliberately wrote dialogue in which the mainstream of emotional action ran underneath the surface. It was he who articulated the notion that human beings hardly ever speak in explicit terms among each other about their deepest emotions, that the great, tragic, climactic moments are often happening beneath outwardly trivial conversation." [[Martin Esslin]], from ''Text and Subtext in Shavian Drama'', in ''1922: Shaw and the last Hundred Years'', ed. Bernard. F. Dukore, Penn State Press, 1994, {{ISBN|978-0-271-01324-4}}, 200.</ref> Zlasti Group Theatre je razvil podtekstni pristop do drame in vplival na generacije ameriških dramatikov, scenaristov in igralcev, vključno s [[Clifford Odets|Cliffordom Odetsom]], [[Elia Kazan|Elio Kazan]] in zlasti [[Lee Strasberg|Leejem Strasbergom]]. Po drugi strani je Strasbergov Igralski studio in pristop Metodskega igranja vplival na veliko igralcev, vključno z [[Marlon Brando|Marlonom Brandojem]] in [[Robert De Niro|Robertom De Nirom]], čeprav so bile do takrat tradicije Čehova morda že popačene s pretiravanjem z realizmom.<ref name="Tovstonogov 1968 pp. 146–155">{{cite journal |last=Tovstonogov |first=Georgii |title=Chekhov's "Three Sisters" at the Gorky Theatre |url=https://archive.org/details/sim_tdr-drama-review_winter-1968_13_2/page/n148 |journal=The Drama Review |publisher=JSTOR |volume=13 |issue=2 |year=1968 |issn=0012-5962 |doi=10.2307/1144419 |jstor=1144419 |pages=146–155 |quote=Lee Strasberg became in my opinion a victim of the traditional idea of Chekhovian theatre&nbsp;... [he left] no room for Chekhov's imagery.}}</ref> Leta 1981 je dramatik [[Tennessee Williams]] prilagodil ''Galeba'' kot ''[[The Notebook of Trigorin]]''. Eden od Antonovih nečakov, [[Michael Čehov]], je tudi močno prispeval v sodobnemu gledališču, zlasti s svojimi unikatnimi metodami igranja, ki so še naprej razvile ideje Stanislavskega. [[Alan Twigg]], glavni urednik in izdajatelj kanadske književne revije ''[[B.C. BookWorld]]'' je napisal: {{blockquote|Trdimo lahko, da je Čehov drugi najbolj priljubljen pisatelj na planetu. Le Shakespeare je pred Čehovim v smislu filmske prilagoditve njihovih del, po filmski podatkovni bazi IMDB... Na splošno vemo manj o Čehovu kot o skrivnostnemu Shakespearu.<ref>{{Cite book|title = Memories of Chekhov: Accounts of the Writer from His Family, Friends and Contemporaries. Foreword by Alan Twigg.|last = Sekirin|first = Peter|publisher = MacFarland Publishers|year = 2011|isbn = 978-0-7864-5871-4|location = Jefferson, NC|pages = 1}}</ref>}} Čehov je vplival tudi na dela japonskih dramatikov, kot so [[Šimizu Kunio]], [[Jōdži Sakate]] in [[Ai Nagai]]. Kritiki so opazili podobnosti med uporabo mešanice lahkega humorja in intenzivne upodobitve hrepenenja med Čehovim in Šimizujem.<ref>{{cite book|last1=Rimer|first1=J.|title=Japanese Theatre and the International Stage|publisher=Koninklijke Brill NV|location=Leiden, The Netherlands|isbn=978-90-04-12011-2|pages=299–311|year=2001}}</ref> Sakate je priredil več iger Čehova in jih spremenil v splošni slog ''[[nō]]''.<ref name=Clayton>{{cite book|last1=Clayton|first1=J. Douglas|title=Adapting Chekhov: The Text and Its Mutations|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-50969-5|pages=269–270|year=2013}}</ref> Tudi Nagai je prilagodil več iger Čehova, vključno s ''Tremi sestrami'' in je spremenil njegov dramski slog v Nagajev slog satiričnega realizma, med tem ko je poudarjal socialne stiske, prikazane v igri.<ref name=Clayton/> Dela Čehova so prilagodili za zaslon, vključno z ''Galebom'' Sineyja Lumeta in ''Vanjo na 42. ulici'' Louisa Malleja. Zadnji trud Laurenceja Olivierja kot režiserja je bila adaptacija ''Treh sester'' iz leta 1970, v kateri je tudi igral v stranski vlogi. Njegovo delo je služilo tudi kot navdih in je bilo omenjeno v številnih filmih. V filmu ''Ogledalo'' [[Andrej Tarkovski|Andreja Tarkovskega]] iz leta 1975 osebe govorijo o njegovi kratki zgodbi ''Oddelek št. 6''. Čehov je vplival tudi na Woodyja Allena in omembe njegovih del so prisotne v veliko njegovih filmih, vključno s ''Ljubeznijo in smrtjo'' (1975), ''Notranjimi'' (1978) in ''Hanno ter njenimi sestrami'' (1986). Igre Čehova so pogosto omenjane tudi v drami [[François Truffaut|Françoisa Truffauta]] iz leta 1980 ''[[Zadnji metro]]'', ki je postavljen v gledališče. ''Češnjev vrt'' ima vlogo tudi v komediji Henryjev zločin (2011). Del odrske produkcije ''Treh sester'' se pojavi v drami ''Še vedno Alice'' iz leta 2014. Zmagovalni tujejezični film na Oskarjih 2022 ''Vozi moj avto'' se osredotoča na produkcijo ''Strička Vanje''. Več kratkih zgodb Čehova je bilo prilagojenih kot epizode v indijski antologoški televizijski seriji ''[[Katha Sagar]]''. Še ena indijska televizijska serija z naslovom ''ČehovKi Dunija'' je bila predvajana na [[DD National]] v 1990-ih in je prilagodila različna dela Čehova.<ref>{{cite web |title=Chekhov Ki Duniya |url=https://nettv4u.com/about/Hindi/tv-serials/chekhov-ki-duniya |website=nettv4u |language=en}}</ref> Zmagovalni film Zlate palme Nurija Bilga Ceylana ''Zimsko spanje'' je bilo prilagojeno na podlagi kratke zgodbe ''Žena'' Antona Čehova.<ref>{{Cite journal |last=Diken |first=Bülent |date=1 September 2017 |title=Money, Religion, and Symbolic Exchange in Winter Sleep |url=https://www.berghahnjournals.com/view/journals/religion-and-society/8/1/arrs080106.xml |journal=Religion and Society |language=en-US |volume=8 |issue=1 |pages=94–108 |doi=10.3167/arrs.2017.080106 |issn=2150-9301}}</ref> == Dela == === Gledališke igre === * 1878: ''[[Platonov (drama)|Platonov]]'', tudi ''Drama brez naslova''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.napovednik.com/dogodek133720_anton_pavlovic_cehov_platonov |title=A. P. Čehov, Platonov, SNG Drama Ljubljana 2010 |accessdate=2010-04-07 |archive-date=2010-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100413140829/http://www.napovednik.com/dogodek133720_anton_pavlovic_cehov_platonov |url-status=dead }}</ref> (rus. {{jezik|ru|Безотцовщина}}) * 1884: ''[[Na veliki cesti (Čehov)|Na veliki cesti]] (rus. {{jezik|ru|На большой дороге}}) * 1886: ''[[O škodljivosti tobaka]]'' (monolog v enem dejanju; rus. {{jezik|ru|О вреде табака}}) * 1886: ''[[Labodji spev (Čehov)|Labodji spev]]'' (rus. {{jezik|ru|Лебединая песня}}) * 1887: ''[[Ivanov (Čehov)|Ivanov]]'' (drama v štirih dejanjih; rus. {{jezik|ru|Иванов}}) * 1888: ''[[Medved (Čehov)|Medved]]'' (šala v enem dejanju; rus. {{jezik|ru|Медведь}}) * 1888: ''[[Snubač (Čehov)|Snubač]]'' (šala v enem dejanju; rus. {{jezik|ru|Предложение}}) * 1889: ''[[Tragik po sili]]'' (šala v enem dejanju; rus. {{jezik|ru|Трагик поневоле}}) * 1889: ''[[Svatba (Čehov)|Svatba]]'' (predstava v enem dejanju; rus. {{jezik|ru|Свадьба}}) * 1889: ''[[Gozdni duh (Čehov)|Gozdni duh]]''<!-- Gozdni škrat? --> (komedija v štirih dejanjih; rus. {{jezik|ru|Леший}}) * 1891: ''[[Jubilej (Čehov)|Jubilej]]'' (šala v enem dejanju; rus. {{jezik|ru|Юбилей}}) * 1895: ''[[Galeb (Čehov)|Galeb]]'', tudi ''Utva'' (komedija v štirih dejanjih; rus. {{jezik|ru|Чайка}}) * 1896: ''[[Striček Vanja]]'' (prizori iz vaškega življenja v štirih dejanjih; rus. {{jezik|ru|Дядя Ваня}}) * 1901: ''[[Tri sestre (Čehov)|Tri sestre]]'' (drama v štirih dejanjih; rus. {{jezik|ru|Три сестры}}) * 1903: ''[[Češnjev vrt (Čehov)|Češnjev vrt]]'' (komedija v štirih dejanjih; rus. {{jezik|ru|Вишнёвый сад}}) === Povesti === * 1888: ''[[Stepa (Čehov)|Stepa]]'' (rus. {{jezik|ru|Степь}}) * 1889: ''[[Dolgočasna storija]]'' (rus. {{jezik|ru|Скучная история}}) * 1891: ''[[Dvoboj (Čehov)|Dvoboj]]'' (rus. {{jezik|ru|Дуэль}}) * 1892: ''[[Oddelek št. 6]]'' (rus. {{jezik|ru|Палата № 6}}) * 1893: ''[[Pripoved neznanega človeka]]'' (rus. {{jezik|ru|Рассказ неизвестного человека}}) * 1893: ''[[Črni menih (Čehov)|Črni menih]]'' (rus. {{jezik|ru|Чёрный монах}}) * 1894: ''[[Tri leta (Čehov)|Tri leta]]'' (rus. {{jezik|ru|Три года}}) * 1896: ''[[Moje življenje (Čehov)|Moje življenje]]'' (rus. {{jezik|ru|Моя жизнь}}) === Pripovedi, novele, črtice (izbor) === * 1883: ''Uradnikova smrt'' (rus. {{jezik|ru|Смерть чиновника}}) * 1887: ''Poljub'' (rus. {{jezik|ru|Поцелуй}}) * 1888: ''Zaspala bi rada'' (tudi ''Zaspanost''; rus. {{jezik|ru|Спать хочется}}) * 1888: ''Lepotici'' (rus. {{jezik|ru|Красавицы}}) * 1888: ''God'' (rus. {{jezik|ru|Именины}}) * 1888: ''Napad'' (rus. {{jezik|ru|Припадок}}) * 1888: ''Stava'' (rus. {{jezik|ru|Пари}}) * 1889: ''Kneginja'' (rus. {{jezik|ru|Княгиня}}) * 1890: ''Tatovi'' (rus. {{jezik|ru|Воры}}) * 1890: ''Gusev'' (rus. {{jezik|ru|Гусев}}) * 1891: ''Ženske'' (rus. {{jezik|ru|Бабы}}) * 1891: ''Žena'' (rus. {{jezik|ru|Жена}}) * 1894: ''Rothschildova violina'' (rus. {{jezik|ru|Скрипка Ротшильда}}) * 1895: ''Soproga'' (rus. {{jezik|ru|Супруга}}) * 1895: ''Ariadna'' (rus. {{jezik|ru|Ариадна}}) * 1895: ''Umor'' (rus. {{jezik|ru|Убийство}}) * 1895: ''Ana na vratu'' (rus. {{jezik|ru|Анна на шее}}) * 1896: ''Hiša z mezaninom'' (rus. {{jezik|ru|Дом с мезонином}}) * 1897: ''[[Kmetje (Čehov)|Kmetje]]'' (rus. {{jezik|ru|Мужики}}) * 1897: ''V domačem kraju'' (rus. {{jezik|ru|В родном углу}}) * 1897: ''Pečeneg'' (rus. {{jezik|ru|Печенег}}) * 1897: ''Na vozu'' (rus. {{jezik|ru|На подводе}}) * 1898: ''Jonič'' (rus. {{jezik|ru|Ионыч}}) * 1898: ''Človek v lupini'' (rus. {{jezik|ru|Человек в футляре}}) * 1898: ''Kosmulja'' (rus. {{jezik|ru|Крыжовник}}) * 1898: ''O ljubezni'' (rus. {{jezik|ru|О любви}}) * 1898: ''Primer iz prakse'' (rus. {{jezik|ru|Случай из практики}}) * 1898: ''Dušica'' (rus. {{jezik|ru|Душечка}}) * 1898: ''Nova vila'' (rus. {{jezik|ru|Новая дача}}) * 1899: ''[[Dama s psičkom]]'' (rus. {{jezik|ru|Дама с собачкой}}) * 1899: ''V grapi'' (rus. {{jezik|ru|В овраге}}) * 1903: ''Nevesta'' (rus. {{jezik|ru|Невеста}}) === Drugo === * 1890: ''[[Iz Sibirije]]'' (Aufzeichnungen; rus. {{jezik|ru|Из Сибири}}) * 1893: ''[[Otok Sahalin (Čehov)|Otok Sahalin]]'' (rus. {{jezik|ru|Остров Сахалин}}) ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici== {{sklici|2}} == Splošni in navajani viri == {{refbegin|30em}} * {{cite book |last=Allen |first=David |title=Performing Chekhov |url=https://archive.org/details/performingchekho0000alle |url-access=registration |via=Internet Archive |publication-place=London |publisher=Routledge |year=2002 |isbn=978-0-203-01950-4 |doi=10.4324/9780203019504 |oclc=559297281}} * {{cite book |editor-last=Bartlett |editor-first=Rosamund |editor-link=Rosamund Bartlett |translator-last=Bartlett |translator-first=Rosamund |translator-last2=Phillips |translator-first2=Anthony |title=Anton Chekhov: A Life in Letters |publisher=Penguin Books |publication-place=London |year=2004 |isbn=978-0-14-044922-8 |oclc=1131582937 |ref={{sfnref|Bartlett|2004a}}}} * {{cite book |last=Bartlett |first=Rosamund |author-link=Rosamund Bartlett |title=Chekhov: Scenes from a Life |url=https://archive.org/details/chekhovscenesfro0000bart |url-access=registration |via=Internet ARchive |publisher=Free Press |publication-place=London |year=2004 |isbn=978-0-7432-3074-2 |oclc=632112773 |ref={{sfnref|Bartlett|2004b}}}} * {{cite book |editor-last=Benedetti |editor-first=Jean |editor-link=Jean Benedetti|translator-last=Benedetti |translator-first=Jean |title=Dear Writer, Dear Actress: The Love Letters of Olga Knipper and Anton Chekhov |url=https://archive.org/details/dearwriterdearac0000chek/page/n7/mode/2up |url-access=registration |via=Internet Archive |publisher=Ecco Press |publication-place=Hopewell, N.J. |year=1997 |isbn=978-0-88001-550-9 |oclc=891822370}} * Benedetti, Jean, ''Stanislavski: An Introduction'', Methuen Drama, 1989 edition, {{ISBN|978-0-413-50030-4}} * {{cite book |last=Bloom |first=Harold |author-link=Harold Bloom |title=Genius: A Mosaic of One Hundred Exemplary Creative Minds |url=https://archive.org/details/geniusmosaicofon0000bloo_a1a7 |publisher=Warner Books |publication-place=New York |year=2002 |isbn=978-0-446-69129-1 |oclc=1285554573}} * Borny, Geoffrey, ''Interpreting Chekhov'', ANU Press, 2006, {{ISBN|1-920942-68-8}}, [https://press.anu.edu.au/publications/interpreting-chekhov/download free download] * {{cite book |last=Chekhov |first=Anton |translator-last=Bartlett |translator-first=Rosamund |translator-link=Rosamund Bartlett|title=About Love and Other Stories |url=https://archive.org/details/aboutloveotherst0000chek |url-access=registration |via=Internet Archive |publication-place=Oxford & New York |publisher=Oxford University Press |year=2004 |isbn=978-0-19-280260-6 |oclc=252643218 |ref={{sfnref |Chekhov |Bartlett |2004}}}} * Chekhov, Anton, ''The Undiscovered Chekhov: Fifty New Stories'', translated by [[Peter Constantine]], Duck Editions, 2001, {{ISBN|978-0-7156-3106-5}} * {{cite book |last=Chekhov |first=Anton Pavlovich |translator-last=Garnett |translator-first=Constance |title=Letters of Anton Chekhov |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 |publisher=Project Gutenberg |year=2004 |orig-year=1920 |oclc=746986995 |ref={{sfnref |Chekhov |Garnett |2004}}}} {{open access}} ebooks also available at {{OCLC|647111461|647103583}} * Chekhov, Anton, ''Easter Week'', translated by Michael Henry Heim, engravings by Barry Moser, Shackman Press, 2010 * {{cite book |last1=Chekhov |first1=Anton |translator-last=Payne |translator-first=Robert |translator-link=Pierre Stephen Robert Payne |year=1991 |title=Forty Stories |url=https://archive.org/details/fortystories0000chek |publisher=Vintage Classics|location=New York City |isbn=978-0-679-73375-1 |ref={{sfnref|Payne|1991}} }} * Chekhov, Anton, ''Letters of Anton Chekhov to His Family and Friends with Biographical Sketch'', translated by [[Constance Garnett]], Macmillan, 1920. [https://www.gutenberg.org/ebooks/6408 Full text at Gutenberg.]. Retrieved 16 February 2007. * Chekhov, Anton, ''Note-Book of Anton Chekhov,'' translated by [[S. S. Koteliansky]] and [[Leonard Woolf]], B.W. Huebsch, 1921. [https://www.gutenberg.org/ebooks/12494 Full text at Gutenberg.]. Retrieved 16 February 2007. * Chekhov, Anton, ''The Other Chekhov'', edited by Okla Elliott and [[Kyle Minor]], with story introductions by Pinckney Benedict, Fred Chappell, Christopher Coake, Paul Crenshaw, Dorothy Gambrell, Steven Gillis, [[Michelle Herman]], Jeff Parker, Benjamin Percy, and David R. Slavitt. New American Press, 2008 edition, {{ISBN|978-0-9729679-8-3}} * Chekhov, Anton, ''Seven Short Novels'', translated by Barbara Makanowitzky, W. W. Norton & Company, 2003 edition, {{ISBN|978-0-393-00552-3}} * Clyman, T. W. (Ed.). A Chekhov companion. Westport, Ct: Greenwood Press, (1985). {{ISBN|9780313234231}} * Finke, Michael C., ''Chekhov's 'Steppe': A Metapoetic Journey'', an essay in ''Anton Chekhov Rediscovered'', ed Savely Senderovich and Munir Sendich, Michigan Russian Language Journal, 1988, {{OCLC|17003357}} * Finke, Michael C., ''Seeing Chekhov: Life and Art'', Cornell UP, 2005, {{ISBN|978-0-8014-4315-2}} * Gerhardie, William, ''Anton Chekhov'', Macdonald, (1923) 1974 edition, {{ISBN|978-0-356-04609-9}} * Gorky, Maksim, Alexander Kuprin, and I.A. Bunin, ''Reminiscences of Anton Chekhov'', translated by [[S. S. Koteliansky]] and [[Leonard Woolf]], B.W.Huebsch, 1921. [http://www.eldritchpress.org/ac/gorky.htm Read at eldritchpress.]. Retrieved 16 February 2007. * Gottlieb, Vera, and Paul Allain (eds), ''The Cambridge Companion to Chekhov'', Cambridge University Press, 2000, {{ISBN|978-0-521-58917-8}} * Jackson, Robert Louis, ''Dostoevsky in Chekhov's Garden of Eden&nbsp;– 'Because of Little Apples','' in ''Dialogues with Dostoevsky'', Stanford University Press, 1993, {{ISBN|978-0-8047-2120-2}} * [[Harold L. Klawans|Klawans, Harold L.]], ''Chekhov's Lie'', 1997, {{ISBN|1-888799-12-9}}. About the challenges of combining writing with the medical life. * {{cite book |last1=Malcolm |first1=Janet |author-link1=Janet Malcolm|title=Reading Chekhov, a Critical Journey |location=London |publisher=Granta Publications |year=2004 |orig-year=2001 |isbn=9781862076358 |oclc=224119811 }} *{{cite book |editor-last=Miles |editor-first=Patrick |editor-link=Patrick Miles (writer) |title=Chekhov on the British Stage |url=https://archive.org/details/chekhovonbritish0000unse |url-access=registration |via=Internet Archive |publisher=Cambridge Univ. Press |publication-place=New York, NY |year=1993 |isbn=978-0-521-38467-4 |oclc=26363574}} * Nabokov, Vladimir, ''Anton Chekhov'', in ''Lectures on Russian Literature'', Harvest/HBJ Books, [1981] 2002 edition, {{ISBN|978-0-15-602776-2}}. * Pitcher, Harvey, ''Chekhov's Leading Lady: Portrait of the Actress Olga Knipper'', J Murray, 1979, {{ISBN|978-0-7195-3681-6}} * {{cite book |last1=Power |first1=Arthur |last2=Joyce |first2=James |title=Conversations with James Joyce |url=https://archive.org/details/conversationswit0000powe |publisher=Millington |publication-place=London |date=1974 |isbn=978-0-86000-006-8}} Republished in 2012 as an ebook: {{OCLC|817895885}} * Prose, Francine, ''Learning from Chekhov'', in ''Writers on Writing'', ed. Robert Pack and Jay Parini, UPNE, 1991, {{ISBN|978-0-87451-560-2}} * {{cite book |last1=Rayfield |first1=Donald |author-link1=Donald Rayfield |year=1997 |title=Anton Chekhov: A Life |location=London |publisher=HarperCollins |isbn=9780805057478 |id={{OCLC|654644946|229213309}} |url-access=registration |url=https://archive.org/details/antonchekhovlife0000rayf }} * Sekirin, Peter. "Memories of Chekhov: Accounts of the Writer from His Family, Friends and Contemporaries," MacFarland Publishers, 2011, {{ISBN|978-0-7864-5871-4}} * {{cite book |last1=Simmons |first1=Ernest Joseph |title=Chekhov: A Biography |location=Chicago |publisher=University of Chicago Press |orig-year=1962 |year=1970 |isbn=9780226758053 |oclc=682992 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/chekhovbiography0000simm_w9k2 }} * Speirs, L. Tolstoy and Chekhov. Cambridge, England: University Press, (1971), {{ISBN|0521079500}} * Stanislavski, Constantin, ''My Life in Art'', Methuen Drama, 1980 edition, {{ISBN|978-0-413-46200-8}} * {{cite book |last=Styan |first=John Louis |title=Modern Drama in Theory and Practice |url=https://archive.org/details/moderndramainthe0001stya |url-access=registration |via=Internet Archive |publisher=Cambridge University Press |publication-place=Cambridge |year=1981 |isbn=978-0-521-23068-1 |oclc=752009093}} * [[Henri Troyat|Troyat, Henri]], ''Chekhov'', London: Macmillan, 1987, {{ISBN|978-0-33344-141-1}} * {{cite book |last1=Wood |first1=James |author-link1=James Wood (critic) |year=2000 |orig-year=1999 |chapter=What Chekhov Meant by Life |title=The Broken Estate: Essays in Literature and Belief |url=https://archive.org/details/brokenestateessa0000jame |location=New York, NY |publisher=Modern Library |isbn=9780804151900 |oclc=863217943}} * Zeiger, Arthur, ''The Plays of Anton Chekhov'', Claxton House, Inc., New York, NY, 1945. * Tufarulo, G, M., ''La Luna è morta e lo specchio infranto. Miti letterari del Novecento'', vol.1 – G. Laterza, Bari, 2009– {{ISBN|978-88-8231-491-0}}. {{refend}} == Glej tudi == * [[seznam ruskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Anton Pavlovich Chekhov}}http://www.delo.si/kultura/kako-vas-lahko-cehov-nauci-kaj-o-zivljenju.html<nowiki/>{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čehov, Anton Pavlovič}} [[Kategorija:Anton Pavlovič Čehov|*]] [[Kategorija:Ruski književniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Moskvi]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] ij0r5nu6wtazxviynwfw6wys2q55saf Revolucije leta 1848 0 43229 6682218 6661674 2026-05-28T07:49:27Z ~2026-31613-56 260687 6682218 wikitext text/x-wiki revoluciaj slovenije 2067[[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} rup7xubojfkhpyc0nsta41u68msv0zg 6682219 6682218 2026-05-28T07:50:21Z ~2026-31613-56 260687 6682219 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} 7mst0lucuda01ks7n2ctaca86wk1xiu 6682222 6682219 2026-05-28T07:52:44Z ~2026-31613-56 260687 6682222 wikitext text/x-wiki julija pečovnik[[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} nj5gr4sic10bhqp7e1qe0k1z4zki5li 6682223 6682222 2026-05-28T07:53:32Z ~2026-31613-56 260687 6682223 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} 7mst0lucuda01ks7n2ctaca86wk1xiu 6682224 6682223 2026-05-28T07:55:43Z ~2026-31613-56 260687 6682224 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne prog == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} qdj644j3t8ofj310of2p8ig8jmreo1r 6682322 6682224 2026-05-28T11:36:15Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682224|6682224]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-31613-56|~2026-31613-56]] ([[User talk:~2026-31613-56|pogovor]]) 6682322 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} 7mst0lucuda01ks7n2ctaca86wk1xiu Seznam nemških igralcev 0 50078 6682107 6547258 2026-05-27T20:15:34Z Alebarasi 50192 /* A */ 6682107 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alfred Abel]] (1879-1937) *[[Lera Abova]] (1992) *[[Herbert Achternbusch]] (1938) *[[Mario Adorf]] ([[1930]]) (švicarsko-nemški) *[[Sanam Afrashteh]] (1976) *[[Mariella Ahrens]] (1969) (Mariella Gräfin von Faber-Castell) *[[Franziska Aigner-Kuhn]] (1960) *[[Fatih Akin]] (1973) *[[Hans Albers]] ([[1891]]-[[1960]]) *[[Johannes Allmayer]] (1978) *[[Betty Amann]] ([[1905]]-[[1990]]) *[[Axel von Ambesser]] (1910-1988) *[[Gwendolyn von Ambesser]] (1949) *[[Diana Amft]] ([[1975]]) *[[Claudia Amm]] (1948) *[[Michael Ande]] ([[1944]]) *[[Charlotte Ander]] ([[1902]]-[[1969]]) *[[Lale Andersen]] ([[1905]]-[[1972]]) *[[Ingrid Andree]] ([[1931]]) *[[Karin Anselm]] (1940) *[[Eddi Arent]] (1925-2013) *[[Sig Arno]] ([[1895]]-[[1975]]) *[[Betty Astor]] ([[1905]]-[[1972]]) *[[Erdogan Atalay]] ([[1966]]) *[[Christina Athenstädt]] (1979) *[[Barbara Auer]] (1959) *[[Nadja Auermann]] ([[1971]]) == B == *[[Dirk Bach]] ([[1961]]-[[2012]]) *[[Sabahat Bademsoy]] (1937) *[[Tayfun Bademsoy]] (1958) *[[Patrick Baehr]] (1992) *[[Almila Bağrıaçık]] (1990) *[[Wolfgang Bahro]] (1960) *[[Carl Balhaus]] (1905-1968) *[[Helga Ballhaus]] (1935-2006) *[[Gerd Baltus]] (1932) *[[Philipp Baltus]] (1978) *[[Christoph Bantzer]] (1936) *[[Rainer Basedow]] (1938) *[[Wolfgang Bathke]] (1944) *[[Hans Uwe Bauer]] (1955) *[[Heinz Baumann]] (1928) *[[Marie Bäumer]] (1969) *[[Monika Baumgartner]] (1951) *[[Chariklia Baxevanos]] (1936) (grško-švic. rodu) *[[Friederike Becht]] (1981) *[[Sven-Eric Bechtolf]] (1957) *[[Ben Becker]] (1964) *[[Meret Becker]] (1969) *[[Nadia Becker]] (1978) *[[Rolf Becker]] (1935) *[[Anna Bederke]] (1981) *[[Paula Beer]] (1995) *[[Luise Befort]] (1996) *[[Bibiana Beglau]] (1971) *[[Hubertus Bengsch]] (1952) *[[Iris Berben]] (1950) *[[Ingrid van Bergen]] (1931) *[[Christian Bergmann]] *[[Ruth Berlau]] (1906-1974) *[[Jonathan Berlin]] (1994) *[[Laura Berlin]] (1990) *[[Reinhold Bernt]] (1902-1981) *[[Ulrich Bettac]] (1897-1959) (nemško-avstrijski) *[[Alexander Beyer]] (1973) *[[Jeanette Biedermann]] (1980) *[[Marie Bierstedt]] (1974) *[[Willi Birgel]] (1891-1973) *[[Gregor von Bismarck]] ? *[[Ingrid Bisu]] (1987) *[[Tatjana Blacher]] (1956) *[[Hans Christian Blech]] ([[1915]]-[[1993]]) *[[Monica Bleibtreu]] (1944-2009) *[[Moritz Bleibtreu]] ([[1971]]) *[[Jasmin Wagner|Blümchen]] ([[1980]]) *[[Rainer Bock]] (1954) *[[Simon Boër]] (1974) *[[Alexandra "Sascha" Bogojevic]] (1951) *[[David Bohm]] *[[Hark Bohm]] ([[1939]]) [[Hark Böhm|Böhm]] ? *[[Karlheinz Böhm]] (1928-2014) *[[Lili Bohm]] *[[Marquard Bohm]] (1941-2006) *[[Uwe Bohm]] (1962) *[[Curt Bois]] ([[1901]]-[[1991]]) *[[Oliver Bokern]] (1973) *[[Horst Bollmann]] (1925-2014) *[[Christel Bodenstein]] (1938) *[[Iris Bohnau]] (1948) *[[Wilhelm Borchert]] (1907-1990) *[[Suzanne von Borsody]] (1957) *[[Anna Böttcher]] (1967) *[[Dschingis Bowakow]] (1961) *[[Kurt Böwe]] (1929-2000) *[[Eric Braeden]] ([[1941]]-[[2003]]) *[[Matthias Brandt]] (1961) *[[Katharina Brauren]] (1910-1998) *[[Arthur Brauss]] (1936) *[[Barbara Brecht-Schall]] (1930-2015) *[[Franziska Breite]] (1987) *[[Julia Brendler]] (1975) *[[Peter Heinrich Brix]] (1955) *[[Volker Bruch]] (1976) *[[Florian Brückner]] (1984) *[[Isabella Brückner]] (1979) *[[Susanne Brückner]] (''Susanne Wiesner'') (1991) *[[Daniel Brühl]] ([[1978]]) *[[Christian Bruhn]] (1934) *[[Thelma Buabeng]] (1981) (ganskega porekla) *Lothar G. Buchheim (1918–2007) *[[Horst Buchholz]] ([[1933]]-[[2003]]) *[[Karin Buchholz]] (1945) *[[Pit Bukowski]] (1988) *[[Vicco von Bülow]] ([[1923]]-[[2011]]) *[[Bettina Burchard]] (1986) *[[Marie Burchard]] (1982) *[[Esther Burgert Westenhagen]] (1896-1974) (nem.-dan.) *[[Gedeon Burkhard]] ([[1969]]) *[[Inga Busch]] (1968) *[[Walter Buschhoff]] (1923-2010) == C == *[[Hans Caninenberg]] (1913-2008) *[[Wayne Carpendale]] (1977) *[[Mathieu Carrière]] (1950) *[[Mareike Carrière]] (1954-2014) *[[Annemarie Carpendale]] (1977) *[[Peter Carsten]] ([[1928]]-[[2012]]) *[[Lina Carstens]] (1892-1978) *[[Margit Carstensen]] (1940) *[[Yvonne Catterfeld]] (1979) *[[Liesel Christ]] (1919-1996) *[[Norbert Christian]] (1925-1976) *[[Victor Choulman]] (1938, Moskva) *[[Hans Clarin]] ([[1930]]-[[2005]]) *[[Henriette Confurius]] (1991) (nem.-niz. rodu) *[[Wilhelmine Corinth-Klopfer]] (1909-2001) (nemško-ameriška) *[[Sophie Cossaeus]] (1893-1965) *[[Ute Cremer]] (1952) == D == *[[Luise Deborah Daberkow]] (1991) *[[Lil Dagover]] ([[1887]]-[[1980]]) *[[Sophie Dal]] (1981) *[[Fred Delmare]] (1922-2009) *[[Hans Diehl]] (1940) *[[August Diehl]] ([[1976]]) *[[Jakob Diehl]] (1978) *[[William Dieterle]] (1893-1972) *[[Marlene Dietrich]] ([[1901]]-[[1992]]) *[[Julia Dietze]] (1981) *[[Anton Diffring]] (1916-1989) *[[Franz Dinda]] (1983) *[[Justus von Dohnányi]] (1960) *[[Angelica Domröse]] (1941) *[[Karin Dor]] ([[1938]]-[[2017]]) *[[Kristina Dörfer]] (1984) *[[Bettina Dörner]] *[[Anita Dorris]] (1903-1993) (nem.-avstr.) *[[Käthe Dorsch]] (1890-1957) *[[Burkhard Driest]] (1939) *[[Meike Droste]] (1980) *[[Tilla Durieux]] (1880-1971) (avstr.-nem.) *[[Alice Dwyer]] (1988) == E == *[[Caroline Ebner]] (1970) *[[Maren Eggert]] (1974) *[[Maria Ehrich]] (1993) *[[Karoline Eichhorn]] (1965) *[[Lars Eidinger]] (1976) *[[Marion Elskis]] (1960) *[[Hannelore Elsner]] ([[1942]]) *[[Jenny Elvers]] (1972) *[[Mala Emde]] (1996) *[[Gizem Emre]] (1995) *[[Sofie Engelke]] (1927-2000) *[[Heinz Erhardt]] ([[1909]]-[[1979]]) *[[Hanns Heinz Ewers]] ([[1871]]-[[1943]]) *[[Peter van Eyck]] ([[1911]]-[[1969]]) == F == *[[Christiane F.]] (1962) *[[Nilam Farooq]] (1989) *[[Michael Fassbender]] (1977) *[[Matthias Faust]] (1980) *[[Franziska Fauth]] *[[Eberhard Fechner]] (1926-1992) *[[Fritz-Ernst Fechner]] (1921-2005) *[[Jan Fedder]] (1955) *[[Ruby O. Fee]] (1996) *[[Alexander Fehling]] (1981) *[[Uwe Fellensiek]] (1955) *[[Heino Ferch]] (1963) *[[Veronica Ferres]] (1965) *[[Heino Ferch]] (1963) *[[Peter Fieseler]] (1977) *[[Christina Finger]] (1970) *[[Agnes Fink]] (1919-1994) *[[Carolin Fink]] (1966) (avstrijsko-nemška) *[[Helene Fischer]] (1984) *[[Kai Fischer]] ([[1934]]) *[[Saskia Fischer]] (1966) *[[Wolfgang Fischer (igralec)|Wolfgang Fischer]] (1941) *[[Florian David Fitz]] (1974) *[[Lotte Flack]] (1994) *[[Elisabeth (Ida Marie) Flickenschildt]] (1905-1977) *[[Janina Flieger]] (1982) *[[Katja Flint]] (1959) *[[Jörg Foth]] (1949) *[[Oliver Franck]] (1975) *[[Horst Frank]] (1929-1999) *[[Ulrike Frank]] (1969) *[[Till Franzen]] (1973) *[[Anja Freese]] (1965) *[[Sven Fricke]] (1979) *[[Inka Friedrich]] (1965) *[[Annette Frier]] (1974) *[[Liv Lisa Fries]] (1990) *[[Willy Fritsch]] ([[1901]]-[[1973]]) *[[Gert Fröbe]] ([[1913]]-[[1988]]) *[[Gustav Fröhlich]] ([[1902]]-[[1987]]) *[[Thomas Fritsch]] (1944) *[[Franz Froschauer]] (1958) *[[Ernst Fritz Fürbringer]] ([[1900]]-[[1988]]) *[[Benno Fürmann]] (1972) *[[Ilse Fürstenberg]] (1907-1976) *[[Maria Furtwängler]] (1966) *[[Kurt Fuss]] (1892-1976) *[[Walter Eberhardt Fuss]] (1921-1996) == G == *[[Monika Gabriel]] (1943-2007) *[[Robert Gallinowski]] (1969) *[[Claus Theo Gärtner]] (1943) *[[Bruno Ganz]] (1941-2019) (švicarsko-nem.) *[[Johanna Gastdorf]] (1959) *[[Christian Gaul]] (1964) *[[Ulrich Gebauer]] (1956) *[[Otto Gebüchr]] (1877–1954) *[[Martina Gedeck]] (1961) *[[Elmar Gehlen]] (1943) *[[Claudia Geisler-Bading]] (1965) *[[Corinna Genest]] (1938) *[[Gudrun Genest]] (1914-2013) *[[Götz George]] ([[1938]]) *[[Heinrich George]] ([[1893]]-[[1946]]) *[[Jasmin Gerat]] (1978) *[[Sonja Gerhardt]] (1989) *[[Kurt Gerron]] (1897-1944) *[[Erwin Geschonneck]] (1906-2008) *[[Heike Geschonneck]] *[[Josefa Gettke]] (1895-1989) *[[Frank Giering]] (1971-2010) *[[Horst Giese]] (1926-2008) *[[Walter Giller]] (1927-2011) *[[Jessica Ginkel]] (1980) *[[Marco Girnth]] (1970) *[[Uschi Glas]] ([[1944]]) *[[Raimond Goebel]] (1957) *[[Sascha Göpel]] (1979) *[[Jürgen Goslar]] (1927) *[[Otto Götz]] (1967) *[[Robert Graf]] (1923-1966) *[[Tom Gramenz]] (1991) *[[Rainald Grebe]] ([[1971]]) *[[Lucas Gregorowicz]] (1976) *[[Dietlinde Greiff]] (1939) *[[Rainer Grenkowitz]] (1955) *[[Max von der Groeben]] (1992) *[[Jenny Gröllmann]] (1947-2006) *[[Cornelia Gröschel]] (1987) *[[Sylvester Groth]] (1958) *[[Marie Gruber]] ([[1955]]-[[2018]]) *[[Gustaf Gründgens]] ([[1899]]-[[1963]]) *[[Johannes Gwisdek]] *[[Michael Gwisdek]] (1942-2020) *[[Robert Gwisdek]] (1984) == H == *[[Dolly Haas]] ([[1910]]-[[1994]]) *[[Jella Haase]] (1992) *[[Fritzi Haberlandt]] (1975) *[[Eva-Maria Hagen]] (NDR) *[[Nina Hagen]] ([[1955]]) *[[Charlotte Hangenbruch]] (1896-1968) *[[Jeanette Hain]] (1969) *[[Hans Peter Hallwachs]] (1938) *[[Evelyn Hamann]] (1942) *[[Guido Hammesfahr]] ([[1968]]) *[[Michael Hanemann]] (1945) *[[Joachim Hansen]] (1930-2007) *[[Thea von Harbou]] (1888-1954) *[[Damian Hardung]] (1998) *[[Corinna Harfouch]] (1954) *[[Willy Harlander]] (1931-2000) *[[Raimund Harmstorf]] (1939-1998) *[[Lore Hartling]] (1932-1994) *[[Jörg Hartmann]] (1969) *[[O. E. Hasse]] ([[1903]]-[[1978]]) *[[Nina Haun]] (1971) *[[Erich Haußmann]] (1900-1984) *[[Ezard Haußmann]] (1935-2010) *[[Nicole Heesters]] (1937) *[[Oscar Heiler]] (1906-1995) *[[Bianca Hein]] (1975) *[[Alexander Held]] ([[1958]]) *[[Martin Held]] (1908-1992) *[[Maximilian Held]] (1967) *[[Ninon Held]] (1970) *[[Martin Hellberg]] (1905-1999) *[[Ruth Hellberg]] (1906-2001) *[[Brigitte Helm]] (1906-[[1996]]) *[[Michael Heltau]] (1933) (nem.-avstrij.) *[[Dieter Henkel]] (1933-2016) *[[Cosima Henman]] (1996) *[[Michael Herbig]] ([[1968]]) *[[Christoph Maria Herbst]] ([[1966]]) *[[Irm Hermann]] ([[1942]]) *[[Volker Herold]] (1959) *[[Hannah Herzsprung]] (1981) *[[Klaas Heufer-Umlauf]] ([[1983]]) *[[Katharina Hauter]] (1983) *[[Ruth Hellberg]] (1906-2001) *[[Hans Heller]] (1957) *[[Karoline Herfurth]] (1984) *[[Josef Heynert]] (1976) *[[Fabian Hinrichs]] (1974) *[[Ursula Hinrichs]] (1935) *[[Hanne Hiob]] ([[1923]]-[[2009]]) *[[Heinz Hoenig]] (1951) *[[Johanna Hofer]] (1896-1988) *[[Jutta Hoffmann]] (1941) (NDR) *[[Louis Hofmann]] (1997) *[[Hannelore Hoger]] ([[1942]]) *[[Claus Holm]] (1918-1996) *[[Mazerinné Holskamp]] *[[Karl von Holtei]] (1798-1880) *[[Edgar Hoppe]] (1937) *[[Max Florian Hoppe]] (1981) *[[Paul Hörbiger]] (1894-1981) *[[Isabell Horn]] (1983) *[[Jochen Horst]] (1961) *[[Nina Hoss]] (1975) *[[Henry Hübchen]] (1947) *Charly Hübner *[[Karin Hübner]] (1936-2006) *[[Lutz Hübner]] (1964-) *Wolfgang Hübsch *[[Paul Hubschmid]] (1917-2001) (švicarsko-nem.) *[[Sandra Hüller]] (1978) == I == *[[August Wilhelm Iffland]] ([[1759]]-[[1814]]) *[[Eliza Illiard]] (1905-1969) *[[Zsá Zsá Inci Bürkle]] (1995) *[[Michael Iwannek]] (1963) *[[Tatjana Iwanov]] (1925-1979) == J == *[[Käte Jaenicke]] (1928-2002) *[[Emil Jannings]] ([[1884]]-[[1950]]) *[[Severija Janušauskaitė]] (1981) (litovsko-nem.) *[[Julika Jenkins]] (1971) *[[Julia Jentsch]] ([[1978]]) *[[Jola Jobst]] (1915-1952) *[[Gottfried John]] ([[1942]]-[[2014]]) *[[Peter Jordan]] (1967) *[[Rüdiger Joswig]] (1949) *[[Cusch Jung]] (1958) *[[Curd Jürgens]] ([[1915]]-[[1982]]) (nemško-avstrijski) *[[Jürgen Jürges]] (1940) == K == *[[Danilo Kamber]] (2000) *[[Salome Kammer]] ([[1959]]) *[[Anne Kanis]] (1979) *[[Ursula Karven]] (1964) *[[Bruno Kastner]] (1890-1932) *[[Christine Kaufmann]] (1945-2017) *[[Anne von Keller]] (1974) *[[Inge Keller]] (1923-2017) *[[Friederike Kempter]] (1979) *[[Evi Kent]] ([[1939]]) *[[Hape Kerkeling]] ([[1964]]) *[[Maria Ketikidou]] (1966) *[[Joscha Kiefer]] (1982) *[[Wolfgang Kieling]] (1924-1985) *[[Udo Kier]] ([[1944]]-2025) *[[Doris Kiesow]] (1902-73) *[[Heiko Kiesow]] *[[Michael Kind]] (1953) *[[Klaus Kinski]] ([[1926]]-[[1991]]) *[[Nastassja Kinski]] (1961) *[[Pola Kinski]] ([[1952]]) *[[Heide Kipp]] ([[1938]]) *[[Rose-Marie Kirstein]] (1940-1984) *[[Johannes Kittel]] *[[Lola Klamroth]] (1991) *[[Louis Klamroth]] (1989) *[[Wilfried Klaus]] (1941) *[[Burkhard Klaußner]] (1949) *[[Johannes Klaußner]] (1985) *[[Gerrit Klein]] (1991) *[[Rudolf Klein-Rogge]] (1885–1955) *[[Petra Kleinert]] (1967) *[[Volkmar Kleinert]] (1938) (NDR) *[[Anna-Lena Klenke]] (1995) *[[Hans Klering]] (1906-1988) ([[Nemška demokratična republika|NDR]]) *[[Anja Kling]] (1970) *[[Gerit Kling]] (1965) *[[Eugen Klöpfer]] (E. Gottlob) (1666-1950) *[[Jürgen Kluckert]] (1943) *[[Alexandra Kluge]] (1937-2017) *[[Herbert Knaup]] (1956) *[[Hildegard Knef]] ([[1925]]-[[2002]]) *[[Louise Knof]] *[[Pauline Knof]] (<nowiki/>1980) *[[Felix Knopp]] (1<nowiki/>975) *[[Sebastian Koch]]<nowiki/> (1962) *[[Valerie Koch]] (<nowiki/>1974) *[[Juliane Köhler]]<nowiki/> (1965) *[[Stefan Konarske|Stefan Konarsk]]<nowiki/>[[Stefan Konarske|e]] (1980) *[[Fritz Kortner]] <nowiki/>(1892-1970) *[[Karim Köster]] (<nowiki/>1973) *[[Luan Krasniqi]] (<nowiki/>1971) *[[Agnes Kraus]] (1<nowiki/>911-1995) *[[Horst Krause]] (<nowiki/>1941) *[[Wolfgang Krause Zwieback|Wolfgang Kraus]]<nowiki/>[[Wolfgang Krause Zwieback|e Zwieback]] (1951) *[[Werner Krauss]] <nowiki/>(1884-1959) *[[Diether Krebs]] <nowiki/>(1947-2000) *[[Micaëla Kreißler|Micaëla Kreißl]]<nowiki/>[[Micaëla Kreißler|er]] (1941-2017) *[[Hans Kremer]] ([[1954]]) *[[Jan-Gregor Kremp]] ([[1962]]) *[[Lisa Kreuzer]] (1945) *[[Wolfgang Krewe]] (1966) *[[Joachim Król]] (1957) *[[Heinz W. Krückeberg]] (1927-2015) *[[Manfred Krug]] (1937-2016) *[[Diane Kruger]] ([[1976]]) *[[Hardy Krüger]] ([[1928]]) *[[Hardy Krüger mlajši]] ([[1968]]) *[[Ulrike Krumbiegel]] (1961) *[[Gertrud Kückelmann]] (1929-1979) *[[Lenn Kudrjawizki]] (1975) *[[Steffi Kühnert]] ([[1963]]) *[[Ronald Kukulies]] (1971) *[[Gernot Kunert]] (1952) *[[Doris Kunstmann]] (1944) *[[Cecilia Kunz]] (1971) *[[Nina Kunzendorf]] (1971) *[[Mathis Künzler]] (1978) *[[Bettina Kupfer]] (1963) *[[Anita Kupsch]] (1940) *[[Dagmar von Kurmin]] (1933-2020) *[[Stefan Kurt]] (1959) *[[Peter Kurth]] (1957) == L == *[[Günter Lamprecht]] (1930) *[[Gudrun Landgrebe]] (1950) *[[Leonard Lansink]] (1956) *[[Alexandra Maria Lara]] ([[1978]]) *[[Dieter Laser]] ([[1942]]) *[[Frederick Lau]] (1989) *[[Richard Lauffen]] (1907-1990) *[[Heiner Lauterbach]] (1953) *[[Oscar Lauterbach]] (1988) *[[Viktoria Lauterbach]] (1972) *[[Lena Lauzemis]] (1983) *[[Zarah Leander]] (1907-1981) (švedsko-nemška) *[[Georg Lehn]] (1915-1996) *[[Matthias Leja]] (1962) *[[Ute Lemper]] (1963) *[[Marie Leuenberger]] (1980) *[[Lotte Loebinger]] (1905-1999) *[[Ruth Leeuwerik]] (1924-2016) *[[Ute Lemper]] (1963) *[[Rita Lengyel]] (1973) *[[Kai Lentrodt]] (1969) *[[Arnfried Lerche]] (1952) *[[Johanna Liebeneiner]] (1945) (nem.-avstrijska) *[[Wolfgang Liebeneiner]] (1905-1987) (nem.-avstrijski) *[[Harry Liedtke]] (1882-1945) *[[Jan Josef Liefers]] ([[1964]]) *[[Lilly Liefers]] (2002) *[[Till Lindemann]] ([[1963]]) *[[Kathrin Lindner]] (1976) *[[Theo Lingen]] ([[1903]]-[[1978]]) (nemško-avstrijski) *[[Ursula Lingen]] (1928-2014) (nemško-avstrijska) *[[Stefan Lisewski]] (1933-2016) *[[Bruni Löbel]] (1920-2006) *[[Hans Löw]] *[[Lotte Loebinger]] (1905-1999) *[[Peter Lohmeyer]] (1962) *[[Theodor Loos]] (1883–1954) *[[Katharina Lorenz]] (1978) *[[Anna Los]] (1970) *[[Hanns Lothar]] ([[1929]]-[[1967]]) *[[Susanne Lothar]] ([[1960]]-[[2012]]) *[[Anton von Lucke]] (1989) *[[Rolf Ludwig]] (1925-1999) *[[Florian Lukas]] (1973) *[[Henry van Lyck]] (1941) == M == *[[Bjarne Mädel]] (1968) *[[Jürgen Mai]] (1951) *[[Ulrike Mai]] (1960) *[[Julian Maas]] (1975) *[[Kai Maertens]] (1958) *[[Heike Makatsch]] ([[1971]]) *[[Julia Malik]] (1976) *[[Rena Mandel]] (1901-1987) *[[Ursula von Manescul]] (1931-1991) *[[Agnes Mann]] (1980) *[[Dieter Mann]] (1941-2022) *[[Lucie Mannheim]] (1899-1976) *[[Dagmar Manzel]] (1958) *[[Maja Maranow]] (1961-2016) *[[Melanie Marschke]] (1969) *[[Florian Martens]] (1958, V. Berlin) *[[Oliver Masucci]] (1968) *[[Lisa Martinek]] (1972-2019) *[[Peter Marx]] (1914-1978) *[[Oliver Masucci]] (1968) *[[Jacob Matschenz]] (1984) *[[Eva Mattes]] ([[1954]]) *[[Ulrich Matthes]] (1959) *[[Sabine von Maydell]] (1955) *[[Eva Meckbach]] (1981) *[[Annika Meier]] (1981) *[[Günter Meisner]] (1926-1994) *[[Eberhard Mellies]] (1929) *[[Otto Mellies]] (1931-2020) *[[Anne Menden]] (1985) *[[Michael Mendl]] (1944) *[[Mario Mentrup]] (1965) *[[Thorsten Merten]] (1963) *[[Hannes Messemer]] (1924-1991) *[[Alessandra Meyer-Wölden]] (1983) *[[Claudia Michelsen]] (1969) *[[Tom Mikulla]] (1969) *Axel Millberg *[[Cordy Millowitsch]] (1890-1960) *[[Lucy Millowitsch]] (1905-1990) *[[Mariele Millowitsch]] (1955) *[[Willy Millowitsch]] ([[1909]]-[[1999]]) *[[Brigitte Mira]] (1910-2005) *[[Gojko Mitić]] (1940) (NDR: ''Winnetou'') *[[Sophie Moser]] (1984) *[[Jörg Moukaddam]] (1967) *[[Emilio Moutaoukkil]] (1996) *[[Dunja Movar]] (1940-1963) *[[Wolfram Mucha]] (1941-2019) *[[Anna-Katharina Muck]] (1969) *[[Friedrich Mücke]] (1981) *[[Armin Mueller-Stahl]] ([[1930]]) *[[Christian Mueller-Stahl]] (1974) *[[Hagen Mueller-Stahl]] (1926-2019) *[[Anna Maria Mühe]] ([[1985]]) *[[Ulrich Mühe]] (1953-2007) *[[Alfred Müller]] (1926-2010) *[[Katharina Müller-Elmau]] (1965) *[[Raidar Müller-Elmau]] (1933-2003) *[[Renate Müller]] (1907-1937) *[[Jens Münchow]] (1971) == N == *[[Petra Nathan]] (1954) *[[Jonas Nay]] (1990) *[[Carola Neher]] (1900-1942) *[[Alexandra Neldel]] (1976) *[[Luise Neumann]] ([[1818]]-[[1905]]) *[[Alexandra Neldel]] ([[1976]]) *[[Friederike Caroline Neuber]] ([[1697]]-[[1760]]) *[[Adele Neuhauser]] (1959) *[[Helga Neuner]] (1940) *[[Peter Neusser]] (1932-2010) *[[Nico]] ([[1938]]-[[1988]]) *[[Jannis Niewöhner]] (1992) *[[Jan Niklas]] ([[1947]]) *[[Ulrich Noethen]] (1959) *[[Hans Noever]] (1928) *[[Mirjam Novak]] ([[1981]]) == O == *Ursula "Uschi" Obermaier (1946) *[[Uwe Ochsenknecht]] ([[1956]]) *[[Franziska Oehme]] (1944) *[[Erika Oestmann]] *Marcus Off *[[Rick Okon]] (1989) *[[Maria Orska]] ([[1893]]-[[1930]]) *[[Laura Osswald]] (1982) *[[Käte Oswald]] (1890-1985) (nem.-amer.) *[[Ossi Oswalda]] (1899-1948) *[[Götz Otto]] (1967) *[[Paul Otto (igralec)|Paul Otto]] ([[1878]]-[[1943]]) == P == *[[Valentina Pahde]] (1994) *[[Jana Pallaske]] ([[1979]]) *[[Lilli Palmer]] ([[1914]]-[[1986]]) *[[Dita Parlo]] ([[1906]]-[[1971]]) *[[Jessica Paszka]] (1990) *[[Andreas Patton]] (1962) *[[Christiane Paul]] (1974) *[[Heidrun Perdelwitz]] (1956) *[[Wanda Perdelwitz]] (1984) *[[Meral Perin]] (1965) *[[Hanns Anselm Perten]] ([[1917]]-[[1985]]) *[[Milan Peschel]] ([[1968]]) *[[Caroline Peters]] (1971) *[[Dieter Pfaff]] (1947-2013) *[[Günter Pfitzmann]] (1924-2003) *[[Eva Pflug]] (1929-2008) *[[Minh-Khai Phan-Thi]] (1974) *[[Gunther Philipp]] (1918-2003) (avstrij.-nem.) *[[Arthur Pieck]] (1899-1970) *[[Klaus Piontek]] (1935-1998) *[[Rainer Piwek]] (1965) *[[Valentin Plătăreanu]] (1936-2019) (Romun) *[[Rudolf Platte]] ([[1904]]-[[1984]]) *[[Werner Pochath]] (1939-1993) (avstrij.-nem.) *[[Marie Pohl]] (1979) *[[Katrin Pollitt]] (1966) *[[Henny Porten]] ([[1890]]-[[1960]]) (''Frieda Ulricke Porten'') *[[Sabine Postel]] (1954) *[[Franka Potente]] ([[1974]]) *[[Peter Prager]] (1952) *[[Jürgen Prochnow]] ([[1941]]) *[[Tilo Prückner]] ([[1940]]-[[2020]]) *[[Liselotte Pulver]] (1929) *[[Trystan Pütter]] (1980) == Q == * [[Else Quecke]] (1907-2004) == R == *[[Kurt Raab]] (1941-1988) *[[Stefan Raab]] ([[1966]]) *[[Luise Rainer]] ([[1910]]-[[2014]]) *[[Mario Ramos]] (1973) (špansko-nem.) *[[Fritz Rasp]] ([[1891]]-[[1976]]) *[[Patrick Rapold]] (1975) (švicarsko-nem,) *[[Lieselotte Rau Kaufmann]] (1929-2017) *[[Siegfried Rauch]] ([[1932]]-[[2018]]) *[[Christian Redl]] (1948) *[[Charles Régnier]] (1914-2001) *[[Hubertus Regout]] (1969) (belgijsko-nem.) *[[Hans-Michael Rehberg]] (1938-2017) *[[Lucas Reiber]] (1993) *[[Käthe Reichel]] (1926-2012) *[[Ruth Reinecke]] ([[1955]]) *[[Urs Remond]] (1964) *[[Lara-Isabelle Rentinck]] (1986) *[[Anouschka Renzi]] (1964) *[[Eva Renzi]] (1944-2005) *[[Mirco Reseg]] (1972) *[[Giulio Ricciarelli]] (1965) (it.-nem.) *[[Ilja Richter]] (1952) *[[Henriette Richter-Röhl]] (1982) *[[Judith Richter]] (1978) *[[Julia Richter]] (1970) *[[Ralf Richter]] (1957) *[[Renate Richter]] (1938) *[[Johannes Riemann]] (1888-1959) *[[Katja Riemann]] (1963) *[[Max Riemelt]] (1984) *[[Alicia von Rittberg]] (1993) *[[Franz Rogowski]] (1986) *[[Armin Rohde]] (1955) *[[Brigitte Rohkohl]] (1946) *[[Oliver Rohrbeck]] (1965) *[[Marika Rökk]] (1913-2004) *[[Barbara Romaner]] (1978) (južnotirolskega rodu) *[[Saskia Rosendahl]] (1993) *[[Wolf Roth]] (1944) *[[David Rott]] (1977) *[[Hanna Rucker]] (1923-1982) (nem.-angl.) *[[Barbara Rudnik]] (1958-2009) *[[Claude-Oliver Rudolph]] (1956) *[[Heinz Rühmann]] ([[1902]]-[[1994]]) *[[Linda Marlen Runge]] (1986) *[[Heiko Ruprecht]] (1972) *[[Barbara Rütting]] (1927-2020) == S == *[[Kay Sabban]] (1952-1992) *[[Susanne Sachsse]] (1965) *[[Bejamin Sadler]] (1971) *[[Sıla Şahin]] ([[1985]]) *Angela Salloker (1913 -?) (iz Moškanjcev pri Ptuju) *[[Otto Sander]] ([[1941]]-[[2013]]) *[[Tim Sander]] (1978) *[[Anna Sanders]] (1977) *[[Katrin Sass]] (1946) *[[Peter Sattmann]] (1947) *[[Frank Schaff]] (1965) *[[Julia Schäfle]] (1988) *[[Ekkehard Schall]] (1930-2005) *[[Johanna Schall]] (1958) *[[Ulrike Schamoni]] (1966) *[[Angela Schanelec]] (1962) *[[Gabrielle Scharnitzky]] (1956) *[[Dorothea Schenck]] (1971) *[[Barbara Schnitzler]] (1953) *[[Roswitha Schreiner]] (1965) *[[Edith Schultze-Westrum]] (1904-81) *[[Walter Sedlmayr]] (1926-1990) *[[Edgar Selge]] (1948) *[[Daniel Sellier]] (1977) *[[Wilfried Seyferth]] (1908-1954) *[[Clemens Shick]] (1972) *[[Dieter Schidor]] (1948-1987) *[[Irene Schiesser]] (1950) *[[Claudia Schiffer]] ([[1970]]) *[[Tom Schilling]] (1982) *[[Jenny Rosa Schily]] (1967) *[[Klaus Schindler]] (1953) *[[Sibylle Schindler]] (1942) *[[Hanfried Schüttler]] (1953) *[[Katharina Schüttler]] (1979) *[[Günter Schubert]] (1938-2008) *[[Ellen Schwiers]] (1930-2019) *[[Jörn Schlönvoigt]] ([[1986]]) *[[Britta Schmeling]] (1965) *[[Helmut Schmid]] (1925-1992) *[[Erdmute Schmid-Christian]] (1943) *[[Josephine Schmidt]] (1980) *[[Sybille Schmitz]] (1909-1955) *[[Magda Schneider]] ([[1909]]-[[1996]]) *[[Eva Ingeborg Scholz]] (1928) *[[Hanna Scholz]] (1992) *[[Caroline Scholze]] (1975) *[[Theresa Scholze]] (1980) *[[Karl Schönböck]] (1909-2001) (avstr.-nem.) *[[Maja Schöne]] (1976) *[[Hinnerk Schönemann]] (1974) *[[Maria Schrader]] (1965) *[[Steffen Schroeder]] (1969) *[[Max Schreck]] (1879-1936) *[[Hannelore Schroth]] (1922-1987) *[[Alexander Schubert]] (1970) *[[Günter Schubert]] (1938-2008) *[[Katharina Marie Schubert]] (1977) *[[Albrecht Schuch]] (1985) *[[Karoline Schuch]] (1981) *[[Emilia Schüle]] (1992) *[[Jana Schulz]] (1977) *[[Werner Schumacher]] (1921-2004) *[[Reinhold Schünzel]] (1886-1954) *[[Petra Schürmann-Freund]] (1933-2010) *[[Jörg Schüttauf]] (1961) *[[Tim Oliver Schultz]] (1988) *[[Willi Schwabe]] (1915-1991) *[[Jessica Schwarz]] (1977) *[[Sebastian Schwarz]] (1984) *[[Luna Schweiger]] (1997) *[[Til Schweiger]] ([[1963]]) *[[Matthias Schweighöfer]] ([[1981]]) *[[Hanna Schygulla]] ([[1943]]) *[[Jaecki Schwarz]] (1946) *[[Leon Seidel]] (1996) *[[Franz Seidenschwan]] (1954) *[[Marie-Lou Sellem]] (1966) *[[Martin Semmelrogge]] (1955) *[[Aloys Senefelder|Alois Senefelder]] (1771-1834) *[[Sabrina Setlur]] (1974) *[[Susan Sideropoulos]] (1980) *[[Joost Siedhoff]] (1926) *[[Werner Siedhoff]] (1899-1976) *[[Giulia Siegel]] (1974) *[[Hans Sigl]] (1969) (avstr.-nem.) *[[Maria Simon]] (1976) *[[Max Simonischek]] (1982) *[[Sabine Sinjen]] (1942-1995) *[[Kristina Söderbaum]] ([[1912]]-[[2001]]) *[[Hans Söhnker]] (1903-1981) *[[Elke Sommer]] ([[1940]]) *[[Hilmi Sözer]] (1970) *[[Karsten Speck]] (1960) *[[Volker Spengler]] (1939) *[[Martin Sperr]] ([[1944]]-[[2002]]) *[[Nana Spier]] (1971) *[[Wolfgang Spier]] (1920-2011) *[[Viktor Staal]] (1909-1982) *[[Dietlind Stahl]] (1945) *[[Uta Stammer]] (1948-2018) *[[Rocco Stark]] (1986) *[[Aline Staskowiak]] (1974) *Fritz Staude (nem.-amer.)? *[[Lars Steinhöfel]] ([[1986]]) *[[Ilse Steppat]] ([[1917]]-[[1969]]) *[[Gruschenka Stevens]] *[[Klaus Stiglmeier]] (1950) *[[Werner Stocker (igralec)|Werner Stocker]] ([[1955]]-[[1993]]) *[[Ula Stöckl]] (1938) *[[Günter Strack]] (1929-1999) *[[Melanie Straub]] (1976) *[[Catherine Stoyan]] (1959) *[[Ursula Stratz]] (1940-2011) *[[Agnes Straub]] ([[1890]]-[[1941]]) *[[Max Strecker]] (1906-1991) *[[Devid Striesow]] (1973) *[[Manfred Stücklschwaiger]] (1954) *[[Barbara Sukowa]] ([[1950]]) *[[André Szymanski]] == T == *[[Jasmin Tabatabai]] ([[1967]]) *[[Sabin Tambrea]] (1984) *[[Mina Tander]] (1978) *[[Horst Tappert]] ([[1923]]-[[2008]]) *[[Bernd Tauber]] (1950) *[[Aylin Tezel]] (1983) *[[Katharina Thalbach]] ([[1954]]) *[[Hilmar Thate]] (1931-2016) *[[Ulrich Thein]] (1930-1995) *[[Friedemann Thiele]] (1981) *[[Thomas Thieme]] (1948) *[[Max Tidof]] (1960) *[[Friederike Tiefenbacher]] (1965) *[[Nadja Tiller]] (1929) *[[Bert Tischendorf]] (1979) *[[Lisa Tomaschewsky]] ([[1988]]) *[[Cordula Trantow]] (1942) *[[Antje Traue]] (1981) *[[Luis Trenker]] (1892-1990) *[[Ludwig Trepte]] (1988) *[[Georg Tressler]] (1917-2007) *[[Otto Tressler]] (1871-1965) (nem.-avstrij.) *[[Michelle Treuberg]] (1992) *[[Jördis Triebel]] (1977) *[[Elisabeth Trissenaar]] (1944) (avstrijsko-nemška) *[[Margarethe von Trotta]] (1942) *[[Karsten Troyke]] (1960) *[[Gisela Trowe]] (1922-2010) *[[Olga Tschechowa]] (Čehova; ''Olga von Knipper-Dolling'') (rus.-nem.) (1897-1980) *[[Nora Tschirner]] (1981) *[[Ulrich Tukur]] (1957) == U == *[[Karin Ugowski]] (1943) *[[Nadja Uhl]] ([[1972]]) *[[Gisela Uhlen]] (1919-2007) *[[Janina Uhse]] (1989) *[[Kostja Ullmann]] (1984) *[[Rudolf Ulrich]] (1922-1997) *[[Birol Ünel]] (1961) *[[Sebastian Urzendowsky]] (1985) *[[Meryem Uzerli]] ([[1983]]) == V == *[[Carlos Val]] (1977) *[[Caterina Valente]] (1931) (ital.-nem.) *[[Rosa Valetti]] (1878-1937) (pr.i. ''Rosa Alice Vallentin'') (nem.-avstr.) *[[Hermann Vallentin]] (1872-1945) *[[Peter Van Eyck]] (1913-1969) *[[Conrad Veidt]] ([[1893]]-[[1943]]) *[[Henning Venske]] (1939) *[[Lis Verhoeven]] (1931-2019) *[[Luca Verhoeven]] (1979) *[[Paul Verhoeven]] (1901-1975) *[[Gerd Vespermann]] (1926-2000) *[[Adina Vetter]] (1980) *[[Jürgen Vogel]] (1968) *[[Torsten Voges]] ([[1962]]) *[[Karl Michael Vogler]] (1928-2009) *[[Rüdiger Vogler]] (1942) *[[Saralisa Volm]] (1985) *[[Benjamin Völz]] (1960) *[[Rebecca Völz]] (1957) *[[Wolfgang Völz]] (1930-2018) *[[Gert Voss]] (1941-2014) *[[Grischka Voss]] (1969) *[[Ursula Voss]] (1947-2014) == W == *[[Otto Waalkes]] ([[1948]]) *[[Christof Michael Wackernagel]] (1951) *[[Erika Wackernagel]] (1925-1995) *[[Katharina Wackernagel]] (1978) *[[Sabine Wackernagel]] (1947) *[[Hilde Wagener]] (1904-1992) *[[Hilde Wall]] (1894-1980, Pariz) *[[Araba Walton]] (1975) *[[Gustav von Wangenheim]] (1895-1975) *[[Inge von Wangenheim]] (1912-1993) *[[Iva Wanja]] (1905-1991) (''Bolgarka'') *[[Aribert Wäscher]] (1895-1961) *[[Paul Wegener]] (1874-1948) *[[Helene Weigel]] ([[1900]]-[[1971]]) *[[Ina Weisse]] (1968) *[[Klaus Wennemann]] (1940-2000) *[[Elmar Wepper]] (1944-2023) *[[Sophie Wepper]] (1981) *[[Ilse Werner]] (1921-2005) (nizozem.-nemška) *[[Oskar Werner]] (1922-1984) (avstrij.-nem.) *[[Axel Werner]] (1945) *[[Luisa Wietzorek]] (1989) *[[Elisabeth Wicki-Endriss]] (1944) *[[Alexandra Marisa Wilcke]] (1968) *[[Ulrich Wildgruber]] (1937-1999) *[[Steve Windolf]] (1982) *[[Angela Winkler]] (1944) *[[Eduard von Winterstein]] (1871-1961) (avstr.-nem.) *[[August Wittgenstein]] (1981) *[[Oliver Wnuk]] (1976) *([[Ewelyne Wohlfeiler]]) *[[Lia Wöhr]] (1911-1994) *[[Helen Woigk]] (1991) *[[Lea Marlen Woitack]] (1987) *[[Johanna Wokalek]] (1975) *[[Christian Wolff (igralec)|Christian Wolff]] (1938) *[[Gerry Wolff]] (1920-2005) *[[Thomas Wolff]] (1951) *[[Ralf Wolter]] (1926) *[[Natalia Wörner]] (1967) *[[Nadine Wrietz]] (1975) *[[Franziska Wulf]] (1984) *[[Dietmar Wunder]] *[[Hannelore Wüst]] (1927-2014) *[[Daniela Wutte]] (1977) == Y == * [[Fahri Yardım]] (1980) == Z == * [[Angela Zalokar]] (slov. rodu) *[[Ronald Zehrfeld]] (1977) *[[Milian Zerzawy]] (1981) *[[Sonja Ziemann]] (1926-2020) *[[Daniel Zillmann]] (1981) *[[Bettina Zimmermann]] (1975) *[[Hanns Zischler]] (1947) *[[Marc Zwinz]] (1974) {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Igralci]] [[Kategorija:Nemški igralci|*]] 6hg6ew26zm31yp3delcfnzkqo0bf87q Seznam nemških kemikov 0 50093 6682108 6625804 2026-05-27T20:25:23Z Alebarasi 50192 /* K */ 6682108 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[kemik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Richard Abegg]] ([[1869]] – [[1910]]) * [[Franz Carl Achard]] ([[1753]] – [[1821]]) * [[Gretel Adorno]] (r. Karplus) (1902 – 1993) * [[Kurt Alder]] ([[1902]] – [[1958]]) {{ikona Nob nag}} [[1950]] == B == * [[Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer]] ([[1835]] – [[1917]]) {{ikona Nob nag}} [[1905]] * [[Ernst Otto Beckmann]] ([[1853]] – [[1923]]) * [[Friedrich Bergius]] ([[1884]] – [[1949]]) {{ikona Nob nag}} [[1931]] * [[René Bohn]] ([[1862]] – [[1922]]) * [[Carl Bosch]] ([[1874]] – [[1940]]) {{ikona Nob nag}} [[1931]] * [[Rudolf Christian Böttger]] ([[1806]] – [[1881]]) * [[Michael Braungart]] (1958 –) * [[Hans Theodor Bucherer]] ([[1869]] – [[1949]]) * [[Eduard Buchner]] ([[1860]] – [[1917]]) {{ikona Nob nag}} [[1907]] * [[Wilhelm Heinrich Sebastian Bucholz]] ([[1734]] – [[1798]]) * [[Heinrich Ludwig Buff]] ([[1828]] – [[1872]]) * [[Robert Bunsen|Robert Wilhelm Bunsen]] ([[1811]] – [[1899]]) * [[Adolf Butenandt]] ([[1903]] – [[1995]]) {{ikona Nob nag}} [[1939]] == C == * [[Georg Ludwig Carius]] ([[1829]] – [[1875]]) * [[Heinrich Caro]] ([[1834]] – [[1910]]) * [[Nikodem Caro]] ([[1871]] – [[1935]]) * [[Rainer Ludwig Claisen]] ([[1851]] – [[1930]]) * [[Klaus Clusius]] ([[1903]] – [[1963]]) *[[Erich Correns]] (1896 – 1981) *[[Paul Josef Crutzen]] (1933 – 2021) (nizozemsko-nemški meteorolog in atmosferski kemik) * [[Theodor Curtius]] ([[1857]] – [[1928]]) == D == * [[Johann Deisenhofer]] ([[1943]] –) {{ikona Nob nag}} [[1988]] * [[Otto Diels]] ([[1876]] – [[1954]]) {{ikona Nob nag}} [[1950]] * [[Johann Wolfgang Döbereiner]] ([[1780]] – [[1849]]) * [[Heinrich Dreser]] ([[1860]] – [[1924]]) * [[Carl Duisberg]] ([[1861]] – [[1935]]) * [[Friedrich Philipp Dulk]] (1788 – 1852) == E == * [[John Eggert]] ([[1891]] – [[1973]]) * [[Alexander Eibner]] ([[1862]] – [[1935]]) * [[Manfred Eigen]] ([[1927]] – 2019) {{ikona Nob nag}} [[1967]] * [[Alfred Einhorn]] ([[1856]] – [[1917]]) * [[Karl Engler]] ([[1842]] – [[1925]]) * [[Emil Erlenmeyer]] ([[1825]] – [[1909]]) * [[Gerhard Ertl]] ([[1936]] –) {{ikona Nob nag}} [[2007]] == F == * [[Hermann von Fehling]] ([[1812]] – [[1885]]) * [[Ernst Otto Fischer]] ([[1918]] – [[2007]]) {{ikona Nob nag}} [[1973]] * [[Franz Joseph Emil Fischer]] ([[1877]] – [[1947]]) * [[Hans Fischer]] ([[1881]] – [[1945]]) {{ikona Nob nag}} [[1930]] * [[Hermann Emil Fischer]] ([[1852]] – [[1919]]) {{ikona Nob nag}} [[1902]] * [[Karl Fischer]] ([[1901]] – [[1958]]) * [[Wilhelm Rudolph Fittig]] ([[1835]] – [[1910]]) * [[Adolph Frank]] ([[1834]] – [[1916]]) * [[Carl Remigius Fresenius]] ([[1818]] – [[1897]]) * [[Paul Friedländer (kemik)|Paul Friedländer]] ([[1857]] – [[1923]]) * [[Johann Nepomuk von Fuchs]] ([[1774]] – [[1856]]) * [[Helga Füredi-Milhofer]] (1930 – 2020) (nemško-hrvaška) == G == * [[Friedrich Gaedcke]] ([[1828]] – [[1890]]) * [[Heinz Gerischer]] (1919 – 1994) (elektrokemik) * [[Johann Georg Anton Geuther]] (1833 – 1889) * [[Friedrich Oskar Giesel]] ([[1852]] – [[1927]]) * [[Ludwig Wilhelm Gilbert]] ([[1769]] – [[1824]]) * [[Johann Rudolf Glauber]] ([[1604]] – [[1670]]) * [[Leopold Gmelin]] ([[1788]] – [[1853]]) * [[Oswald Helmuth Göhring]] ([[1889]] – [[1915]]) * [[Hans Goldschmidt]] ([[1861]] – [[1923]]) *[[Victor Goldschmidt]] (1888 – 1947) (švicarsko-nem.-norveški) * [[Johann Friedrich August Göttling]] ([[1753]] – [[1809]]) * [[Carl Graebe]] ([[1841]] – [[1927]]) * [[Friedrich Albrecht Carl Gren]] ([[1760]] – [[1798]]) == H == * [[Fritz Haber]] ([[1868]] – [[1934]]) {{ikona Nob nag}} [[1918]] * [[Otto Hahn]] ([[1879]] – [[1968]]) {{ikona Nob nag}} [[1944]] * [[Carl Harries]] ([[1866]] – [[1923]]) * [[Robert Havemann]] ([[1910]] – [[1982]]) * [[Sigismund Friedrich Hermbstädt]] ([[1760]] – [[1833]]) * [[Gerhard Herzberg]] ([[1904]] – [[1999]]) {{ikona Nob nag}} [[1971]] * [[Georg Friedrich Hildebrandt]] ([[1764]] – [[1816]]) * [[August Wilhelm von Hofmann]] ([[1818]] – [[1892]]) * [[Fritz Hofmann (kemik)|Fritz Hofmann]] ([[1866]] – [[1956]]) * [[Karl Andreas Hofmann]] ([[1870]] – [[1940]]) * [[Felix Hoppe-Seyler]] ([[1825]] – [[1895]]) * [[Robert Huber]] ([[1937]] –) {{ikona Nob nag}} [[1988]] * [[Hans Hübner]] (1837 – 1884) * [[Erich Hückel]] ([[1896]] – [[1980]]) * [[Friedrich Hermann Hund]] (1896 – 1997) (atomi, molekule) * [[Erich Huzenlaub]] ([[1888]] – [[1964]]) == I == * [[Clara Immerwahr]] ([[1870]] – [[1915]]) == K == * [[Hellmut G. Karge]] (1931 – 2013) * [[Peter Karlson]] ([[1918]] – [[2001]]) * [[Karl Wilhelm Gottlob Kastner]] ([[1783]] – [[1857]]) * [[Friedrich August Kekulé]] ([[1829]] – [[1896]]) * [[Martin Heinrich Klaproth]] ([[1743]] – [[1817]]) *[[Hermann Klare]] (1909 – 2003) * [[Franz Knoop]] ([[1875]] – [[1946]]) * [[Ludwig Knorr]] ([[1859]] – [[1921]]) * [[Helmut Knözinger]] (1935 – 2014) (fizikalni) * Friedrich Wilhelm Georg Kohlrausch (1840 – 1910) (fizikalni) * [[Volkmar Kohlschütter]] ([[1874]] – [[1938]]) * [[Hermann Kolbe]] ([[1818]] – [[1884]]) * [[Hermann Franz Moritz Kopp]] ([[1817]] – [[1892]]) * [[Udo Kragl]] ([[1961]]) * [[Richard Kuhn]] ([[1900]] – [[1967]]) {{ikona Nob nag}} [[1938]] == L == *[[Hans Heinrich Landolt]] (1831 – 1910) (švicarsko-nem.) *[[Justus von Liebig]] ([[1803]] – [[1873]]) * [[Raphael Eduard Liesegang]] ([[1869]] – [[1947]]) * [[Heinrich Limpricht]] ([[1827]] – [[1909]]) * [[Wilhelm Lossen]] ([[1838]] – [[1906]]) * [[Carl Jacob Löwig]] ([[1803]] – [[1890]]) * [[Georg Lunge]] ([[1839]] – [[1923]]) == M == * [[Heinrich Gustav Magnus]] ([[1802]] – [[1870]]) * [[Andreas Sigismund Marggraf]] ([[1709]] – [[1782]]) * [[Adolf Mayer]] ([[1843]] – [[1942]]) * [[Jakob Meisenheimer]] ([[1876]] – [[1934]]) * [[Kurt Heinrich Meyer]] ([[1883]] – [[1952]]) * [[Lothar Meyer]] ([[1830]] – [[1895]]) * [[Viktor Meyer]] ([[1848]] – [[1897]]) * [[Hartmut Michel]] ([[1948]] –) {{ikona Nob nag}} [[1988]] * [[August Michaelis]] (1847 – 1916) * [[Wilhelm von Miller]] ([[1848]] – [[1899]]) * [[Eilhard Mitscherlich]] ([[1794]] – [[1863]]) * [[Alwin Mittasch]] ([[1869]] – [[1953]]) * [[Karl Friedrich Mohr]] ([[1806]] – [[1879]]) * [[Ludwig Mond]] ([[1839]] – [[1909]]) (nem.-brit.) * [[Hans Charles Freeman]] (1929 – 2008) (nem.-avstralski) == N == * [[Walther Nernst]] (1864 – 1941) {{ikona Nob nag}} 1920 * [[Albert Niemann (kemik)|Albert Niemann]] (1834 – 1861) * [[Walter Noddack]] (1893 – 1960) *[[Siegfried Nowak]] (1930 – 2013) == O == * [[Wilhelm Ostwald]] ([[1853]] – [[1932]]) {{ikona Nob nag}} [[1909]] * [[Wolfgang Ostwald]] ([[1883]] – [[1943]]) == P == *[[Max von Pettenkofer]] (1818 – 1901) *[[Christian Heinrich Pfaff]] ([[1773]] – [[1852]]) * [[Matthias Pier]] ([[1882]] – [[1965]]) == R == * [[Carl Reichenbach]] ([[1788]] – [[1869]]) * [[Hans-Ulrich Reissig]] ([[1949]] –) * [[Walter Reppe]] ([[1892]] – [[1969]]) * [[Johann Wilhelm Ritter]] ([[1776]] – [[1810]]) * [[Herbert W. Roesky]] (1935 – 2025) * [[Friedlieb Ferdinand Runge]] ([[1795]] – [[1867]]) == S == * [[Otto Sackur]] ([[1880]] – [[1914]]) * [[Joachim Sauer]] ([[1949]] –) * [[Carl Wilhelm Scheele]] ([[1742]] – [[1786]]) * [[Hugo Schiff|Hugo (Ugo) Schiff]] ([[1834]] – [[1915]]) * Christian Schneider (1887 – 1972) * [[Christian Friedrich Schönbein]] ([[1799]] – [[1868]]) * [[Friedrich Otto Schott]] ([[1851]] – [[1935]]) * [[Franz Wilhelm Schweigger-Seidel]] ([[1795]] – [[1838]]) * [[Johann Schweigger]] ([[1779]] – [[1857]]) * [[Peter Schwerdtfeger]] (1955 –) (nem.-novozelandski) * [[Hermann August Seger]] ([[1839]] – [[1893]]) * [[Franz von Soxhlet]] ([[1848]] – [[1926]]) * [[Oskar Spengler]] (1880 – 1947) * [[Georg Ernst Stahl]] ([[1659]] – [[1734]]) * [[Hermann Staudinger]] ([[1881]] – [[1965]]) {{ikona Nob nag}} [[1953]] * [[Wilhelm Steinkopf]] ([[1879]] – [[1949]]) * [[Alfred Stock]] ([[1876]] – [[1946]]) * [[Julius Adolph Stöckhardt]] ([[1809]] – [[1886]]) * [[Fritz Strassmann]] ([[1902]] – [[1980]]) * [[Friedrich Stromeyer]] ([[1776]] – [[1835]]) * [[Franciscus Sylvius]] ([[1614]] – [[1672]]) == T == * [[Johannes Thiele (kemik)|Johannes Thiele]] ([[1865]] – [[1918]]) * [[Moritz Traube]] ([[1826]] – [[1894]]) * [[Johann Trommsdorff]] ([[1770]] – [[1837]]) * [[Hans Tropsch]] ([[1889]] – [[1935]]) == U == * [[Fritz Ullmann]] ([[1875]] – [[1939]]) == V == * [[Jacob Volhard]] ([[1834]] – [[1910]]) == W == *[[Heinrich Wilhelm Ferdinand Wackenroder]] ([[1798]] – [[1854]]) *[[Paul Walden]] ([[1863]] – [[1957]]) *[[Otto Wallach]] ([[1847]] – [[1931]]) {{ikona Nob nag}} [[1910]] *[[Christian Ehrenfried Weigel]] ([[1748]] – [[1831]]) *[[Adolf Ferdinand Weinhold]] ([[1841]] – [[1917]]) *[[Jens Weitkamp]] (1942, Paris – 2019) *[[Chaim Weizmann]] ([[1874]] – [[1952]]) *[[Heinrich Otto Wieland]] ([[1877]] – [[1957]]) {{ikona Nob nag}} [[1927]] *[[Richard Willstätter]] ([[1872]] – [[1942]]) {{ikona Nob nag}} [[1915]] *[[Adolf Otto Reinhold Windaus]] ([[1876]] - [[1959]]) {{ikona Nob nag}} [[1928]] *[[Clemens Alexander Winkler]] (1838 - 1904) *[[Georg Wittig]] ([[1897]] – [[1987]]) {{ikona Nob nag}} [[1979]] *[[Friedrich Wöhler]] ([[1800]] – [[1882]]) <br /> == Z == *[[Karl Ziegler]] ([[1898]] – [[1973]]) {{ikona Nob nag}} [[1963]] *[[Georg Zundel]] (1931 – 2007) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Kemiki]] [[Kategorija:Nemški kemiki|*]] m4q95a28bcqefcf9woguqm34n38vz5h Seznam norveških igralcev 0 51155 6682109 6660528 2026-05-27T20:31:23Z Alebarasi 50192 /* R */ 6682109 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Norvežani|norveških]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Norvežanov|Norveška|norveških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Hauk Aabel]] *[[Atle Antonsen]] *[[Lars Arentz-Hansen]] *[[Gisken Armand]] * *[[Trond Fausa Aurvåg]] == B == *[[Håvard Bakke]] *[[Sølje Bergman]] *[[Liv Bernhoft Osa]] *[[Torstein Bjørklund]] == C == * [[Mathias Calmeyer]] *[[Lalla Carlsen]] *[[Emilie Stoesen Christensen]] *[[Per Christensen]] *[[Anders Baasmo Christiansen]] * *[[Kåre Conradi]] * == D == *[[Ane Dahl Torp]] *[[Ingvild Deila]] == E == * [[Harald Eia]] * [[Per Christian Ellefsen]] *[[André Eriksen]] == F == * [[Kristian Fr. Figenschow jr.]] *[[Per Frisch]] *[[Charlotte Frogner]] == H == *[[Torbjörn Harr]] *[[Kyrre Hellum]] *[[Aksel Hennie]] * [[Kristofer Hivju]] * [[Stig Henrik Hoff]] *[[Ellen Horn]] == J == * [[Anne Marit Jacobsen]] *[[Ine F. Jansen]] * [[Dina Jewel]] *[[Kristoffer Joner]] == K == *[[Nils Jørgen Kaalstad]] *[[Thoralf Klouman]] *[[Georg Herman Krohn]] == L == *[[Jørgen Langhelle]] *[[Birgitte Larsen]] *[[Arnhild Litleré]] *[[Synnøve Macody Lund]] == M == *[[Vidar Magnussen]] *[[Natassia Malthe]] *[[Henriette Marø]] * [[Henrik Mestad]] == N == * [[Petter Næss]] *[[Arne Lindtner Næss]] *[[Lachlan Nieboer]] * [[Rolf Just Nilsen]] *[[Trond Nilssen]] *[[Sven Nordin]] * == O == *[[Jon Øigarden]] *[[Jørn Ording]] *[[Sverre Anker Ousdal]] == P == * [[Mads Sjøgård Pettersen]] == R == *[[Henrik Rafaelsen]] *[[Jon Ranes]] *[[Renate Reinsve]] *[[Alexander Rybak]] *[[Inger Lise Rypdal]] == S == *[[Oda Schjøll]] *[[Trond Espen Seim]] *[[Linn Skåber]] *[[Robert Skjærstad]] *[[Kristin Skogheim]] *[[Pernille Sørensen]] *[[Henriette Steenstrup]] *[[Marit Synnøve Berg]] == U == * [[Liv Ullmann]] == V == * [[Oddrun Valestrand]] == W == *[[Frode Winther]] *[[Ida Holten Worsøe]] * == Z == * Radovan Zupan ? {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Norvežanov|Igralci]] [[Kategorija:Norveški igralci|*]] 4m1u3cxui5k3hnh3yg0bq0upgcliixr Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici 0 51908 6681937 6430242 2026-05-27T14:48:46Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] na [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]]: ime v Uradnem listu in na spletnem mestu samostana 6430242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici |image = Kostanjevica Monastery.JPG |image_size = 240px |caption = pogled na samostan z [[grad Gorica|gradu Gorica]] |location = grič Kostanjevica nad [[Nova Gorica|Novo Gorico]] |address = Škrabčeva 1<br>Nova Gorica | map_type = Slovenija | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = |demolition_date = |opening = |renovation_date = |building_type = [[samostan]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |ren_architect = |client = |developer = |owner = [[Frančiškani]] |management = |website = {{URL|http://www.samostan-kostanjevica.si}} |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Nova Gorica - Frančiškanski samostan Kostanjevica | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 28. avgust 1985 | refšt= 4799 | občina = Nova Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[Slika:Saint Mary from Kostanjevica, Iconotheca Valvasoriana.jpg|thumb|right|250px|Upodobitev Kostanjeviškega samostana na bakrorezu iz leta 1660, avtor J. J. Schollennerger]] [[Slika:Charles X of France 1.PNG|thumb|right|200px|Kralj [[Karel X. Francoski]] ima zadnje počivališče v kripti cerkve]] '''Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici''' je eden izmed 13 [[Frančiškani|frančiškanskih]] samostanov v Sloveniji (poleg teh je eden slovenski še v Združenih državah Amerike). Samostan je najbolj znan po Bourbonski grobnici, ki se nahaja v cerkveni [[Kripta|kripti]] in v kateri so pokopani člani francoske kraljevske rodbine [[Bourboni|Bourbon]], med njimi [[Karel X. Francoski|Karel X.]], zadnji francoski kralj te dinastije (sicer pa predzadnji kralj nasploh). Samostanska cerkev Marijinega oznanjenja sicer služi tudi kot [[župnijska cerkev]] [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Župnije Nova Gorica - Kapela]]. V samostanu se nahaja knjižnica, ki se imenuje po slovenskem [[jezikoslovec|jezikoslovcu]] in patru tukajšnjega samostana, [[Stanislav Škrabec|Stanislavu Škrabcu]], in v kateri hranijo 10.000 knjig, med njimi tudi 30 [[Inkunabula|inkunabul]]. 6. septembra 2024 je bil samostan razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024074.pdf|title=Uradni list|date=6. 9. 2024|accessdate=7. 9. 2024}}</ref> == Zgodovina == Samostan je nastal leta 1623, ko je [[grof]] [[Matija Thurn]] dal najprej zgraditi cerkvico, nato pa še zraven manjši samostan. == Bourbonska grobnica == Bourbonska grobnica se nahaja v cerkveni kripti, do katere pripelje ozek in nizek hodnik, ki ima ob straneh nekaj manjših prostorov in niš, namenjenih za pokope, ki pa so prazne, z izjemo zadnjega, v kateri leži sarkofag [[Peter de Blacas d'Aulps|Petra de Blacas d'Aulpsa]]. V kripti se nahaja šest sarkofagov, trije na levi in trije na desni strani, ki so iz 19. stoletja. Pet izmed njih je kamnitih, eden pa je bronast. Kamniti na čelni strani vsebujejo začetnici imen pokopanega. Na zidovih za sarkofagi je vzidanih 6 kamnitih napisnih plošč z imeni. <center> '''Shema kripte''' {| class="wikitable" |- | bgcolor=lightgrey width=200px | [[Luiza Marija Terezija d'Artois]]<br><small>sestra Henrika V.</small><br><br> | bgcolor=lightgrey rowspan=3 valign=top width=20px | <center>†</center> | bgcolor=lightgrey colspan=2 width=200px | [[Ludvik XIX. Francoski]]<br><small>najstarejši sin Karla X.,<br>pretendent za prestol</small> |- | bgcolor=lightgrey | [[Henrik V. Francoski]]<br><small>vnuk Karla X.,<br>pretendent za prestol</small> | bgcolor=lightgrey colspan=2 | [[Karel X. Francoski]]<br><small>predzadnji francoski kralj,<br>mlajši brat [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] in [[Ludvik XVIII. Francoski|Ludvika XVIII.]]</small> |- | bgcolor=lightgrey | [[Marija Terezija Austria-Este (1817–1886)|Marija Terezija Austria-Este]]<br><small>žena Henrika V.</small><br><br> | bgcolor=lightgrey colspan=2 | [[Marija Terezija Šarlota Francoska]]<br><small>žena Ludvika XIX.</small><br><br> |- | bgcolor=white | | bgcolor=lightgrey | <center>↑<br>↑<br>↑</center> | bgcolor=lightgrey width=100px | [[Peter de Blacas d'Aulps|Peter<br>de Blacas<br>d'Aulps]]<br><small>minister in<br>diplomat</small> | bgcolor=white width=100px | |} </center> <gallery perrow=3 widths=170px heights=170px> Slika:Bourbonska grobnica NG7.JPG|Vhod v kripto Slika:Bourbonska grobnica NG1.JPG|Hodnik, ki vodi do kripte Slika:Bourbonengruft (3).JPG|Sarkofag [[Peter de Blacas d'Aulps|Petra de Blacas d'Aulpsa]] na koncu hodnika, tik pred vstopom v kripto Slika:Kostanjevica crypt.jpg|Kripta s šestimi sarkofagi Slika:8745 - Castagnevizza - Cripta dei Borboni (expo -25 contrasto 25).JPG|Sarkofagi na levi Slika:8744 - Castagnevizza - Cripta dei Borboni (expo-25 contrasto 25).JPG|Sarkofagi na desni Slika:8747 - Castagnevizza - Cripta dei Borboni (expo -25 contrasto 25).JPG|Sarkofag [[Karel X. Francoski|Karla X. Francoskega]] Slika:8746 - Castagnevizza - Cripta dei Borboni (expo -25 contrasto 25).JPG|Križ na sredini kripte Slika:Bourbonska grobnica NG4.JPG|Napisna plošča [[Marija Terezija Austria-Este|Marije Terezije Austria-Este]] </gallery> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Osoje, Avstrija|Benediktinski samostan Osoje]] (Koroška, Avstrija), z grobom poljskega kralja Boleslava II. * [[Seznam samostanov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Franciscan Monastery of Kostanjevica v Novi Gorici}} * [http://www.samostan-kostanjevica.si Samostan-kostanjevica.si], uradna stran * [https://www.kam.si/kostanjevica Kam.si/] * [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/edini-francoski-kralj-ki-ni-pokopan-v-domovini-pociva-na-nasih-tleh/356649 Edini francoski kralj, ki ni pokopan v domovini, počiva na naših tleh], Rtvslo.si {{Škofija Koper}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novi Gorici]] [[Kategorija:Frančiškanski samostani v Sloveniji|Kostanjevica pri Novi Gorici]] gouqzoyynvxtoz3nokc3zpypp1ctnex 6681943 6681937 2026-05-27T14:49:44Z TadejM 738 popravek imena 6681943 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici |image = Kostanjevica Monastery.JPG |image_size = 240px |caption = pogled na samostan z [[grad Gorica|gradu Gorica]] |location = grič Kostanjevica nad [[Nova Gorica|Novo Gorico]] |address = Škrabčeva 1<br>Nova Gorica | map_type = Slovenija | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = |demolition_date = |opening = |renovation_date = |building_type = [[samostan]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |ren_architect = |client = |developer = |owner = [[Frančiškani]] |management = |website = {{URL|http://www.samostan-kostanjevica.si}} |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Nova Gorica - Frančiškanski samostan Kostanjevica | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 28. avgust 1985 | refšt= 4799 | občina = Nova Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[Slika:Saint Mary from Kostanjevica, Iconotheca Valvasoriana.jpg|thumb|right|250px|Upodobitev Kostanjeviškega samostana na bakrorezu iz leta 1660, avtor J. J. Schollennerger]] [[Slika:Charles X of France 1.PNG|thumb|right|200px|Kralj [[Karel X. Francoski]] ima zadnje počivališče v kripti cerkve]] '''Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici''' je eden izmed 13 [[Frančiškani|frančiškanskih]] samostanov v Sloveniji (poleg teh je eden slovenski še v Združenih državah Amerike). Samostan je najbolj znan po Bourbonski grobnici, ki se nahaja v cerkveni [[Kripta|kripti]] in v kateri so pokopani člani francoske kraljevske rodbine [[Bourboni|Bourbon]], med njimi [[Karel X. Francoski|Karel X.]], zadnji francoski kralj te dinastije (sicer pa predzadnji kralj nasploh). Samostanska cerkev Marijinega oznanjenja sicer služi tudi kot [[župnijska cerkev]] [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Župnije Nova Gorica - Kapela]]. V samostanu se nahaja knjižnica, ki se imenuje po slovenskem [[jezikoslovec|jezikoslovcu]] in patru tukajšnjega samostana, [[Stanislav Škrabec|Stanislavu Škrabcu]], in v kateri hranijo 10.000 knjig, med njimi tudi 30 [[Inkunabula|inkunabul]]. 6. septembra 2024 je bil samostan razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024074.pdf|title=Uradni list|date=6. 9. 2024|accessdate=7. 9. 2024}}</ref> == Zgodovina == Samostan je nastal leta 1623, ko je [[grof]] [[Matija Thurn]] dal najprej zgraditi cerkvico, nato pa še zraven manjši samostan. == Bourbonska grobnica == Bourbonska grobnica se nahaja v cerkveni kripti, do katere pripelje ozek in nizek hodnik, ki ima ob straneh nekaj manjših prostorov in niš, namenjenih za pokope, ki pa so prazne, z izjemo zadnjega, v kateri leži sarkofag [[Peter de Blacas d'Aulps|Petra de Blacas d'Aulpsa]]. V kripti se nahaja šest sarkofagov, trije na levi in trije na desni strani, ki so iz 19. stoletja. Pet izmed njih je kamnitih, eden pa je bronast. Kamniti na čelni strani vsebujejo začetnici imen pokopanega. Na zidovih za sarkofagi je vzidanih 6 kamnitih napisnih plošč z imeni. <center> '''Shema kripte''' {| class="wikitable" |- | bgcolor=lightgrey width=200px | [[Luiza Marija Terezija d'Artois]]<br><small>sestra Henrika V.</small><br><br> | bgcolor=lightgrey rowspan=3 valign=top width=20px | <center>†</center> | bgcolor=lightgrey colspan=2 width=200px | [[Ludvik XIX. Francoski]]<br><small>najstarejši sin Karla X.,<br>pretendent za prestol</small> |- | bgcolor=lightgrey | [[Henrik V. Francoski]]<br><small>vnuk Karla X.,<br>pretendent za prestol</small> | bgcolor=lightgrey colspan=2 | [[Karel X. Francoski]]<br><small>predzadnji francoski kralj,<br>mlajši brat [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] in [[Ludvik XVIII. Francoski|Ludvika XVIII.]]</small> |- | bgcolor=lightgrey | [[Marija Terezija Austria-Este (1817–1886)|Marija Terezija Austria-Este]]<br><small>žena Henrika V.</small><br><br> | bgcolor=lightgrey colspan=2 | [[Marija Terezija Šarlota Francoska]]<br><small>žena Ludvika XIX.</small><br><br> |- | bgcolor=white | | bgcolor=lightgrey | <center>↑<br>↑<br>↑</center> | bgcolor=lightgrey width=100px | [[Peter de Blacas d'Aulps|Peter<br>de Blacas<br>d'Aulps]]<br><small>minister in<br>diplomat</small> | bgcolor=white width=100px | |} </center> <gallery perrow=3 widths=170px heights=170px> Slika:Bourbonska grobnica NG7.JPG|Vhod v kripto Slika:Bourbonska grobnica NG1.JPG|Hodnik, ki vodi do kripte Slika:Bourbonengruft (3).JPG|Sarkofag [[Peter de Blacas d'Aulps|Petra de Blacas d'Aulpsa]] na koncu hodnika, tik pred vstopom v kripto Slika:Kostanjevica crypt.jpg|Kripta s šestimi sarkofagi Slika:8745 - Castagnevizza - Cripta dei Borboni (expo -25 contrasto 25).JPG|Sarkofagi na levi Slika:8744 - Castagnevizza - Cripta dei Borboni (expo-25 contrasto 25).JPG|Sarkofagi na desni Slika:8747 - Castagnevizza - Cripta dei Borboni (expo -25 contrasto 25).JPG|Sarkofag [[Karel X. Francoski|Karla X. Francoskega]] Slika:8746 - Castagnevizza - Cripta dei Borboni (expo -25 contrasto 25).JPG|Križ na sredini kripte Slika:Bourbonska grobnica NG4.JPG|Napisna plošča [[Marija Terezija Austria-Este|Marije Terezije Austria-Este]] </gallery> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Osoje, Avstrija|Benediktinski samostan Osoje]] (Koroška, Avstrija), z grobom poljskega kralja Boleslava II. * [[Seznam samostanov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Franciscan Monastery of Kostanjevica v Novi Gorici}} * [http://www.samostan-kostanjevica.si Samostan-kostanjevica.si], uradna stran * [https://www.kam.si/kostanjevica Kam.si/] * [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/edini-francoski-kralj-ki-ni-pokopan-v-domovini-pociva-na-nasih-tleh/356649 Edini francoski kralj, ki ni pokopan v domovini, počiva na naših tleh], Rtvslo.si {{Škofija Koper}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novi Gorici]] [[Kategorija:Frančiškanski samostani v Sloveniji|Kostanjevica v Novi Gorici]] 04wm0u8m5kbu0hn394l28pacjhdfcaw Seznam slovenskih podjetij 0 52339 6681901 6628530 2026-05-27T12:49:16Z Dolinarm 52302 Dodano farmacevtsko podjetje Medis 6681901 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[podjetje|podjetij]]''' razvrščen po [[Standardna klasifikacija dejavnosti|Standardni klasifikaciji dejavnosti]] (vir razvrščanja je glavna dejavnost registrirana v [[Poslovni register Slovenije|Poslovnem registru Slovenije]], ki se vodi pri [[AJPES]]):''' == A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo == * [[Evrosad Krško(podjetje)|Evrosad Krško d.o.o.]] * Panvita == B - Rudarstvo == == C - Predelovalne dejavnosti == * [[Vipap Videm Krško d.d. (podjetje)|Vipap Videm tovarna papirja Krško]] * [[Metalna Senovo(podjetje)|Metalna Senovo]] * [[Krka (podjetje)|Krka]] * [[Lek (podjetje)|Lek]] * [[GALEX, proizvodnja in promet s farmacevtskimi in drugimi proizvodi d.d.]] * [[Domel]] * [[FORSTEK orodjarstvo, inženiring, trgovina, zastopstvo d.o.o.]] * [[STT STROJNA TOVARNA TRBOVLJE d.d., Tovarna strojev in naprav]] * [[Trimo]] * [[ALPINA, tovarna obutve, d.o.o.]] * [[BETI Tekstilna industrija d.d.]] * [[LABOD konfekcija Novo mesto d.d.]] * [[LISCA d.d. modna oblačila Sevnica]] * [[ADRIA MOBIL Proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o. Novo mesto]] * [[REVOZ podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov d.d.]] * [[Akrapovič]] * [[Alples]] * [[EMO]] * [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] * [[LTH]] * [[ISKRAEMECO, merjenje in upravljanje energije, d.d.]] * [[Lafarge Cement Trbovlje]] * [[Pipistrel]] * [[Seaway]] * [[Slatnar]] * [[Kema Puconci]] * [[Vezenje Ercigoj]] == Č - Oskrba z električno energijo, plinom in paro == * [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana]] == D - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in skrb za okolje == == E - Gradbeništvo == * [[Gratel]] == F - Trgovina, vzdrževanje in popravila vozil == * [[GEOPLIN d.o.o.]] * [[Petrol]] * [[FARMEDICA Trgovsko podjetje d.o.o.]] * [[Mercator]] * [[ENGROTUŠ podjetje za trgovino, d.d.]] * [[HAMEX, trgovina in storitve, d.o.o.]] == G - Promet in skladiščenje == * [[Adria Airways]] * [[Adria Transport]] * [[Alpetour]] * [[INTEREUROPA, Globalni logistični servis, delniška družba]] * [[Ljubljanski potniški promet|JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d.o.o.]] * [[Splošna plovba]] * [[Kam-Bus]] == H - Gostinstvo == * [[Terme Čatež]] == I - Informacijske in komunikacijske dejavnosti == * [[1A INTERNET poslovne storitve d.o.o.]] * [[ALARIX sistemske integracije d.o.o.]] * [[Avtenta.si]] * [[Comtrade d.o.o.]] * [[HERMES Softlab programska oprema d.o.o.]] * [[Intera]] * [[MIMATEAM, računalniške in informacijske storitve, Matej Žagar s.p.]] * [[Margento R&D d.o.o.]] * [[AMIS, družba za telekomunikacije d.o.o.]] * [[Si.mobil]] * [[T-2]] * [[Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o.]] * [[Telekom Slovenije]] * [[Tušmobil]] * [[Vendi d.o.o.]] * [[VMA informacijsko svetovanje d.o.o.]] * [[XLAB d.o.o.]] == J - Finančne in zavarovalniške dejavnosti == * [[Banka Koper]] == K - Poslovanje z nepremičninami == == L - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti == * [[TRIERA, podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o.]] * [[Slovenske železnice]] * [[DATA, poslovne storitve, d.o.o..]] == M - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti == * [[VARNOST MARIBOR varovanje premoženja, trgovina, storitve in proizvodnja d.d.]] * [[Sintal d.o.o.]] == N - Dejavnosti uprave in obrambe, obvezna socialna varnost == == O - Izobraževanje == * [[Ljudska univerza Ptuj]] * [[Ljudska univerza Krško]] * [[Ljudska univerza Velenje]] * [[Ljudska univerza Škofja Loka]] * [[Ljudska univerza Nova Gorica]] * [[Zasavska ljudska univerza]] * [[Ljudska univerza Koper]] * [[Ljudska univerza Ravne na Koroškem]] == P - Zdravstvo in socialno varstvo == * [[MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o.]] * [[ZVD d.o.o. zavod za varstvo pri delu]] == R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti == == S - Druge dejavnosti == {{Slovenija}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami podjetij po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Podjetja Slovenije|*]] jpvsgw596dr3sq88bjutjoejxyv7gxn 6681902 6681901 2026-05-27T12:50:06Z Dolinarm 52302 /* P - Zdravstvo in socialno varstvo */ 6681902 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[podjetje|podjetij]]''' razvrščen po [[Standardna klasifikacija dejavnosti|Standardni klasifikaciji dejavnosti]] (vir razvrščanja je glavna dejavnost registrirana v [[Poslovni register Slovenije|Poslovnem registru Slovenije]], ki se vodi pri [[AJPES]]):''' == A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo == * [[Evrosad Krško(podjetje)|Evrosad Krško d.o.o.]] * Panvita == B - Rudarstvo == == C - Predelovalne dejavnosti == * [[Vipap Videm Krško d.d. (podjetje)|Vipap Videm tovarna papirja Krško]] * [[Metalna Senovo(podjetje)|Metalna Senovo]] * [[Krka (podjetje)|Krka]] * [[Lek (podjetje)|Lek]] * [[GALEX, proizvodnja in promet s farmacevtskimi in drugimi proizvodi d.d.]] * [[Domel]] * [[FORSTEK orodjarstvo, inženiring, trgovina, zastopstvo d.o.o.]] * [[STT STROJNA TOVARNA TRBOVLJE d.d., Tovarna strojev in naprav]] * [[Trimo]] * [[ALPINA, tovarna obutve, d.o.o.]] * [[BETI Tekstilna industrija d.d.]] * [[LABOD konfekcija Novo mesto d.d.]] * [[LISCA d.d. modna oblačila Sevnica]] * [[ADRIA MOBIL Proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o. Novo mesto]] * [[REVOZ podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov d.d.]] * [[Akrapovič]] * [[Alples]] * [[EMO]] * [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] * [[LTH]] * [[ISKRAEMECO, merjenje in upravljanje energije, d.d.]] * [[Lafarge Cement Trbovlje]] * [[Pipistrel]] * [[Seaway]] * [[Slatnar]] * [[Kema Puconci]] * [[Vezenje Ercigoj]] == Č - Oskrba z električno energijo, plinom in paro == * [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana]] == D - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in skrb za okolje == == E - Gradbeništvo == * [[Gratel]] == F - Trgovina, vzdrževanje in popravila vozil == * [[GEOPLIN d.o.o.]] * [[Petrol]] * [[FARMEDICA Trgovsko podjetje d.o.o.]] * [[Mercator]] * [[ENGROTUŠ podjetje za trgovino, d.d.]] * [[HAMEX, trgovina in storitve, d.o.o.]] == G - Promet in skladiščenje == * [[Adria Airways]] * [[Adria Transport]] * [[Alpetour]] * [[INTEREUROPA, Globalni logistični servis, delniška družba]] * [[Ljubljanski potniški promet|JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d.o.o.]] * [[Splošna plovba]] * [[Kam-Bus]] == H - Gostinstvo == * [[Terme Čatež]] == I - Informacijske in komunikacijske dejavnosti == * [[1A INTERNET poslovne storitve d.o.o.]] * [[ALARIX sistemske integracije d.o.o.]] * [[Avtenta.si]] * [[Comtrade d.o.o.]] * [[HERMES Softlab programska oprema d.o.o.]] * [[Intera]] * [[MIMATEAM, računalniške in informacijske storitve, Matej Žagar s.p.]] * [[Margento R&D d.o.o.]] * [[AMIS, družba za telekomunikacije d.o.o.]] * [[Si.mobil]] * [[T-2]] * [[Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o.]] * [[Telekom Slovenije]] * [[Tušmobil]] * [[Vendi d.o.o.]] * [[VMA informacijsko svetovanje d.o.o.]] * [[XLAB d.o.o.]] == J - Finančne in zavarovalniške dejavnosti == * [[Banka Koper]] == K - Poslovanje z nepremičninami == == L - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti == * [[TRIERA, podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o.]] * [[Slovenske železnice]] * [[DATA, poslovne storitve, d.o.o..]] == M - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti == * [[VARNOST MARIBOR varovanje premoženja, trgovina, storitve in proizvodnja d.d.]] * [[Sintal d.o.o.]] == N - Dejavnosti uprave in obrambe, obvezna socialna varnost == == O - Izobraževanje == * [[Ljudska univerza Ptuj]] * [[Ljudska univerza Krško]] * [[Ljudska univerza Velenje]] * [[Ljudska univerza Škofja Loka]] * [[Ljudska univerza Nova Gorica]] * [[Zasavska ljudska univerza]] * [[Ljudska univerza Koper]] * [[Ljudska univerza Ravne na Koroškem]] == P - Zdravstvo in socialno varstvo == * [[Medis, farmacevtska družba, d.o.o.|Medis]] * [[ZVD d.o.o. zavod za varstvo pri delu]] == R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti == == S - Druge dejavnosti == {{Slovenija}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami podjetij po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Podjetja Slovenije|*]] bfcpkqevnhac9tor9jkdfp9eaf3znmp 6681903 6681902 2026-05-27T12:50:38Z Dolinarm 52302 /* P - Zdravstvo in socialno varstvo */ 6681903 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[podjetje|podjetij]]''' razvrščen po [[Standardna klasifikacija dejavnosti|Standardni klasifikaciji dejavnosti]] (vir razvrščanja je glavna dejavnost registrirana v [[Poslovni register Slovenije|Poslovnem registru Slovenije]], ki se vodi pri [[AJPES]]):''' == A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo == * [[Evrosad Krško(podjetje)|Evrosad Krško d.o.o.]] * Panvita == B - Rudarstvo == == C - Predelovalne dejavnosti == * [[Vipap Videm Krško d.d. (podjetje)|Vipap Videm tovarna papirja Krško]] * [[Metalna Senovo(podjetje)|Metalna Senovo]] * [[Krka (podjetje)|Krka]] * [[Lek (podjetje)|Lek]] * [[GALEX, proizvodnja in promet s farmacevtskimi in drugimi proizvodi d.d.]] * [[Domel]] * [[FORSTEK orodjarstvo, inženiring, trgovina, zastopstvo d.o.o.]] * [[STT STROJNA TOVARNA TRBOVLJE d.d., Tovarna strojev in naprav]] * [[Trimo]] * [[ALPINA, tovarna obutve, d.o.o.]] * [[BETI Tekstilna industrija d.d.]] * [[LABOD konfekcija Novo mesto d.d.]] * [[LISCA d.d. modna oblačila Sevnica]] * [[ADRIA MOBIL Proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o. Novo mesto]] * [[REVOZ podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov d.d.]] * [[Akrapovič]] * [[Alples]] * [[EMO]] * [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] * [[LTH]] * [[ISKRAEMECO, merjenje in upravljanje energije, d.d.]] * [[Lafarge Cement Trbovlje]] * [[Pipistrel]] * [[Seaway]] * [[Slatnar]] * [[Kema Puconci]] * [[Vezenje Ercigoj]] == Č - Oskrba z električno energijo, plinom in paro == * [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana]] == D - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in skrb za okolje == == E - Gradbeništvo == * [[Gratel]] == F - Trgovina, vzdrževanje in popravila vozil == * [[GEOPLIN d.o.o.]] * [[Petrol]] * [[FARMEDICA Trgovsko podjetje d.o.o.]] * [[Mercator]] * [[ENGROTUŠ podjetje za trgovino, d.d.]] * [[HAMEX, trgovina in storitve, d.o.o.]] == G - Promet in skladiščenje == * [[Adria Airways]] * [[Adria Transport]] * [[Alpetour]] * [[INTEREUROPA, Globalni logistični servis, delniška družba]] * [[Ljubljanski potniški promet|JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d.o.o.]] * [[Splošna plovba]] * [[Kam-Bus]] == H - Gostinstvo == * [[Terme Čatež]] == I - Informacijske in komunikacijske dejavnosti == * [[1A INTERNET poslovne storitve d.o.o.]] * [[ALARIX sistemske integracije d.o.o.]] * [[Avtenta.si]] * [[Comtrade d.o.o.]] * [[HERMES Softlab programska oprema d.o.o.]] * [[Intera]] * [[MIMATEAM, računalniške in informacijske storitve, Matej Žagar s.p.]] * [[Margento R&D d.o.o.]] * [[AMIS, družba za telekomunikacije d.o.o.]] * [[Si.mobil]] * [[T-2]] * [[Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o.]] * [[Telekom Slovenije]] * [[Tušmobil]] * [[Vendi d.o.o.]] * [[VMA informacijsko svetovanje d.o.o.]] * [[XLAB d.o.o.]] == J - Finančne in zavarovalniške dejavnosti == * [[Banka Koper]] == K - Poslovanje z nepremičninami == == L - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti == * [[TRIERA, podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o.]] * [[Slovenske železnice]] * [[DATA, poslovne storitve, d.o.o..]] == M - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti == * [[VARNOST MARIBOR varovanje premoženja, trgovina, storitve in proizvodnja d.d.]] * [[Sintal d.o.o.]] == N - Dejavnosti uprave in obrambe, obvezna socialna varnost == == O - Izobraževanje == * [[Ljudska univerza Ptuj]] * [[Ljudska univerza Krško]] * [[Ljudska univerza Velenje]] * [[Ljudska univerza Škofja Loka]] * [[Ljudska univerza Nova Gorica]] * [[Zasavska ljudska univerza]] * [[Ljudska univerza Koper]] * [[Ljudska univerza Ravne na Koroškem]] == P - Zdravstvo in socialno varstvo == * [[Medis|Medis, farmacevtska družba, d.o.o.]] * [[ZVD d.o.o. zavod za varstvo pri delu]] == R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti == == S - Druge dejavnosti == {{Slovenija}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami podjetij po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Podjetja Slovenije|*]] 1yfgh8chfmaroo4dpw6r5008lq6u7zy Ljubezen 0 55215 6682216 6577858 2026-05-28T07:48:26Z ~2026-31792-82 260686 Maja Pintarja in Maše Zupan ki se zelo rada zabavata in skrivata skrivnosti 6682216 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Pelican-in-her-piety.jpg|thumb|right|370px|[[Pelikani|Pelikan]], ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star [[simbol]] žrtvujoče se ljubezni.]] '''Ljubezen''' je definicija Maja Pintarja in Maše Zupan ki se zelo rada zabavata in skrivata skrivnosti [[čustvo|čustvena]] navezanost in naklonjenost drugim [[oseba]]m, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do [[žival]]i; ljubezen do [[narava|narave]]) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd. Pogledi na ljubezen se razlikujejo po verskih, filozofskih, kulturnih in drugih znanstvenih pristopih. Prav zaradi večpomenskosti besede ljubezen, je treba v [[Slovenščina|slovenščini]] uporabiti še druge besede, s katerimi opredelimo, za kakšno ljubezen gre (''ljubezen do ...''). Že stara [[grščina]] pa je poznala vsaj tri različne besede za ljubezen: * ''eros'', ki pomeni vzneseno, telesno, erotično ljubezen. [[Latinščina|Latinska]] inačica je amor. * ''philia'', ki pomeni ljubiteljstvo do kakšne stvari. Tako vse slovenske besede grškega izvora, ki vsebujejo ''fil'', pomenijo ljubezen do nečesa: filantrop (človekoljub), bibliofil (ljubitelj knjig), pa tudi [[Osebno ime|ime]] Filip ([[Grščina|grško]] Philhipos pomeni ljubitelj konj) * ''agape'', ki pomeni ljubezen do bližnjega, karitativno dejavnost, pripravljenost pomagati. [[Latinščina|Latinska]] inačica je karitas. ==Viri== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Katzbirke|Love}} {{Wikinavedek}} {{Wikislovar|ljubezen|Ljubezen}} * [http://www.in-mind.org/issue-6/the-anatomy-of-love.html The Anatomy of Love] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091014011236/http://www.in-mind.org/issue-6/the-anatomy-of-love.html |date=2009-10-14 }} Explanation of Theories of Love (Angleško) * [http://www.youtube.com/watch?v=TJPhA9TGRls&feature=related Razlaga pojma Ljubezen - Slavoj Žižek] Ljubezen je Zlo, Slavoj Žižek (Angleško besedilo) {{psych-stub}} [[Kategorija:Ljubezen| ]] [[Kategorija:Kreposti]] [[Kategorija:Etika]] {{normativna kontrola}} dwe2lck3yvcr98jwhousp7z9alaud13 6682233 6682216 2026-05-28T08:07:00Z ~2026-21579-42 257848 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682216|6682216]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-31792-82|~2026-31792-82]] ([[User talk:~2026-31792-82|pogovor]]) 6682233 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Pelican-in-her-piety.jpg|thumb|right|370px|[[Pelikani|Pelikan]], ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star [[simbol]] žrtvujoče se ljubezni.]] '''Ljubezen''' je [[čustvo|čustvena]] navezanost in naklonjenost drugim [[oseba]]m, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do [[žival]]i; ljubezen do [[narava|narave]]) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd. Pogledi na ljubezen se razlikujejo po verskih, filozofskih, kulturnih in drugih znanstvenih pristopih. Prav zaradi večpomenskosti besede ljubezen, je treba v [[Slovenščina|slovenščini]] uporabiti še druge besede, s katerimi opredelimo, za kakšno ljubezen gre (''ljubezen do ...''). Že stara [[grščina]] pa je poznala vsaj tri različne besede za ljubezen: * ''eros'', ki pomeni vzneseno, telesno, erotično ljubezen. [[Latinščina|Latinska]] inačica je amor. * ''philia'', ki pomeni ljubiteljstvo do kakšne stvari. Tako vse slovenske besede grškega izvora, ki vsebujejo ''fil'', pomenijo ljubezen do nečesa: filantrop (človekoljub), bibliofil (ljubitelj knjig), pa tudi [[Osebno ime|ime]] Filip ([[Grščina|grško]] Philhipos pomeni ljubitelj konj) * ''agape'', ki pomeni ljubezen do bližnjega, karitativno dejavnost, pripravljenost pomagati. [[Latinščina|Latinska]] inačica je karitas. ==Viri== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Katzbirke|Love}} {{Wikinavedek}} {{Wikislovar|ljubezen|Ljubezen}} * [http://www.in-mind.org/issue-6/the-anatomy-of-love.html The Anatomy of Love] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091014011236/http://www.in-mind.org/issue-6/the-anatomy-of-love.html |date=2009-10-14 }} Explanation of Theories of Love (Angleško) * [http://www.youtube.com/watch?v=TJPhA9TGRls&feature=related Razlaga pojma Ljubezen - Slavoj Žižek] Ljubezen je Zlo, Slavoj Žižek (Angleško besedilo) {{psych-stub}} [[Kategorija:Ljubezen| ]] [[Kategorija:Kreposti]] [[Kategorija:Etika]] {{normativna kontrola}} qk29rkd2wz6jlzf6ail8ls6nz93se1z Kostanjevica pri Gorici 0 60703 6681942 332257 2026-05-27T14:49:07Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] na stran [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] 6681942 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] 61hm7qdy0vt2f278i750mjjlc1fmgqm Ameriška vojna za neodvisnost 0 65761 6682217 6664173 2026-05-28T07:48:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682217 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad|date=[[19. april]], [[1775]] - [[3. september]], [[1783]]|place=[[Združene države Amerike|vzhod Združenih držav Amerike]], [[Atlantik|severni Atlantik]], [[Karibi]]|image=[[Slika:Revolutionary War (collage).jpg|300px]]|casualties2={{Unbulleted list |'''Velika Britanija:'''{{Bulleted list |5,500 izgub<ref name="ReferenceD">[[#clodfelter2017|Clodfelter 2017]], p 134</ref>{{Efn|Clodfelter reports that the total deaths among the British and their allies numbered 15,000 killed in battle or died of wounds. These included estimates of 3000 Germans, 3000 Loyalists and Canadians, 3000 lost at sea, and 500 American Indians killed in battle or died of wounds.<ref name="ReferenceC"/>}}}} |'''Nemčija:'''{{Bulleted list |7,774 mrtvih|1,800 izgub |4,888 dezertiranih<ref name="Duncan, L p. 371">[[#duncan1931|Duncan, L. 1931]], p. 371</ref>}} |'''[[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|Lojalisti]]:'''{{Bulleted list |7,000 mrtvih |1,700 izgub |5,300 mrtvih zaradi bolezni<ref>[[#burrows2008b|Burrows 2008]], "Forgotten Patriots"</ref>}} |'''Ameriški Indijanci'''{{Bulleted list |500 mrtvih<ref name="ReferenceC"/>}} }}|casualties1={{Unbulleted list |'''Združene države Amerike:'''{{Bulleted list |6,800 mrtvih (med bitkami)|6,100 ranjenih |17,000 umrlih zaradi bolezni<ref>[[#burrows2008a|Burrows 2008]], "Patriots or Terrorists"</ref> |25–70,000 izgub<ref>[[#peckham74|Peckham (ed.) 1974]]</ref> |130,000 umrlih zaradi [[črne koze|črnih koz]]<ref name="ReferenceC">[[#clodfelter2017|Clodfelter 2017]], pp. 133–134</ref>}} |'''Francija:'''{{Bulleted list |2,112 mrtvih– Zahodna obala<ref>[[#rignault2004|Rignault 2004]], pp. 20, 53</ref>{{Efn|1=Beyond the 2112 deaths recorded by the French Government fighting for American Independence, additional men died fighting Britain in a war waged by France, Spain, and the Dutch Republic from 1778 to 1784, "overseas" from the American Revolution as posited by a British scholar in his "War of the American Revolution".<ref>[[#clodfelter|Clodfelter 2017]], pp. 75, 135</ref>}}}} |'''Španija:'''{{Bulleted list |371 mrtvih– Z. Florida<ref>[[#otfinoski|Otfinoski 2008]], p. 16</ref> |4,000 mrtvih ali ujetih<ref>[[#roy2006|Archuleta 2006]], p. 69</ref>}} |'''Ameriški staroselci:''' neznano }}|combatant1={{Unbulleted list |{{Flagdeco|United States|1777}} [[Združene države Amerike]] {{Collapsible list|bullets=on |title={{Flagdeco|United States|1777}} [[Trinajst kolonij|13 kolonij]]: |[[New Hampshire]][[Massachusetts]]|[[Rhode Island]][[Connecticut]]<br>[[New York]]<br>[[New Jersey]]|[[Pennsylvania]]<br>[[Delaware]]<br>[[Maryland]][[Virginia]]<br>[[North Carolina]]<br>[[South Carolina]]<br>[[Georgia]]<br>{{Flagicon image|Flag of the Vermont Republic.svg}} [[Vermontska republika]]}} |{{flagdeco|Francija}} [[Francosko kraljestvo]] <br /> {{flagcountry|Spain|1760}} <br /> {{flagdeco|Nizozemska}} [[Republika Nizozemska]] }} ---- '''Drugi borci''' {{Collapsible list<!-- removed for consistency, until this works correctly when nested: |bullets=on --> |titlestyle=background:transparent;text-align:left;font-weight:normal;font-size:100%; |framestyle=border:none; padding:0; <!--Hides borders and improves row spacing--> |title=[[Indijanci]]<ref name="bell">[[#jareditors2025|Bell 2015]], Essay</ref> |[[Oneida]] [[Tuscarora]]|[[Catawba]]|[[Lenape]]|[[Chickasaw]]|[[Choctaw]]|[[Mahican]]|[[Mi'kmaq]]{{Efn|(until 1779)}}|[[Abenaki]]|[[Cheraw]]|[[Seminoli]]|[[Pee Dee]]|[[Lumbee]]}} <!--Ne spreminjaj brez [[Wikipedija:Konsenz]]-->|combatant2={{Unbulleted list | {{flagcountry|Kingdom of Great Britain}} |[[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)]]}} ---- '''Najemniki''' {{Unbulleted list |{{Collapsible list|bullets=on |titlestyle=background:transparent;text-align:left;font-weight:normal;font-size:100%; |title=[[Zgodovina_Nemčije#Absolutizem_(1648-1789)|Nemčija]]<ref>[[#atwood2002|Atwood 2000]], pp. 1, 23</ref>{{Efn|The British hired over 30,000 professional soldiers from various German states who served in North America from 1775 to 1782.<ref>[[#ref=lowell84|Lowell 1884]], pp. 14–15</ref> Commentators and historians often refer to them as mercenaries or auxiliaries, terms that are sometimes used interchangeably.<ref>[[#atwood2002|Atwood 2002]], pp. 1, 23</ref>}}<!--Consensus agrees mercenaries is unnecessary; see Talk--> |[[File:Wappen-HK (1736-1804).svg|17px]] [[Grofija Hesse-Kassel|Hesse-Cassel]]|[[File:Wappen-HK (1736-1804).svg|17px]] [[Grofija Hesse-Hanau|Hesse-Hanau]]|[[File:Coat of Arms of the Principality of Waldeck and Pyrmont.svg|19px]] [[Waldeck]]<!--black, yellow and red colors not officially used by the military until 1814: see https://www.fotw.info/flags/de-wp_hi.html-->|[[File:Coat of Arms of Brunswick-Lüneburg.svg|19px]] [[Vojvodina_Braunschweig-Lüneburg#Kneževina_Braunschweig-Wolfenbüttel|Brunswick]]|[[File:Wappen Brandenburg-Ansbach.svg|19px|link=]] [[Grofija_Nürnberg#Spodnjehribovita_država|Ansbach]]|[[File:Blason Principaut%C3%A9 d%27Anhalt-Zerbst (XVIIIe si%C3%A8cle).svg|19px|link=]] [[Principality of Anhalt-Zerbst|Anhalt-Zerbst]] |[[File:Flag_of_Hanover_(1692).svg|17px]] [[Hannover#Zgodovina|Hanovrski elektorat]] }} ---- '''Bojevniki na angleški strani''' {{Collapsible list|bullets=on |titlestyle=background:transparent;text-align:left;font-weight:normal;font-size:100%; |title=[[Indijanci]]<ref name="bell" /> |[[Onondaga]]|[[Mohawk]] |[[Cayuga]]|[[Seneca]]|[[Mi'kmaq]]{{Efn|(od1779)}}|[[Cherokee]]|[[Ottawa (pleme)|Otawa]]|[[Creek|Muscogee]]|[[Susquehannock]]|[[Shawnee]]}} }}}} {| style="float: right; clear: right; background-color: ; margin-left: 1.4em" |{{Campaignbox Bitke med bostonska kampanjo}} |} {| style="float: right; clear: right; background-color: transparent; margin-left: 1.4em" |{{Campaignbox Bitke med invazijo na Quebec}} |- |{{Campaignbox Bitke med newyorško in newjerseyjsko kampanjo}} |} {{Campaignbox Bitke med filadelfijsko kampanjo}} {| style="float: right; clear: right; background-color: transparent; margin-left: 1.4em" |{{Campaignbox Bitke med saratoško kampanjo}} |- |{{Campaignbox Bitke na severna fronta po saratoški kampanji}} |} {| style="float: right; clear: right; background-color: transparent; margin-left: 1.4em" |{{Campaignbox Bitke v Novi Škotski med ameriško revolucijo}} |- |{{Campaignbox Bitke na južni fronti med ameriško revolucijo}} |- |{{Campaignbox Bitke na zahodni fronti med ameriško revolucijo}} |- |{{Campaignbox Bitke med špansko kampanjo v Zahodni Floridi}} |- |{{Campaignbox Bitke med yorktownsko kampanjo}} |- |{{Campaignbox Pomorske bitke med ameriško revolucijo}} |- |{{Campaignbox Bitke med kampanjo v Zahodni Indiji ali Antilih}} |} '''Ameriška revolucionarna vojna''' (19. april 1775 – 3. september 1783), znana tudi kot '''revolucionarna vojna''' ali '''ameriška vojna za neodvisnost''' je bila oboroženi konflikt, ki je obsegal zadnjih osem let širše [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]], v kateri so ameriške [[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|patriotske]] sile, organizirane kot [[Kontinentalna vojska]] in pod vodstvom [[George Washington| Georga Washingtona]] premagale [[Oborožene sile Združenega kraljestva |britansko vojsko]]. Konflikt se je odvijal v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Karibi |Karibih]] in [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]]. Izhod vojne se je za večino vojne zdel negotov. A odločilna zmaga Washingtona in Kontinentalne vojske v [[Yorktownska kampanja |obleganju Yorktowna]] leta 1781 je prisilila kralja [[Jurij III. Britanski |Jurija III.]] in [[Kraljevina Velika Britanija |Kraljevino Veliko Britanijo]], da sta se dve leti kasneje leta 1783, dogovorila za konec vojne Pariškem sporazumu, v katerem je britanska monarhija priznala neodvisnost [[Trinajst kolonij|Trinajstih kolonij]], kar je pripeljalo do ustanovitve [[ZDA|Združenih držav Amerike]] kot neodvisne in suverene države. Leta 1763, potem ko je [[Kraljevina Velika Britanija]] pridobilo prevlado v Severni Ameriki po zmagi nad Francozi v [[Francoska in indijanska vojna|Sedemletni vojni]], so napetosti in spori med Britanci in Trinajstimi kolonijami začeli naraščati, še posebej po sprejetju [[Zakon o znamkah (1765)| Zakona o znamkah (1765)]] in "Townshend Acts" s strani [[Parlament Združenega kraljestva|britanskega parlamenta]]. Britanska vojska je odgovorila z vojaško okupacijo [[Boston]]a, kar je vodilo v [[Bostonski pokol|bostonski pokol]] 5. marca 1770. Sredi leta 1774, ko so se napetosti še dodatno zaostrile med britansko vojsko in kolonijami je britanski parlament uvedel "[[Intolerable Acts]]", to je bil poskus, da bi razorožili Američane, kar je vodilo v [[Bitka pri Lexingtonu in Concordu |bitki pri Lexingtonu in Concordu]] aprila 1775, prve bitke revolucionarne vojne. Junija 1775 je [[Drugi kontinentalni kongres]], ki je vključeval 56 kolonialnih delegatov, zasedal v kolonialni prestolnici [[Filadelfija| Filadelfiji]], kjer so glasovali za vključitev kolonialnih patriotskih milic v centralno vojsko - [[Kontinentalna vojska|Kontinentalno vojsko]] - in soglasno imenovali [[George Washington|Washingtona]] za njenega vrhovnega poveljnika. Dva meseca kasneje, avgusta 1775 je [[Parlament Združenega kraljestva|britanski parlament]] razglasil kolonije za v stanju upora. Julija 1776 je Drugi kontinentalni kongres sprejel in formaliziral vojno, sprejel »Lee Resolution« 2. julija in dva dni kasneje soglasno sprejel [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike |deklaracijo o neodvisnosti]] 4. julija. Marca 1776, v zgodnjem uspehu za novoustanovljeno Kontinentalno vojsko pod Washingtonovim poveljstvom po [[Obleganje Bostona|uspešnem obleganju]] Bostona, je Kontinentalna vojska uspela izgnati britansko vojsko iz Bostona. Britanski vrhovni poveljnik [[William Howe|William Howe, 5. baron Howe]] je odgovoril z začetkom [[Newyorška in newjerseyjska kampanja|kampanje v New Yorku in New Jerseyju]], ki je rezultirala v Howeovem zajetju New Yorka novembra. Washington je odgovoril s prečkanjem [[Delaware (reka)|reke Delaware]] in z manjšima, a pomembnima zmagama v [[bitka pri Trentonu|bitki pri Trentonu]] in [[bitka pri Princetonu|bitki pri Princetonu]]. Poleti 1777, ko se je Howe pripravljal na [[Filadelfijska kampanja|zajetje Filadelfije]] je Kontinentalni kongres zbežal v [[Baltimor]]e. Oktobra 1777 je bila severna britanska sila pod poveljstvom [[John Burgoyne|Johna Burgoyna]] prisiljena, da se preda v [[Bitka pri Saratogi |bitki pri Saratogi]], v ameriški zmagi, ki se je izkazala za ključno pri prepričevanju Francije in Španije, da je neodvisna Združena država mogoča možnost. Francija je podpisala trgovinski sporazum z uporniki, sledil je zavezniški sporazum februarja 1778. Leta 1779 je [[Bitka pri Newtownu|Sullivanova ekspedicija]] je izvajala kampanjo proti Irokezom, ki so bili večinoma zavezniki Britancev. Indijanski napadi na ameriški meji so kljub temu ostali težava. Prav tako je leta 1779 Španija sklenila zavezništvo z Francijo proti Veliki Britaniji z "Pogodbo iz Aranjueza", čeprav Španija ni uradno sklenila zavezništva z Američani. Novi britanski vrhovni poveljnik [[Henry Clinton]] je nameraval vojno proti Američanom prenesti v [[Trinajst kolonij|Južne kolonije]]. Kljub nekaterim začetnim uspehom je britanski general Charles Cornwallis, 1. markiz Cornwallis je bil septembra in oktobra 1781 oblegan z franco-ameriškimi silami v [[Bitka pri Yorktownu |Yorktownu]]. Cornwallis je bil prisiljen predati se oktobra. Britanske vojne s Francijo in Španijo so se nadaljevale še dve leti, a so se boji v veliki meri ustavili v Severni Ameriki. V pogodbi iz Pariza, ratificirani 3. septembra 1783, je Velika Britanija priznala suverenost in neodvisnost Združenih držav, kar je privedlo do konca ameriške revolucionarne vojne. Pogodba iz Pariza (1783) je rešila konflikte Velike Britanije z Francijo in Španijo ter prisilile Veliko Britanijo, da je Franciji odstopila [[Trinidad in Tobago|Tobago]], [[Senegal]]a in majhna ozemlja v [[Indija|Indiji]] ter Španiji [[Menorca|Menorco]] in [[Florida|Florido]].<ref>Lawrence S. Kaplan, "Pogodba iz Pariza, 1783: Historiografski izziv", ''International History Review,'', sept 1983, letnik 5, številka 3, str. 431–442</ref><ref name="9w1sv">[[#wallaceray2015|Wallace 2015]], "Ameriška revolucija"</ref> ==Pot do vojne== [[File:NorthAmerica1762-83.png|thumb|alt=Zemljevid zahtev iz Pogodbe iz Pariza 1763 v Severni Ameriki s strani Britancev in Špancev. Britanski zahtevki vzhodno od reke Mississippi, vključno s Floridami, ki so jih odstopili Španci, in prejšnja francoska Severna Amerika vzdolž reke St. Lawrence, zahodno prek Velikih jezer in proti jugu po vzhodni obali reke Mississippi. Španske zahteve vključujejo francoska zemljišča iz francoske Louisiane vzhodno do reke Mississippi.|Zemljevid, ki prikazuje teritorijalne dobitke [[Kraljevina Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Španski imperij|Španije]] po [[Francoska in indijanska vojna|Francosko-indijanski vojni]] z ozemlji, ki so jih pred 1763 zasedali Britanci (v rdeči barvi), ozemlja, pridobljena z Britanijo leta 1763 (v rožnati barvi) in ozemlja, ki so bila v tajnosti odstopljena [[Španski imperij)|Kraljevini Španiji]] med leta 1762 (v svetlo rumeni).]] [[Francoska in indijanska vojna]], del širšega globalnega konflikta, znanega kot [[Sedemletna vojna]], se je končala s Pogodbo iz Pariza leta 1763, ki je izgnala Francijo iz njihovih posesti v [[Nova Francija|Novi Franciji]].<ref name="wtW8l">[[#calloway2007|Calloway 2007]], str. 4</ref> Kraljeva proklamacija iz leta 1763 je bila zasnovana za preusmeritev kolonialne ekspanzije na sever v [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] in jug v [[Florida|Florido]] z [[Misisipi|reko Mississippi]] kot ločnico med britanskimi in španskimi posestmi v Ameriki. Naselitev je bila strogo omejena onkraj omejitev iz leta 1763 in zahtevki zahodno od te meje, vključno z [[Virginia|Virginijo]] in [[Massachusetts|Massachusettsom]], so bili preklicani.{{Sfn|Lass|1980|p=3}} Sicer so kolonialne skupščine soglašale o mejah, a se niso strinjale, kje naj jih postavijo. Mnogi naseljenci so se popolnoma uprli omejitvam in izvajanje je zahtevalo stalna stražo ob meji, kar je privedlo do vedno bolj ogorčenih sporov glede tega, kdo naj to plačuje.<ref name="pb2Zp">[[#calloway2007|Calloway 2007]], str.12</ref> ===Obdavčevanje in zakonodaja=== {{Glej tudi|Sugar Act 1764|Zakon o znamkah (1765)|Sons of Liberty|Bostonski pokol|Bostonska čajanka|Intolerable Acts|Afera Gaspee|Zakon o čaju}} Ogromne dolgove, ki so nastali zaradi Sedemletne vojne in zahteve britanskih davkoplačevalcev po zmanjšanju državnih izdatkov so pomenile, da je [[Parlament Združenega kraljestva|britanski parlament]] pričakoval, da bodo kolonije same financirale svojo obrambo.<ref name="pb2Zp" /> Med 1763 in 1765 je Grenvilloco ministrstvo naročilo [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljevi mornarici]], naj preneha trgovati s tihotapskimi blagom in uveljavlja carinske dajatve, ki so bile naložene v ameriških pristaniščih.<ref name="pb2Zp" /> Najpomembnejši je bil "Molasses Act" iz leta 1733; pred letom 1763 so ga običajno ignorirali, imel pa je pomemben gospodarski vpliv, saj je bilo 85 % izvoza ruma iz Nove Anglije proizvedenega iz uvožene melase. Temu sta sledila "[[Sugar Act 1764|Sugar Act ali Zakon o sladkorju (1764)]]" in [[Zakon o znamkah (1765)|Stamp Act ali Zakon o žigih]], ki sta naložila dodatne davke kolonijam za financiranje obrambe zahodne meje.<ref name="4R8zt">[[#watsonclark|Watson in Clark 1960]], str. 183–184</ref> Davki so se izkazali za zelo obremenjujoče, zlasti za revnejše razrede in so kmalu postali vir nezadovoljstva.<ref>{{Cite journal |last=Kay |first=Marvin L. Michael |date=April 1969 |title=The Payment of Provincial and Local Taxes in North Carolina, 1748–1771 |url=https://www.jstor.org/stable/1918676 |journal=The William and Mary Quarterly |volume=26 |issue=2 |pages=218–240 |doi=10.2307/1918676 |jstor=1918676 |access-date=1 September 2024}}</ref> Julija 1765 so [[Vigovci|"Whigi ali Vigovci"]] oblikovali "First Rockingham ministry", ki je razveljavila Zakon o žigih in znižala davek na tujo melaso, da bi pomagala gospodarstvu [[Nova Anglija|Nove Anglije]], a je ponovno potrdila parlamentarno avtoriteto v "Declaratory Act".<ref name="Leqka">[[#watsonclark|Watson in Clark 1960]], str. 116, 187</ref> Vendar to ni prineslo konca nezadovoljstvu; leta 1768 je v Bostonu izbruhnil nemir, ko so oblasti zasegle ladjo ''HMS Liberty'' zaradi suma tihotapstva.<ref name="sImY5">[[#morgan2012|Morgan 2012]], str. 40</ref> Napetosti so eskalirale marca 1770, ko so britanske čete streljale na civiliste, ki so metali kamenje in ubile pet ljudi, kar je postalo znano kot Bostonski masaker.<ref name="kIDxS">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 23</ref> Pokol je sovpadal s delno razveljavitvijo "Townshend Acts" s strani Toryevske vlade "North Ministry". [[Frederick North, Lord North|Lord North]] je vztrajal, da se ohrani [[Zakon o čaju|davek na čaj]], da bi utrdil pravico parlamenta do obdavčevanja kolonij; znesek je bil majhen, a je zanemaril to, da je to predstavljalo Američanom sporno dejanje.<ref name="HdjZT">[[#morgan2012|Morgan 2012]], str. 52</ref> Aprila 1772 so kolonialisti izvedli prvi ameriški davčni upor proti britanski kraljevski oblasti v "Weare, New Hampshire", ki je bil kasneje imenovan "Pine Tree Riot".<ref>{{Cite web |title=The Weare NH Historical Society |url=http://wearehistoricalsociety.org/pineriot.php |access-date=2024-07-01 |website=wearehistoricalsociety.org}}</ref> To bo navdihnilo zasnovo zastave "Pine Tree Flag". Napetosti so se stopnjevale po uničenju carinske ladje v junijski "[[Afera Gaspee|Gaspee aferi]]" leta 1772, nato pa so se na vrhuncu oblikovale leta 1773. Bančna kriza leta 1772 je skoraj privedla do kolapsa [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanske vzhodnoindijske družbe]], ki je obvladovala britansko gospodarstvo; za podporo družbi je parlament sprejel "[[Zakon o čaju|Tea Act ali Zakon o čaju]]", ki ji je dal trgovinski monopol v [[Trinajst kolonij|Trinajstih kolonijah]]. Ker so večino ameriškega čaja pretihotapili Nizozemci, so dejanju nasprotovali tisti, ki so upravljali nezakonito trgovino, hkrati pa so ga razumeli kot še en poskus vsiljevanja načela obdavčitve s strani parlamenta.<ref name="oTpsv">[[#jgreene2008|Greene & Pole 2008]], str. 155–156</ref> Decembra 1773 je skupina, imenovana [[Sons of Liberty|Sinovi svobode ali "Sons of Liberty"]], oblečena v [[Irokezi|Mohawke indijance]] vrgla zaboje čaja v bostonsko pristanišče, dogodek, ki je bil kasneje znan kot [[Bostonska čajanka]]. Britanski parlament je na to odgovoril z uvedbo tako imenovanih "[[Intolerable Acts]]", ki so bili usmerjeni posebej proti [[Massachusetts]]u, čeprav so mnogi kolonisti in člani whigovske opozicije menili, da predstavljajo grožnjo svobodi nasploh. To je povečalo simpatije za [[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|patriotsko]] stvar lokalno, v britanskem parlamentu in v londonskem tisku.<ref name="t3NFX">[[#ammerman|Ammerman 1974]], str. 15</ref> ===Prekinitev z britansko krono=== {{Glej tudi|Suffolk resolves|Prvi kontinentalni kongres|Drugi kontinentalni kongres}} V 18. stoletju so izvoljeni spodnji domovi v kolonialni zakonodaji postopoma prevzeli oblast od svojih guvernerjev.<ref name="0pRKw">[[#olsen1992|Olsen 1992]], str. 543–544</ref> Ti domovi, ki so jih obvaldovali manjši zemljiški lastni in trgovci, so zdaj ustanovili ad-hoc provincialne zakonodaje, s čimer so učinkovito nadomestili kraljevo oblast. Skladno z izjemo [[Georgija|Georgije]] je dvanajst kolonij poslalo predstavnike na [[Prvi kontinentalni kongres]], da bi se dogovorili o enotni reakciji na krizo.<ref name="0j3B4">[[#ferling2003|Ferling 2003]], str. 112</ref> Mnogi od delegatov so se bali, da bi bojkot privedel do vojne in so zato poslali peticijo kralju, ki je klical po odpravi "[[Intolerable Acts|Intolerable acts]]".<ref name="BkMNP">[[#ferling2015|Ferling 2015]], str. 102</ref> Po nekaj razpravah je 17. septembra 1774 kongres potrdil "[[Suffolk resolves|Suffolk Resolves]]" predlagane s strani [[Massachusetts]]a in 20. oktobra sprejel "Kontinentalno združenje", ki je uvedlo ekonomske sankcije in [[Bojkot|bojkot]] blaga proti Britaniji.<ref name="yBXBu">[[#jgreene2008|Greene & Pole 2008]], str. 199</ref> Kljub temu, da je zanikala svojo pristojnost nad notranjimi ameriškimi zadevami, je frakcija, ki jo je vodil James Duane in prihodnji [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojalist]] Joseph Galloway, vztrajala, da kongres prizna pravico parlamenta, da ureja kolonialno trgovino.<ref name="yBXBu" />{{Efn|"Odločeno, 4. Da je temelj angleške svobode in vse prostovoljnosti vladanja pravica ljudem, da sodelujejo v svojem zakonodajnem svetu: ... imajo pravico do proste in izključne zakonodajne moči v svojih provincah, kjer se lahko ohrani njihova pravica do zastopanja, v vseh primerih obdavčitve in notranje politike, podvržena le negativi njihovega suverena, ...: Toda, ... veselimo se uveljavitve takih aktov britanskega parlamenta, ki so bona fide, in omejen na regulacijo naše zunanje trgovine, z namenom zagotavljanja trgovinskih prednosti celotnemu cesarstvu za matično državo in trgovinskih koristi njenih posameznih članov; izključujoč vsako idejo o notranjem ali zunanjem obdavčevanju, [brez soglasja ameriških podložnikov]." citirano iz Deklaracij in Resolucij Prvega kontinentnega kongresa 14. oktobra 1774.}} V pričakovanju odstopkov s strani lord Northove administracije je kongres pooblastil kolonialne spodnje domove, da izvajajo bojkot; to je uspelo zmanjšati britanske uvoze za 97% od 1774 do 1775.<ref name="RVpda">[[#kramnick82|Paine, Kramnick (ur.) 1982]], str. 21</ref> Vendar pa je 9. februarja parlament razglasil Massachusetts za v uporu in uvedel blokado kolonije.<ref name="X94UC">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 62–64</ref> Julija so "Zakonodaje o omejitvi omejile" kolonialno trgovino z Britansko zahodno Indijo in Britanijo ter preprečile plovbo ladjam iz Nove Anglije na [[Nova Fundlandija in Labrador|ribišča trske na Newfoundlandu]]. Napetosti so privedle do hitenja po nadzoru nad skladišči milice, ki jih je moral vsak zbor zakonito vzdrževati za obrambo.<ref name="JNwEc">[[#axelrod2009|Axelrod 2009]], str. 83</ref> 19. aprila je britanska poskus za pridobitev Concordskega orožja kulminiral v [[Bitka pri Lexingtonu in Concordu|bitko pri Lexingtonu in Concordu]], ki so začele revolucionarno vojno.<ref name="Ng1sv">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 76</ref> ===Politične reakcije=== [[File:Declaration of Independence (1819), by John Trumbull.jpg|thumb|alt=The artist's recreation of the Declaration signing with portraits of the entire Second Congress, as though all members were present. The Committee of Five are standing centered together presenting a parchment on the table.| Komite petih, ki so bili odgovorni za [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|Deklaracijo o neodvisnosti ZDA]], od leve proti desni: [[John Adams]] (predsednik), Roger Sherman, Robert Livingston, [[Thomas Jefferson]] (poglavitni avtor) in [[Benjamin Franklin]]]] Po zmagi patriotov v Concordu je zmerno krilo v kongresu, ki ga je vodil John Dickinson pripravil "Peticijo oljčne veje", ki je ponudila sprejetje kraljeve oblasti v zameno za posredovanje kralja [[Jurij III. Britanski|Jurija III. Britanskega]] v sporu.<ref name="nessy25">[[#nessy|O'Shaughnessy 2013]], str. 25</ref> Vendar je bila peticija takoj po njej spremljana še z "Deklaracijo vzrokov in nujnosti oborožitve" od Kontinentalnega kongresa, kolonialni sekretar William Legge, 2. grof od Dartmoutha je zato mirovno ponudbo videl kot neiskreno in je zavrnil, da bi jo predstavil kralju.<ref name="NXP0A">[[#brown41|Brown 1941]], str. 29–31</ref> Čeprav je bila zakonodajno pravilna, ker se monarh ni mogel upreti svoji vladi, je razočarala tiste Američane, ki so upali, da bo posredoval v sporu, medtem ko je neprikrito sovraštvo odgovora Britanske vlade vzbudilo jezo celo med lojalnimi člani kongresa.<ref name="nessy25" /> V kombinaciji z "Proklamacijo o uporu", ki je bila izdana 23. avgusta kot odgovor na [[Bitka pri Bunker Hillu|bitko pri Bunker Hillu]], so končali upanje na mirno rešitev.<ref name="ketchum211">[[#ketchum2014a|Ketchum 2014a]], str. 211</ref> Podprti s strani [[Vigovci|Whigov]] je parlament prvotno zavrnil uvedbo prisilnih ukrepov z 170 glasovi, saj so se bali, da bi agresivna politika potisnila Američane proti neodvisnosti.<ref name="maier25">[[#maier1998|Maier 1998]], str. 25</ref> Vendar pa je do konca leta 1774 kolaps britanske oblasti v Severni Ameriki pomenil, da sta bila [[Frederick North, Lord North|lord North]] in [[Jurij III. Britanski]] prepričana, da je vojna neizbežna.<ref name="fFVBS">[[#ferling2003|Ferling 2003]], str. 123–124</ref> Po Bostonu je Gage ustavil operacije in čakal na okrepitve; v irskem parlamentu je bilo odobreno rekrutiranje novih [[Polk|polkov, oz. regimentov]], medtem ko so prvič dovolili tudi katolikom, da se vključijo v rekrutiranje.<ref name="lecky162-165">[[#lecky3|Lecky 1892]], zvezek 3, str. 162–165</ref> Britanija je prav tako podpisala vrsto pogodb z nemškimi državami za oskrbo dodatnih vojaških enot<ref name="davenport132-144">[[#davenport1917|Davenport 1917]], str. 132–144</ref> V letu dni je imela vojsko s preko 32.000 moškimi v Ameriki, kar je bilo največ, kar je bilo kdaj poslano izven Evrope do tistega časa.<ref name="smith21-23">[[#smithD2012|Smith, D. 2012]], str. 21–23</ref> Uporaba nemških vojakov proti ljudem, ki so jih videli kot britanske državljane, je bila nasprotovana s strani mnogih v parlamentu in kolonialnih skupščinah; v povezavi z odsotnostjo aktivnosti Gaga je nasprotovanje uporabi tujih enot omogočilo [[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|patriotom]], da so prevzeli nadzor nad zakonodajnimi telesi.<ref name="miller410">[[#miller1959|Miller, J. 1959]], str. 410–412</ref> ===Deklaracija neodvisnosti=== {{Main|Deklaracija neodvisnosti ZDA}} Podpora neodvisnosti je bila okrepljena s pamfletom [[Thomas Paine|Thomasa Painea]] ''Zdrav razum'', ki je bil objavljen 10. januarja 1776, in je zagovarjal ameriško samoupravljanje ter bil široko tiskan.<ref name="maier33-34">[[#maier1998|Maier 1998]], str. 33–34</ref> Za osnutek "Deklaracije neodvisnosti ZDA" je [[Drugi kontinentalni kongres]] imenoval petčlansko komisijo: [[Thomas Jefferson]], [[John Adams]], [[Benjamin Franklin]], Roger Sherman in Robert Livingston.<ref name="mccullough119">[[#mccullough2005|McCullough 2005]], str. 119–122</ref> Deklaracijo je skoraj v celoti napisal Jefferson.<ref>[https://www.nps."""gov/articles/000/independence-dechousehistory.htm "Deklaracija hiše skozi čas"]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Nacionalne parkovne službe</ref> Identificiranje prebivalcev Trinajstih kolonij kot "en narod" je hkrati presekalo politične vezi z Britanijo, hkrati pa vključilo dolg seznam domnevnih kršitev "angleških pravic", ki jih je storil [[Jurij III. Britanski]]. To je tudi eno prvih omemb kolonij kot "Združene države", namesto bolj običajnih "Združenih kolonij".<ref name="ferling112">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 112, 118</ref> 2. julija je Kongres glasoval za neodvisnost in objavil deklaracijo 4. julija.<ref name="R0xyC">[[#maier1998|Maier 1998]], str. 160–161</ref> V tem trenutku je revolucija prenehala biti notranji spor glede trgovinskih in davčnih politik ter se je razvila v državljansko vojno, saj je bila vsaka država, zastopana v Kongresu, vključena v boj proti Britaniji, hkrati pa tudi razdeljena med ameriškimi patrioti in ameriškimi lojalisti.<ref name="IE7Bq">[[#mays2019|Mays 2019]], str. 2</ref> Patrioti so na splošno podpirali neodvisnost od Britanije in novo nacionalno zvezo v Kongresu, medtem ko so lojalisti ostali zvesti britanski oblasti. Ocenjeni številčni deleži se razlikujejo, ena od predpostavk pa je, da je bila populacija na splošno enakomerno razdeljena med zagrizene patriote, zagrizene lojaliste in tiste, ki so bili nevtralni.<ref name="DEcPu">[[#mays2019|Mays 2019]], str. 3</ref> Drugi izračunavajo razmerje kot 40% patriotov, 40% nevtralnih, 20% lojalistov, vendar s pomembnimi regionalnimi odstopanji.<ref name="Greene p. 235">[[#jgreene2008|Greene & Pole 2008]], str. 235</ref> Ob pričetku vojne je [[Drugi kontinentalni kongres]] spoznal, da za zmago nad Britanijo potrebujo tuje zaveznike in obveščevalne podatke. "Odbor za skrivno korespondenco" je bil ustanovljen z "izključno namenom dopisovanja z našimi prijatelji v Veliki Britaniji in drugih delih sveta". Od leta 1775 do 1776 je odbor delil informacije in gradil zavezništva preko skrivne korespondence ter zaposloval tajne agente v Evropi za zbiranje obveščevalnih podatkov, izvajanje tajnih operacij, analizo tujih publikacij in začetke propagandnih kampanj patriotov.<ref name="cia2007">[[#amintelrev|CIA 2007]], "Obveščevalne dejavnosti do druge svetovne vojne"</ref> Paine je deloval kot sekretar, medtem ko sta bila Benjamin Franklin in Silas Deane poslana v Francijo za zaposlovanje vojaških inženirjev,<ref>[[#clary2007|Clary, 2007]], str. 86–87</ref> ključna pri pridobivanju francoske pomoči v Parizu.<ref name="rose43">[[#alexrose|Rose A. 2014]]&nbsp;[2006], str. 43</ref> ==Vojna se začne== {{main|Bostonska kampanja||Invazija na Quebec|Newyorška in newjerseyjska kampanja|Filadelfijska kampanja|Saratoška kampanja|Severna fronta po saratoški kampanji|Južna fronta med ameriško revolucijo}} {{see also|Zahodna fronta med ameriško revolucijo}} {{further|Pomorske bitke med ameriško revolucijo|Španska kampanja v Zahodni Floridi|Nova Škotska med ameriško revolucijo|}} ===Zgodnji spopadi=== {{Main|Bostonska kampanja|Invazija na Quebec}} {{Further|Bitka pri Lexingtonu in Concordu|Bitka pri Bunker Hillu}} [[File:Canadian militiamen and British soldiers repulse the American assault at Sault-au-Matelot.jpg|thumb|alt=Snežna ulica, kjer britanski in Tory provinciali odbijejo ameriški napad|Britanci odbijejo napad [[Kontinentalna vojska|Kontinentalne vojske]] v [[Invazija na Quebec|bitki pri Quebecu]] decembra 1775]] [[File:Battle_of_Sullivans_Island.jpg|thumb|alt=Kontinentalni seržant [[William Jasper]] iz 2. južnodakotskega regimenta, na parapetu dviga južnodakotsko revolucionarno zastavo z belo polmesecem.|Narednik William Jasper iz 2. južno karolinskega regiment] dviga zastavo na utrdbi pri bitki pri Sullivanovem otoku v "Charlestonu, [[Južna Karolina]]", junija 1776]] 14. aprila 1775 je sir [[Thomas Gage]], vrhovni poveljnik britanskih sil v Severni Ameriki in guverner [[Massachusetts]]a, prejel ukaze za ukrepanje proti [[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|patriotom]]. Odločil se je, da uniči arzenal milice, shranjen v "Concordu, [[Massachusetts]]u" in ujame [[John Hancock|Johna Hancocka]] in [[Samuel Adams|Samuela Adamsa]], ki sta bila obravnavana kot glavna povzročitelja upora. Operacija naj bi se začela okoli polnoči 19. aprila v upanju, da jo bodo končali, preden bi se Ameriški patrioti lahko odzvali.<ref name="oSWXd">[[#ferling2007|Ferling, 2007]], str. 29</ref><ref name="icqWN">Fischer, str. 85</ref> Vendar pa je [[Paul Revere]] izvedel za načrt in obvestil stotnika Johna Parkerja, poveljnika milice »Concord, Massachusetts« ki se je pripravil na odpor.<ref name="Q5xrq">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 129–19{{page needed|date=Junij 2023}}</ref> Prva akcija vojne, ki jo pogosto imenujejo "strel slišan po svetu", je bil kratek [[Bitka pri Lexingtonu in Concordu|spopad v Lexingtonu, ki ji je sledila obsežna bitka]]. Britanske čete so utrpele okoli 300 žrtev, preden so se umaknile v [[Boston]], ki ga je nato [[Obleganje Bostona|oblegala]] milica.<ref name="Hyy3u">[[#ketchum2014a|Ketchum 2014a]], str. 18, 54</ref> V maju 1775 je 4.500 britanskih okrepitev prispelo pod poveljstvom generalov [[William Howe|Williama Howa, 5. Viscount Howe]], [[John Burgoyne|Johna Burgoyna]] in [[Henry Clinton|sir Henryja Clintona]].<ref name="lSvP0">[[#ketchum2014a|Ketchum 2014a]], str. 2–9</ref> 17. junija so zavzeli "Charlestownski polotok" v [[Bitka pri Bunker Hillu|bitki pri Bunker Hillu]] z frontalnimi napadom, v katerem so utrpeli več kot 1.000 žrtev.<ref name="TZZpb">[[#higginbotham1983|Higginbotham 1983]] [1971], str. 75–77</ref> Presenečen nad napadom, ki jim je prinesel malo, a povzročil veliko število žrtev,<ref name="jP5Oe">[[#ketchum2014a|Ketchum 2014a]], str. 183, 198–209</ref> je Gage apeliral v London za večjo vojsko,<ref name="ktPiL">[[#rankin|Rankin 1987]], str. 63</ref> a je namesto tega bil zamenjan kot poveljnik z Howeom.<ref name="TZZpb" /> 14. junija 1775 je [[Drugi kontinentalni kongres|Kongres]] prevzel nadzor nad patriotskimi silami zunaj Bostona in kongresni vodja [[John Adams]] je nominiral [[George Washington|Washingtona]] za vrhovnega poveljnika pravkar ustanovljene [[Kontinentalna vojska|Kontinentalne vojske]].<ref name="nXlAp">[[#chernow2010|Chernow, 2010]], str. 186</ref> 16. junija ga je Hancock uradno razglasil ta "General in Commander in Chief of the army of the United Colonies."<ref name="Nx1rV">[[#chernow2010|Chernow, 2010]], str. 187</ref> Prevzel je poveljstvo 3. julija in raje utrdil Dorchester Heights zunaj Bostona, kot da bi ga napadel.<ref name="CH6Xw">[[#mccullough2005|McCullough 2005]], str. 53</ref> V začetku marca 1776 je prispel polkovnik [[Henry Knox]] z topništvom, [[Zajetje Fort Ticonderoga|pridobljenim v Fort Ticonderoga]].<ref name="rFWWw">[[#Frothingham|Frothingham 1903]], str. 100–101</ref> Pod zaščito teme, 5. marca, je Washington postavil topništvo na Dorchester Heights,<ref name="E7Y0J">[[#ferling2003|Ferling 2003]], str. 183</ref> od koder so lahko streljali na mesto in britanske ladje v bostonskem pristanišču. Boječ se ponovnega Bunker Hilla je Howe evakuiral mesto "Dan evakuacije (Massachusetts)" 17. marca brez nadaljnjih izgub in odplul v "[[Halifax, Nova Škotska]]", medtem ko je Washington odšel proti [[New York City]]u.<ref name="IDjnL">[[#alden1969|Alden 1969]], str. 188–190</ref> Od avgusta 1775 so [[Gusarstvo |privatniki]] napadli mesta v Nova Škotski vključno z Saint Johnom, Charlottetownom in Yarmouthom. V 1776 sta [[John Paul Jones]] in [[Jonathan Eddy]] napadla Canso in Fort Cumberland. Britanski uradniki v [[Québec|Quebecu]] so se začeli pogajati za podporo [[Irokezi|Irokezov]]<ref name="QwMwp">[[#smith1907Ja|Smith, J. 1907]] vol. 1, str. 293</ref>, medtem ko sojih ameriški poslanci pozivali, naj ostanejo nevtralni.<ref name="yGdMY">[[#glatthaar|Glatthaar 2007]], str. 91, 93</ref> Zavedajoč se, da so Indijanci nagnjeni k Britancem in boječ se anglo-indijanskega napada z Kanade, je Kongres aprila 1775 odobril drugo invazijo.<ref name="eWWH5">[[#jgreene2008|Greene & Pole 2008]], str.504–505</ref> Po porazu v bitki pri [[Québec (mesto)|mestu Quebec]] 31. decembra,<ref name="Jfxzh">[[#randall'mhq|Randall 1990]], str. 38–39</ref> so Američani ohranili ohlapno blokado mesta, dokler se niso umaknili 6. maja 1776.<ref name="yYbsM">[[#lanctot|Lanctot 1967]], str. 141–246</ref> Drugi poraz pri bitki pri Trois-Rivières 8. junija je končal operacije v Quebecu.<ref name="qYcQ0">[[#stanley|Stanley 2006]], str. 127–128</ref> Britansko preganjanje je sprva blokirala ameriška vojaška plovila na Jezeru Champlain, dokler jih [[Bitka pri otoku Valcour|zmaga pri Valcour Islandu]] 11. oktobra ni prisilila, da so se umaknili v Fort Ticonderoga, medtem ko je decembra vstaja v [[Nova Škotska|Novi Škotski]], ki jo je podprl [[Massachusetts]], bila poražena pri bitki pri Fort Cumberlandu (1776).<ref name="84Tbw">[[#smithJ1907a|Smith, J. 1907]]&nbsp;zvezek. 1, str. 242</ref> Ti neuspehi so vplivali na javno podporo patriotom,<ref name="MCw6s">[[#watsonclark|Watson in Clark 1960]], str. 203</ref> agresivne politike proti lojalistom v kolonijah [[Nova Anglija|Nove Anglije]] pa so odtujile Kanadčane.<ref name="ZFLSb">[[#lefkowitz2007|Lefkowitz 2007]], str. 264–265</ref> V Virginiji je »Dunmorejeva proklamacija« 7. novembra 1775 obljubila svobodo vsakemu sužnju, ki je zbežal od svojih patriotskih gospodarjev in se strinjal, da se bo bojeval za Krono.<ref name="A8wFb">[[#levy2007|Levy 2007]], str. 74</ref> Britanske sile so bile poražene pri "bitki pri Great Bridge" 9. decembra in so našle zatočišče na britanskih ladjah, usidranih blizu Norfolk. Ko "Tretja virginijska konvencija" ni hotela razpustiti svoje milice ali sprejeti vojne uprave, je John Murray, 4. grof Dunmore 1. januarja 1776 naročil uničenje Norfolka.<ref name="1FC9n">Russell 2000, str. 73</ref> "[[Obleganje Savage's Old Fields|Obleganje Savage's Old Fields]]" se je začelo 19. novembra v [[Južna Karolina|Južni Karolini]] med lojalističnimi in patriotskimi milicami,<ref name="CdDYP">[[#mccrady1775|McCrady 1901]], str. 89</ref> lojalisti pa so bili nato izgnani iz kolonije v ti. »Snežni kampanji«.<ref name="3Ehts">[[#landrum1897|Landrum 1897]], str. 80–81</ref> Lojalisti so bili rekrutirani v [[Severna Karolina|Severni Karolini]] za ponovno vzpostavitev britanske oblasti na jugu, a so bili odločilno poraženi v [[Bitka pri mostu čez Moore's Creek|bitki pri "mostu na Moore's Creek"]].<ref name="ZWeHt">[[#wilson2005|Wilson 2005]], str. 33</ref> Britanska ekspedicija, poslana za ponovno osvojitev [[Južna Karolina|Južne Karoline]], je 28. junija 1776 napadla Charleston v "[[Bitka pri Sullivanovem otoku|bitki pri Sullivanovem otoku]]",<ref name="efEyN">[[#hibbert|Hibbert 2008]], str. 106</ref> a je spodletela.<ref name="LWF70">[[#bicheno14|Bicheno 2014]], str. 154, 158</ref> Pomanjkanje smodnika je pripeljalo do tega, da je Kongres odobril pomorsko ekspedicijo proti [[Bahami|Bahamom]], da bi pridobili strelivo skladiščeno tam.<ref name="field104">[[#field|Field 1898]], str. 104</ref> 3. marca 1776 je ameriška eskadrilja pod poveljstvom [[Esek Hopkins|Eseka Hopkinsa]] prispela na vzhodni konec Nassaua in naletela na [[Napad na Nassau|minimalen odpor pri Fort Montagu]]. Hopkinsove čete so se nato odpravile proti Fortu Nassau. Hopkins je obljubil guvernerju Montfortu Browneu in civilnim prebivalcem, da njihovo življenje in premoženje ne bosta v nobeni nevarnosti, če se ne bodo upirali, zato so v to privolili. Hopkins je zasedel velike zaloge smodnika in drugega streliva, ki je bila tako velika, da je moral v pristanišču pridobiti dodatno ladjo, da bi prepeljal zaloge nazaj domov, ko je 17. marca odplul.<ref name="field117-118">[[#field|Field 1898]], str. 114–118</ref> Mesec dni kasneje, po kratkem spopadu s "HMS Glasgow" so se vrnili v "New London,[[ Connecticut]]", bazo ameriških pomorskih operacij.<ref name="I4JgD">[[#field|Field 1898]], str.120–125</ref> ===Britanska protiofenziva v New Yorku=== {{Main|Newyorška in newjerseyjska kampanja}} [[File:Forcing a Passage of the Hudson.jpg|thumb|alt=Jadrnice na reki Hudson z daljave, prizor poudarja dva visoka klifa, ki presegata obe strani Hudsonovega ožine.|Britanci so uporabili ožino, ki povezuje zgornji in spodnji zaliv New Yorka, da bi izolirali Fort Washington v "bitki za Fort Washington" novembra 1776.]] Po ponovnem zboru v [[Halifax, Nova Škotska|Halifaksu]] v Novi Škotski,<ref name="86AtO">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 78–76</ref> je Howe junija 1776 odplul proti [[New York (država)|New Yorku]] in začel izkrcavati čete na [[Staten Island]]u blizu vhoda v pristanišče New Yorka 2. julija. Američani so 30. julija zavrnili Howeov neformalen poskus, da bi se dogovoril o miru;<ref name="fu3mC">[[#ketchum73|Ketchum 2014]]&nbsp;[1973], str. 104</ref> Washington je vedel, da je napad na mesto neizbežen in spoznal, da potrebuje informacije vnaprej, da se lahko spopade z discipliniranimi britanskimi rednimi vojaki. 12. avgusta 1776 je bilo patriot Thomasu Knowltonu naročeno, da oblikuje elitno skupino za izvidništvo in tajne misije. »[[Knowltonovi rangerji|Knowltonovi rangerji]]«, ki so vključevali Nathana Hala, je postala prva obveščevalna enota vojske.<ref name="mgY85">[[#johnston1897|Johnston 1897]], str. 61</ref>{{Efn|Da bi izvedel, kdaj in kje se bo napad zgodil, je Washington prosil za prostovoljca med rangerji, da vohuni zaaktivnostjo za sovražnikovimi linijami v [[Brooklynu]]. Mladi [[Nathan Hale]] se je javil, a je takrat lahko dal Washingtonu le nominalne informacije.<ref name="FLQKA">[[#burke75|Burke 1975]], str. 134</ref> 21. septembra so Halea prepoznali v [[New York City]] taverni in so ga prijeli z zemljevidi in skicami britanskih utrditev ter položajev vojakov v žepih. Howe je ukazal, da ga naslednji dan usmrtijo brez sojenja kot vohuna.<ref name="lFweM">[[#baker2014|Baker 2014]], poglavje 11</ref>}} Ko je Washington pobegnil z [[Long Island]]a je kmalu spoznal, da bo moral profesionalizirati vojaško obveščevalno službo. S pomočjo Benjamina Tallmadgea je Washington zagnal šesterico ti. "Culperjeve vohunske mreže".<ref name="Baker 2014, Chap.12">[[#baker2014|Baker 2014]], poglavje 12</ref>{{Efn|Tallmadgeovo pokrivalno ime je postalo John Bolton, on je bil arhitekt vohunskega obroča.<ref name="Baker 2014, Chap.12" />}} Trudi Washingtona in Culperjeve vohunske mreže so znatno povečali učinkovito razporeditev kontinentalnih regimentov na terenu.<ref name="Baker 2014, Chap.12" /> Med vojno je Washington porabil več kot 10 odstotkov vseh svojih vojaških sredstev za vojaško obveščevalno službo.<ref name="w8uDs">[[#cia|CIA 2011, Zgodovinski dokument]]</ref> Washington je razdelil kontinentalno vojsko na položaje na [[Manhattan|Manhattnu]] in po East Riverju v zahodnem Long Islandu.<ref name="QzdDu">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 89, 381</ref> 27. avgusta v "[[Bitka pri Long Islandu|bitki za Long Island]]" je Howe obšel Washingtona in ga prisilil, da se umakne nazaj na Brooklyn Heights, a ni poskušal obkrožiti Washingtonovih sil.<ref name="04huq">[[#adams63|Adams 1963]]&nbsp;[1895–96], str. 657</ref> Čez noč 28. avgusta je Knox bombardiral britanske položaje. Z zavedanjem, da se soočajo z premočnimi nasprotniki, je Washington 29. avgusta ukazal zbor vojnega sveta; vsi so se strinjali, da se umaknejo na Manhattan. Washington je hitro zbral svoje čete in jih prepeljal čez East River na Manhattan na plitvih čolnih brez izgub v možeh ali oborožitvi, pri tem pa je pustil regimente generala Thomasa Mifflina kot zadnjo stražo.<ref name="2BFMO">[[#mccullough2005|McCullough 2005]],pp. 184–186</ref> Howe se je srečal z delegacijo iz [[Drugi kontinentalni kongres|Drugega kontinentalnega kongresa]] na [[Mirovna konferenca na Staten Islandu|septembrski mirovni konferenci]], vendar se je dogovor o miru končal brez uspeha, predvsem zato, ker so britanski delegati imeli pooblastilo le za ponujanje odpuščanj in niso mogli priznati neodvisnosti.<ref name="4FsKF">[[#mcguire2011|McGuire 2011]], str. 165–166</ref> 15. septembra je Howe prevzel nadzor nad [[New York]]om, ko so Britanci [[Pristanek v Kip's Bayu|pristali v "Kip's Bayu"]] in se naslednji dan neuspešno spopadli z Američani v [[Bitka pri Harlem Heights|bitki pri Harlem Heights]].<ref name="5YPyI">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 102–107</ref> 18. oktobra je Howe neuspešno poskušal obkoliti Američane v "[[Bitka za Pell's Point|bitki pri Pell's Point]]", Američani pa so se umaknili. Howe je 28. oktobra zavrnil, da bi se spopadel z Washingtonovo vojsko v [[Bitka pri White Plains|bitki pri "White Plains"]] in namesto tega napadel hrib, ki ni imel strateške vrednosti.<ref name="baDUW">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 102–111</ref> Washingtonov umik je izoliral njegove preostale sile in Britanci so 16. novembra [[Bitka pri Fort Washingtonu|zasedli Fort Washington]]. Britanska zmaga tam je bil Washingtonov najbolj katastrofalen poraz z izgubo 3.000 ujetnikov.<ref name="iikrS">[[#ketchum2014a|Ketchum 2014]]&nbsp;[1973], str. 111, 130</ref> Preostali ameriški regimenti na [[Long Island]]u so se umaknili štiri dni pozneje.<ref name="ImjPu">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 109–125</ref> General [[Henry Clinton]] je želel slediti Washingtonovi neurejeni vojski, vendar je najprej potreboval 6.000 vojakov za zasedbo "Newporta, [[Rhode Island]]a", da bi zavaroval lojalistično pristanišče.<ref name="uekYy">[[#mccullough2005|McCullough 2005]], str. 122</ref>{{Efn|Ameriški ujetniki so bili nato poslani na zloglasne zaporniške ladje v [[East River]], kjer je več ameriških vojakov in mornarjev umrlo zaradi bolezni in zanemarjanja, kot je umrlo v vseh bitkah vojne skupaj.<ref name="YCPdp">[[#lowenthal2009|Lowenthal 2009]], str. 61, 131</ref>}} General Charles Cornwallis je sledil Washingtonu, vendar mu je Howe naročil, naj se ustavi.<ref name="1TXji">[[#tucker2002|Tucker 2002]], str. 22–23</ref> Pogled na situacijo po porazu pri Fort Washingtonu se je zdel temen za ameriško zadevo. Zmanjšana kontinentalna vojska je upadla na manj kot 5.000 mož in se še dodatno zmanjšala, ko je na koncu leta potekla prijava.<ref name="U9aPa">[[#schecter|Schecter 2003]], str. 266–267</ref> Podpora okolice se je zmanjšala, morala pa je padla. 20. decembra 1776 je [[Drugi kontinentalni kongres]] zapustil revolucionarno glavno mesto [[Filadelfija|Filadelfijo]] in se preselil v [[Baltimore]], kjer je ostal do 27. februarja 1777.<ref name="SpAkV">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 138–142</ref> Lojalistične dejavnosti so narasle po ameriškem porazu, še posebej v [[New York (zvezna država)|državi New York]].<ref name="kPQRy">[[#morris1965|Morris, R.B. Morris 1983 (1965)]], str. 139</ref> V [[London]]u so novice o zmagovalni kampanji na Long Islandu naletele na dober sprejem, v prestolnici pa so potekala praznovanja. Javna podpora je dosegla vrhunec.<ref name="sCNCR">[[#mccullough2005|McCullough 2005]], str. 195</ref> Strateške pomanjkljivosti med patriotskimi silami so bile očitne: Washington je razdelil številčno šibkejšo vojsko pred močnejšo, njegov neizkušen štab je napačno interpretiral vojaško situacijo, ameriški vojaki pa so bežali pred sovražnikovim ognjem. Uspehi so pripeljali do napovedi, da bi Britanci lahko zmagali v enem letu.<ref name="bCOlv">[[#adams63|Adams 1963]]&nbsp;[1895–96], str. 650–670</ref> Britanci so vzpostavili zimska bivališča na območju New Yorka in pričakovali obnovitev kampanje naslednjo pomlad.<ref name="w14iW">[[#schecter|Schecter 2003]], str.259–263</ref> ===Ponovni vzpon domoljubov=== [[File:Washington Crossing the Delaware by Emanuel Leutze, MMA-NYC, 1851.jpg|thumb|alt=Washington stoji v tovorni barki, ko prečka vetrovno reko, napolnjeno z zimskimi koščki ledu.|''[[Washington Crossing the Delaware (1851 paintings)|Washingtonvo prečkanje reke Delaware]]'', ikonični portret Emanuela Leutza iz leta 1851, ki prikazuje |Washingtonovo skrivno prečkanje reke Delaware 25.-26. decembra 1776]] [[File:James Monroe (1758-1831).jpg|thumb|upright=1|[[James Monroe]], zadnji ameriški predsednik, ki je sodeloval v revolucionarni vojni kot častnik Kontinentalne vojske, je sodeloval pri prečkanju reke Delaware in [[Bitka pri Trentonu|Bitki pri Trenton]] skupaj z George Washingtonom]] V noči 25.–26. decembra 1776, je Washington [[Prečkanje reke Delaware|prečkal reko Delaware]], vodil je silo vojakov [[Kontinentalna vojska|Kontinentalne vojske]] iz današnje »Bucks County, [[Pennsylvania]]«, v današnjo »Mercer County, New Jersey«, v logistično zahtevni in nevarni operaciji. V tem času so bili henesse najemniki udeleženi v številne spopade z manjšimi skupinami domoljubov in so jih pogosto vznemirjali lažni alarmi ponoči v tednih pred [[Bitka pri Trentonu|bitko pri Trentonu]]. Do Božiča so bili utrujeni, medtem ko je močna snežna nevihta povzročila, da je njihov poveljnik, polkovnik [[Johann Rall]] domneval, da ne bo prišlo do pomembnega napada.<ref>[[#stryker1898|Stryker, 1898]], str. 122</ref> Ob zori 26. je ameriške domoljube presenetil in premagal Ralla in njegove vojake, ki so izgubili več kot 20 mrtvih, vključno z Rallom,<ref>[[#fischer2006|Fischer, 2006]], str. 248, 255</ref> medtem ko je bilo zajetih 900 talcev, nemški topovi in zaloge.<ref name="QceAB">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 206–208, 254</ref> [[Bitka pri Trentonu]] je obnovila moralo ameriške vojske, oživila domoljubno zadevo<ref name="mjfFg">[[#wood1995|Wood 1995]], str. 72–74</ref> in razbila njihov strah pred tistim, kar so imenovali kot [[Hesseški najemniki|"hesenske najemnike"]].<ref name="yIUgZ">[[#mauch2003|Mauch 2003]], str. 416</ref> Britanski poskus, da ponovno prevzamejo Trenton je bil [[Bitka pri Assunpink Creek|"odbit pri Assunpink Creek"]] 2. januarja;<ref name="GGEem">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 307</ref> ponoči je Washington ubežal Cornwallisu in nato porazil njegovo zadnjo četo v [[Bitka pri Princetonu|"bitki pri Princetonu"]] naslednji dan. Ti dve zmagi sta pomagali prepričati Francoze, da so Američani vredni vojaški zavezniki.<ref name="G2skh">[[#mccullough2005|McCullough 2005]], str. 290</ref> Po uspehu v Princetonu je Washington odšel v zimska prebivališča v »Morristown, New Jerseyu«, kjer je ostal do maja<ref name="sZDyW">[[#lengel2005|Lengel 2005]], str. 208</ref> in prejel kongresno usmeritev, da naj vsem domoljubnim vojakom na področju dajo cepivo za [[Črne koze|črne koze]].<ref name="4ru2u">[[#washington1932|Washington 1932]], "Spisi" v. 7, str. 38, 130–131</ref>{{efn|Mandat je prišel preko Benjamina Rusha, predsednika Medicinskega odbora. Kongres je odredil, da se morajo cepiti vsi vojaki, ki niso preživeli okužbe s črno kozo. Ko je razlagal državnim guvernerjem, je Washington obžaloval, da je leta 1776 izgubil "vojsko" zaradi črne koze po "naravnem načinu" imunosti.<ref name="fsQm0">[[#washington1932|Washington 1932]], "Spisi" v. 7, str. 131, 130</ref>}} Razen manjših spopadov med obema stranem, ki so se nadaljevali do marca,<ref name="T0TSz">[[#fischer2004|Fischer, D. 2004]], str. 345–358</ref> Howe ni poskušal napasti Američanov.<ref name="MdrQi">[[#lecky4|Lecky 1891]]&nbsp;Zg. 4, str. 57</ref> ===Britanska severna strategija propade=== {{Main|Newyorška in newjerseyjska kampanja|Saratoška kampanja}} {{Glej tudi|Bitka pri Saratogi}} [[File:Burgoyne's March on Albany, 1777.svg|thumb|[[Saratoška kampanja]] in [[Bitka pri Saratogi]] septembra in oktobra 1777]] Kampanja leta 1776 je pokazala, da bo ponovna pridobitev [[Nova Anglija|Nove Anglije]] dolgotrajen postopek, kar je privedlo do spremembe britanske strategije, da izolirajo sever s prevzemom nadzora nad "Hudson River", kar jim je omogočilo, da se osredotočijo na jug, kjer naj bi bila podpora lojalistov precejšnja.<ref name="RnTHY">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 79–80</ref> Decembra 1776 je Howe napisal kolonialnemu sekretarju Lordu Germainu in predlagal omejeno ofenzivo proti Filadelfiji, medtem ko bi se druga sila premikala po Hudsonu iz Kanade.<ref name="FD6xX">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 81–82</ref> Burgoyne je predlagal več alternativ, pri čemer je imel on odgovornost za ofenzivo, Howe pa je ostal v obrambi. Izbrana možnost je zahtevala, da vodi glavno silo proti jugu od [[Montreal]]a po dolini Hudson, medtem ko je enota pod Barry St. Legerjem odšla proti vzhodu iz jezera Ontario. Obe enoti bi se srečali pri Albanyu, kar bi Howu puščalo pravico se odločiti ali se jima pridruži.<ref name="qw8y4">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 84</ref> Ta načrt ni upošteval logističnih težav in Burgoyne je napačno predvideval, da bo Howe ostal v obrambi in v bližini, da bi lahko pomagal; Germainovo nejasno pojasnilo je pomenilo, da se je odločil napasti [[Filadelfija|Filadelfijo]] namesto tega in se tako oddaljil.<ref name="UlroQ">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 85–86</ref> Z mešano silo britanskih rednih vojakov, profesionalnih nemških vojakov in kanadske milice je Burgoyne 14. junija 1777 odšel in zasedel Fort Ticonderoga 5. julija. Medtem ko se je general Horatio Gates umikal, so njegove čete blokirale ceste, uničevale mostove, zajezile potoke in izpraznile območje hrane.<ref name="KjViH">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 244–249</ref> To je upočasnilo Burgoynovo napredovanje in ga prisililo, da je poslal številčne ekspedicije po hrano; več kot 700 britanskih vojakov je bilo ujetih pri bitki pri Benningtonu 16. avgusta.<ref name="BNFDD">[[#gabriel2012|Gabriel 2012]], str. x</ref> St Leger se je premaknil proti vzhodu in oblegal Fort Stanwix; kljub porazu ameriške reševalne sile pri "[[Bitka pri Oriskanyju|bitki pri Oriskanyju]]" 6. avgusta je Burgoyna zapustilo veliko število njegovih indijskih zaveznikov in se 22. avgusta umaknili v [[Quebec]].<ref name="SzR6M">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 332</ref> Sedaj izoliran in številčno prekašan s strani Gatesa je Burgoyne nadaljeval proti Albanyju namesto da bi se umaknil v Fort Ticonderogo, prispel je v »Saratogo, New York« 13. septembra. Prosil je Clintona za podporo med gradnjo obrambnih položajev okoli mesta.<ref name="VbMeB">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 337–339</ref> Morala med njegovimi vojaki je hitro upadla, neuspešen poskus preboja mimo Gatesa pri [[Bitka_pri_Saratogi#Bitka_pri_Freemanovi_farmi|bitki pri Freeman Farms]] 19. septembra je rezultiral v 600 britanskih žrtev.<ref name="xIkVK">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 368–369</ref> Ko je Clinton javil, da ne more priti do njih, so Burgoynovi podrejeni svetovali umik; predhodnico 7. oktobra so Gatesovi vojaki odbili pri [[Bitka_pri_Saratogi#Bitka_pri_Bemis_Heights|bitki pri Bemis Heights]] ter jih prisilili nazaj v Saratogo z velikimi izgubami. Do 11. oktobra so vsa upanja britanskega pobega izginila; nenehne padavine so tabor spremenile v "sramoto" in zaloge so bile nevarno nizke.<ref name="MRVwq">[[#ferling2007|Ferling, 2007]], str. 238–239</ref> Burgoyne se je predal 17. oktobra; okoli 6,222 vojakov, vključno z nemškimi silami pod poveljstvom generala Friedricha Adolfa Riedesela, je predalo orožje, preden so jih odpeljali v Boston, kjer so jih nameravali prepeljati v Anglijo.<ref name="G36uo">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 421–424</ref> Po zagotovitvi dodatnih zalog je Howe je 24. avgusta ponovno poskusil napasti Filadelfijo, ko je izkrcal svoje enote v Chesapeake Bayu.<ref name="V3zgZ">[[#stedman1|Stedman 1794, Vol. 1]], str. 317–319</ref> Zdaj je še dodatno zapletel neuspeh pri podpori Burgoynu, ko je zamudil ponovljeno priložnost, da uniči svojega nasprotnika: kljub temu da je 11. septembra premagal Washingtona v [[Bitka pri Brandywine|Bitki pri Brandywinu]] je nato dovolil, da se je umaknil v dobrem stanju.<ref name="lgid0">[[#adams1911|Adams 1911]], str. 43</ref> Potem, ko je 20. septembra razpršil ameriški odred v "[[Bitka pri Paoliju|bitki pri Paolu]]", je Cornwallis 26. septembra zasedel Filadelfijo, glavna sila 9.000 pod Howeom pa je bila stacionirana na severu pri »Germantown, Philadelphia«.<ref name="IMKqn">[[#ward1952|Ward, C. 1952]], pp. 361–362</ref> Washington je [[Bitka pri Germantownu|napadel]] Howa 4. oktobra, a je bil odbit.<ref name="LEStg">[[#taaffe|Taaffe 2003]], str. 95–100</ref> Da bi preprečili, da bi Howeove sile v Filadelfiji prejemale oskrbo po morju, so patrioti postavili Fort Mifflin in bližnji Fort Mercer na vzhodni in zahodni obali Delawareja ter postavili ovire v reko južno od mesta. To je podpirala majhna flota ladij na Delawareju, dopolnjena z ladjami Pensilvanije pod poveljstvom Johna Hazelwooda. Poskus Kraljeve mornarice, da zavzame trdnjave od 20. do 22. oktobra v "[[Bitka pri Red Banku|bitki pri Red Banku]]" je propadel;<ref name="75GN3">[[#daughan2011|Daughan, 2011]], str. 148–155</ref><ref name="mcgeorge5">[[#mcgeorge1905|McGeorge, 1905]], str. 4–8</ref> drugi napad je 16. novembra zavzel Fort Mifflin, medtem ko je bil Fort Mercer zapuščen dva dni kasneje, ko je Cornwallis podrl zidove.<ref name="OKOhj">[[#cadwalader1901|Cadwalader 1901]], str. 20</ref> Potem, ko je zavaroval oskrbne linije je Howe poskušal privabiti Washingtona v bitko, vendar se je po nedoločenem spopadu v "[[Bitka pri White Marsh|bitki pri White Marsh]]" od 5. do 8. decembra umaknil v Filadelfijo za zimo.<ref name="Hlf4h">[[#cadwalader1901|Cadwalader 1901]], str. 22</ref> 19. decembra so Američani storili enako in vstopili v zimska bivališča v »[[Valley Forge|Valley Forge]]«. Ko so se Washingtonovi domači nasprotniki spopadli z njegovo pomanjkljivostjo v uspehih na bojišču v primerjavi z Gatesovo zmago pri Saratogi,<ref name="fsEEE">[[#cadwalader1901|Cadwalader 1901]], str. 22, 27</ref> so bili tuji opazovalci, kot je Friderik Veliki, impresionirani z Washingtonovim poveljstvom pri Germantownu, ki je pokazalo odpornost in odločnost.<ref name="KFJ3w">[[#fiske1891|Fiske 1891]], str. 332</ref> Čez zimo so slabi pogoji, težave z preskrbo in nizko moralo povzročili 2.000 smrti, 3.000 mož pa je bilo neprimernih za službo zaradi pomanjkanja čevljev.<ref name="USnEK">[[#chernow2010|Chernow 2010 (2011)]], str. 327–328</ref> Vendar je baron [[Friedrich Wilhelm von Steuben]] izkoristil priložnost, da uvede usposabljanje in pehotne taktike v "modelne čete" v vsakem posamičnem polku Kontinentalne vojske, ki so nato usposabljale druge čete v svojem regimentu.<ref name="NPYXp">[[#lockhart|Lockhart 2008]], str.?{{page needed|date=September 2024}}</ref> Kljub temu, da je bil Valley Forge le dvajset milj stran, Howe ni naredil nobenega poskusa, da bi napadel njihov kamp, kar nekateri kritiki trdijo, da bi lahko končalo vojno.<ref name="A Concluding Commentary">[[#risch1981|Risch, 1981]], str. 322, 417–418</ref> ===Tuja intervencija=== {{Glej tudi|Pomorske bitke med ameriško revolucijo|Saratoška kampanja|Kampanja v Zahodni Indiji ali Antilih}} [[File:The action between the Serapis, capt. Pearson, the Countess of Scarborough, and Paul Jones’s Squadron. R.Paton - K325.jpg|thumb|alt=Z leve, v ozadju tri vojna plovila na morju, eno očitno nosi britansko pomorsko zastavo; v središču-desno spredaj, tri vojna plovila, dve izmed njih streljata broadside, dim iz kanonov pa jih začne pokrivati. Na ameriškem plovilu ni bilo ameriške zastave, zato so Britanci trdili, da je bil John Paul Jones pirat.|Bitka pri Flamborough Headu z ameriškimi vojaškimi ladjami v evropskih vodah z dostopom do nizozemskih, francoskih in španskih pristanišč]] Kot njegovi predhodniki je tudi francoski zunanji minister Charles Gravier, comte de Vergennesleta 1763 mir obravnaval kot nacionalno sramoto in vojno kot priložnost za oslabitev Britanije. Sprva je izogibal odprtemu konfliktu, a je dovolil ameriškim ladjam, da prevažajo tovor v francoskih pristaniščih, kar je bilo tehnično kršenje nevtralnosti.<ref name="RQia1">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 117</ref> Vergennes je prepričal [[Ludvik XVI. Francoski| Ludvika XVI. Francoskega]], da je v tajnosti financiral »Roderigue Hortalez and Company« ki je nabavljalo strelivo za patriote, prevažano v nevtralnih nizozemskih ladjah in uvoženo skozi [[Sveti Evstahij (otok)|otok Sveti Evstahij]] na Karibih.<ref name="7Emll">[[#jones2002|Jones 2002]], str. 5–6</ref> Mnogi Američani so nasprotovali francoskemu zavezništvu, saj so se bali "zamenjati eno tiranijo z drugo", vendar se je to spremenilo po vrsti vojaških neuspehov v začetku leta 1776. Ker Francija ni imela ničesar za pridobiti, če bi se kolonije spravile z Britanijo, je imela kongres tri možnosti: sklenitev miru pod britanskimi pogoji, nadaljevanje boja na lastno pest ali razglasitev neodvisnosti, ki jo jamči Francija. Čeprav je imela [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|Deklaracija neodvisnosti]] široko podporo javnosti, je več kot 20% kongresnikov glasovalo proti zavezništvu s Francijo.<ref name="m8HfD">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 117–119</ref> Kongres se je z obotavljanjem strinjal s pogodbo in ko se je vojna začela obračati v njihovo korist je vse bolj izgubljal zanimanje zanjo.<ref name="Jh722">[[#chambers1999|Chambers 1999]]</ref> Silas Deane je bil poslan v [[Pariz]], da začne pogajanja z Vergennesom, katerih ključni cilji so bili zamenjava Britanije kot glavnega trgovskega in vojaškega partnerja ZDA ter zaščita Francoske Zahodne Indije pred ameriško širitvijo.<ref name="AxPnm">[[#chambers2004|Chambers 2004]]</ref> Ti otoki so bili izjemno dragoceni; leta 1772 je vrednost sladkorja in kave, ki jo je proizvedel [[Haiti|Saint-Domingue]], presegla vrednost vseh ameriških izvozov skupaj.<ref name="XpW61">[[#eclov2013|Eclov 2013]] str. 23–24</ref> Pogovori so počasi napredovali do oktobra 1777, ko sta britanski [[Bitka pri Saratogi|poraz pri Saratogi]] in njihova navidezna pripravljenost na pogajanja o miru prepričala Vergennesa, da lahko le trajno zavezništvo prepreči "katastrofo" anglo-ameriškega zbliževanja. Zagotovila o formalni francoski podpori so kongresu omogočila, da je zavrnil [[Carlislejeva mirovna komisija|mirovno komisijo Carlisleja]] in vztrajal pri nič manj kot pri popolni neodvisnosti..<ref name="LV00I">[[#stockley2001|Stockley 2001]], str. 11–14</ref> 6. februarja 1778 sta Francija in Združene države podpisali »Pogodbo o prijateljstvu in trgovini«, ki je urejal trgovino med obema državama, sledila pa je obrambna vojaška zaveza proti Britaniji, "Pogodba o zavezništvu (1778)". V zameno za francoska jamstva o ameriški neodvisnosti se je kongres zavezal, da bo ščitil njihove interese v Zahodni Indiji, medtem ko sta se obe strani strinjali, da ne bosta sklenili ločenega mira; konflikt glede teh določil bo vodil do »Quasi-Vojne« od 1798 do 1800.<ref name="Jh722" /> [[Karel III. Španski]] je bil povabljen, da se pridruži pod istimi pogoji, vendar je to zavrnil, predvsem zaradi skrbi o vplivu revolucije na španske kolonije v Ameriki. Španija se je večkrat pritoževala nad vdorom ameriških naseljencev v [[Louisiana|Louisiano]], kar je bil problem, ki bi se lahko le še poslabšal, ko bi ZDA nadomestile Britanijo.<ref name="cLbUe">{{Cite web |last=Renouf |first=Stephen |title=Španija v ameriški revoluciji |url=https://members.sar.org/media/uploads/pages/309/TJx3jcf0O6up.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://members.sar.org/media/uploads/pages/309/TJx3jcf0O6up.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |access-date=7 December 2020 |website=Španska družba; SAR |publisher=sar.org}}</ref> [[File:Entree de l escadre francaise en baie de Newport 1778 Ozanne.jpg|thumb|right|alt=From the left, a coastal town set in the background of a harbor; in the foreground center-right in the approach to the harbor and curving into the right background, a line of French warships, one firing a broadside at the town.|Francoski admiral Charles Henri Hector d'Estaing je imel skupno ekspedicijo z [[John Sullivan|Johnnom Sullivanom]] v "bitki za Rhode Island]" avgusta 1778.]] Čeprav je Španija na koncu pomembno prispevala k ameriškemu uspehu, je v pogodbi iz Aranjueza (1779) Karel III. Španski pristal, da bo podprl francosko vojno z Britanijo samo zunaj Amerike v zameno za pomoč pri obleganju [[Gibraltar|Gibraltarja]], Menorce in [[Florida|Španske Floride]].<ref name="1WkNc">[[#davenport1917|Davenport 1917]], str. 145–146</ref> Pogoji so bili zaupni, saj so se nekateri bili v nasprotju z ameriškimi cilji; na primer, Francozi so zahtevali izključni nadzor nad ribolovom trske v [[Nova Fundlandija in Labrador|Newfoundlandu]], kar ni bilo sprejemljivo za kolonije, kot je bil Massachusetts.<ref name="Zpiql">[[#davenport1917|Davenport 1917]], str. 146</ref> Eden manj znanih učinkov te pogodbe je bilo trajno ameriško nezaupanje do 'tujih vpletanj'; ZDA ne bodo podpisale druge pogodbe z Francijo, dokler niso sklenile [[NATO]] pogodbe leta 1949.<ref name="Jh722" /> To je bilo zato, ker so se ZDA strinjale, da ne bodo sklenile miru brez Francije, medtem ko je pogodba iz Aranjueza Francijo zavezala, da se bo borila, dokler Španija ne pridobi Gibraltarja, kar je dejansko postavilo pogoj za neodvisnost ZDA brez vednosti kongresa.<ref name="Sj8Yw">[[#weeks2013|Weeks 2013]], str. 27</ref> Za spodbujanje francoske udeležbe v boju za neodvisnost je ameriški predstavnik v Parizu Silas Deane obljubil napredovanje in poveljniške položaje kateremukoli francoskemu vojaškemu uradniku, ki se je pridružil Kontinentalni vojski. Tak častnik je bil [[LaFayette|Gilbert du Motier, Marquis de Lafayette]], ki ga je Kongres na predlog Deana imenoval za generalmajorja,<ref>[[#chernow2010|Chernow, 2010]], str. 298</ref><ref>[[#horn1989|Horn, 1989]], str. 24–25, 30</ref> 31. julija 1777.<ref>[[#axelrod2009|Axelrod, 2009]], str. 234–235</ref> Ko se je vojna začela, je Britanija poskušala najeti nizozemsko "Škotsko brigado" za službo v Ameriki, a je pro-patriotsko razpoloženje pripeljalo [[Republika Nizozemska|Republiko Nizozemske]] do zavrnitve.<ref name="REc39">[[#edler|Edler 2001]]&nbsp;[1911], str. 28–32</ref> Čeprav republika ni bila več velika sila je pred letom 1774 še vedno dominirala v evropskem transportnem trgovanju, nizozemski trgovci pa so dosegli velike dobičke pri prevozu francoskega streliva patriotskim silam. To se je končalo, ko je Britanija [[Angleško-nizozemske vojne|napovedala vojno]] decembra 1780, konflikt, ki je bil katastrofalen za nizozemsko gospodarstvo.<ref name="2mejD">[[#scott1988|Scott 1988]], str. 572–573</ref> Britanska vlada ni upoštevala moči ameriške trgovske mornarice in podpore evropskih držav, kar je kolonijam omogočilo uvoz municije in nadaljnje trgovanje z relativno brezskrbnostjo. Medtem ko so se tega dobro zavedali, je administracija lorda Northa odložila postavitev [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve mornarice]] v vojaško stanje zaradi stroškov; to je preprečilo uvedbo učinkovite blokade.<ref name="vh541">[[#syrett1998|Syrett 1998]], str. 2</ref> Tradicionalna britanska politika je bila zaposliti evropska zavezništva na kopnem, da bi odvrnili nasprotnike; leta 1778 so bili diplomati izolirani in se soočali z vojno na več frontah.<ref name="30Yfr">[[#syrett1998|Syrett 1998]], str. 18–19</ref> Medtem, ko je [[Jurij III. Britanski|Jurij III].] obupal pri podjarmljenju Amerike, je imela Britanija evropsko vojno, ki jo je morala voditi.<ref name="BNJcV">[[#ferling2013|Ferling 2007]], str. 294</ref> Niti ni želel vojne s Francijo, vendar je britansko zmago nad Francijo v [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] smatral za razlog verjeti v končno zmago nad Francijo tudi v tej vojni.<ref name="0Xa9K">[[#syrett1998|Syrett 1998]], str. 17</ref> Britanija je nato spremenila svoj fokus na Karibsko prizorišče,<ref name="bdwF7">[[#syrett1998|Syrett 1998]], str. 18</ref> in odvrnila glavne vojaške vire od Amerike.<ref name="uPqly">[[#higginbotham1983|Higginbotham 1983]]&nbsp;[1971], str. 175–188</ref> ===Zastoj na severu=== {{Main|Severna fronta po saratoški kampanji}} [[File:Battle of Springfield NJ 1780.jpg|thumb|alt=Ozek posnetek kontinentalne pehote, ki se bori na ulici; enote v vrsti streljajo levo iz slike; v sredini oficir; v desnem sprednjem delu bobnar in za njim vojak, ki ponovno polni mušketo.|Kontinentalci, ki odbijajo Britance v "bitki pri Springfieldu" junija 1780]] Na koncu leta 1777 je Howe odstopil in bil nadomeščen z Henryjem Clintonom 24. maja 1778; ob vstopu Francije v vojno je prejel ukaz, naj konsolidira svoje sile v New Yorku.<ref name="uPqly" /> 18. junija so Britanci zapustili Filadelfijo, Američani pa so jih lovili; [[Bitka pri Monmouthu]] 28. junija je bila neodločena, a je dvignila moralo Patriotov. Tisto polnoč je novi Clinton nadaljeval svojo pot nazaj v New York.<ref name="ru2b1">[[#chernow2010|Chernow 2010 (2011)]], str. 343</ref> Francoska pomorska sila pod admiralom Charlesom Henrijom Hector d'Estaingom je bila poslana, da pomaga Washingtonu; ker je New York veljal za prevelik cilj, so avgusta sprožili skupni napad na Newport, pri čemer je general [[John Sullivan]] poveljeval kopenskim silam.<ref name="2fC9I">[[#morrissey1997|Morrissey 2004]], str. 77–78</ref> Posledična bitka pri [[Bitka pri Rhode Islandu|Rhode Islandu]] je bila nedoločena; po hudem uničenju zaradi nevihte so se Francozi umaknili, da bi se izognili ogrožanju svojih ladij.<ref name="hGItT">[[#daughan2011|Daughan 2011]]&nbsp;[2008], str. 174–176</ref> Dodatne aktivnosti so bile omejene na britanske napade v [[Bitka pri Chestnut Necku|bitki pri Chestnut Necku]] in [[Afera pri Little Egg Harbor|Little Egg Harborju]] oktobra.<ref name="aNa6z">[[#goos|Goos]]</ref> Julija 1779 so Američani zajeli britanske položaje pri [[Bitka pri Stony Point|bitki pri Stony Point]] in [[Bitka pri Paulus Hook|bitki pri Paulus Hook]].<ref name="g7TYG">[[#hazard54|Hazard 1829]], str. 54</ref> Clinton je neuspešno poskušal prevarati Washington v odločilni obračun, ko je poslal generala Williama Tryona na napad na Connecticut.<ref name="Tk2S6">[[#nelson1999|Nelson 1999]], str. 170</ref> Julija je velika ameriška pomorska operacija »Penobscot Expedition« poskušala zavzeti [[Maine]], vendar je bila poražena.<ref name="rBeAQ">[[#bicheno14|Bicheno 2014]], str. 149</ref> Vztrajni [[Severna fronta po saratoški kampanji |irokoški napadi]] v New Yorku in Pensilvaniji so privedli do kazenske [[Sullivanova odprava|Sullivanove ekspedicije]] od julija do septembra 1779. Vključevala je več kot 4.000 patriotov, strategija požgane zemlje je uničila več kot 40 irokeških vasi in 160.000 [[Bušel|bušelov]] (merska enota 25,4016 kg za bušel koruze) [[Koruza|koruze]], kar je pustilo Irokeze brez hrane in uničilo irokoško konfederacijo kot neodvisno silo na ameriški meji. Vendar se je 5.000 Irokezov umaknilo v Kanado, kjer so ob podpori Britancev nadaljevali svoje napade.<ref name="mffSI">[[#fischer2008|Fischer, J. 2008]], str. 86</ref><ref name="Soodalter">{{cite web |last1=Soodalter |first1=Ron |title=Pokol in maščevanje: Sullivanova ekspedicija 1779-1780 |url=https://www.historynet.com/massacre-retribution-the-1779-80-sullivan-expedition/ |website=History Net |date=July 8, 2011 |access-date=8 May 2024}}</ref><ref name="National Park Service">{{cite web |title=The Clinton-Sullivan Campaign of 1779 |url=https://www.nps.gov/articles/000/the-clinton-sullivan-campaign-of-1779.htm |website=National Park Service |access-date=8 April 2024}}</ref> Med zimo 1779–1780 je Kontinentalna vojska trpela večje težave kot v Valley Forge.<ref name="qGXr7">[[#tolson|Tolson 2008]], "Washington's Savvy Won the Day"</ref> Morala je bila slaba, javna podpora je upadla, »kontinentalni dolar« je bil praktično brez vrednosti, vojska je imela težave s preskrbo, dezertacije so bile pogoste in uporniške dogodke so zabeležili v [[Pennsylvania|pennsylvanijskih]] in [[New Jersey |new jerseyskih]] regimentih zaradi razmer.<ref name="Q0VqJ">[[#chandler|Chandler 2017]], str. 363–380</ref> Junija 1780 je Clinton poslal 6.000 mož pod [[Wilhelm von Knyphausen|Wilhelmom von Knyphausenom]], da bi ponovno zasedli New Jersey, vendar so jih ustavili lokalni pripadniki milice v [[Bitka pri Connecticut Farms|bitki pri Connecticut Farms]], čeprav so se Američani umaknili, je Knyphausen čutil, da ni dovolj močan za spopad z Washingtonovo glavno silo in se umaknil.<ref name="cUzlf">[[#fleming|Fleming 2005]]&nbsp;[1973], str. 174–175</ref> Drugi poskus dva tedna kasneje se je končal z britanskim porazom v [[Bitka pri Springfieldu (1780)|bitki pri Springfieldu]], kar je učinkovito končalo njihove ambicije v New Jerseyju.<ref name="RoM95">[[#fleming|Fleming 2005]]&nbsp;[1973], str. 232, 302</ref> Julija je Washington imenoval [[Benedict Arnold|Benedicta Arnolda]] za poveljnika [[West Point]]a; njegov poskus izdaje utrdbe Britancem je neuspešno končal zaradi nekompetentnega načrtovanja in zarota je bila razkrita, ko je njegov britanski stik John André bil ujet in usmrčen.<ref name="cmndD">[[#palmer2010|Palmer 2010]], str. 340–342</ref> Arnold je pobegnil v New York in zamenjal strani, dejanje je upravičil v brošuri naslovljeni "To the Inhabitants of America"; patrioti so obsodili njegovo izdajo, medtem ko je bil skoraj prav tako nepriljubljen med Britanci.<ref name="oKXqF">[[#palmer2010|Palmer 2010]], str. 376–377</ref> ===Vojna na jugu=== {{Main|Južna fronta med ameriško revolucijo}} [[File:Sullivans-island-1050x777.jpg|thumb|alt=Pogled iz ptičje perspektive nad britanskimi topniškimi linijami, ki oblegajo pristanišče Charleston v središču ozadja, in streljajo proti pomolom.|Britansko obleganje Charlestona maja 1780]] [[File:Cowpens.jpg|thumb|alt=Podroben pogled na konjeniško prelivanje velikih konj s sabljami in pištolami; trije redcoati na sredini desno se spopadajo z dvema patriotoma v modrem ter z Afričanom v rjavi laneni srajci in belih hlačah, s pištolo v roki, usmerjeno proti redcoatoma.|[[Kontinentalna vojska]] premaga "Britansko legijo" v "Bitki pri Cowpensu" v "Cowpens, Južna Karolina", januarja 1781]] Južna strategija je bila razvita s strani lorda Germaina na podlagi informacij iz londonskih lojalistov, vključno z Josephom Gallowayem. [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|Lojalisti iz ameriških kolonij]] so trdili, da ni smiselno bojevati se proti patriotom na severu, kjer so bili najmočnejši, medtem ko je bila ekonomija Nove Anglije odvisna od trgovine z Britanijo. Po drugi strani so davki na tobak naredili jug za Britanijo precej bolj dobičkonosen, medtem ko je lokalna podpora pomenila, da je bilo za njegovo varovanje potrebnega malo rednih vojakov. Zmaga bi pustila okrnjene Združene države, ki bi se soočale z britanskimi posestmi na jugu, severu in zahodu; [[Atlantski ocean|vzhodna obala ZDA]] bi bila pod nadzorom [[Kraljeva vojna mornarica |Kraljevske mornarice]], Kongres pa bi bil prisiljen pristati na pogoje. Vendar so se predpostavke o ravni lojalistične podpore izkazale za izjemno optimistične.<ref name="WmAJ5">[[#pearson1993|Pearson 1993]], str. 16–19</ref> Germain je ukazal Augustinu Prévostu, britanskemu poveljniku v vzhodni Floridi, da napreduje v [[Georgia| Georgio]] decembra 1778. Polkovnik Archibald Campbell, izkušen vojaški častnik, je zajel Savannah 29. decembra 1778. Rekrutiral je lojalistično milico, skoraj 1.100 mož, mnogi od njih pa so se domnevno pridružili šele potem, ko jim je Campbell grozil z zaplembo njihovega premoženja.<ref name="oVXIX">[[#wilson2005|Wilson 2005]], str. 87</ref> Slaba motivacija in usposabljanje sta jih naredila za nezanesljive enote, kar se je izkazalo z njihovim porazom proti patriotom v "bitki pri Kettle Creeku" 14. februarja 1779, čeprav je to omilila britanska zmaga v "bitki pri Brier Creeku" 3. marca.<ref name="eTiqi">[[#morrill|Morrill 1993]], str. 46–50</ref> Junija 1779 je Prévost začel neuspešen napad na Charlestonu, preden se je umaknil v Savannah, z operacijo znano po razvpitem plenjenju britanskih vojakov, kar je razjezilo tako lojaliste kot patriote. Oktobra je skupna francoska in ameriška operacija pod d'Estaingom in generalom Benjaminom Lincolnom neuspešno poskušala ponovno osvojiti Savannah.<ref name="yBaSD">[[#wilson2005|Wilson 2005]], str. 112</ref> Prévosta je zamenjal lord Cornwallis, ki je prevzel odgovornost za Germainovo strategijo; kmalu je spoznal, da so ocene podpore lojalistov precej precenjene in da potrebuje veliko več rednih enot.<ref name="fDcs9">[[#pearson1993|Pearson 1993]], str. 22–23</ref> Okrepljene s Clintonom so Cornwallisove enote osvojile Charleston maja 1780, kar je povzročilo najhujši poraz patriotov v vojni; zajetih je bilo več kot 5.000 vojakov, Kontinentalna vojska na jugu pa je bila dejansko uničena. 29. maja je polkovnik [[Banastre Tarleton]] z pretežno lojalistično enoto porazil enoto Kontinentalne vojske, skoraj trikrat močnejšo, pod polkovnikom Abrahamom Bufordom v "[[Bitka pri Waxhaws|bitki pri Waxhawsu]]". Bitka je sporna zaradi obtožb o pokolu, ki so bile kasneje uporabljene kot rekrutacijsko orodje s strani patriotov.<ref name="9sQwG">[[#piecuch2004|Piecuch 2004]], str. 4–8</ref> Clinton se je vrnil v New York, medtem ko je Cornwallis nadzoroval jug; kljub uspehu sta se moška komaj še pogovarjala.<ref name="zCa8T">[[#borick2003|Borick 2003]], str. 127–128</ref> Južna strategija je bila odvisna od lokalne podpore, toda ta je bila oslabljena s serijo prisilnih ukrepov. Prej so zajete patriote poslali domov potem, ko so prisegli, da ne bodo dvignili orožja proti kralju; zdaj so morali bojevati proti svojim nekdanjim tovarišem, medtem ko je zaplemba plantaž, ki so pripadale patriotom, pripeljala nekdanje nevtralne velike posestnike do tega, da so se pridružili njim.<ref name="UE0Rz">[[#gordon|Gordon in Keegan 2007]], str. 101–102</ref> Spopadi "[[Huckov poraz|bitki pri Williamsonovi plantaži]]", "Cedar Springs", "[[Bitka pri Rocky Mount|bitki pri Rocky Mountu]]" in "[[Bitka pri Hanging Rock|bitki pri Hanging Rocku]]" so signalizirali široko upiranje novim prisegam po vsej [[Južna Karolina|Južni Karolini]].<ref name="eJXda">[[#gordon|Gordon in Keegan 2007]], str. 88–92</ref> Julija 1780 je Kongres imenoval Gatesa za poveljnika na jugu; Cornwallis ga je porazil v "bitki pri Camdenu" 16. avgusta, kar je Cornwallisu omogočilo, da vstopi v [[Severna Karolina|Severno Karolino]].<ref name="CR0we">[[#rankin|Rankin 2011]]&nbsp;[1996], str.</ref> Kljub uspehu na bojišču britanske enote niso mogle nadzorovati podeželja in napadi patriotov so se nadaljevali; preden se je premaknil na sever, je Cornwallis poslal lojalistično milico pod majorjem [[Patrick Ferguson|Patrickom Fergusonom]], da zaščiti njegovo levo krilo, kar je naredilo njihove enote preveč oddaljene, da bi si nudile medsebojno podporo.<ref name="P43ob">[[#buchanan97|Buchanan 1997]], str. 202</ref> V začetku oktobra je Ferguson bil poražen v "[[Bitka pri Kings Mountain|bitki pri Kings Mountain]]", kar je razbilo organiziran lojalistični odpor v regiji.<ref name="6Dbvn">[[#Ferling2007|Ferling, 2007]], str. 459–461</ref> Kljub temu je Cornwallis nadaljeval v Severno Karolino, upajoč na podporo lojalistov, medtem ko je Washington zamenjal Gatesa z generalom [[Nathanael Greene]]om decembra 1780.<ref name="MsfX6">[[#buchanan97|Buchanan 1997]], str. 275</ref> Greene je razdelil svojo vojsko, vodil je svoje glavne sile proti jugovzhodu, pri tem ga je zasledoval Cornwallis. Prav tako je Greene poslal oddelek vojske proti jugozahodu pod [[Daniel Morgan|Danielom Morganom]], ki je porazil Tarletonovo britanske legijo v "bitki pri Cowpensu" 17. januarja 1781, skoraj ga je izbrisal kot vojno silo.<ref name="Y8Aqz">[[#golway2005|Golway 2005]], str. 238–242</ref> Patriotom je zdaj pripadla vojna iniciativa na jugu, razen napada na Richmond, ki ga je vodil [[Benedict Arnold]] januarja 1781.<ref name="kFdPt">[[#peterson1975|Peterson 1975]]&nbsp;[1970], str. 234–238</ref> Greene je vodil Cornwallisa na serijo pohodov po Severni Karolini; do začetka marca so bili Britanci izčrpani in primanjkovalo jim je zalog, zato je Greene čutil, da je dovolj močan, da se bori v "bitki pri Guilford Court House" 15. marca. Kljub zmagi je Cornwallis utrpel hude izgube in se umaknil v »Wilmington, Severno Karolino«, v iskanju zalog in okrepitev.<ref name="NcMDc">[[#buchanan97|Buchanan 1997]], str. 241</ref> Patriotom je zdaj pripadal nadzor nad večino Karolin in Georgije zunaj obalnih območij; po manjšem porazu pri "[[Bitka pri Hobkirk's Hillu|bitki pri Hobkirk's Hillu]]" so 15. aprila ponovno zavzeli Fort Watson in Fort Motte.<ref name="Sfu2K">[[#fgreene1913|Greene, F. 1913]], str. 234–237</ref> 6. junija je [[Brigadir|brigadir]] [[Andrew Pickens st.|Andrew Pickens]] zavzel Augusto in tako pustil Britance v Georgiji izolirane v Charlestonu in Savani.<ref name="ei9uo">[[#reynolds2012|Reynolds 2012]], str. 255–277</ref> Predpostavka, da bodo lojalisti opravili večino bojev, je Britance pustila brez vojakov, zmagovalna bojišča pa so prišla s stroški izgub, katerih niso mogli nadomestiti. Kljub temu, da so zadržali Greenov napredek v "bitki pri Eutaw Springs" 8. septembra, se je Cornwallis umaknil v Charleston in tako pustil medel vtis svoje kampanje.<ref name="Mn9U7">[[#pancake1985|Pancake 1985]], str. 221</ref> ===Zahodna kampanja=== {{main|Zahodna fronta med ameriško revolucijo}} [[File:Vincennes 1779.jpg|thumb|alt=Na levem srednjem delu, polkovnik George Rogers Clark z milicijo v buckskin obleki, ki je postavljena za njim; na desnem srednjem delu, britanski guverner Quebeca Hamilton v rdečem plašču predaja, z vrstami tory milice v belih uniformah, ki se umikajo v ozadje; bobnar v ospredju; vrsta britanskih indijanskih zaveznikov, ki so postavljeni na desni, se umika v ozadju.|Guverner province [[Québec|Quebec]] Henry Hamilton se predaja polkovniku Georgeu Rogersu Clarku v Vincennesu julija 1779]] Od začetka vojne je [[Bernardo de Gálvez|Bernardo de Gálvez, 1st Viscount of Galveston]], guverner španske Louisiane omogočil Američanom, da uvažajo zaloge in municijo v [[New Orleans]], nato pa jih pošljejo v [[Pittsburgh|Pittsburgh v Pensilvaniji]].<ref name="sDaXP">[[#narrett2015|Narrett 2015]], str. 81</ref> To je nudilo alternativno transportno pot za Kontinentalno vojsko, ki je obšla britansko blokado atlantske obale.<ref name="T3jCI">[[#chavez|Chavez 2002]], str. 108</ref> Februarja 1778 je bila ekspedicija milice, ki je nameravala uničiti britanske vojaške zaloge v naseljih ob Cuyahoga reki ustavljena zaradi slabega vremena.<ref name="zrHvB">[[#nester2004|Nester 2004]], str. 194</ref> Kasneje v letu je bila izvedena [[Kampanja v Illinoisu|druga kampanja za prevzem "Illinois Country"]] od Britancev. Virginijska milica, kanadski naseljenci ter indijanski zavezniki pod poveljstvom polkovnika Georga Rogersa Clarka so 4. julija zavzeli "Kaskaskio, [[Illinois]]" in nato zagotovili "Vincennes, [[Indiana]]", čeprav je Vincennes ponovno osvojil guverner [[Québec|Quebeca]] Henry Hamilton. Španski trgovec s krznom Francis Vigo, ameriškeki simpatizer, je Clarka opozoril na grožnjo, ki jo je predstavljala Hamiltonova pozicija za njegovo kontrolo nad zahodom in v začetku leta 1779 so Virginijci napadli ter ujeli Hamiltona med "[[Obleganje utrdbe Vincennes|obleganjem Fort Vincennesa]]" .<ref>{{Cite web |last=Shepherd |first=Joshua |date=2015-02-17 |title=George Rogers Clark at Vincennes: "You May Expect No Mercy" |url=https://allthingsliberty.com/2015/02/you-may-expect-no-mercy-george-rogers-clark-at-vincennes/ |access-date=2025-02-27 |website=Journal of the American Revolution |language=en-US}}</ref> Clark je zagotovil zahodni britansko Quebec kot tudi ameriški "Northwest Territory" v Pariškem sporazumu (1783), ko se je Revolucionarna vojna končala.<ref name="A5cfw">[[#harrison2001|Harrison 2001]], str. 58–60</ref> Ko se je Španija pridružila vojni Francije proti Britaniji v Anglo-Francoski vojni leta 1779, je njihov sporazum posebej izključil špansko vojaško delovanje v Severni Ameriki. Kasneje tistega leta je Gálvezkljub temu začel ofenzivne operacije proti britanskim postojankam.<ref name="lGgZh">[[#chavez|Chávez 2002]], str. 170</ref> Najprej je zajel "[[Bitka pri Baton Rougeu (1779)|Baton Rouge v Louisiani]]" in [[Zavzetje Fort Bute|Fort Bute]] ter "Natchez, [[Mississippi]]" ter zajel pet trdnjav.<ref name="zQHJI">[[#carlos|Don Jaun Carlos I 1979]], govor</ref> S tem je Gálvez odprl plovbo po reki Mississippi proti ameriškemu naselju v [[Pittsburgh|Pittsburghu]] v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]].<ref name="ipFTR">[[#Deane2018|Deane 2018]], "Španska New Orleans je pomagala Ameriki"</ref> Dne 25. maja 1780 je britanski polkovnik Henry Bird napadel Kentucky kot del širše operacije za čiščenje ameriškega upora od [[Quebec]]a do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Njihov napredovanje proti [[New Orleans]]u je bilo odbito s strani španskega guvernerja [[Bernardo de Gálvez|Gálvezove]] ofenzive v "Mobilu, [[Alabama]]". Hkrati so britanski napadi bili odbiti v "[[Bitka pri St. Louisu|bitki pri St. Louisu]] v [[Misuri|Misuriju]]" s strani španskega podguvernerja Fernanda de Leyba in pri "[[Cahokia|Cahokiji]] v [[Illinois]]u" s strani podpolkovnika Clarka. Britanska [[Birdova invazija na Kentucky|iniciativa pod Birdom]] iz [[Detroit]]a se je končala ob govoricah o Clarkovem približevanju.{{Efn|Birdova ekspedicija je štela 150 britanskih vojakov, več sto lojalistov in 700 pomožnih enot [[Shawnee]], [[Wyandot]] in [[Ottawa (pleme)|Ottawa]]. Enota se je usmerila v vzhodne regije Patriotov zasedenega zahodnega Quebeca, ki je bila priključena kot ''Okrožje Illinois, Virginia''. Njihov cilj je bil Virginijska milica, nameščena pri [[Fort-on-Shore|Lexington]]. Ko so se približevali po reki [[Ohio]], so med domačini zaokrožile govorice, da je temni polkovnik Clark odkril njihov prihod. Birdovi domačini in lojalisti so opustili svojo nalogo 90 milj (145 km) navzgor po reki, da bi oropali naselja ob [[Licking (reka, Kentucky)|reki Licking]]. Ob predaji ''Ruddles Station'' je bila obljubljena varna pot do družin, vendar so 200 ljudi zmasakrirali indijanski roparji. Grenier trdi, da "je bilo klanje, ki so ga izvajali Indijanci in rangerji, brez primere".}} Obseg nasilja v dolini [[Licking (reka, Kentucky)|reke Licking]] je bilo ekstremno "tudi za standarde ob meji." To je prepričalo do [[Angleži|angleška]] in [[Nemci|nemška]] naselja, da so se pridružili Clarkovi milici, ko so se Britanci in njihovi najemniki nemški vojaki umaknili v področja [[Velika jezera|Velikih jezer]].<ref name="XfL5Q">[[#grenier|Grenier 2005]], str. 159</ref> Američani so se odzvali z obsežno ofenzivo vzdolž reke Mad avgusta, ki je bila uspešna v "[[Bitka pri Piqui|bitki pri Piqui]]", vendar ni končala indijanskih napadov.<ref name="nolLI">[[#nelson1999|Nelson 1999]], str.118</ref> Francoski vojak Augustin de La Balme je vodil kanadsko milico v poskusu zasedbe [[Detroit]]a, vendar so se razpršili, ko so Indijanci plemena [[Miami (pleme)|Miami]] pod vodstvom poglavarja Little Turtle [[La Balmejev poraz|napadli naseljence]], ki so kampirali, 5. novembra.<ref name="nGyQz">[[#gaff|Gaff 2004]], str. 85</ref>{{Efn|Večina domačinov, ki so živeli na tem območju, je bolje pomnila Francoze kot katerokoli od Britancev, ki so jih srečali. Kljub bližnji britanski vojski so [[Miami (pleme)|Miami indijanci]] poskušali preprečiti spopade z Virginijcem Clarkom ali Francozom La Balme. Med La Balmeovim jahanjem proti Detroitu se je za dva tedna ustavil, da bi uničil lokalnega francoskega trgovca in oplenil okoliška mesta Miami. La Balme bi jih morda obravnaval kot zaveznike, a je [[Little Turtle]] potisnil v vodstvo vojakov, kar je večino Miamijskih plemen spremenilo v britanske vojaške zaveznike in začelo vojaško kariero enega od najuspešnejših nasprotnikov zahodne naselitve v naslednjih 30 letih.<ref name="h260W">[[#hogeland2017|Hogeland 2017]], str. 88–89</ref>}} Vojna na zahodu je obtičala z britansko garnizijo, ki je sedela v Detroitu in Virginijci, ki so širili zahodne naselitve severno od reke Ohio, kljub nasprotovanju Indijancev, ki so bili zavezani Britancem.<ref name="b02bR">[[#skaggs1977|Skaggs 1977]], str. 132</ref> Leta 1781 sta Galvez in Pollock [[Španska kampanja v Zahodni Floridi|vodila kampanjo proti vzhodu ob obali Mehiškega zaliva]] za zagotovitev Zahodne Floride, vključno z od Britancev zasedenima Mobilomom in Pensacolo.<ref name="COArV">[[#raab|Raab 2007]], str. 135</ref> Španske operacije so oslabile britansko oskrbo z orožjem britanskim indijanskim zaveznikom, kar je dejansko prekinilo vojaško zavezništvo za napad na naseljence med reko Mississippi in Apalaškimi gorami.<ref name="wwErI">[[#o'brien2008|O'Brien 2008]], str. 124</ref>{{Efn|Guverner Bernardo de Gálvez je eden od osem moških, ki so postali častni državljani ZDA za svoje služenje v ameriški zadevi. glej Bridget Bowman (29. december 2014). "Bernardo de Gálvez y Madrid's Very Good Year". Roll Call. The Economist Group. Pridobljeno 25. aprila 2020.}} Leta 1782 so obsežni povračilni ukrepi med naseljenci in domačimi američani v regiji vključevali "[[Pokol pri Gnadenhütten|Gnadenhutten pokol]]" in "[[Crawfordova ekspedicija|Crawfordovo odpravo]]". "[[Bitka pri Blue Licks]]" leta 1782 je bila ena zadnjih večjih bitk vojne. Novice o pogodbi med Veliko Britanijo in Združenimi državami so prišle konec tega leta. Do takrat je bilo približno 7% naseljencev v [[Kentucky]]u ubitih v bitkah proti domačim američanom, kar je v nasprotju s 1% prebivalstva, ki je bilo ubitih v [[Trinajst kolonij|Trinajstih kolonijah]]. Dolgotrajna zamere so pripeljale do nadaljnjih bojev na zahodu potem, ko se je vojna uradno končala. ===Britanski poraz=== {{Main|Yorktownska kampanja}} {{Glej tudi|Bitka pri Yorktownu}} [[File:BattleOfVirginiaCapes.jpg|thumb|right|alt=Dve vrsti vojaških ladij na morju, ki plujejo s polnimi jadri po vetru stran od opazovalca in streljajo drug po drugem; v osrednjem prednjem delu, ki se umika v levo ozadje, šest ladij francoske flote; v desnem prednjem delu, ki se umika proti sredini, štiri britanske ladje.|Flota Francozov (levo) proti [[Kraljeva vojna mornarica|britanski floti]] (desno) v "bitki pri Chesapeake" 5. septembra 1781]] [[File:Surrender of Lord Cornwallis.jpg|thumb|alt=V osrednjem prednjem delu britanski oficir na levi stoji in se predaja konjeniškemu oficirju kontinentalne vojske; na skrajnem levem prednjem delu, ki se umika v sredino, britanska četa pehote in nato konjeništvo z veliko belo zastavo predaje; na skrajno desnem prednjem delu, ki se umika v sredino, kontinentalna četa pehote in nato konjeništvo z veliko zastavo ZDA vojske.|Britanski general Charles Cornwallis, 1st Marquess Cornwallis se predaja pri [[Bitka pri Yorktownu|Yorktownu]] oktobra 1781]] Clinton je večino leta 1781 preživel v New Yorku; ni uspel oblikovati koherentne operativne strategije, deloma zaradi svoje težavne zveze z admiralom Marriotom Arbuthnotom.<ref name="ap5wX">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 444</ref> V "Charlestonu, Južna Karolina" je Cornwallis neodvisno razvil agresiven načrt za kampanjo v Virginiji, s katerim je upal izolirati Greenovo vojsko v Karolinah in povzročiti kolaps upora patriotov v južnih Združenih državah. To strategijo je odobril lord Germain v Londonu, vendar Clinton o tem ni bil obveščen.<ref name="mnb58">[[#ketchum2014b|Ketchum 2014b]], str. 423, 520</ref> Washington in [[Jean-Baptiste Donatien de Vimeur de Rochambeau]] sta razpravljala o svojih možnostih: Washington je hotel napasti Britance v New Yorku, Rochambeau pa je želel napasti v [[Virginija|Virginiji]], kjer so bile Cornwallisove sile manj utrjene.<ref name="xzQbp">[[#ketchum2014b|Ketchum 2014b]], str. 139</ref> Washington je na koncu popustil, Lafayette je pa odšel s kombinirano francosko-ameriško silo v Virginijo.<ref name="bsnMy">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 526–529</ref> Clinton je njegove premike napačno razumel kot priprave na napad na New York in je Cornwallisu naročil, naj vzpostavi utrjeno pomorsko bazo, od koder bi Kraljeva mornarica vkrcala britanske čete, da bi pomagali pri obrambi New Yorka.<ref name="b3QwE">[[#grainger2005|Grainger 2005]], str. 43–44</ref> Ko je Lafayette vstopil v Virginijo je Cornwallis upošteval Clintonove ukaze in se umaknil v "Yorktown, Virginia", kjer je zgradil močne obrambe konstrukcije in čakal na evakuacijo.<ref name="SkAo5">[[#taylor2016|Taylor 2016]], str. 293–295</ref> Sporazum španske mornarice o obrambi Francoske Zahodne Indije je omogočil admiralu [[François Joseph Paul de Grasse|Françoius Josephu Paulu de Grasseu]], da se preseli na Atlantsko obalo, kar Arbuthnot ni predvideval.<ref name="ap5wX" /> To je Lafayetteu zagotovilo pomorsko podporo, medtem ko je neuspeh prejšnjih skupnih operacij v "Newport, Virginia" in "Savannah, Georgia" pomenil, da je bila njihova usklajenost načrtovana bolj skrbno.<ref name="6XKWu">[[#dull1975|Dull 2015]]&nbsp;[1975], str. 247–248</ref> Kljub ponovnim pozivom svojih podrejenih Cornwallis ni poskušal napasti Lafayettea, preden je lahko vzpostavil oblegalne črte.<ref name="jzAf8">[[#ketchum2014b|Ketchum 2014b]], str. 205</ref> Pričakujoč, da bo umaknjen v nekaj dneh je tudi zapustil zunanje obrambe, ki so jih takoj zasedli oblegovalci in pospešili britanski poraz.<ref name="4QJnx">[[#lengel2005|Lengel 2005]], str. 337</ref> 31. avgusta je flota Kraljeve mornarice pod Thomasom Gravesom, 1st Baron Graves zapustila New York in se odpravila proti Yorktownu.<ref name="xdltf">[[#middleton2014|Middleton 2014]], str. 29–43</ref> Po pristanku četa in streliva za oblegovalce 30. avgusta je de Grasse ostal v Chesapeake Bay in ga prestregel 5. septembra; čeprav je bila "bitka pri Chesapeake" nedoločena glede izgub, je bil Graves prisiljen v umik, kar je Cornwallisa izoliralo.<ref name="pTsmW">[[#black1992|Black 1992]], str. 110</ref> Poskus prebega čez "York River (Virginia" pri "Gloucester Point" je propadel zaradi slabega vremena.<ref name="0d9W7">[[#dale2005|Dale 2005]], str. 36–37</ref> Pod močnim bombardiranjem z vse manj vojnega materiala in hrane je Cornwallis 16. oktobra poslal odposlance k generalu Washingtonu, da bi se dogovoril o predaji; po dvanajstih urah pogajanj so se pogoji predaje dokončno določili naslednji dan.<ref name="g66wL">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 534–535</ref> Odgovornost za poraz je bila predmet ostre javne razprave med Cornwallisom, Clintonom in Germainom. Clinton je na koncu prevzel večji del krivde in večino preostalega življenja preživel v relativni anonimnosti.<ref name="irWjD">[[#middleton2014|Middleton 2014]], str. 370–372</ref> Po Yorktownu je ameriškim silam bil dodeljen za nadzor nad premirjem med Washingtonom in Clintonom, sprejetim za lažji odhod britanskih sil po zakonu parlamenta iz januarja 1782, ki je prepovedoval nadaljnje britanske ofenzivne akcije v Severni Ameriki. Britansko-ameriška pogajanja v Parizu so privedla do podpisanih preliminarnih sporazumov novembra 1782, ki so priznali neodvisnost ZDA. Sprejeti kongresionalni vojni cilj, britanski umik iz Severne Amerike in odstop teh regij ZDA, je bil izveden v etapah v mestih ob Vzhodni obali.<ref name="OtLkf">[[#ferling2003|Ferling 2003]], pp. 378–379</ref> Na jugu ZDA sta generala Greene in Wayne opazovala, kako Britanci umikajo svoje enote iz Charlestona 14. decembra 1782.<ref name="FF82B">[[#fiske1902|Fiske 1902]], p. 516</ref> Lojalistični belci, svobodni črnci in zvesti s sužnji so bili prepeljani v [[Nova Škotska|Nove Škotske]] in britanske Zahodne Indije.{{efn|V Novi Scotiji, provinca, ki je bila v 1600-ih letih okraj britanske Massachusetts, je britanska naselbina osvobojenih črnih zvestih z ameriške revolucije utrdila njeno kanadsko pravico tam. Velika Britanija je nadaljevala svojo zadnjo "Bourbon vojno" s Francozi in Španci predvsem sredi njihovih medsebojno nasprotnik teritorialnih zahtev ob Karibskem morju, vključno z Jamajko, ob Sredozemskem morju, vključno z [[Siege of Gibraltar|Gibraltarjem]] in Islo Mallorco, ter ob Indijskem oceanu med [[Second Mysore War]].}} Zavezniški Indijanci britanskih sil in nekateri osvobojeni črnci, ki so ostalo, so neopaženi pobegnili skozi ameriške vrste. 9. aprila 1783 je Washington izdal ukaze, da "vsi akti sovražnosti" takoj prenehajo. Tistega dne je Carleton, po dogovoru z Washingtonom, izdal podoben ukaz britanskim silam.<ref name="zaInj">[[#ferling2007|Ferling 2007]], p. 553</ref> Po navodilih kongresne resolucije z dne 26. maja 1783 so bili vsi podčastniki in vojaki odpuščeni na dopust "k svojim domovom" do "končnega miru", ko bodo samodejno odpuščeni iz vojske. Ameriške vojske so bile neposredno razpuščene na terenu od Washingtonovih generalnih ukazov z dne 2. junija 1783.<ref name="clMCt">[[#armour1941|Armour 1941]], p. 350</ref> Ko je bil 3. septembra 1783 podpisan Pariški sporazum z Britanijo je Washington odstopil kot vrhovni poveljnik Kontinentalne vojske.<ref name="OtLkf" /> Britanska okupacija New Yorka se je zaključila 25. novembra 1783 ob odhodu Clintonovega naslednika generala Sir Guya Carletona.<ref name="Xx5DW">[[#fleming2006|Fleming 2006]], p. 312</ref> ==Strategija in poveljniki== {{Glej tudi|George Washington}} [[File:USMA01 Major Campaigns of the American Revolutionary War.jpg|thumb|alt=Zemljevid vojaških kampanj ameriške revolucije, ki prikazuje glavne akcije. Akcije so navedene v Novi Angliji; v srednjih kolonijah z dvema britanskima (rdečimi jadralnimi ladjami) pomorskima zmagama; na jugu z dvema britanskima pomorskima zmagama, in v Virginiji z eno francosko (modro jadralno ladjo) pomorsko zmago. Časovna grafika spodaj prikazuje skoraj vse britanske (rdeča barva) zmage na levem delu v prvi polovici vojne in skoraj vse ameriške (modra barva) zmage na desni strani v drugi polovici vojne.|Zemljevid glavnih akcij v ameriški revoluciji<ref name="BTKUJ">[[#arwcampaigns|USMA History Dept., Map: "Glavne akcije ameriške revolucije"]]</ref> z britanskimi premiki v rdeči in ameriškimi premiki v modri; časovna črta prikazuje, da so Britanci v prvi polovici vojne zmagali v večini bitk, Američani pa v drugi.]] Da bi zmagali v svoji vstaji, so morali Washington in Kontinentalna vojska preživeti britansko voljo do boja. Da bi obnovili kolonialno Britansko Ameriko, so morali Britanci hitro poraziti Kontinentalno vojsko in prisiliti [[Drugi kontinentalni kongres]], da umakne svoje trditve o samoupravi.<ref name="I7Xou">[[#mays2019|Mays 2019]], pp. 1–2</ref> Zgodovinar Terry M.Mays of v svojem delu "The Citadel" identificira tri ločene vrste vojne med revolucijsko vojno. Prva je bila kolonialni konflikt, v katerem so bila nasprotovanja nasproti imperialni trgovinski regulaciji prav tako pomembna kot davčna politika. Druga je bila državljanska vojna med ameriškimi domoljubi, ameriškimi lojalisti in tistimi, ki so raje ostali nevtralni. Še posebej na jugu je bilo mnogo bitk med domoljubi in lojalisti brez britanske udeležbe, kar je vodilo do delitev, ki so se nadaljevale po dosegi neodvisnosti.<ref name="StQAE">[[#mays2019|Mays 2019]], str. 2–3</ref> Tretji element je bila globalna vojna med [[Francosko kraljestvo|kraljestvom Francije]], [[Kraljevina Španija|kraljestvom Španije]], [[Nizozemska republika|Nizozemsko republiko]] in [[Kraljevina Velika Britanija|Kraljevino Velike Britanije]], pri čemer je Amerika igrala vlogo enega od več različnih vojaških prizorišč.<ref name="StQAE" /> Po vstopu v revolucijsko vojno leta 1778 je Francija Američanom zagotovila denar, orožje, vojake in pomorsko pomoč, medtem ko so francoske čete borile pod ameriškim poveljstvom v Severni Ameriki. Čeprav se Španija uradno ni pridružila vojni v Ameriki, je zagotovila dostop do reke Mississippi in zajela britanske posesti ob [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]], kar je onemogočilo pomorske baze Kraljevi mornarici, je ponovno zasedla Menorco ter oblegala [[Gibraltar]] v Evropi.<ref name="ONzWM">[[#davenport1917|Davenport 1917]], str. 168</ref> Čeprav Nizozemska republika pred letom 1774 ni bila več velika sila, je še vedno prevladovala v evropskem pomorskem trgovanju, nizozemski trgovci pa so dosegali visoke dobičke s prevaženjem francoskega streliva domoljubom. To se je končalo, ko je Britanija decembra 1780 razglasila [[Angleško-nizozemske vojne|vojno]], konflikt pa se je izkazal za katastrofalnega za nizozemsko gospodarstvo.<ref name="72JXk">[[#Scott|Scott 1988]], str. 572–573</ref> ===Ameriška strategija=== Drugi celinski kongres bi imel koristi, če bi se revolucija razvila v dolgotrajno vojno. Prebivalstvo kolonialnih držav je bilo večinoma uspešno in je bilo odvisno od lokalne pridelave hrane in oskrbe, ne pa od uvoza iz Britanije. [[Trinajst kolonij]] se je raztezalo po večini atlantske obale Severne Amerike, dolge približno {{convert|1.000|mi|km}}. Večina kolonialnih kmetij je bila oddaljena od morskih pristanišč in nadzor nad štirimi ali petimi glavnimi pristanišči ni dal Britaniji nadzora nad ameriškimi notranjimi območji. Vsaka država je imela vzpostavljene interne distribucijske sisteme.<ref name="lNS5K">[[#jgreene2008|Greene & Pole 2008]], str. 36–39</ref> Motivacija je bila prav tako velika prednost: vsako kolonialno glavno mesto je imelo svoje lastne časopise in tiskarje, domoljubi pa so uživali večjo priljubljenost kot lojalisti. Britanija je upala, da bodo lojalisti opravili večino bojevanja, a so ugotovili, da se lojalisti niso vključili tako učinkovito in množično, kot so si želeli. ====Kontinentalna vojska==== {{Glavni članek|Kontinentalna vojska}} [[File:George Washington, 1776.jpg|thumb|Portret [[George Washington|Washingtona]] iz leta 1776, ki ga je ustvaril Charles Willson Peale, sedaj v Muzeju Brooklyn]] Ko se je začela revolucijska vojna drugemu celinskemu kongresu ni primanjkovalo profesionalne vojske ali mornarice. Vendar pa je vsaka kolonija imela dolgo uveljavljen sistem lokalnih milic, ki so bile bojno preizkušene v podporo britanskim rednim enotam med [[Francoska in indijanska vojna|francosko-indijansko vojno]]. Kolonialne državne skupščine so neodvisno financirale in nadzorovale svoje lokalne milice.<ref name="lNS5K"/> Pripadniki milice so bili slabo oboroženi, imeli so malo usposabljanja in običajno niso nosili uniform. Njihove enote so služile le nekaj tednov ali mesecev in so jim manjkale izkušnje ter disciplina bolj usposobljenih vojakov. Lokalna okrožna milica je bila nerazpoložena, da bi potovala daleč od doma in ni bila na voljo za daljša delovanja.<ref name="JOPiQ">[[#black2001|Black 2001]]&nbsp;[1991], str. 59</ref> Da bi to nadomestili je kontinentalni kongres je 14. junija 1775 ustanovil redno vojsko, znano kot [[Kontinentalna vojska]], ki se je izkazala za izvor sodobne [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|vojske ZDA]] in imenoval Washingtona za njenega poveljnika. Vendar je utrpela velike izgube zaradi pomanjkanja učinkovitega programa usposabljanja in večinoma neizkušenih častnikov.<ref name="4DbAi">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 286–287</ref> Vsaka državna zakonodaja je imenovala častnike za okrožne in državne milice ter njihove regimentalne kontinentalne črte; čeprav je moral Washington sprejeti imenovanja kongresa, je imel pravico izbrati in poveljevati svojim lastnim generalom, kot je bil nadarjeni [[Nathanael Greene]], njegov vodja topništva [[Henry Knox]] in [[Alexander Hamilton]], šef štaba.<ref name="pSJBj">[[#higginbotham1987|Higginbotham 1987]], pogl. 3</ref> Eden od Washingtonovih najuspešnejših častnikov za urjenje rekrutov je bil Steuben, veteran pruskega generalštaba, ki je napisal "Priročnik za vojno urjenje".<ref name="4DbAi" /> Razvoj kontinentalne vojske je bil vedno v teku in Washington je med vojno uporabljal tako svoje redne enote kot tudi državne milice; ko so bili pravilno zaposleni, je kombinacija omogočila, da so preobremenili manjše britanske sile, kot so to storili v bitkah pri Concordu, Bostonu, Benningtonu in Saratogi. Obe strani sta uporabljali partizansko vojno, vendar so državne milice učinkovito zatrle lojalistično dejavnost, ko britanske redne enote niso bile na tistem območju.<ref name="JOPiQ" />{{Efn|Tri veje vojske Združenih držav izvirajo iz ameriške revolucionarne vojne; vojska izhaja iz [[Kontinentalna vojska|Kontinentalne vojske]]; mornarica izhaja iz [[Kontinentalne mornarice]], ki je imenovala [[Esek Hopkins|Eseka Hopkinsa]] kot prvega poveljnika mornarice.<ref name="63K4s">[[#miller1997|Miller 1997]], str. 11–12, 16</ref> Marines povezujejo [[Kontinentalni marinci]], ki jih je kongres ustanovil 10. novembra 1775.<ref name="ztc3C">[[#smithD2012|Smith, D. 2012]], str. iv, 459</ref>}} Washington je oblikoval splošno vojaško strategijo v sodelovanju s kongresom, ustanovil načelo civilne nadvlade v vojaških zadevah, osebno rekrutiral svoj višji korpus uradnikov in ohranjal vse posamezne države osredotočene na skupen cilj.<ref name="l3gHY">[[#lengel2005|Lengel 2005]], str. 365–371</ref> Washington je sprva zaposloval neizkušene uradnike in neusposobljene čete v fabijanskih strategijah namesto da bi tvegali frontalne napade proti britanskim poklicnim silam.<ref name="UxzJ5">[[#ellis2004|Ellis 2004]], str. 92–109</ref> V teku vojne je Washington izgubil več bitk, kot jih je dobil, vendar nikoli ni predal svojih čet in je ohranjal bojno silo nasproti britanskim armadam.<ref name="oBjRC">[[#alexrose|Rose, A. 2014]]&nbsp;[2006], str. 258–261</ref> Po evropskih merilih so bile vojske v Ameriki relativno majhne, omejene zaradi pomanjkanja zalog in logistike. Britanci so bili omejeni zaradi logistične težavnosti prevoza enot čez Atlantski ocean in zaradi odvisnosti od lokalnih zalog. Washington nikoli ni neposredno poveljeval več kot 17.000 možem,<ref name="6Djag">[[#boatner74|Boatner 1974]], str. 264</ref> kombinirana francosko-ameriška vojska v odločilni ameriški zmagi pri [[Bitka pri Yorktownu|Yorktownu]] pa je imela le približno 19.000 mož.<ref name="mtUen">[[#duffy1987|Duffy 2005]]&nbsp;[1987], str. 13</ref> Na začetku leta 1776 so Patriotske sile obsegale 20.000 mož, pri čemer je dve tretjini predstavljala kontinentalna vojska in tretjina državne milice. Približno 250.000 ameriških moških je služilo v rednih enote ali kot milica za revolucionarni cilj med vojno, vendar nikoli ni bilo več kot 90.000 mož pod orožjem ob kateremkoli času.<ref name="0HyhO">[[#crocker|Crocker 2006]], str. 51</ref> Na splošno ameriški častniki nikoli niso dosegli enake ravni kot njihovi britanski nasprotniki v taktiki in manevrih ter so izgubili večino bojev. Velike zmage pri [[Obleganje Bostona|Bostonu ]](1776), [[Bitka pri Saratogi|Saratogi ]](1777) in [[Bitka pri Yorktownu|Yorktownu]] (1781) so bile dosežene s tem, da so Britance ujeli daleč od baze z večjim številom vojakov.<ref name="pSJBj" /> Po letu 1778 je bila Washingtonova vojska preoblikovana v bolj disciplinirano in učinkovito silo, večinoma kot rezultat vojaškega usposabljanja Barona von Steubena.<ref name="4DbAi" /> Takoj po tem, ko je [[Kontinentalna vojska]] izšla iz Valley Forge junija 1778 je dokazala svojo sposobnost, da se primerja z vojaškimi zmožnostmi Britancev v bitki pri Monmouthu, vključno z črnim [[Rhode Island]] polkom, ki so uspešno odbile britanski napad z bajoneti in nato prvič v zgodovini Washingtonove vojske prešle v protinapad proti Britancem.<ref name="kgNGc">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 294–295</ref> Po bitki pri Monmouthu je Washington spoznal, da ni potrebno reševati celotnih mest, temveč da je bolj pomembno ohraniti svojo vojsko in ohranjati revolucionarni duh. Washington je obvestil Henryja Laurensa, takratnega predsednika Drugega kontinentalnega kongresa,{{Efn|Laurens je bil predsednik Drugega kontinentalnega kongresa v tem času.<ref name="6CNkb">Jillson in Wilson, 1994, str. 77</ref>}} "da posedovanje naših mest, dokler imamo vojsko na terenu, Britancem ne bo prineslo dosti koristi."<ref name="76ZOZ">[[#chernow2010|Chernow, 2010]], str. 344</ref> Čeprav je bil Kontinentalni kongres odgovoren za vojaške napore in je zagotavljal zaloge vojakom, je Washington prevzel odgovornost za pritiskanje na kongres in državne zakonodajalce, da zagotovijo nujne potrebe vojne; skoraj nikoli jih ni bilo dovolj.<ref name="CX4G4">[[#carp1990|Carp 1990]], str. 220</ref> Kongres se je razvil v svojem preverjanju delovanja odborov in ustanovil Odbor za vojno, ki je vključeval člane vojske.<ref name="rBEkF">[[#harwell2011|Freeman in Harwell (ur.)]], str. 42</ref> Ker je bil Odbor za vojno tudi odbor, ki se je soočal z lastnimi notranjimi postopki, je kongres ustvaril tudi mesto sekretarja za vojno ter v februarju 1781 imenoval generalmajorja Benjamina Lincolna na to mesto. Washington je tesno sodeloval z Lincolnom, da bi usklajeval civilne in vojaške oblasti ter prevzel odgovornost za usposabljanje in oskrbo vojske.<ref name="t1m52">[[#bell2005|Bell 2005]], str. 3–4"</ref><ref name="4DbAi" /> ====Kontinentalna mornarica==== {{Main|Kontinentalna mornarica}} [[File:First_Recognition_of_the_American_Flag_by_a_Foreign_Government.jpg|thumb|alt= Mornarice na morju s polnimi jadri; v osrednjem srednjem delu, ameriška ladja; v ozadju, štiri francoske vojaške ladje v megli z izstrelitvijo topniškega pozdrava s pušnim prahom; majhne čolne tudi v vodi v srednjem delu.|USS ''Ranger'' pod poveljstvom kapitana Johna Paula Jonesa]] Med prvo poletno vojno je Washington začel opremljati [[škuna|škune]] in druga majhna morska plovila, da bi napadal ladje, ki so oskrbovale Britance v Bostonu.<ref name="N26y3">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 360</ref> [[Drugi kontinentalni kongres]] je 13. oktobra 1775 ustanovil [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Kontinentalno mornarico]] in imenoval Eseka Hopkinsa za njenega prvega poveljnika;<ref name="ofLtd">[[#miller1997|Miller 1997]]&nbsp;[1977], str. 11–12, 16</ref> večino vojne je Kontinentalna mornarica vključila le peščico majhnih [[Fregata|fregat]] in [[Šalupa|šalup]], ki so jih podpirali privatniki.<ref name="o5APS">[[#higginbotham1987|Higginbotham 1987]]&nbsp;[1971], str. 331–346</ref> 10. novembra 1775 je kongres odobril ustanovitev kontinentalnih marincev, ki so se na koncu razvili v [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike]].<ref name="ztc3C" /> [[John Paul Jones]] je postal prvi ameriški pomorski junak, ko je 24. aprila 1778 ujel ladjo HMS ''Drake'', kar je bila prva zmaga za katero koli ameriško vojaško plovilo v britanskih vodah.<ref name="L9ds0">[[#higginbotham1983|Higginbotham 1983]]&nbsp;[1971], str. 331–346</ref> Zadnjo takšno zmago je dosegla fregata USS ''Alliance'' pod poveljstvom kapitana Johna Barryja. 10. marca 1783 je ''Alliance'' presegla HMS ''Sybil'' v 45-minutnem dvoboju, medtem ko je spremljala špansko zlato iz [[Havana|Havane]] do kongresa v [[Filadelfija|Filadelfije]].<ref name="unG7V">[[#thomas2017|Thomas 2017]], "Zadnja pomorska bitka"</ref> Po Yorktownu so bila vsa plovila ameriške mornarice prodana ali podarjena; to je bilo prvič v zgodovini Amerike, da ni imela bojne sile na odprtem morju.<ref name="jC7za">[[#daughan2011|Daughan 2011]]&nbsp;[2008], str. 240</ref> Kongres je predvsem pooblastil [[Gusarstvo|privatnike]], da bi znižal stroške in izkoristil veliko število kolonialnih mornarjev v Britanskem imperiju. Skupaj je bilo 1.700 plovil, ki so uspešno ujela 2.283 sovražnih plovil, da bi škodila britanskemu prizadevanju in se obogatila s prihodki od prodaje tovora in samega plovila.<ref name="OVxVT">, "Privatniki"</ref>{{Efn|V tem, kar je bilo znano kot [[Whaleboat War]], so ameriški privatniki, predvsem iz [[Province of New Jersey|New Jersey]], [[Brooklyn]]a in [[Connecticut Colony|Connecticuta]], napadli in oropali britanske trgovske ladje ter napadli in oropali obalne skupnosti [[Long Island]], za katere se je menilo, da imajo lojalistične simpatije.<ref name="dqbl5">[[#philbrick2016|Philbrick 2016]], str. 237</ref>}} Med vojno je približno 55.000 mornarjev služilo pri ameriških privatnikih. ===Francija=== {{Glej tudi|Expédition Particulière}} Na začetku vojne so Američani imeli malo pomembnih mednarodnih zaveznikov, saj je večina držav čakala, da vidijo, kako se bo konflikt razvil. Sčasoma je [[Kontinentalna vojska]] vzpostavila svojo vojaško kredibilnost. Bitke, kot so bitka pri Benningtonu, bitke pri Saratogi in celo porazi, kot je bitka pri Germantownu, so se izkazale za odločilne pri pridobivanju podpore močnih evropskih narodov, vključno s Francijo, Španijo in Nizozemsko republiko; Nizozemci so prešli od prikritega dobavljanja orožja in zalog Američanom v odkrito podporo.<ref name="zaqGl">[[#trevelyan1912a|Trevelyan 1912a]], str. 249</ref> Odločilna ameriška zmaga pri [[Bitka pri Saratogi|Saratogi]] je prepričala Francijo, ki je že dolgo bila rival Britaniji, da je Američanom ponudila pogodbo o prijateljstvu in trgovini. Obe naroda sta se prav tako strinjala o obrambni pogodbi "Zaveze za zaščito svoje trgovine" in sta prav tako garantirali ameriško neodvisnost od Britanije. Da bi ZDA pritegnili kot francoskega vojaškega zaveznika je bila pogodba pogojena z britanskim začetkom vojne proti Franciji, da bi ji preprečila trgovanje z ZDA. Španija in Nizozemska republika sta bili povabljeni k sodelovanju tako s Francijo kot ZDA v pogodbi, toda nobena se ni odzvala na prošnjo.<ref name="yOYGS">[[#morgan2012|Morgan 2012]]&nbsp;[1956], str. 82–83</ref> Dne 13. junija 1778 je Francija napovedala vojno Veliki Britaniji in aktivirala francosko vojaško zavezništvo z ZDA, kar je zagotovilo dodatno ameriško podporo francoskim posesti v [[Karibi|Karibih]].{{Efn|Kralj George III se je bal, da bi se napovedi vojne zdele neprijetne za ponovno pridobitev severnoameriških kolonij.<ref name="JuC0w">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 447</ref> V poznejših letih revolucije so bili Britanci vključeni v številne druge konflikte po svetu.<ref name="OqppY">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 405–448</ref>}} Washington je tesno [[Expédition Particulière|sodeloval z vojaki in mornarico]], ki jih Francija poslala v Ameriko, predvsem preko [[LaFayette|Lafayettea]] iz svojega osebja. Francoska pomoč je imela ključne prispevke potrebne za zmago nad Cornwallisom v Yorktownu leta 1781.<ref name="fNRxX">[[#davis75|Davis 1975]], str. 203, 303, 391</ref>{{Efn|Zadnji elementi za zmago ZDA nad Britanijo in neodvisnost ZDA so bili zagotovljeni z neposrednim vojaškim posredovanjem Francije, pa tudi z nenehnimi francoskimi dobavami in komercialnim trgovanjem v zadnjih treh letih vojne.<ref name="jPPnA">[[#higginbotham1983|Higginbotham 1983]]&nbsp;[1971], str. 188–198</ref>}} ===Britanska strategija=== {{Further|Sedemletna vojna}} Britanska vojska je imela precejšnje izkušnje v bojih v Severni Ameriki.<ref name="cdOwo">[[#cave2004|Cave 2004]], str. 21–22</ref> Vendar pa so v prejšnjih konfliktih imeli koristi od lokalne logistike in podpore kolonialnih milic. V ameriški revolucionarni vojni so morali okrepitve priti iz Evrope, ohranjanje velikih vojska na tako velikih razdaljah je bilo izjemno zapleteno; ladjam je lahko trajalo tri mesece, da so prečkale Atlantik in naročila iz Londona so bila pogosto zastarela do trenutka, ko so prispela.<ref name="HZaQ9">[[#jgreene2008|Greene & Pole 2008]], str. 298, 306</ref> Pred konfliktom so bile kolonije pretežno avtonomne ekonomske in politične entitete, brez centralnega območja končne strateške pomembnosti.<ref name="Jvdgy">[[#rosssman2016|Rossman 2016]], str. 2</ref> To je pomenilo, da se v Ameriki vojne niso končale z padcem glavnega mesta, kot se je to pogosto dogajalo v Evropi, ampak so se nadaljevale tudi po izgubi večjih naselij, kot so bili [[Filadelfija]], sedež kongresa, [[New York]] in Charleston.<ref name="WTNUb">[[#curtis1926|Curtis 1926]], str. 148–149</ref> Britanska moč je bila odvisna od Kraljeve mornarice, katere prevlada jim je omogočila, da so oskrbeli lastne ekspedicijske sile in preprečili dostop do pristanišč sovražnika. Vendar pa je bila večina ameriškega prebivalstva kmečka, ne pa urbana; podprta s strani francoske mornarice in trgovskih ladij iz Nizozemskih karibov, je bila njihova ekonomija sposobna preživeti.<ref name="Pole 2004">[[#jgreene2008|Greene & Pole 2008]], str. 42, 48</ref> [[Frederick North, Lord North|Frederick North, 2. grof Guilforda, Lord North]], predsednik vlade od leta 1770, je prenesel nadzor nad vojno v Severni Ameriki na lorda Georga Germaina in John Montagua, 4. grofa Sandwich, ki je bil prvi lord - vodja Kraljeve mornarice od leta 1771 do 1782. Poraz v Saratogi leta 1777 je jasno pokazal, da upora ne bo enostavno zatreti, še posebej po francosko-ameriškem zavezništvu februarja 1778. S točnim pričakovanjem, da se bo Španija prav tako pridružila konfliktu, je Kraljeva mornarica morala prioritizirati ali vojno v Ameriki ali v Evropi; Germain je zagovarjal prvo, Sandwich drugo.<ref name="Zfq4g">[[#syrett1998|Syrett 1998]], str. 18–22</ref> North je sprva podpiral južno strategijo, ki je poskušala izkoristiti razlike med trgovinskim severom in južnim plantažno-suženjskim sistemom, vendar je bil po porazu v Yorktownu prisiljen sprejeti, da je ta politika propadla.<ref name="6mBg1">[[#hibbert|Hibbert 2008]], str. 333</ref> Bilo je jasno, da je vojna izgubljena, čeprav je Kraljeva mornarica prisilila Francoze, da so novembra 1781 premestili svojo floto v Karibe in nadaljevali tesno blokado ameriške trgovine.<ref name="EiC1K">[[#davisengerman2006|Davis, L. in Engerman 2006]], str. 64</ref> Posledična ekonomska škoda in naraščajoča inflacija so pomenile, da si je ZDA sedaj želela končati vojno, medtem ko Francija ni mogla zagotoviti nadaljnjih posojil; kongres ni mogel več izplačevati svojih vojakov.<ref name="q5EIL">[[#Rappleye2010|Rappleye 2010]], str. 300–313</ref> Geografska velikost kolonij in omejeni kadri so pomenili, da britanska vojska ni mogla hkrati izvajati vojaških operacij in zasedati ozemlja brez lokalne podpore. Razprava o tem ali je bil njihov poraz neizogiben, še vedno poteka; en britanski državnik je to opisal kot "kot da bi poskušali osvojiti zemljevid".<ref name="arzue">[[#curtis1926|Curtis 1926]], str. 148</ref> Medtem John E. Ferling trdi, da je bila zmaga Patriotov nič drugega kot čudež,<ref name="holEy">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 562–577</ref> Joseph Ellis predlaga, da so možnosti vedno favorizirale Američane, še posebej potem, ko je Howe zapravil priložnost za odločilni britanski uspeh leta 1776, "priložnost, ki se nikoli ne bi ponovila".<ref name="MqYnj">[[#ellis2013|Ellis 2013]], str. xi</ref> Zgodovina ameriške vojske predvideva, da bi dodatna angažiranost 10.000 svežih mož leta 1780 postavila britansko zmago "v doseg možnosti".<ref name="Ma3JT">[[#stewartR|Stewart, R. 2005]], zvezek 4, str. 103</ref> ====Britanska vojska==== {{See also|Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)}} [[File:Thomas Gage John Singleton Copley.jpeg|thumb|upright|left|alt=Portret britanskega poveljnika, gospoda Thomasa Gagea v svečanem uniformi.|Sir Thomas Gage, britanski poveljnik od 1763 do 1775 v Severni Ameriki]] Izgon Francije iz Severne Amerike leta 1763 je povzročil drastično zmanjšanje ravni britanskih enot v kolonijah; leta 1775 je bilo med civilnim prebivalstvom 2.8 milijona le 8.500 rednih vojakov.<ref name="0qbek">[[#clode1869a|Clode 1869]], Zvezek 1, str. 268</ref> Večina vojaških virov v Ameriki je bila osredotočena na obrambne strategije sladkornih otokov v Karibih; [[Jamajka]] je sama prinašala več prihodkov kot vseh trinajst ameriških kolonij skupaj.<ref name="FJWrp">[[#billias1969|Billias 1969]], str. 83</ref> Po koncu [[Francoska in indijanska vojna|sedemletne vojne]] je bila stalna vojska v Britaniji prav tako zmanjšana, kar je povzročilo administrativne težave, ko se je vojna začela deset let pozneje.<ref name="Y118y">[[#clayton2014|Clayton 2014]], str. 65</ref> Čez čas vojne so bili postavljeni štirje glavni britanski poveljniki. Prvi je bil [[Thomas Gage]], imenovan leta 1763, katerega začetni fokus je bil vzpostaviti britansko oblast v nekdanjih [[Nova Francija|francoskih področjih Kanade]]. Mnogi v Londonu so za upor krivili njegovo nezmožnost, da bi prej ukrepal in bil je razrešen po hudih izgubah v [[Bitka pri Bunker Hillu|Bitki pri Bunker Hill]].<ref name="cosou">[[#nessy|O'Shaunessy 2013]], str. 86</ref> Njegov naslednik je bil sir [[William Howe]], član frakcije [[Vigovci|Whigov ali vigovcev]] v parlamentu, ki se je uprl politiki prisile, ki jo je zagovarjal lord North; [[Charles Cornwallis|Cornwallis]], ki se je kasneje [[Yorktownska kampanja|predal v Yorktownu]], je bil eden mnogih višjih častnikov, ki so se sprva uprli služenju v Severni Ameriki.<ref name="CZWL2">[[#ketchum97|Ketchum 1997]], str. 76</ref> [[Bostonska kampanja|Kampanja leta 1775]] je pokazala, da so Britanci precenjevali zmogljivosti svojih enot in podcenjevali kolonialno milico, kar je zahtevalo ponovno oceno taktik in strategij,<ref name="pWpln">[[#ketchum2014a|Ketchum 2014a]], str. 208</ref> in omogočilo [[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|Patriotom]], da prevzamejo pobudo.<ref name="57mVs">[[#miller1959|Miller 1959]], str. 410–412</ref> [[William Howe|Howejeva]] odgovornost je še vedno predmet razprave; kljub prejemu velikega števila okrepitev se zdi, da je [[Bitka pri Bunker Hillu|Bunker Hill]] trajno vplival na njegovo samozavest, pomanjkanje taktične fleksibilnosti pa je pomenilo, da pogosto ni izkoristil priložnosti.<ref name="r4hyC">[[#fleming2006|Fleming 2006]], str. 44</ref> Veliko njegovih odločitev je bilo pripisanih težavam s preskrbo, kot je njegova obotavljivost zasledovanja poraženih Washingtonovih enot.<ref name="MlUcq">[[#daviesk1972|Davies, K. 1972]], zvezek 12 – 1776, 5:93, Howe Germainu, 7. junij in 7. julij 1776</ref> Potem, ko je izgubil zaupanje svojih podrejenih, je bil poklican nazaj, potem ko se je [[John Burgoyne|Burgoyne]] predal [[Saratoška kampanja|pri Saratogi]].<ref name="UkMe5">[[#nessy|O'Shaunessy 2013]], str. 216</ref> Po neuspehu Carlislejeve komisije se je britanska politika spremenila iz obravnave Patriotov kot podložnikov, ki jih je bilo potrebno spraviti k miru v sovražnike, ki jih je bilo treba premagati.<ref name="o6DjZ">[[#hibbert2000|Hibbert 2000]], str. 160–161</ref> Leta 1778 je bila Howejeva zamenjava [[Henry Clinton|sir Henry Clinton]].<ref name="eA9wm">[[#nessy|O'Shaunessy 2013]], str.</ref> Ocenjen kot strokovnjak za taktiko in strategijo<ref name="UkMe5" /> je bil Clinton tako kot njegovi predhodniki oviran s kroničnimi težavami z preskrbo.<ref name="BZg2c">[[#daviesk1972|Davies, K. 1972]], vol. 15 – 1778, 5:96, Clinton za Germaina, 15. september 1778</ref> Poleg tega je Clintonovo strategijo ogrozil konflikt z politično nadrejenimi v Londonu in njegovimi kolegi v Severni Ameriki, zlasti admiralom Mariotom Arbuthnotom, ki je bil v začetku leta 1781 zamenjan z [[George Rodney, 1st Baron Rodney|Rodneyjem]].<ref name="ap5wX" /> Ni bil obveščen niti posvetovan, ko je Germain odobril [[Charles Cornwallis|Cornwallisovo]] [[Yorktownska kampanja|invazijo na jug leta 1781]] in je odložil pošiljanje okrepitve, ker je menil, da je večina [[George Washington|Washingtonove]] vojske še vedno zunaj [[New York|New Yorka]].<ref name="mWJRm">[[#ketchum2014b|Ketchum 2014b]], str. 208–210</ref> Po predaji v Yorktownu je bil Clinton zamenjan s [[Guy Carleton|Carletonom]], katerega glavna naloga je bila nadzorovati evakuacijo lojalistov in britanskih vojakov iz Savanne, Charlestona in New Yorka.<ref name="YZsHH">[[#cashin|Cashin 2005]], "Revolucionarna vojna v Gruziji"</ref> ====Nemške sile==== {{Main|Hesseški najemniki}} [[File:Surrender of the Hessian Troops to General Washington, after The Battle of Trenton. December 1776. Copy of lithograph, 1 - NARA - 532880.tif|thumb|alt=Hesenske sile se predajo po Bitki pri Trenton, december 1776 |Hessijske sile se predajo po zmagi [[George Washington|Washingtona]] v [[Bitka pri Trentonu|Bitki pri Trenton]]u decembra 1776]] V 18. stoletju so države običajno najemale tuje vojake, vključno z Britanijo.<ref name="jSAGZ">[[#baer2015|Baer 2015]], str. 115</ref> Ko je postalo jasno, da so potrebne dodatne sile za zatrtje upora v Ameriki je bilo odločeno, da se najame nemške vojake. Zanje je bilo nekaj razlogov, vključno z javnim sočutjem do patriotske zadeve, zgodovinsko nepripravljenostjo na širitev britanske vojske in časom potrebnim za rekrutacijo in usposabljanje novih regimentov.<ref name="cCTlC">[[#baer2015|Baer 2015]], str. 117</ref> Mnoga manjša kraljestva v [[Sveto rimsko cesarstvo |Svetem rimskem cesarstvu]] so imela dolgo tradicijo oddajanja svojih vojakov najvišjemu ponudniku. Najpomembnejše je bilo »Landgraviate of Hesse-Kassel« znano kot "najemniška država".<ref name="NNZE8">[[#showalter2007|Showalter 2007]], "Najboljše vojske, katerih denar bi lahko kupil"</ref> Prvi sporazumi o najemu so bili podpisali v lord Northovi administraciji konec leta 1775; 30.000 Nemcev je služilo v ameriški vojni.<ref name="btSGH">[[#baer2015|Baer 2015]], str. 111–112</ref> Pogosto jih imenujejo preprosto "Hessijci", vključno z moškimi iz mnogih drugih držav, vključno z Hanoverjem in Brunswickom.<ref name="srbv4">[[#fetter1980|Fetter 1980]], str. 508</ref> Sir Henry Clinton je priporočil rekrutacijo ruskih vojakov, katerih kvalitete je zelo cenil, potem ko jih je videl v akciji proti [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|Turkom v rusko-turški vojni (1768–1774)]]; vendar pa so pogajanja z [[Katarina Velika]] napredovala le počasi.<ref name="IqLsU">[[#baer2015|Baer 2015]], str. 118–119</ref> Za razliko od prejšnjih vojn je njihova uporaba privedla do intenzivnih političnih razprav v Britaniji, Franciji in celo Nemčiji, kjer je [[Friderik II. Veliki]] zavrnil dovoljenje za prehod svojih ozemelj za vojake, najete za ameriško vojno.<ref name="schmidt208-209">[[#schmidt1958|Schmidt 1958]], str. 208–209</ref> Marca 1776 so bila dogovora izpostavljena v parlamentu s strani [[Vigovci|whigov]], ki so nasprotovali "prisilni rekrutaciji" na splošno in uporabi tujih vojakov za podrejanje "britanskih državljanov".<ref name="vyLv6">[[#baer2015|Baer 2015]], str. 121, 141–142</ref> Razprave so bile podrobno pokrite v ameriških časopisih; maja 1776 so prejeli kopije samih pogodb, ki so jih priskrbeli britanski simpatizerji in ki so bile tihotapljene v Severno Ameriko iz Londona.<ref name="tIwST">[[#baer2015|Baer 2015]], str. 143–144</ref> Perspektiva tujih nemških vojakov, ki bi jih uporabili v kolonijah, je okrepila podporo za neodvisnost, bolj kot obdavčitev in drugi ukrepi skupaj; kralja so obtožili, da je razglasil vojno proti svojim podanikom, kar je vodilo do ideje, da obstajata zdaj dve ločeni vladi.<ref name="ImWYT">[[#baer2015|Baer 2015]], str. 136–143</ref><ref name="juHEN">[[#oshaughnessy2004|O'Saughnessy, 2004]], str. 20</ref> Z očitnim prikazovanjem, da je Britanija odločena iti v vojno, so upanja na spravo izgledala naivna in obupna, medtem ko je uporaba tistega, kar je bilo razumljeno kot "tujci najemniki," postala ena od obtožb proti [[Jurij III. Britanski|Juriju III]] v [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|Deklaraciji o neodvisnosti]].<ref name="schmidt208-209" /> Hessenska reputacija v Nemčiji zaradi brutalnosti je prav tako povečala podporo za patriotsko zadevo med nemško-ameriškimi priseljenci.<ref name="taPBr">[[#baer2015|Baer 2015]], str. 142</ref> Prisotnost več kot 150.000 nemških Američanov je pomenila, da so se obe strani počutili, da bi lahko nemške vojake prepričali, da bi zbežali; en razlog, zakaj je Clinton predlagal zaposlovanje Rusov je bil, da je menil, da so ti manj verjetno, da bodo prestopili. Ko so prve nemške enote prišle na [[Staten Island]] avgusta 1776, je Kongres odobril tiskanje letakov, ki so obljubljali zemljo in državljanstvo vsakomur, ki se je želel pridružiti patriotski zadevi. Britanci so sprožili protiakcijo, ki je trdila, da bi lahko bili [[Dezerter|dezerterji]] usmrčeni.<ref name="mauch415">[[#mauch2003|Mauch 2003]], str. 415</ref> Dezertacija med Nemci se je dogajala skozi vse vojne, pri čemer je bila najvišja stopnja dezertacije med [[Yorktownska kampanja|predajo v Yorktownu]] in [[Pariški mir|Pariškim sporazumom]].<ref name="Nf6u9">[[#atwood2002|Atwood, 2002]], str. 194</ref> Nemški regimenti so bili osrednji del britanskega vojnega prizadevanja; od približno 30.000 poslanih v Ameriko jih je okoli 13.000 postalo žrtev.<ref name="bnmql">[[#lowell84|Lowell 1884]], str. 20–21, 282–283</ref> ==Revolucija kot državljanska vojna== ===Lojalisti=== Glej tudi: [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)]] [[File:KingsMountain DeathOfFerguson Chappel.jpg|thumb|alt=Ranjen britanski častnik pade s konja po tem, ko je bil zadet s strelnim ognjem; drugi britanski častnik ob njegovih desnici naprej iztegne roke, da bi podprl ranjenega jezda; v ozadju vojaki se bojujejo; moški ležijo mrtvi ob jezdečevih nogah.|[[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|patrioti]] so premagali [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojaliste]] v »[[Bitka pri Kings Mountain|bitki pri Kings Mountain]]« leta 1780, kar je dvignilo moralo patriotov.]] Bogati [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojalisti]] so prepričali britansko vlado, da so bili večina kolonistov simpatizerji kroni;<ref name="6cWCe">[[#ritcheson|Ritcheson 1973]], str. 6</ref> posledično so britanski vojaški načrtovalci zaupali v rekrutiranje lojalistov, vendar so imeli težave s pridobivanjem zadostnega števila, saj so patrioti imeli široko podporo.<ref name="JOPiQ" />{{Efn|O milicah glej Boatner 1974, str. 707;<br />Weigley 1973, pogl. 2}} Približno 25.000 lojalistov se je med vojno bojevalo za Britance. Čeprav so lojalisti predstavljali približno dvajset odstotkov kolonialne populacije,<ref name="Greene p. 235" /> so bili koncentrirani v ločenih skupnostih. Mnogi od njih so živeli med velikimi lastniki plantaž v regiji Tidewater in [[Južna Karolina|Južni Karolini]].<ref name="Greene p. 235" /> Ko so Britanci začeli raziskovati zaledje v letih 1777–1778 so naleteli na velik problem: kakršnakoli pomembna raven organizirane aktivnosti lojalistov je zahtevala stalno prisotnost britanskih rednih enot.<ref name="Gu69t">[[#black2001|Black 2001]]&nbsp;[1991], str. 12</ref> Enote, ki so jih Britanci imeli v Ameriki, niso zadostovale, da bi zaščitili teritorij lojalistov in se uprli ameriškim ofenzivam.<ref name="xeYC7">[[#black2001|Black 2001]]&nbsp;[1991], str. 13–14</ref> Lojalistične milice na jugu so nenehno premagovale sosednje patriotske milice. Patriotska zmaga v "bitki pri Kings Mountain" je nepopravljivo oslabila zmogljivost lojalistične milice na jugu.<ref name="NcMDc" /> Ko je Howe upravljal zgodnjo vojno politiko, je potreba krone po ohranitvi podpore lojalistov preprečila uporabo tradicionalnih metod zatiranja upornikov.<ref name="m4e3v">[[#black2001|Black 2001]]&nbsp;[1991], str. 14</ref> Britanska stvar je utrpela škodo, ko so njihovi vojaki ropali domačine med preklicanim napadom na Charlestonu leta 1779, kar je razjezilo tako patriote kot lojaliste.<ref name="yBaSD" /> Po tem, ko je Kongres leta 1778 zavrnil "Carlisle Peace Commission]" in je Westminster med Clintonovim poveljstvom prešel na "trdo vojno", so se nevtralni kolonisti v Karolinah pogosto zavezali z patrioti.<ref name="dh9oI">[[#black|Black 2001]]&nbsp;[1991], str. 14–16 [16], 35, 38</ref> Nasprotno so lojalisti pridobili podporo, ko so patrioti zastraševali domnevne torijce z uničevanjem premoženja in katranom ter perjenjem.<ref name="4VC7B">[[#Calhoon1973|Calhoon 1973]], str. {{Page needed|date=June 2023}}</ref> Enota lojalistične milice — ''Britanska legija'' — je zagotovila nekatere izmed najboljših vojakov v britanski službi.<!-- Dodajte navedbo za Babits 1998? --><ref name="b5poP">[[#buchanan97|Buchanan 1997]], str. 327</ref> Poveljeval ji je [[Banastre Tarleton|Tarleton]], ki je v kolonijah pridobila strašljivo reputacijo zaradi "brutalnosti in nepotrebnega klanja".<ref name="rankin">[[#bass|Bass 1957]], str. 548–550</ref>{{better source needed|reason=see talk The Green Dragoon|date=May 2023}} {{Clear}} ===Ženske=== [[File:Nancy Morgan Hart.gif|thumb|alt=Prizor Nancy Morgan Hart na levi z dvignjeno puško in otrokom, ki se skriva za njenimi krili, na desni pa ležita dva lojalistična vojaka, trije pa dvigujejo roke v obrambnem alarmu.|Nancy Hart je sama ujela šest [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojalističnih]] vojakov, ki so vdrli v njen dom z namenom ropanja.]] Ženske so med revolucionarno vojno igrale različne vloge; pogosto so spremljale svoje može, ko je to bilo dovoljeno. Na primer, med vojno je bila Martha Washington znana po obisku in pomoči svojemu možu Georgu v različnih ameriških taborih.<ref name="NsXgO">[[#chernow2010|Chernow, 2010]], str. 215</ref> Ženske so pogosto spremljale vojske kot spremljevlke, da bi prodajale blago in opravljale nujne naloge v bolnišnicah in taborih, njihovo število pa je med vojno doseglo tisoče.<ref name="s5toN">[[#dunkerly|Dunkerly 2014]], "Camp Followers"</ref> Ženske so tudi prevzele vojaške vloge: nekatere so se oblačile kot moški, da bi neposredno podpirale boj, se borile ali delovale kot vonunke na obeh straneh.<ref name="HUZJR">[[#howat2017|Howat 2017]], "Women Spies"</ref> Anna Maria Lane se je pridružila svojemu možu v vojski. Virginija generalna skupščina jo je kasneje omenila zaradi njene pogumnosti: borila se je oblečena kot moški in "opravljala izredne vojaške naloge ter prejela hudo rano v bitki pri Germantownu ... s pogumom vojaka".<ref name="F5oSv">[[#womens2009|Historical Essay 2009]]</ref> 26. aprila 1777 naj bi Sybil Ludington jahala, da bi opozorila milico na bližajoče se Britance; imenovana je bila "ženska Paul Revere".<ref name="om7F0">[[#hunt2015|Hunt 2015]], str. 188–222</ref> Ali naj bi do tega prišlo, je vprašljivo.<ref name=Hunt>{{Cite journal|last=Hunt|first=Paula D.|date=June 2015|title=Sybil Ludington, the Female Paul Revere: The Making of a Revolutionary War Heroine |url=https://archive.org/details/sim_new-england-quarterly_the-new-england-quarterly_2015-06_88_2/page/186|journal=[[The New England Quarterly]]|volume=88|issue=2|pages=187–222|doi=10.1162/TNEQ_a_00452|s2cid=57569643|issn=0028-4866|doi-access=free}}</ref><ref name=Tucker>{{cite news |title= Did the Midnight Ride of Sibyl Ludington Ever Happen? |last= Tucker |first= Abigail |date= March 2022 |access-date= July 6, 2022 |url= https://www.smithsonianmag.com/history/did-midnight-ride-sibyl-ludington-ever-happen-180979557/ |work= [[Smithsonian (magazine)|Smithsonian]]}}</ref><ref name= Lewis>{{cite web |url= https://www.thoughtco.com/sybil-ludington-biography-3530671 |title= Sybil Ludington, Possible Female Paul Revere |publisher= [[ThoughtCo]] |date= August 15, 2019 |access-date= July 6, 2022 |last= Lewis |first= Jone Johnson}}</ref><ref name=Eschner>{{cite news |url= https://www.smithsonianmag.com/smithsonianmag/was-there-really-teenage-female-paul-revere-180962993/ |work= [[Smithsonian (magazine)|Smithsonian]] |title= Was There Really a Teenage, Female Paul Revere? |last= Eschner |first= Kat |date= April 26, 2017 |access-date= July 6, 2022}}</ref> Nekaj drugih žensk se je preoblečilo v moške. Deborah Sampson se je bojevala, dokler ni bil odkrita njen spol in je bila zaradi tega odpuščena; Sally St. Clair je bila ubita v bitki.<ref name="F5oSv" /> ===Črnsko prebivalstvo=== [[File:Soldiers at the siege of Yorktown (1781), by Jean-Baptiste-Antoine DeVerger.png|thumb|alt=Scena štirih uniformiranih vojakov Kontinentalnega 1. Rhode Island Regimenta. Na levi, črn in beli vojak formalno "Pozornost" z Brown Bess musketi; na desni, potrti beli vojak, ki se vrača v formacijo z uradnikom, ki mu kriči in drži kat-o-devet repov za bičanje.|[[Kontinentalna vojska]], med katerimi je eden črnec iz [[Rhode Island]] polka na levi]] Ko se je vojna začela, je prebivalstvo [[Trinajst kolonij|Trinajstih kolonij]] štelo približno 500.000 sužnjev, ki so jih v glavnem uporabljali kot delavce na južnih plantažah.<ref name="517PM">[[#nash2012|Nash 2012]], str. 251</ref> Novembra 1775 je lord Dunmore, kraljevi guverner Virginije, izdal razglas, ki je obljubljal svobodo vsakemu sužnju, ki je bil v lasti Patriotov in je bil pripravljen nositi orožje. Čeprav je ta napoved pomagala zapolniti začasno pomanjkanje vojaške sile, je belski lojalistični predsodek pomenil, da so bili novaki preusmerjeni v vloge, ki niso vključevale boja. Lojalisti so želeli onemogočiti Patriotskin plantažnikom dostop od delovne sile, ne pa končati suženjstvo; sužnji v lasti lojalistov so bili vrnjeni lastnikom.<ref name="CJ6XK">[[#nash2005|Nash, 2005]], str. 167–168</ref> Razglas iz 1779 »Philipsburg Proclamation«, ki ga je izdal Clinton, je razširil ponudbo svobode na sužnje, ki so bili v lasti Patriotov po celih kolonijah. Prepričal je cele družine, da so pobegnile k britanskim linijam, mnoge od katerih so bile zaposlene pri gojenju hrane za vojsko, saj so odstranili zahtevo po vojaški službi. Medtem ko je Clinton organiziral vojaško enoto [[Black Pioneers]], je tudi zagotovil, da so bili pobegli sužnji vrnjeni lastnikom lojalistov z ukazom, da jih ne smejo kaznovati.<ref name="DKDsq">[[#blackcancol|Kanada' Digital Collections]] "Črni Lojalisti"</ref> Ko se je vojna nadaljevala je postalo za črnce vse bolj običajno služiti kot redni vojaki v britanskih enotah; črnski lojalisti so leta 1783 oblikovali dve regimenta čarlstonskega garnizona.<ref name="bfNHp">[[#bibko2016|Bibko, 2016]], str. 68–69</ref> Ocene o številu tistih, ki so služili Britancem med vojno, se gibljejo med 25.000 in 50.000, brez tistih, ki so pobegnili med vojno. Thomas Jefferson je ocenil, da je Virginija morda izgubila 30.000 sužnjev zaradi pobega.<ref name="zag2G">[[#bibko2016|Bibko, 2016]], str. 59</ref> V Južni Karolini je skoraj 25.000 sužnjev (približno 30 odstotkov suženjske populacije) bodisi pobegnilo, migriralo ali umrlo, kar je znatno prizadelo plantažne ekonomije tako med kot po vojni.<ref name="yRG5O">[[#kolchin1994|Kolchin 1994]], str. 73</ref> Črnski patrioti so bili izključeni iz Kontinentalne vojske, dokler Washington ni prepričal Kongresa januarja 1778, da ni bilo drugega načina za nadomeščanje izgub zaradi bolezni in dezerterstva. "1. Rhode Island polk" se je oblikoval februarja in je vključeval nekdanje sužnje, katerih lastniki so bili denarno kompenzirani; vendar pa je bilo le 140 od svojih 225 vojakov črnih, novačenje pa se je ustavilo junija 1788.<ref name="Ltvqf">[[#lanning2012|Lanning 2012]], str. 75</ref> Na koncu je okoli 5.000 črncev služilo v kontinentalni vojski in mornarici na različnih položajih, medtem ko je še 4.000 delalo v patriotnih milicah, na ladjah zasebnikov ali kot vozniki, služabniki in vohuni. Po vojni je majhna manjšina prejela zemljiške donacije ali pokojnine Kongresa; mnogi drugi so bili po vojni vrnjeni svojim gospodarjem kljub prejšnjim obljubam o svobodi.<ref name="aJJzP">[[#alexander2010|Alexander 2010]], str. 356</ref> Kot je zmaga patriotov postajala vse bolj verjetna, je obravnava črnih lojalistov postala predmet spora; po predaji Yorktowna leta 1781 je Washington vztrajal, da se vsi ubežniki vrnejo, toda Cornwallis je to odklonil. Leta 1782 in 1783 je britanska vojska evakuirala okoli 8.000 do 10.000 osvobojenih črncev iz Charlestona, Savanne in New Yorka; nekateri so se preselili v London, medtem ko se jih je 3.000 do 4.000 naselilo v Novi Škotski.<ref name="Bvc5o">[[#bibko2016|Bibko, 2016]], str. 61</ref> Beli lojalisti so prepeljali 15.000 zasužnjenih črncev na [[Jamajka|Jamajko]] in [[Bahami|Bahame]]. Osvobojeni črni lojalisti, ki so migrirali v Britanske Zahodne Indijo, so vključevali redne vojake iz Dunmorejevega "Etiopskega regimenta" ter tiste iz Charlestona, ki so pomagali zasesati [[Zavetrni otoki|Zavetrne otoke]].<ref name="bfNHp" /> ===Indijanci=== [[File:Joseph Brant by William Berczy c1794-1797.jpg|thumb|left|alt=Portret britanskega polkovnika Joseph Branta, [[Iroquois#American Revolution|Iroquois]] [[Irokezi|plemena Mohawk]].|Polkovnik [[Joseph Brant]] iz britanskega [[Irokezi|plemena Mohawk]]]] Večina Indijancev vzhodno od reke [[Mississippi]] je bila prizadeta zaradi vojne, številna plemena pa so bila razdeljena glede na to, kako se odzvati. Nekatera plemena so bila prijateljska do kolonistov, vendar je večina Indijancev nasprotovala uniji kolonij, ki so jo dojemali kot potencialno grožnjo njihovemu ozemlju. Približno 13.000 Indijancev je bojevalo na britanski strani, pri čemer je največja skupina prihajala iz plemen [[Irokezi|Irokezov]], ki so mobilizirala okoli 1.500 bojevnikov.<ref name="Greene p. 393">[[#jgreene2008|Greene & Pole 2008]], str. 393</ref> Zgodaj julija 1776 so [[Cherokee]] zavezniki Britanije napadli kratkotrajni "Washington District v Severni Karolini]]. Njihov poraz je razbil v napadu je razdrobil pleme Cherokee in bil je neposredno odgovoren za nastanek "Chickamauga Cherokee", ki so desetletja po koncu sovražnosti z Britanijo nadaljevali z vojnami proti ameriškim naseljevalcem.<ref name="finger2001">[[#finger2001|Finger 2001]], str. 43–64</ref> [[Creek]] in [[Seminoli|Seminole]] zavezniki Britanije so se borili proti Američanom v Georgiji in Južni Karolini. Leta 1778 je enota 800 Creekov uničila ameriška naselja ob "Broad reki v Georgiji". Bojevniki Creeke so se tudi pridružili Thomas Brownovim lojalističnim napadom v Južni Karolini in pomagali Britaniji med obleganjem Savanne.<ref name="KPNF9">[[#wardH1999|Ward, H. 1999]], str. 198</ref> Številni Indijanci so bili vključeni v boj med Britanijo in Španijo na obali [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] ter ob britanski strani reke Mississippi. Tisoči Creekov, [[Chickasaw]] in [[Choctaw]] Inidjancev so se bojevali v večjih bitkah, kot so "itka pri Fort Charlotte", "Bitka pri Mobile (1781)" in obleganju Pensacole.<ref name="npQH7">[[#o'brien2008|O'Brien 2008]], str. 123–126</ref> Irokeška konfederacija je bila razbita zaradi ameriške revolucije. Plemena [[Seneca (pleme)|Seneca]], [[Onondaga]] in [[Cayuga]] so se pridružila Britancem; člani [[Mohawk]] so se borili na obeh straneh in mnogi [[Tuscarora|Tuscarore]] in [[Oneida|Oneide]] so se pridružili Američanom. Da bi se maščevali za napade na ameriške naselbine s strani lojalistov in njihovih indijanskih zaveznikov je Kontinentalna armada poslala [[Bitka pri Newtownu|Sullivanovo ekspedicijo]] po New Yorku, da bi oslabila plemena Irokezov, ki so se pridružila Britancem. Voditelja Mohawkov Joseph Louis Cook in [[Joseph Brant]] sta se pridružila nasprotnim stranem, prvi Američanom in drugi Britancem, kar je dodatno poslabšalo razkol.<ref name="Q9pmz">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 200–203</ref> Na zahodnem bojišču so konflikti med naseljenci in domorodnimi Američani povzročili dolgotrajno nezaupanje.<ref name="y9yCm">[[#reidD2017|Reid, D. 2017]], str.</ref> V Pariškem sporazumu iz leta 1783 je Velika Britanija prepustila nadzor nad spornimi ozemlji med [[Velika jezera|Velikimi jezeri]] in [[Ohio (reka)|reko Ohio]], vendar domači prebivalci niso bili del mirovnih pogajanj.<ref name="lsicb">[[#carroll2001|Carroll 2001]], str. 24</ref> Plemena v Severozahodnem teritoriju so se združila "Zahodni konfederaciji" in se zavezala Britancem, da se uprejo ameriškemu naseljevanju, njihov konflikt pa se je nadaljeval tudi po revolucionarni vojni kot "Severozahodna indijanska vojna".<ref name="BnzRx">[[#ferling2007|Ferling 2007]], str. 354–355</ref> ==Mirovna pogajanja== [[File:Treaty of Paris by Benjamin West 1783.jpg|thumb|alt=Portret štirih glavnih ameriških ministrov v Parizu; z leve proti desni, John Jay, John Adams, Benjamin Franklin, Henry Laurens, in njihov sekretar na skrajni desni.|''Pariški sporazum'' avtor Benjamin West, prikazuje ameriško poslanstvo (od leve proti desni): John Jay, [[John Adams]], [[Benjamin Franklin]], Henry Laurens in William Temple Franklin. Portret nikoli ni bil dokončan, saj britanski komisarji niso želeli pozirati. Laurens, ki je na sliki, je bil v času slikanja dejansko v Londonu.<ref name="Usbu7">[[#morris1965|Morris, R.B. Morris 1983]]&nbsp;[1965], str. 435–436</ref>]] [[File:Evacuation Day and Washington's Triumphal Entry.jpg|thumb|alt=Ulica v New Yorku z razkošno vpreženim Georgeom Washingtonom na čelu parade.|Washington vstopa v New York City ob britanski evakuaciji] novembra 1783. Kapela sv. Pavla je na levi. Pot parade v letu 1783 je šla od "Bull's Head Tavern" na Bowery, nato pa se je nadaljevala po "Chatham Square", "Pearl Street (Manhattan)", "Wall Street" in končala pri "Cape's Tavern" na "Broadway (Manhattan)".]] Pogoji, ki jih je predstavila "Carlisle Peace Commission" leta 1778 so vključevali sprejetje načela samouprave. Parlament bi priznal Kongres kot upravljajoče telo, suspendiral vse sporno zakonodajo, predal pravico do lokalne kolonialne obdavčitve in razpravljal o vključitvi ameriških predstavnikov v Hišo poslancev. V zameno bi bila vsa premoženja, zasežena od lojalistov vrnjena, britanski dolgovi priznani in lokalno uveljavljen vojni zakon sprejet. Vendar je Kongres zahteval ali takojšnje priznanje neodvisnosti ali umik vseh britanskih vojakov; vedeli so, da komisija ni imela pooblastila za sprejemanje teh zahtev, kar je hitro končalo pogajanja.<ref name="EVGwD">[[#whiteley1996|Whiteley 1996]], str. 175</ref> 27. februarja 1782 je bil sprejet predlog [[Vigovci|Whigov]] za konec ofenzivne vojne v Ameriki z 19 glasovi za.<ref name="PpAUy">[[#namier1985|Namier in Brooke 1985]], str. 246</ref> North je odstopil, kar je kralja prisililo, da je povabil Charles Watson-Wentworth, 2nd Marquess of Rockingham k oblikovanju vlade; dosleden podpornik patriotske zadeve je to pogojeval z zavezo k ameriški neodvisnosti. Jurij III je to nerad sprejel in druga Rockinghamova vlada je nastopila v uradovanje 27. marca 1782; vendar je Rockingham nenadoma umrl 1. julija in ga je zamenjal Shelburne, ki je priznal ameriško neodvisnost.<ref name="6fSnW">[[#wardA1925|Ward in Prothero 1925]], str.458</ref> Ko je bil lord Rockingham povišan v premierja je Kongres združil svoje diplomatske konzule v Evropi v mirovno delegacijo v Parizu. Vodja delegacije je bil [[Benjamin Franklin]]. Postal je zvezdnik na francoskem dvoru, hkrati pa je imel tudi vpliv na dvorih [[Prusija|Prusije]] in [[Habsburška monarhija|Avstrije]]. Od 60. let 18. stoletja je Franklin organiziral sodelovanje med britansko-ameriškimi kolonijami in nato služil kot kolonialni lobist v parlamentu v Londonu. [[John Adams]] je bil ambasador na Nizozemskem in je bil ugleden zgodnji patriotski aktivist iz Nove Anglije.[John Jay iz New Yorka je bil poslanik v Španiji in je bil nekdanji predsednik Kontinentalnega kongresa. Kot poslanik na Nizozemskem je Henry Laurens dosegel predhodni dogovor o trgovinskem sporazumu. Čeprav je bil aktiven v predhodnih pogajanjih, ni bil podpisnik končne pogodbe.<ref name="OtLkf" /> Pogajalci Whigov so med drugim vključevali dolgoletnega Franklinovega prijatelja Davida Hartleya in Richarda Oswalda, ki je pogajal za Laurensovo osvoboditev iz Londonskega stolpa.<ref name="OtLkf" /> Predhodni mir, podpisan 30. novembra je izpolnil štiri ključne zahteve Kongresa: neodvisnost, ozemlje do Mississippija, pravice do plovbe v Mehiški zaliv in pravice do ribolova v Newfoundlandu.<ref name="OtLkf" /> Britanska strategija je bila okrepiti ZDA dovolj, da preprečijo Franciji, da bi pridobila nazaj položaj v Severni Ameriki in niso imeli velikega interesa za te predloge.<ref name="6HMUl">[[#Black2011|Black 2011]], str. 117–118</ref> Vendar so razlike med njihovimi nasprotniki omogočile, da so lahko pogajali ločeno s posameznimi akterji za izboljšanje svoje skupne pozicije, pri čemer so začeli z ameriško delegacijo septembra 1782.<ref name="s8bf9">[[#Harvey2004|Harvey 2004]], str. 531–532</ref> Francozi in Španci so si prizadevali izboljšati svoj položaj z ustvarjanjem ZDA, ki bi bila odvisna od njih za podporo proti Britaniji, s čimer bi povrnili izgube iz leta 1763.<ref name="0XLAe">[[#cogliano2003|Cogliano 2003]], str. 85</ref> Obe strani sta poskušali doseči dogovor z Britanijo, ki bi izključil Američane; Francija je predlagala določitev zahodne meje ZDA ob Apalačih, kar bi ustrezalo britanski proklamaciji iz leta 1763. Španci so predlagali dodatne koncesije v vitalni regiji reke Mississippi, vendar so zahtevali prevzem [[Georgia|Georgije]], kar bi kršilo francosko-ameriško zavezništvo.<ref name="0XLAe" /> Soočen z težavami s Španijo glede terjatev povezanih z reko Mississippi in s Francijo, ki je bila še vedno nerazpoložena za soglasje o ameriški neodvisnosti, dokler niso bile izpolnjene vse njene zahteve, je John Jay Britance obvestil, da je pripravljen pogajati se neposredno z njimi, s čimer bi izključil Francijo in Španijo, s čimer se je lord Shelburne, britanski premier, ki je imel glavno besedo v britanskih pogajanjih, strinjal.<ref name="iRKom">[[#morris1965|Morris, 1983]]&nbsp;[1965], str. 221–323, 331–333</ref> Ključni sporazumi za ZDA pri pridobivanju miru so vključevali priznanje ameriške neodvisnosti; celotno ozemlje vzhodno od reke Mississippi, severno od Floride in južno od Kanade; ter pravice do ribolova v ob obali [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] in v [[Reka svetega Lovrenca|zalivu reke svetega Lovrenca]]. Združene države in Velika Britanija sta sami prejele večni dostop do reke Mississippi.<ref name="XAtfM">[[#dull1975|Dull 1987]]&nbsp;[1975], str. 144–151</ref><ref name="dKEt7">[[#morris1965|Morris, 1983]]&nbsp;[1965], str. 218–221</ref> Angleško-ameriški predhodni mir je bil formalno sklenjen novembra 1782 in [[Drugi kontinentalni kongres]] je potrdil dogovor 15. aprila 1783. Napovedal je dosego miru z neodvisnostjo, končna pogodba pa je bila podpisana 2. septembra 1783 v Parizu, kar je začelo veljati naslednji dan, ko je Britanija podpisala svoj sporazum s Francijo. John Adams, ki je pomagal oblikovati pogodbo je trdil, da predstavlja "enega najpomembnejših političnih dogodkov, ki so se kadarkoli zgodili na svetu.Ratificiran je bil ustrezno s strani Kongresa in Parlamenta, končne različice so bile izmenjane v Parizu naslednjo pomlad.<ref name="9BwsN">[[#lskaplan1983|Kaplan, L. 1983]], "Pogodba s Parizem"</ref> 25. novembra so bile zadnje britanske čete, ki so ostale v ZDA, evakuirane iz [[New York]]a v [[Halifax, Nova Škotska]].<ref name="Nuhdu">[[#ketchum2014b|Ketchum 2014b]], str. 287</ref> ==Posledice== {{Main|Ameriška revolucija}} ===Ozemlja=== Obseg ozemlja, ki je sedaj predstavljalo ZDA, je vključeval milijone redko naseljenih akrov južno od [[Velika jezera|Velikih jezer]] med [[Apalači]] in [[Mississippi|reko Mississippi]], od česar je bil velik del del Kanade. zadrana kolonialna migracija ljudi proti zahodu se je med vojno spremenila v poplavo.<ref name="0xR4w">[[#herring2011|Herring 2011]]&nbsp;[2008], str. 41</ref> Britanska podaljšana povojna politika za ZDA je še naprej poskušala vzpostaviti indijansko vmesno državo južno od Velikih jezer vse do leta 1814 med [[Vojna leta 1812|vojno 1812]]. Formalno pridobljena zahodna ameriška ozemlja so še naprej naseljevala avtohtona plemena, ki so bila večinoma britanski zavezniki.<ref name="lsicb" /> V praksi so Britanci zavrnili opustitev utrdb na ozemlju, ki so ga formalno prenesli na ZDA. Namesto tega so oskrbovali vojaške zaveznike za nadaljnje spopade na meji in financirali Severno-zahodno indijsko vojno (1785–1795). Britansko financiranje lokalnih vojn v ZDA se je nadaljevalo, dokler ni anglo-ameriška "Pogodba Jay", ki jo je napisal Hamilton, začela veljati 29. februarja 1796.<ref name="CrkMd">Benn 1993, str. 17</ref>{{Efn|V trinajstih letih pred anglo-ameriško komercialno [[Pogodbo Jay]] iz leta 1796 pod predsednikom [[George Washington]], so Britanci ohranjali pet utrdb v zvezni državi New York: dve utrdbi ob severnem jezeru Champlain in tri, ki so se začele pri [[Fort Niagara]], ki se razteza vzhodno ob jezeru Ontario. V Severozahodnem ozemlju so imeli garnizijo v [[Fort Detroit]] in [[Fort Michilimackinac]].<ref name="1S547">[[#herring2011|Herring 2011]]&nbsp;[2008], str. 45</ref>}} Od evropskih sil z ameriškimi kolonijami v bližini novoustanovljenih ZDA je bila Španija najbolj ogrožena zaradi ameriške neodvisnosti in je bila zato tudi najbolj sovražna.{{Efn|V nekaterih ameriških kolonijah so med ameriško revolucijo potekale upore domačih Špancev (hidalgo), ki so se uprli merkantilističnim reformam Karla III, ki so odpravile privilegije, dedovane od konkvistadorjev med [[encomienda]]mi, in izzvali so tudi jezuitovsko prevlado v tamkajšnji katoliški cerkvi. Znano je bilo, da so ameriški kapitana ladij tihotapili prepovedane kopije Deklaracije neodvisnosti v španske karibske pristaniške, kar je povzročilo nezadovoljstvo med španskimi kolonisti.}} Njeno ozemlje, ki je bilo sosednje od ZDA, je bilo relativno nezaščiteno, zato je španska politika razvila kombinacijo pobud. Španska mehka moč je diplomatično izzvala britansko teritorialno predajo ozemelj zahodno do reke Mississippi in prejšnje severne meje španske Floride.<ref name="ImmKb">[[#herring2011|Herring 2011]]&nbsp;[2008], str. 46</ref> Vpeljala je visoke carine na ameriške izdelke in nato blokirala dostop ameriških naseljencev do pristanišča New Orleans. Hkrati je Španija tudi financirala vojno znotraj ZDA preko indijanskih zaveznikov v njenem jugozahodnem ozemlju, ki ga je Francija prepustila Britaniji, nato pa Britanija Američanom.<ref name="0xR4w" /> ===Žrtve in izgube=== [[File:Revolutionary War Cemetery, Salem, NY.jpg|thumb|upright|alt=Pokopališče; grobni kamni v ospredju v posamičnih, neenakomernih vrstah; za njimi travnate kupole mrtvih; ameriška zastava v ozadju ob drevesni meji.|Grobovi iz [[Bitka pri Saratogi|bitke pri Saratoge]] v "Salemu, New York"]] Skupna izguba življenj skozi konflikt je v veliki meri neznana. Kot je bilo običajno v vojnah tiste dobe so bolezni, kot [[Črne koze|črne koze]] terjale več življenj kot bitke. Med letoma 1775 in 1782 je epidemija črnih koz po vsej Severni Ameriki ubila približno 130.000 ljudi.{{Efn|Poleg do 30% smrti v pristaniških mestih, ter še posebej visokih stopenj med tesno zaprtimi ladjami vojnih ujetnikov, so raziskovalci poročali o velikih številkah med mehiškim prebivalstvom in velikih odstotkih izgub med ameriškimi Indijanci ob trgovskih poteh, od Atlantika do Tihega oceana, od Eskimov do Aztekov.}} Zgodovinar Joseph Ellis predlaga, da je bila Washingtonova odločitev, da so njegove enote cepile proti bolezni ena njegovih najpomembnejših odločitev.<ref name="VcQK9">[[#ellis2004|Ellis 2004]], str. 87</ref> Med aktivno vojaško službo je umrlo do 70.000 ameriških patriotov.<ref name="gNorb">[[#peckham74|Peckham 1974]], str.</ref> Od teh je bilo približno 6.800 ubitih v bitkah, medtem ko je vsaj 17.000 umrlo zaradi bolezni. Večina teh je umrla kot vojni ujetniki Britancev, večinoma na zaporniških ladjah v Newyorškem pristanišču.<ref name="hQzBc">[[#burrows2008b|Burrows 2008b]], str.{{Page needed|date=May 2021}}</ref>{{Efn|Če sprejmemo zgornjo mejo 70.000 kot skupno neto izgubo za patriote, bi to pomenilo, da je bil konflikt sorazmerno smrtonosnejši kot [[Ameriška državljanska vojna]]. Negotovost izhaja iz težav pri natančnem izračunu števila tistih, ki so podlegli bolezni, saj je ocenjeno, da je vsaj 10,000 umrlo že leta 1776.}} Število patriotov, ki so bili resno ranjeni ali onesposobljeni zaradi vojne, je bilo ocenjenih od 8.500 do 25.000.<ref name="Xwtjh">[[#chambers1999|Chambers 1999]] str. 849</ref> Francozi so imeli 2.112 ubitih v bojih v Združenih državah.<ref name="TO8lQ">[[#CITEREFRignault2004|Dawson 2017]], "Francozi, ki so umrli"</ref>{{Efn|Drugje po svetu so Francozi izgubili še približno 5,000 skupno mrtvih v konfliktih od 1778 do 1784.<ref name="TO8lQ" />}} Španci so izgubili 124 ubitih in 247 ranjenih v Zahodni Floridi.<ref name="White 2010, Essay">[[#white2020|White 2010]], "Esej"</ref>{{Efn|V istem časovnem obdobju v [[Četrti angleško-nizozemski vojni]] so Nizozemci imeli okoli 500 skupno ubitih, kar je posledica manjše obsežnosti njihovega konflikta z Britanijo.<ref name="White 2010, Essay" />}} Britansko poročilo iz leta 1781 ocenjuje njihovo skupno število smrtnih žrtev v vojski na 6.046 v Severni Ameriki (1775–1779).{{Efn|Britanski poročili iz leta 1783 sta navedli 43,633 smrtnih žrtev v vrsti in osnovni enoti v [[Britanskih oboroženih silah]].<ref name="VdGXi">[[#Burke1785|Burke 1785]], str.</ref> V prvih treh letih angleško-francoske vojne (1778) so Britanci navedli 9,372 vojakov ubitih v bojih po Ameriki; in 3,326 v Zahodnih Indijah (1778–1780). Leta 1784 je britanski poročnik sestavil podroben seznam 205 britanskih oficirjev, ubitih v akciji med britanskimi konflikti zunaj Severne Amerike, vključno z Evropo, Karibi in Vzhodnimi Indijami.<ref name="g1sff">[[#inman|Inman 1903]], str. 203–205</ref> Ekstrapolacije, izvedene na podlagi tega seznama, postavljajo britanske vojaške izgube na vsaj 4,000 ubitih ali umrlih zaradi ran zunaj njihovih severnoameriških angažmajev.}} Približno 7.774 Nemcev je umrlo v britanski službi, poleg 4.888 dezerterjev; med tistimi, ki so bili označeni kot nemški dezerterji, pa je ocenjenih, da je 1.800 bilo ubitih v boju.{{Efn|Približno 171,000 [[mornarji]] je služilo v [[Kraljevi mornarici]] med britanskimi konflikti po svetu 1775–1784; približno četrtina teh je bila [[impressment|prisiljenih]] v službo. Približno 1,240 jih je bilo ubitih v bojih, medtem ko je ocenjenih 18,500 umrlo zaradi bolezni (1776–1780).<ref name="ICbFh">[[#debret1781|Debret 1781]], str. 269</ref> Največji ubijalec na morju je bil [[Skorbut]], bolezen povzročena zaradi pomanjkanja [[Vitamin C|vitamina C]].<ref name="HKwDq">[[#scurvy|NIH GARD 2016]],"Škrlatinka</ref> Šele leta 1795 je bila škrlatinka odpravljen iz [[Kraljevske mornarice]], potem ko je admiraliteta razglasila, da bosta limonina in sladkor vključena med standardne dnevne (grog) obroke mornarjev.<ref name="xPtQE">[[#vale2013|Vale 2013]], str. 160</ref> Okoli 42.000 mornarjev je [[desertion|desertiralo]] po vsem svetu med tem obdobjem. Vpliv na trgovsko ladjarstvo je bil znaten; 2.283 jih je bilo zajetih s strani ameriških piratov.<ref name="OVxVT" /> Po svetu med 1775–1784 je bilo ocenjenih 3.386 britanskih [[Merchant Navy (United Kingdom)|trgovskih ladij]], ki so jih zajele sovražne sile med vojno z Američani, Francozi, Španci in Nizozemci.<ref name="We1Cr">[[#conway|Conway 1995]], str. 191</ref>}} ===Dediščina=== [[File:Commonsense.jpg|thumb|Ameriški moto ''Novus ordo seclorum'', kar pomeni "Novi čas se zdaj začenja", je parafraziran iz [[Thomas Paine]]ove ''Common Sense'', objavljene 10. januarja 1776. "Imamo moč, da svet znova začnemo", je napisal Paine v njej.<ref name="McDonald, Forrest pp. 6">McDonald, Forrest. ''Novus Ordo Seclorum: Intelektualni izvor ustave,'' str. 6–7, Lawrence: University Press of Kansas, 1985. {{ISBN|0700602844}}.</ref>]] Ameriška revolucija je postavila zgled za strmoglavljanje tako monarhij kot kolonialnih vlad. Združene države imajo najstarejšo pisno ustavo na svetu, ki je bila uporabljena kot model v drugih državah, včasih dobesedno. Revolucija je navdihnila revolucije v Franciji, Haitiju, Latinski Ameriki in drugod.<ref name="Xqvd2">[[#bailyn2007|Bailyn, 2007]], str. 35, 134–149</ref> Čeprav je revolucija odpravila mnoge oblike neenakosti je le malo spremenila status žensk kljub vlogi, ki so jo imele pri pridobivanju neodvisnosti. Najpomembneje je, da ni uspela končati suženjstva. Medtem ko je bilo mnogim neprijetno zaradi protislovja, da so zahtevali svobodo za nekatere, medtem ko so jo drugim zanikali, je odvisnost južnih držav od suženjske delovne sile naredila odpravo suženjstva prevelik izziv. Med 1774 in 1780 je veliko držav prepovedalo uvoz sužnjev, vendar se je institucionalizacija suženjstva nadaljevala.<ref name="0skc6">[[#morgan2012|Morgan, 2012]]&nbsp;[1956], str. 96–97</ref> Leta 1782 je Virginia sprejela zakon, ki je dovoljeval osvobajanje sužnjev in v naslednjih osmih letih je bilo več kot 10.000 sužnjev osvobojenih.<ref name="DggJY">[[#morgan2012|Morgan, 2012]]&nbsp;[1956], str. 97</ref> Število abolicionističnih gibanj se je močno povečalo in do leta 1804 so vse severne države suženjstvo prepovedale.<ref name="wneY7">[[#wood1992|Wood, 1992]], str. 3–8, 186–187</ref> Vendar pa je suženjstvo še naprej ostajalo resna socialna in politična težava ter povzročilo razdore, ki bi se na koncu končali v [[Ameriška državljanska vojna|državljanski vojni]]. ===Historiografija=== Zbirka zgodovinskih zapisov o ameriški revoluciji navaja številne motive za upor patriotov.<ref name="g6SJo">Paul David Nelson, "Britansko ravnanje med ameriško revolucionarno vojno: Pregled interpretacij." ''Zgodovina Amerike'' 65.3 (1978): 623–653. {{JSTOR|1901416}}</ref> Ameriški patrioti so poudarili zavrnitev njihovih ustavnih "pravic kot Angležov", še posebej "no taxation without representation". Sodobniki pripisujejo ameriškemu razsvetljenstvu zaslugo za postavitev intelektualnih, moralnih in etičnih temeljev za ameriško revolucijo med ustanovitelji, ki so bili pod vplivom [[Liberalizem|klasičnega liberalizma]] [[John Locke|Johna Locka]] in drugih [[Razsvetljenstvo|razsvetljenskih]]] avtorjev in filozofov. ''Dva traktata o vladi'' je že dolgo navajan kot velik vpliv na ameriško razmišljanje v revolucionarnem obdobju, toda zgodovinarja David Lundberg in Henry F. May trdita, da je bil Lockeov ''[[Esej o človeškem razumu]]'' precej bolj pogosto bran.<ref>Oglejte si David Lundberg in Henry F. May, "Razsvetljeni bralec v Ameriki", ''Ameriška četrtina'', let. 28, št. 2 (1976): 267.</ref> Zgodovinarji od 1960-ih let poudarjajo, da je bila patriotska ustavna argumentacija mogoča zaradi nastanka ameriškega nacionalizma, ki je združil [[Trinajst kolonij]]. Ta nacionalizem pa je bil zakoreninjen v republikanstvu v ZDA, ki je zahtevalo soglasje vladajočih in se globoko upiralo [[Aristokracija|aristokratski]] kontroli.<ref name="fcrPt">{{cite journal | last1 = Tyrrell | first1 = Ian | year = 1999 | title = Making Nations/Making States: American Historians in the Context of Empire | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-american-history_1999-12_86_3/page/n70 | journal = Journal of American History | volume = 86 | issue = 3| pages = 1015–1044 | jstor=2568604| doi = 10.2307/2568604| issn = 0021-8723}}</ref> V Britaniji pa je bilo republikanstvo večinoma obrobna ideologija, saj je izpodbijalo aristokratsko kontrolo britanske monarhije in političnega sistema. Politična moč ni bila nadzorovana s strani aristokracije ali plemstva v 13 kolonijah; namesto tega je bil kolonialni politični sistem temeljen na zmagovalcih prostih volitev, ki so bile takrat odprte za večino belih moških. V analizi Revolucije so zgodovinarji v zadnjih desetletjih pogosto navajali tri motivacije za to:<ref name="ZBA7A">Robin Winks, ed. ''Historiography'' (1999) 5:95</ref> * Videnje "Atlanstske zgodovine" postavlja ameriško zgodbo v širši kontekst, vključno z naslednjimi revolucijami v Franciji in Haitiju. Teži k ponovni integraciji zgodovinopisij ameriške revolucije in britanskega imperija.<ref name="ZJ2KF">{{cite journal | last1 = Cogliano | first1 = Francis D. | year = 2010 | title = Revisiting the American Revolution | journal = History Compass | volume = 8 | issue = 8| pages = 951–963 | doi=10.1111/j.1478-0542.2010.00705.x}}</ref><ref name="WWA5Z">Eliga H. Gould, Peter S. Onuf, eds. ''Empire and Nation: The American Revolution in the Atlantic World'' (2005)</ref><ref name="UTDV9">{{cite journal | last1 = Gould | first1 = Eliga H. | year = 1999 | title = A virtual nation: Greater Britain and the imperial legacy of the American Revolution | url = https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1999-04_104_2/page/n163 | journal = American Historical Review | volume = 104 | issue = 2| pages = 476–489 | doi=10.2307/2650376| jstor = 2650376}}</ref> * Pristop "[[Nova družbena zgodovina]]" preučuje socialno strukturo skupnosti, da bi našel razkole, ki so se povečali v kolonialne razcepe. * Ideološki pristop, ki se osredotoča na republikanstvo v Združenih državah.<ref name="Uo7j4">{{cite book|author1=David Kennedy|author2=Lizabeth Cohen|title=American Pageant|url=https://books.google.com/books?id=MJ6aBAAAQBAJ&pg=PA156|year=2015|publisher=Cengage Learning|page=156|isbn=978-1305537422}}</ref> Republikanstvo je nalagala, da ne bo kraljevine, aristokracije ali nacionalne cerkve, ampak je dovolila nadaljevanje britanskega prava, ki so ga ameriški odvetniki in pravniki razumeli, odobrili in uporabljali v svoji vsakodnevni praksi. Zgodovinarji so proučili, kako je naraščajoča ameriška pravna stroka sprejela britansko pravo, da bi vključevala republikanstvo s selektivno revizijo pravnih običajev in uvajanjem več izbire za sodišča.<ref name="dd44y">Ellen Holmes Pearson. "Revising Custom, Embracing Choice: Early American Legal Scholars and the Republicanization of the Common Law", in Gould and Onuf, eds. ''Empire and Nation: The American Revolution in the Atlantic World'' (2005) pp. 93–113</ref><ref name="5N3hK">[[Anton-Hermann Chroust]], ''Rise of the Legal Profession in America'' (1965) vol. 2.</ref> ===Obeleževanje Revolucionarne vojne=== Po izdaji prvega ameriškega poštnega znamke leta 1849 je ameriška poštna služba pogosto izdajala spominske znamke, ki so obeleževale ljudi in dogodke Revolucionarne vojne. Prva takšna znamka je bila izdaja "Liberty Bell" iz leta 1926.<ref name="ULvJk">{{Cite book |last1=Houseman |url=https://books.google.com/books?id=lhB5tAEACAAJ |title=Scott Specializirani katalog ameriških znamk in kuvert |last2=Kloetzel |publisher=Amos Media Company |year=2019 |isbn=978-0894875595 |quote=Znamke so navedene v kronološkem redu}}</ref> <gallery caption="Izbrane znamke:" mode="packed" heights="120px"> File:150th Anniversary of the Liberty Bell, 1926 Issue-2c.jpg|upright=1|Poštna znamka "Liberty Bell", izdana ob 150. obletnici ameriške neodvisnosti leta 1926 File:Saratoga 1777 Oriskany 1927 Issue-2c.jpg|upright=1|Poštna znamka ob 150. obletnici [[Bitka pri Saratogi|bitke pri Saratogi]], ki prikazuje predajo Johna Burgoynea, izdana leta 1927 File:Washington at Prayer Valley Forge 1928 Issue-2c.jpg|upright=1|[[George Washington]] pri molitvi na poštni znamki "Valley Forge", izdana leta 1928 File:Yorktown 1931 Issue-2c.jpg|upright=1|Poštna znamka ob 150. obletnici [[Bitka pri Yorktownu|obleganja Yorktowna]], ki prikazuje [[Jean-Baptiste Donatien de Vimeur de Rochambeau|Rochambeauja]], [[George Washington|Washingtona]] in [[François Joseph Paul de Grasse|de Grasseja]], izdana leta 1931 </gallery> ==Glej tudi== * [[Bitke ameriške revolucionarne vojne]] * [[Bostonska kampanja]] * [[Invazija na Quebec]] * [[Nova Škotska med ameriško revolucijo]] * [[Newyorška in newjerseyjska kampanja]] * [[Saratoška kampanja]] * [[Severna fronta po saratoški kampanji]] * [[Zahodna fronta med ameriško revolucijo]] * [[Filadelfijska kampanja]] * [[Južna fronta med ameriško revolucijo]] * [[Španska kampanja v Zahodni Floridi]] * [[Yorktownska kampanja]] * [[Pomorske bitke med ameriško revolucijo]] * [[Kampanja v Zahodni Indiji ali Antilih]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} ==Citati== :''Year dates enclosed in [brackets] denote year of original printing'' {{sklici|1=20em}} == Literatura == <!-- Deny Citation Bot--> <!--works cited in the notes--> {{Refbegin|30em}} <!-- A --> * {{Cite web |last=Abrams |first=Creighton W. |title=The Yorktown Campaign, October 1781 |url=https://armyhistory.org/the-yorktown-campaign-october-1781/ |access-date=May 20, 2020 |website=National Museum, United States Army, Army Historical Foundation |date=July 16, 2014 |ref=abrams }} * {{Cite book |last=Adams |first=Charles Francis |url=https://books.google.com/books?id=CgALAAAAIAAJ |title=Proceedings of the Massachusetts Historical Society: Campaign of 1777 |publisher=Massachusetts Historical Society |year=1911 |volume=44 |ref=adams1911 }} * {{Cite book |last=Adams |first=Charles Francis |url=https://archive.org/details/americanhistoric18951896jame/page/n7/mode/2up/search/mcclary |title=The American historical review |publisher=Kraus Reprints |location=New York |year=1963 |editor-last=Jameson, J. Franklin |ref=adams63 |author-mask=2 |orig-year=1895–1896 }} * {{Cite book |last=Alden |first=John R. |url=https://books.google.com/books?id=gV0xAAAAQBAJ |title=A History of the American Revolution |publisher=Knopf Doubleday Publishing Group |year=1969 |isbn=978-0306803666 |ref=alden1969 |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Alden |first=John R. |title=American Revolution, Seventeen Seventy Five to Seventeen Eighty-Three |publisher=Harper Collins |year=1976 |isbn=978-0061330117 |ref=alden1976}} * {{Cite book |last=Alexander |first=Leslie |url=https://books.google.com/books?id=uivtCqOlpTsC&pg=PA356 |title=Encyclopedia of African American History |publisher=ABC-CLIO |year=2010 |isbn=978-1851097746 |page=356 |ref=alexander2010 |author-mask=2 }} * {{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=IlpnDwAAQBAJ |title=The American Revolution: A World War |date=2018 |publisher=Smithsonian Institution |isbn=978-1588346599 |editor-last=Allison |editor-first=David K |ref=Allison&Ferreiro2018 |editor2-last=Ferreiro |editor2-first=Larrie D. }} * {{Cite book |last=Ammerman |first=David |url=https://books.google.com/books?id=1Eh2AAAAMAAJ |title=In the Common Cause: American Response to the Coercive Acts of 1774 |publisher=Norton |year=1974 |isbn=978-0813905259 |location=New York |ref=ammerman }} * {{Cite journal |last=Armour |first=Alexander W. |date=October 1941 |title=Revolutionary War Discharges |journal=William and Mary Quarterly |publisher=Omohundro Institute of Early American History and Culture |volume=21 |issue=4 |pages=344–360 |doi=10.2307/1920145 |jstor=1920145 |ref=armour1941}} * {{Cite book |last=Archuleta |first=Roy A. |url=https://books.google.com/books?id=UPE8yotFAT4C |title=Where We Come from |year=2006 |isbn=978-1424304721 |page=69 |publisher=Where We Come From, collect. |ref=roy2006 }} * {{Cite book |last=Atwood |first=Rodney |url=https://books.google.com/books?id=GejQdlQrD-kC |title=The Hessians: Mercenaries from Hessen-Kassel in the American Revolution |publisher=Cambridge University Press |year=2002 |isbn=978-0521526371 |ref=atwood2002 }} * {{Cite book |last=Axelrod |first=Alan |url=https://books.google.com/books?id=iBvtuSWgt_QC |title=The Real History of the American Revolution: A New Look at the Past |publisher=Sterling Publishing Company, Inc. |year=2009 |isbn=978-1402768163 |ref=axelrod2009 }} * {{Cite book |last=Axelrod |first=Alan |title=Mercenaries: A guide to Private Armies and Private Military Companies |publisher=SAGE Publications |year=2014 |isbn=978-1608712489 |author-mask=2 |url=https://books.google.com/books?id=EWQXBAAAQBAJ |ref=axelrod2014 }} <!-- B --> * {{Cite book |last=Babits |first=Lawrence E. |url=https://books.google.com/books?id=bUpBDwAAQBAJ&q=Tarleton |title=A Devil of a Whipping: The Battle of Cowpens |publisher=University of North Carolina Press |year=2011 |isbn=978-0807887660 |ref=babits }} * {{Cite book |last=Bailyn |first=Bernard |url=https://books.google.com/books?id=pct726HjrHIC |title=To Begin the World Anew: The Genius and Ambiguities of the American Founders |publisher=Knopf Doubleday Publishing Group |year=2007 |isbn=978-0307429780 |ref=bailyn2007 }} * {{Cite journal |last=Baer |first=Friederike |date=Winter 2015 |title=The Decision to Hire German Troops in the War of American Independence: Reactions in Britain and North America, 1774–1776 |journal=Early American Studies |publisher=University of Pennsylvania Press |volume=13 |issue=1 |pages=111–150 |doi=10.1353/eam.2015.0003 |jstor=24474906 |ref=baer2015 |s2cid=143134975}} * {{Cite book |last=Baker |first=Mark Allen |url=https://books.google.com/books?id=9gB3CQAAQBAJ |title=Spies of Revolutionary Connecticut: From Benedict Arnold to Nathan Hale |date=2014 |publisher=The History Press |isbn=978-1626194076 |location=Charleston, South Carolina |ref=baker2014 }} * {{Cite journal |last=Bass |first=Robert D. |date=October 1957 |title=The Green Dragoon: The Lives of Banastre Tarleton and Mary Robinson |url=https://archive.org/details/sim_north-carolina-historical-review_1957-10_34_4/page/n96 |journal=The North Carolina Historical Review |publisher=North Carolina Office of Archives and History |volume=34 |issue=4 |pages=548–550 |jstor=23517100 |ref=bass }} * {{cite journal |last=Beerman |first=Eric |title="Yo Solo" Not "Solo": Juan Antoniao Riano |url=https://palmm.digital.flvc.org/islandora/object/ucf%3A25449/datastream/OBJ/view |journal=The Florida Historical Quarterly |date=October 1979 |publisher=Florida Historical Society |issn=0015-4113 |access-date=June 1, 2021 |ref=beerman1979 |archive-date=2016-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160330080606/http://palmm.digital.flvc.org/islandora/object/ucf%3A25449/datastream/OBJ/view |url-status=dead }} * {{Cite book |last=Belcher |first=Henry |url=https://archive.org/details/firstamericanciv01belcuoft/page/n6/mode/2up |title=The first American Civil War, first period 1775–1778 |publisher=London, MacMillan |year=1911 |volume=1 |ref=belcher1 }} * {{Cite book |last=Bell |first=William Gardner |url=https://books.google.com/books?id=Xwyykzbi4pUC&pg=PA3 |title=Commanding Generals and Chiefs of Staff, 1775–2005: Portraits & Biographical Sketches of the United States Army's Senior Officer |year=2005 |publisher=Government Printing Office |isbn=978-0160873300 |ref=bell2005 }} * {{Cite thesis |last=Bellot |first=LJ |title=Canada v Guadeloupe in Britain's old colonial empire: the Peace of Paris of 1763 |date=1960 |publisher=Rice Institute |url=https://scholarship.rice.edu/bitstream/handle/1911/89064/RICE0099.pdf?sequence=1 |type=PhD |ref=bellot |access-date=2025-04-05 |archive-date=2023-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230307150809/https://scholarship.rice.edu/bitstream/handle/1911/89064/RICE0099.pdf?sequence=1 |url-status=dead }} * {{Cite book |last1=Bemis |first1=Samuel Flagg |url=https://books.google.com/books?id=ENgUAAAAIAAJ |title=The American Secretaries of State and Their Diplomacy |last2=Ferrell |first2=Robert H. |publisher=Pageant Book Company |year=1958 |ref=bemis1958 }} * {{Cite book |last=Benn |first=Carl |url=https://books.google.com/books?id=bf66Rh7QuMcC |title=Historic Fort York, 1793–1993 |publisher=Toronto: Dundurn Press Ltd. 1 |year=1993 |isbn=0920474799 |ref=benn1993 }} * {{Cite book |last=Berkin |first=Carol |url=https://books.google.com/books?id=gCES-ZwlN3MC |title=Revolutionary Mothers. Women in the Struggle for America's Independence |publisher=Alfred A. Knopf |year=2005 |isbn=1400041635 |location=New York |ref=berkin2005 }} * {{Cite journal |last=Bibko |first=Julia |year=2016 |title=The American Revolution and the Black Loyalist Exodus |url=http://digitalcommons.brockport.edu/hashtaghistory/vol1/iss1/5 |journal=History: A Journal of Student Research |volume=1 |issue=1 |ref=bibko2016 |access-date=November 11, 2020 |archive-date=April 12, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412064945/https://digitalcommons.brockport.edu/hashtaghistory/vol1/iss1/5/ |url-status=dead }} * {{Cite book |last=Bicheno |first=Hugh |url=https://books.google.com/books?id=xw2hAgAAQBAJ |title=Rebels and Redcoats: The American Revolutionary War |publisher=HarperCollins |year=2014 |isbn=978-0007390915 |ref=bicheno14 }} * {{Cite book |last=Billias |first=George Athan |url=https://books.google.com/books?id=0euvXS-AwD4C |title=George Washington's Opponents: British Generals and Admirals in the American Revolution |publisher=University of California |year=1969 |ref=billias1969 }} * {{Cite book |last=Black |first=Jeremy |title=Parameters of British Naval Power, 1650–1850 |publisher=University of Exeter Press |year=1992 |isbn=978-0859893855 |editor-last=Michael Duffy |location=Exeter, UK |pages=95–120; here: 105 |chapter=Naval Power, Strategy and Foreign Policy, 1775–1791 |ref=black1992 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ysC9rOCxGhgC }} * {{Cite book |last=Black |first=Jeremy |url=https://books.google.com/books?id=owQaAQAAIAAJ |title=War for America: The Fight for Independence, 1775–1783 |publisher=Sutton Publishing |year=2001 |isbn=978-0750928083 |ref=black2001 |author-mask=2 |author-link= |orig-year=1991 }} * {{Cite book |last=Black |first=Jeremy |url=https://books.google.com/books?id=EIst_CSWOqIC |title=Fighting for America: The Struggle for Mastery in North America, 1519–1871 |date=2011 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0253005618 |ref=Black2011 |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Boatner |first=Mark M. |url=https://books.google.com/books?id=hQN2AAAAMAAJ |title=Encyclopedia of the American Revolution' |publisher=D. McKay Company |year=1974 |isbn=978-0679504405 |ref=boatner74 |orig-year=1966 }} * {{Cite book |last=Borick |first=Carl P. |title=A Gallant Defense: the Siege of Charleston, 1780 |publisher=University of South Carolina Press |year=2003 |isbn=978-1570034879 |oclc=5051139 |ref=borick2003}} * Britannica.com {{cite web |title= François Joseph Paul, count de Grasse |date= 2021 |url= https://www.britannica.com/biography/Francois-Joseph-Paul-comte-de-Grasse-marquis-de-Grasse-Tilly |publisher= Britannica.com |page= Wikisourse |ref= degrasseEB2021 }} * {{Cite book |last=Brown |first=Weldon A |url=https://books.google.com/books?id=BoYlAQAAMAAJ |title=Empire Or Independence A Study in the Failure Of Reconciliation 1774–1783 |publisher=Kennikat Press |year=1941 |ref=brown41 }} * {{Cite book |last=Buchanan |first=John |url=https://books.google.com/books?id=zHh2AAAAMAAJ |title=The Road to Guilford Courthouse: The American Revolution in the Carolinas |publisher=John Wiley & Sons |year=1997 |isbn=978-0471164029 |ref=buchanan97 }} * {{Cite book |last=Burgoyne |first=John |url=https://archive.org/details/orderlybookoflie00burg |title=Orderly book of Lieut. Gen. John Burgoyne, from his entry into the state of New York until his surrender at Saratoga, 16th Oct. 1777 |publisher=Albany, N.Y., J. Munsell |year=1860 |editor-last=O'Callaghan, E. B. |ref=burgoyne1860 |author-mask=2 |author-link= }} * {{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=c5tNAAAAcAAJ |title=Annual Register: World Events, 1783 |publisher=Jay Dodsley |year=1785 |editor-last=Burke, Edmond |location=London |ref=Burke1785 }} * {{Cite journal |last=Burrows |first=Edwin G. |author-link= |date=Fall 2008 |title=Patriots or Terrorists |url=http://www.americanheritage.com/content/patriots-or-terrorists |url-status=live |journal=American Heritage |series=58 |issue=5 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323233806/http://www.americanheritage.com/content/patriots-or-terrorists |archive-date=March 23, 2013 |access-date=November 29, 2014 |ref=burrows2008a }} * {{Cite book |last=Burrows |first=Edwin |url=https://books.google.com/books?id=vpUs4J8XEXoC |title=Forgotten Patriots: The Untold Story of American Prisoners During the Revolutionary War |publisher=Basic Books |location=New York |year=2008 |isbn=978-0786727049 |ref=burrows2008b |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Butterfield |first=Consul W. |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/007936660 |title=History of George Rogers Clark's Conquest of the Illinois and the Wabash Towns 1778–1779 |publisher=Heer |year=1903 |location=Columbus, Ohio |quote=online at Hathi Trust |ref=butterfield }} <!-- C --> * {{Cite book |last=Cadwalader |first=Richard McCall |url=https://archive.org/details/pennsylvaniasoc00socigoog |title=Observance of the One Hundred and Twenty-third Anniversary of the Evacuation of Philadelphia by the British Army: Fort Washington and the Encampment of White Marsh, November 2, 1777 |publisher=Press of the New Era Printing Company |year=1901 |pages=[https://archive.org/details/pennsylvaniasoc00socigoog/page/n26 20]–28 |ref=cadwalader1901 |access-date=January 7, 2016 }} * {{Cite book |last=Calhoon |first=Robert McCluer |url=https://books.google.com/books?id=Zy53AAAAMAAJ |title=The Loyalists in Revolutionary America, 1760–1781 |date=1973 |publisher=Harcourt Brace Jovanovich, Inc. |isbn=978-0801490088 |quote=The Founding of the American Republic Series |ref=Calhoon1973 }} * {{Cite book |last=Calloway |first=Colin G. |url=https://books.google.com/books?id=XtxG369-VHQC&q=mercenaries |title=The Scratch of a Pen: 1763 and the Transformation of North America |publisher=Oxford University Press |year=2007 |isbn=978-0195331271 |ref=calloway2007 }} * {{Cite book |last1=Cannon |first1=John |url=https://books.google.com/books?id=9vL8CgAAQBAJ |title=The Oxford Companion to British History |last2=Crowcroft |first2=Robert |publisher=Oxford University Press |year=2015 |isbn=978-0199677832 |edition=2nd |ref=cannon2015 }} * {{Cite book |last=Carp |first=E. Wayne |url=https://books.google.com/books?id=DL66YCXMbZ8C |title=To Starve the Army at Pleasure: Continental Army Administration and American Political Culture, 1775–1783 |publisher=UNC Press Books |year=1990 |isbn=978-0807842690 |ref=carp1990 }} * {{Cite book |last=Carroll |first=Francis M. |url=https://books.google.com/books?id=ZiEkygEACAAJ |title=A Good and Wise Measure: The Search for the Canadian-American Boundary, 1783–1842 |publisher=U of Toronto Press |year=2001 |isbn=978-0802083586 |ref=carroll2001 }} * {{Cite web |last=Cashin |first=Edward J. |date=26 March 2005 |title=Revolutionary War in Georgia |url=https://www.georgiaencyclopedia.org/articles/history-archaeology/revolutionary-war-georgia |access-date=21 September 2020 |website=New Georgia Encyclopedia |quote=Revolution & Early Republic, 1775–1800 |ref=cashin }} * {{Cite book |last=Cave |first=Alfred A. |url=https://books.google.com/books?id=iiZoWyv77qQC&pg=PP1 |title=The French and Indian War |publisher=Greenwood Press |year=2004 |isbn=978-0313321689 |location=Westport, Connecticut; London |ref=cave2004 }} * {{Cite book |editor-last=Chambers |editor-first=John Whiteclay II |url=https://books.google.com/books?id=O69xjgEACAAJ |title=The Oxford Companion to American Military History |publisher=Oxford University Press |year=1999 |isbn=978-0195071986 |ref=chambers1999 }} * {{Cite journal |last=Chandler |first=Jonathan |year=2017 |title=To become again our brethren': Desertion and community during the American Revolutionary War, 1775–83 |url=https://books.google.com/books?id=PEvdvQEACAAJ |journal=Historical Research |publisher=Oxford University Press |volume=90 |issue=March 2017 |pages=363–380 |doi=10.1111/1468-2281.12183 |access-date=March 20, 2020 |ref=chandler |doi-access=free }} * {{Cite book |last=Chávez |first=Thomas E. |url=https://books.google.com/books?id=z96CAwAAQBAJ&q=ireland |title=Spain and the Independence of the United States: An Intrinsic Gift |publisher=UNM Press |year=2002 |isbn=978-0826327956 |ref=chavez }} * {{Cite book |last=Chartrand |first=René |url=https://books.google.com/books?id=JUQ8vgAACAAJ |title=Gibraltar 1779–1783: The Great Siege |publisher=Bloomsbury US |year=2006 |isbn=978-1841769776 |ref=chartrand63 }} * {{Cite book |last=Chernow |first=Ron |url=https://books.google.com/books?id=r3-rsrDiE5cC |title=Washington: A Life |publisher=Penguin Press |year=2010 |isbn=978-1594202667 |ref=chernow2010 }} * {{Cite book |last=Clayton |first=Anthony |url=https://books.google.com/books?id=HlDJAwAAQBAJ |title=The British Officer: Leading the Army from 1660 to the present |publisher=Routledge |year=2014 |isbn=978-1317864448 |ref=clayton2014 }} * {{Cite book |last=Clode |first=Charles M. |url=https://archive.org/details/militaryforcesc02clodgoog/page/n4/mode/2up |title=The military forces of the crown; their administration and government |publisher=London, J. Murray |year=1869 |volume=1 |ref=clode1869a }} * {{Cite book |last=Clodfelter |first=Micheal |url=https://books.google.com/books?id=kNzCDgAAQBAJ |title=Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015 |publisher=McFarland |year=2017 |isbn=978-1476625850 |edition=4th |ref=clodfelter2017 }} * {{Cite book |last=Conway |first=Stephen |url=https://books.google.com/books?id=ghkm8IxFCQIC |title=The British Isles and the War of American Independence |date=2002 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0199254552 |ref=conway }} * {{Cite book |last=Cogliano |first=Francis D. |url=https://books.google.com/books?id=QMAKWDQt1LAC |title=Revolutionary America, 1763–1815: A Political History |publisher=Francis and Taylor |year=2003 |isbn=978-1134678693 |ref=cogliano2003 }} * {{Cite book |last=Corwin |first=Edward Samuel |url=https://archive.org/details/frenchpolicyamer00corwuoft |title=French policy and the American Alliance of 1778 |date=1916 |publisher=Princeton University Press |quote=online at Internet Archive |ref=corwin }} * {{Cite book |last=Crocker |first=H.W. |url=https://books.google.com/books?id=bQNwDwAAQBAJ |title=Don't Tread On Me: A 400-year History of American at War, from Indian Fighting to Terrorist Hunting |publisher=Three Rivers Press |year=2006 |isbn=978-1400053643 |page=51 |ref=crocker }} * {{Cite book |last=Curtis |first=Edward E. |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.89355/page/n165/mode/2up?q=The+failure+of+British+arms |title=The Organization of the British Army in the American Revolution, Conclusion |publisher=Yale University Press |year=1926 |ref=curtis1926 }} <!-- D --> * {{Cite book |last=Dale |first=Anderson |url=https://archive.org/details/battleofyorktown0000ande |title=The Battle of Yorktown |publisher=HarperCollins |year=2005 |isbn=978-0836853933 |location=New York |ref=dale2005 }} * {{Cite book |last=Daughan |first=George |url=https://books.google.com/books?id=pFmJ9HTq7QIC |title=If By Sea: The Forging of the American Navy – from the Revolution to the War of 1812 |publisher=Basic Books |year=2011 |isbn=978-0465025145 |oclc=701015376 |ref=daughan2011 |orig-year=2008 }} * {{Cite book |last1=Davenport |first1=Frances G |url=https://archive.org/details/europeantreaties04daveuoft/page/144/mode/2up |title=European Treaties Bearing on the History of the United States and Its Dependencies |last2=Paullin |first2=Charles O. |year=1917 |volume=IV |publisher=Washington, D.C. Carnegie Institution of Washington |ref=davenport1917 }} * {{Cite book |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/000774193 |title=Documents of the American Revolution, 1779–1783 |series=Vol. 16 has title:Documents of the American Revolution, 1779–1780 |date=1972–1981 |publisher=Irish University Press |editor-last=Davies, K.G. |volume=12, 15, 17, 18 |location=Shannon |isbn=978-0716520856 |oclc=836225 |quote=Colonial Office Series: Great Britain, America and Canada |ref=daviesk1972 }} * {{Cite book |last1=Davis |first1=Lance E |url=https://books.google.com/books?id=AyeqDTmM7BIC |title=Naval Blockades in Peace and War: An Economic History since 1750 |last2=Engerman |first2=Stanley L |date=2006 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1139458481 |ref=davisengerman2006 }} * {{Cite book |last=Davis |first=Burke |url=https://books.google.com/books?id=pT92AAAAMAAJ |title=George Washington and the American Revolution |publisher=Random House |year=1975 |isbn=978-0394463889 |ref=davis75 }} * Dictionary of American Biography {{Cite web |title=Jean Baptiste Donatien De Vimeur Rochambeau |date=1936 |url=https://link.gale.com/apps/doc/BT2310004552/GPS?u=wikipedia&sid=GPS&xid=744d6016 |access-date=June 1, 2021 |publisher=Charles Scribner's Sons |series=Gale in Context |ref=rochDAB }} * {{Cite news |last=Deane |first=Mark |date=May 14, 2018 |title=That time when Spanish New Orleans helped America win independence |work=WGNO-ABC-TV |url=https://wgno.com/news-with-a-twist/nola-300-that-time-when-spanish-new-orleans-helped-america-win-independence/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200518231257/https://wgno.com/news-with-a-twist/nola-300-that-time-when-spanish-new-orleans-helped-america-win-independence/ |url-status=dead |archive-date=May 18, 2020 |access-date=6 October 2020 |quote=Exhibit at the Cabildo Museum, 'Recovered Memories: Spain, New Orleans, and the Support for the American Revolution' |ref=Deane2018 }} * {{Cite book |url=https://archive.org/details/parliamentaryre11parlgoog/page/n2/mode/2up |title=Parliamentary Register, House of Commons, Fifteenth Parliament of Great Britain |year=1781 |editor-last=Debrett, J. |volume=1 |publisher=Printed for J. Almon |ref=Debrett1781 }} * {{Cite book |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.$b750334&view=1up&seq=5 |title=The correspondence of King George the Third with Lord North from 1768 to 1783 |year=1867 |editor-last=Donne, W. Bodham |volume=2 |publisher=J. Murray |quote=online at Hathi Trust |ref=donne }} * {{Cite book |last=Duffy |first=Christopher |url=https://books.google.com/books?id=zZiRAgAAQBAJ |title=The Military Experience in the Age of Reason, 1715–1789 |publisher=Routledge |year=2005 |isbn=978-1135794583 |ref=duffy1987 |orig-year=1987 }} * {{Cite book |last=Dull |first=Jonathan R |url=https://books.google.com/books?id=2WF9BgAAQBAJ |title=The French Navy and American Independence: A Study of Arms and Diplomacy, 1774–1787 |publisher=Princeton University Press |year=2015 |isbn=978-0691069203 |location=Princeton, NJ |oclc=1500030 |ref=dull1975 |orig-year=1975 }} * {{Cite book |last=Dull |first=Jonathan R. |url=https://books.google.com/books?id=W86WS9Z0ycYC |title=A Diplomatic History of the American Revolution |publisher=Yale University Press |year=1987 |isbn=978-0300038866 |ref=dull1987 |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Duncan |first=Louis Caspar |url=https://books.google.com/books?id=Tj0JAAAAIAAJ |title=Medical Men in the American Revolution, 1775–1783 |publisher=Medical field service school |year=1931 |ref=duncan1931 }} * {{Cite web |last=Dunkerly |first=Robert M. |date=April 2, 2014 |title=8 Fast Facts about Camp Followers |url=https://allthingsliberty.com/2014/04/8-fast-facts-about-camp-followers/ |access-date=August 23, 2019 |publisher=Journal of the American Revolution |ref=dunkerly }} <!-- E --> * {{cite book|author=Eelking, Max von|title=The German Allied Troops in the North American War of Independence, 1776–1783|url=https://archive.org/details/germanalliedtroo00eelk/page/n11/mode/2up|others=Translated from German by J. G. Rosengarten|year=1893|publisher=Joel Munsell's Sons, Albany, NY.|lccn=72081186|ref=eelking1893}} * {{Cite thesis |last=Eclov |first=Jon Paul |title=Informal Alliance: Royal Navy And U.S. Navy Co-Operation Against Republican France During The Quasi-War And Wars Of The French Revolution |date=2013 |publisher=University of North Dakota |url=https://commons.und.edu/theses/1417 |type=PhD |ref=eclov2013 }} * {{Cite book |last=Edler |first=Friedrich |url=https://archive.org/details/dutchrepublic00edlerich/page/n8/mode/2up |title=The Dutch Republic and The American Revolution |publisher=University Press of the Pacific |year=2001 |isbn=0898752698 |ref=edler |orig-year=1911 }} * {{Cite book |last=Ellis |first=Joseph J. |url=https://books.google.com/books?id=2Y9Rko9sT3kC |title=His Excellency: George Washington |year=2004 |publisher=Knopf Doubleday Publishing |isbn=978-1400032532 |ref=ellis2004 |author-link= }} * {{Cite book |last=Ellis |first=Joseph J. |url=https://books.google.com/books?id=z4RqZJzho1QC |title=Revolutionary Summer: The Birth of American Independence |publisher=Random House |year=2013 |isbn=978-0307701220 |ref=ellis2013 |author-mask=2 }} * Encyclopædia Britannica {{cite EB1911|wstitle= Estaing, Charles Hector, Comte d' |volume= 09 | page = 789 |short=x |ref=estaingEB1911}} * {{Cite book |last=Everest |first=Allan Seymour |title= Moses Hazen and the Canadian Refugees in the American Revolution| publisher=Syracuse University Press |year=1977|isbn=978-0815601296 |ref=everest1977}} <!-- F --> * {{Cite book |last=Faust |first=Albert Bernhardt |url=https://archive.org/details/germanelementinu00faus |title=The German element in the United States |publisher=Boston : Houghton Mifflin Co. |year=1909 |ref=faust1909 |author-link=Albert Bernhardt Faust }} * {{Cite book |last=Ferling |first=John |url=https://archive.org/details/leapindark00ferl |title=A Leap in the Dark: The Struggle to Create the American Republic |publisher=Oxford University Press |year=2003 |isbn=978-0199728701 |ref=ferling2003 }} * {{Cite book |last=Ferling |first=John E. |url=https://books.google.com/books?id=lyjjEsqlqo0C |title=Almost a Miracle |publisher=Oxford University Press |year=2007 |isbn=978-0199758470 |ref=ferling2007 |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Ferling |first=John |url=https://books.google.com/books?id=P0fCBwAAQBAJ |title=Whirlwind: The American Revolution and the War That Won It |publisher=Bloomsbury Publishing, US |year=2015 |isbn=978-1620401736 |ref=ferling2015 |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Fernández y Fernández |first=Enrique |url=https://books.google.com/books?id=ND93AAAAMAAJ |title=Spain's Contribution to the independence of the United States: An Intrinsic Gift |date=2004 |publisher=University of New Mexico Press |isbn=978-0826327949 |ref=fernández1885 |orig-year=1885 }} * {{cite book |last=Field |first=Edward |title=Esek Hopkins, Commander-in-Chief of the Continental Navy During the American Revolution, 1775 to 1778: Master Mariner, politician, Brigadier General, Naval Officer, and Philanthropist |publisher=Preston & Rounds Company |year=1898 |url=https://archive.org/details/esekhopkinsco00fiel/page/n7/mode/2up |ref=field }} * {{cite book |last=Finger |first=John |title-link= |title=Tennessee Frontiers: Three Regions in Transition |url=https://archive.org/details/tennesseefrontie0000fing |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0253108722 |ref=finger2001 }} * {{cite book |last=Fischer |first=David Hackett |url=https://books.google.com/books?id=Oreq1YztDcQC |title=Washington's Crossing |publisher=Oxford University Press |year=2004 |isbn=978-0195170344 |ref=fischer2004 |author-link= }} * {{cite book |last=Fischer |first=Joseph R. |url=https://books.google.com/books?id=_7ikGwAACAAJ |title=A Well-Executed Failure: The Sullivan Campaign against the Iroquois |publisher=University of South Carolina Press |year=2008 |isbn=978-1570038372 |ref=fischer2008 }} * {{cite book |last=Fiske |first=John |url=https://books.google.com/books?id=XCcQAAAAYAAJ |title=''The American Revolution: In Two Volumes'' |date=1891 |publisher=The Riverside Press |volume=1 |location=Cambridge, MA |ref=fiske1891 |author-link= }} * {{cite book |last=Fiske |first=John |title=Harpers' Encyclopaedia of United States History |volume=9 |date=1902 |publisher=Harper & brothers |url=https://books.google.com/books?id=0sJAAQAAMAAJ&pg=PA516 |ref=fiske1902 |author-mask=2 }} * {{cite book |last=Fleming |first=Thomas |title=New Jersey in the American Revolution |publisher=Rivergate Books, Rutgers University Press |year=2005 |isbn=0813536022 |editor-last=Barbara J. Mitnick |ref=fleming |orig-year=1973}} * {{cite book |last=Fleming |first=Thomas |title=Washington's Secret War |publisher=HarperCollins |year=2006 |isbn=978-0060829629 |ref=fleming2006 |author-mask=2}} * {{cite book |last=Fortescue |first=John |url=https://books.google.com/books?id=1GlKAAAAYAAJ&q=Bednore%201783&pg=PA489 |title=A history of the British army |year=1902 |volume=3 |ref=fortescue }} * {{cite book |last1=Freeman |first1=Douglas Southall |url=https://books.google.com/books?id=7hWBcg2iLooC |title=Washington |last2=Harwell |first2=Richard Barksdale |publisher=Simon and Schuster |year=2011 |isbn=978-1439105337 |quote=An abridgement in one volume by Richard Harwell of the seven-volume biography of George Washington |ref=harwell2011 }} * {{cite book |last=French |first=Allen |url=https://books.google.com/books?id=ZYwGAQAAIAAJ |title=General Gage's Informers |publisher=University of Michigan Press |year=1932 |ref=french1932 }} * {{cite book |last=Frothingham |first=Richard |url=https://books.google.com/books?id=Cu9BAAAAIAAJ |title=History of the Siege of Boston, and of the Battles of Lexington, Concord, and Bunker Hill: also an Account of the Bunker Hill Monument |publisher=Little, Brown, & Company |year=1903 |via=Google Books ebook |ref=Frothingham }} <!-- G --> * {{cite book |last=Gabriel |first=Michael P. |url=https://books.google.com/books?id=Xpx2CQAAQBAJ&q=mercenaries |title=The Battle of Bennington: Soldiers and Civilians |publisher=The History Press |year=2012 |isbn=978-1609495152 |ref=gabriel2012 }} * {{cite book |last=Gaff |first=Alan D. |url=https://books.google.com/books?id=QEI11WSV3WcC&q=Augustin |title=Bayonets in the Wilderness. Anthony Waynes Legion in the Old Northwest |publisher=University of Oklahoma Press |year=2004 |isbn=978-0806135854 |location=Norman |ref=gaff }} * {{Cite archive |author1=George III, his Britannic Majesty |author2=Commissioners of the United States of America |item=Preliminary Articles of Peace |date=30 November 1782 |url=https://avalon.law.yale.edu/18th_century/prel1782.asp |access-date=6 October 2020 |collection=18th Century; British-American Diplomacy |institution=Yale Law School Avalon Project |ref=geoIII1782 |quote=Nine articles}} * {{Cite book |last=Glattharr |first=Joseph T. |url=https://books.google.com/books?id=XedxagDKH7EC |title=Forgotten Allies: The Oneida Indians and the American Revolution |publisher=Hill & Wang |year=2007 |isbn=978-0809046003 |ref=glatthaar }} * {{Cite book |last=Golway |first=Terry |title=Washington's General: Nathanael Greene and the Triumph of the American Revolution |url=https://archive.org/details/washingtonsgener00golw |date=2005 |publisher=Henry Holt and Company, LLC |isbn=0805070664 |ref=golway2005 }} * {{Cite web |last=Goos |first=Norman |title=A Very Large British Military Investment for Very Little Practical Profit |url=https://www.sar.org/wp-content/uploads/2020/06/Battle-at-Chestnut-Neck-by-Norman-Goos.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.sar.org/wp-content/uploads/2020/06/Battle-at-Chestnut-Neck-by-Norman-Goos.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |access-date=5 December 2020 |website=Sons of the American Revolution |ref=goos }} * {{Cite book |last1=Gordon |first1=John W. |url=https://books.google.com/books?id=UYqYDMxOcc4C |title=South Carolina and the American Revolution: A Battlefield History |last2=Keegan |first2=John |year=2007 |publisher=Univ of South Carolina Press |isbn=978-1570034800 |ref=gordon }} * {{Cite book |last=Grainger |first=John D. |url=https://books.google.com/books?id=mUO8ulaX2PsC |title=The Battle of Yorktown, 1781: A Reassessment |publisher=Boydell Press |year=2005 |isbn=978-1843831372 |ref=grainger2005 }} * {{Cite book |last=Greene |first=Francis Vinton |url=https://archive.org/details/generalgreene00greeuoft/page/n8/mode/2up |title=General Greene |publisher=New York : D. Appleton & Co. |year=1913 |ref=fgreene1913 }} * {{Cite book |last1=Greene |first1=Jack P. |url=https://books.google.com/books?id=xK1NuzpAcH8C |title=A Companion to the American Revolution |last2=Pole |first2=J.R. |publisher=Blackwell Publishers |year=2008 |isbn=978-0470756447 |quote=Collection of essays focused on political and social history. |ref=jgreene2008 |orig-year=2000 }} * {{Cite book |last=Grenier |first=John |url=https://books.google.com/books?id=JGCin1JJp8cC&q=bird |title=The First Way of War: American War Making on the Frontier, 1607–1814 |publisher=Cambridge University Press |year=2005 |isbn=978-1139444705 |ref=grenier }} * {{Cite map |last1=Gutman |first1=Alejandro |last2=Avanzati |first2=Beatriz |title=Native North American Languages Distribution |url=http://www.languagesgulper.com/eng/Northmap.html |publisher=A. Gutman & B. Avanzati |date=2013 |access-date=3 September 2020 |ref=gutman }} <!-- H --> * {{cite journal |last=Harrington |first=Hugh T. |date=January 2013 |title=The strange oddessy of George Merchant |url=https://allthingsliberty.com/2013/01/the-strange-odyssey-of-george-merchant-rifleman/ |journal=Journal of the American Revolution |ref=harrington2018 }} * {{cite book |last=Harrison |first=Lowell Hayes |url=https://books.google.com/books?id=hKsQ7yKYkaoC&q=Henry+Hamilton |title=George Rogers Clark and the War in the West |publisher=University Press of Kentucky |year=2001 |isbn=978-0813190143 |ref=harrison2001 }} * {{cite book |last=Harvey |first=Robert |url=https://books.google.com/books?id=YMWSDwAAQBAJ |title=A Few Bloody Noses: The American Revolutionary War |date=2004 |publisher=Robinson |isbn=978-1841199528 |ref=Harvey2004 }} * {{cite book |last=Hazard |first=Samuel |url=https://archive.org/details/B-001-003-105/mode/2up |title=Hazard's Register of Pennsylvania |publisher=W.F. Geddes |year=1829 |volume=4 |ref=hazard54 }} * {{cite book |last=Herring |first=George C. |url=https://books.google.com/books?id=fODT-qOVoiIC |title=From Colony to Superpower: U.S. Foreign Relations since 1776 |publisher=Oxford University Press |year=2011 |isbn=978-0199765539 |quote=Oxford History of the United States Book 12 |ref=herring2011 |orig-year=2008 }} * {{cite book |last=Hibbert |first=Christopher |url=https://books.google.com/books?id=ShQAtAEACAAJ |title=George III: A Personal History |publisher=Basic Books |year=2000 |isbn=978-0465027248 |ref=hibbert2000 }} * {{cite book |last=Hibbert |first=Christopher |url=https://books.google.com/books?id=ZwGSAwAAQBAJ |title=Redcoats and Rebels |publisher=Pen and Sword |year=2008 |isbn=978-1844156993 |ref=hibbert |author-mask=2 }} * {{cite book |last=Higginbotham |first=Don |url=https://books.google.com/books?id=UGYqAAAAYAAJ |title=The War of American Independence: Military Attitudes, Policies, and Practice, 1763–1789 |publisher=Northeastern University Press |year=1983 |isbn=0930350448 |ref=higginbotham1983 |author-link= |orig-year=1971 }} * {{Cite book |last=Higginbotham |first=Don |url=https://books.google.com/books?id=NzZD0Wh99HEC |title=George Washington and the American Military Tradition |publisher=University of Georgia Press |year=1987 |isbn=978-0820324005 |ref=higginbotham1987 |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Hoffman |first=Ronald |url=https://books.google.com/books?id=hwKoMgAACAAJ |title=Diplomacy and Revolution: The Franco-American Alliance of 1778 |date=1981 |publisher=University of Virginia Press |isbn=978-0813908649 |ref=hoffman }} * {{Cite book |last=Hogeland |first=William |url=https://books.google.com/books?id=j-hQDQAAQBAJ |title=Autumn of the Black Snake |publisher=Farrar, Straus and Giroux |year=2017 |isbn=978-0374107345 |location=New York |ref=hogeland2017 }} * {{cite book |last=Horn |first=Pierre L. |title=Marquis de Lafayette |author-link= |publisher=New York : Chelsea House Publishers |year=1989 |isbn=978-1555468132 |url=https://archive.org/details/marquisdelafayet0000horn |ref=horn1989 }} * {{Cite web |last=Howat |first=Kenna |date=9 November 2017 |title=Revolutionary Spies: Women Spies of the American Revolution |url=https://www.colonialwilliamsburg.org/trend-tradition-magazine/spring-2017/fighting-common-soldier/ |access-date=23 August 2019 |website=National Women's History Museum |ref=howat2017 }} * {{Cite book |last=Hubbard |first=Robert Ernest |title=Major General Israel Putnam: Hero of the American Revolution |publisher=McFarland & Company, Inc. |year=2017 |isbn=978-1476664538 |location=Jefferson, North Carolina |ref=hubbard2017}} * {{Cite journal |last=Hunt |first=Paula D. |date=June 2015 |title=Sybil Ludington, the Female Paul Revere: The Making of a Revolutionary War Heroine |url=https://archive.org/details/sim_new-england-quarterly_the-new-england-quarterly_2015-06_88_2/page/186 |journal=The New England Quarterly |volume=88 |issue=2 |pages=187–222 |doi=10.1162/tneq_a_00452 |issn=0028-4866 |ref=hunt2015 |s2cid=57569643 |doi-access=free }} <!-- I --> * {{Cite book |last=Ingrao |first=Charles W. |url=https://books.google.com/books?id=PdXBnelX89YC&q=%22mercenary+state%22 |title=The Hessian Mercenary State: Ideas, Institutions, and Reform Under Frederick II, 1760–1785 |publisher=Cambridge University Press |year=2003 |isbn=978-0521533225 |ref=ingrao2003 }} * {{Cite magazine |last=Inman |first=George |date=1903 |title=Losses of the Military and Naval Forces Engaged in the War of the American Revolution |url=https://archive.org/stream/pennsylvaniamaga27hist#page/176/mode/1up |magazine=The Pennsylvania Magazine of History and Biography |volume=XXVII |issue=1 |pages=176–205 |quote=open access online at Internet Archive |ref=inman }} <!-- J --> * {{Cite book |last1=Jackson |first1=Kenneth T. |url=https://books.google.com/books?id=rI_S-HgFdccC |title=Empire City: New York Through the Centuries |last2=Dunbar |first2=David S. |publisher=Columbia University Press |year=2005 |isbn=978-0231109093 |ref=jackson2005 }} * {{Cite book |last=James |first=James Alton |url=https://books.google.com/books?id=yoUUngEACAAJ |title=The Life of George Rogers Clark |publisher=Literary Licensing |year=2013 |isbn=978-1494118921 |ref=james2013 }} * {{Cite book |last=Jasanoff |first=Maya |url=https://books.google.com/books?id=uGKsn09oVwQC |title=Liberty's Exiles: American Loyalists in the Revolutionary World |publisher=Vintage Books |year=2012 |isbn=978-1400075478 |ref=jasanoff2012 }} * {{Cite book |last=Jefferson |first=Thomas |url=https://books.google.com/books?id=W_5ZDwAAQBAJ |title=The Papers of Thomas Jefferson, Volume 4: October 1780 to February 1781 |publisher=Princeton University Press |year=2018 |isbn=978-0691184692 |editor-last=Julian P. Boyd |ref=jefferson1780 |author-link= }} * {{Cite book |last=Johnston |first=Henry Phelps |url=https://archive.org/details/battleofharlemhe00john_0/page/n10/mode/2up |title=The Battle of Harlem Heights |publisher=Columbia University Press |year=1897 |ref=johnston1897 }} * {{Cite book |last=Jones |first=Howard |url=https://books.google.com/books?id=TFyLOUrdGFwC&q=crucible+of+power |title=Crucible of Power: A History of American Foreign Relations to 1913 |publisher=Scholarly Resources Inc. |year=2002 |isbn=978-0842029162 |page=5 |ref=jones2002 }} <!-- K --> * {{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=t3SDQgfxsCIC |title=A Necessary Evil?: Slavery and the Debate Over the Constitution |publisher=Rowman & Littlefield |year=1995 |isbn=978-0945612339 |editor-last=Kaminski |editor-first=John P. |ref=kaminski1995 }} * {{Cite journal |last=Kaplan |first=Lawrence S. |date=September 1983 |title=The Treaty of Paris, 1783: A Historiographical Challenge |journal=International History Review |publisher=Taylor & Francis, Ltd. |volume=5 |pages=431–442 |doi=10.1080/07075332.1983.9640322 |jstor=40105317 |ref=lskaplan1983 |number=3}} * {{Cite book |last=Katcher |first=Philip |url=https://books.google.com/books?id=5Ld2AAAAMAAJ |title=Encyclopedia of British, Provincial, and German Army Units, 1775–1783 |date=1973 |publisher=Stackpole Books |isbn=978-0811705424 |ref=katcher }} * {{cite CE1913|wstitle=Jean-Baptiste-Donatien de Vimeur, Count de Rochambeau |volume= 13 |last= Keiley |first= Jarvis|ref=keiley1912 }} * {{Cite book |last1=Kelly |first1=James |url=https://books.google.com/books?id=4wMaAQAAIAAJ |title=Jamestown, Quebec, Santa Fe: Three North American Beginnings |last2=Smith |first2=Barbara Clark |date=2007 |publisher=Smithsonian |isbn=978-1588342416 |ref=kelly }} * {{Cite book |last=Kennedy |first=Frances H. |url=https://books.google.com/books?id=rTSTAwAAQBAJ |title=The American Revolution: A Historical Guidebook |publisher=Oxford UP |year=2014 |isbn=978-0199324224 |page=163 |ref=kennedy2014 }} * {{Cite book |last=Ketchum |first=Richard M |url=https://books.google.com/books?id=ZWf2AwAAQBAJ |title=The Winter Soldiers: The Battles for Trenton and Princeton |publisher=Henry Holt and Company (reprint of 1973) |year=2014 |isbn=978-1466879515 |ref=ketchum73 |author-link= |orig-year=1973 }} * {{Cite book |last=Ketchum |first=Richard M |url=https://books.google.com/books?id=w00MBAAAQBAJ |title=Saratoga: Turning Point of America's Revolutionary War |publisher=Macmillan |year=1997 |isbn=978-0805046816 |ref=ketchum97 |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Ketchum |first=Robert M. |url=https://books.google.com/books?id=QGf2AwAAQBAJ&q=frontal |title=Decisive Day: The Battle for Bunker Hill |publisher=Henry Holt and Company |year=2014 |isbn=978-1466879508 |ref=ketchum2014a |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Ketchum |first=Richard M. |url=https://books.google.com/books?id=CwEDBAAAQBAJ&q=6,000 |title=Victory at Yorktown: The Campaign That Won the Revolution |publisher=Henry Holt and Company |year=2014 |isbn=978-1466879539 |ref=ketchum2014b |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Kolchin |first=Peter |url=https://books.google.com/books?id=F3nMRwAACAAJ |title=American Slavery: 1619–1877 |publisher=New York: Hill and Wang |year=1994 |isbn=978-0809015542 |ref=kolchin1994 }}, p.&nbsp;73 * {{Cite book |last=Knesebeck |first=Ernst von dem |url=https://books.google.com/books?id=eNF3DgAAQBAJ&q=Hanover |title=Geschichte der kurhannoverschen Truppen: in Gibraltar, Menorca und Ostindien |publisher=Im Verlage der Helwingschen Hof-Buchhandlung |year=2017 |isbn=978-9925057382 |ref=ernst |orig-year=1845 }} * {{Cite book |last=Kupperman |first=Karen Ordahl |url=https://books.google.com/books?id=lIp7_e8KMJ0C |title=The Jamestown Project |publisher=Harvard University Press |year=2009 |isbn=978-0674027022 |ref=kupperman }} <!-- L --> * {{Cite book |last1=Lanctot |first1=Gustave |title=Canada and the American Revolution 1774–1783 |url=https://archive.org/details/bwb_S0-BPA-977 |translator-last=Cameron |translator-first=Margaret M |publisher=Harvard University Press |year=1967 |oclc=70781264 |ref=lanctot }} * {{Cite book |last=Landrum |first=John Belton O'Neall |url=https://archive.org/details/colonialandrevo00landgoog |title=Colonial and Revolutionary History of Upper South Carolina |publisher=Shannon |year=1897 |location=Greenville, SC |oclc=187392639 |ref=landrum1897 }} * {{Cite book |last=Lanning |first=Michael |url=https://books.google.com/books?id=1GEs53wMr7EC&pg=PA193 |title=American Revolution 100: The Battles, People, and Events of the American War for Independence, Ranked by Their Significance |publisher=Sourcebooks |year=2009 |isbn=978-1402241703 |pages=195–196 |ref=lanning2009 }} * {{Cite book |last=Lanning |first=Michael |url=https://books.google.com/books?id=EQ-uPQAACAAJ |title=Defenders Of Liberty: African Americans in the Revolutionary War |publisher=Citadel Press |year=2012 |isbn=978-1559725132 |ref=lanning2012 }} * {{Cite book |last=Lass |first=William |title=Minnesota's Boundary with Canada: Its Evolution Since 1783 |url=https://archive.org/details/minnesotasbounda0000lass |publisher=Minnesota Historical Society Press |year=1980 |isbn=978-0873511537 }} * {{Cite book |last=Lecky |first=William Edward Hartpole |url=https://archive.org/details/historyofengland03leck/page/n6/mode/2up |title=A History of England in the Eighteenth Century |publisher=London: Longmans, Green |year=1892 |volume=3 |ref=lecky3 }} * {{Cite book |last=Lecky |first=William Edward Hartpole |url=https://books.google.com/books?id=m3cUAAAAYAAJ&pg=PA70 |title=A History of England |year=1891 |volume=4 |pages=70–78 |ref=lecky4 |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Lefkowitz |first=Arthur S. |url=https://books.google.com/books?id=tCcRAQAAMAAJ |title=Benedict Arnold's Army: The 1775 American Invasion of Canada during the Revolutionary War |publisher=Savas Beatie |year=2007 |isbn=978-1932714036 |ref=lefkowitz2007 }} * {{Cite book |last=Lengel |first=Edward |url=https://books.google.com/books?id=yHTGAAAACAAJ |title=General George Washington |publisher=Random House Paperbacks |year=2005 |isbn=978-0812969504 |location=New York |ref=lengel2005 |author-link= }} * {{Cite book |last=Lockhart |first=Paul Douglas |url=https://books.google.com/books?id=Iq8KX4VOgJEC |title=The Drillmaster at Valley Forge: The Baron de Steuben and the Making of the American Army |date=2010 |publisher=Harper Perennial |isbn=978-0061451645 |ref=lockhart }} * {{Cite archive |author1=Louis XVI, his most Christian King |author2=Commissioners of the United States of America |item=Treaty of Alliance |date=6 February 1778|url=https://avalon.law.yale.edu/18th_century/fr1788-2.asp |collection=18th Century |institution=Yale Law School Avalon Project |ref=louisXVI1778b |quote=Thirteen articles}} * {{Cite book |last=Lowell |first=Edward Jackson |url=https://archive.org/details/hessiansotherger00lowe/page/n4/mode/2up |title=The Hessians and the other German auxiliaries of Great Britain in the revolutionary war |publisher=Harper & Brothers. |year=1884 |location=New York |ref=lowell84 }} * {{Cite book |last=Lowenthal |first=Larry |url=https://books.google.com/books?id=TPEQAQAAMAAJ |title=Hell on the East River: British Prison Ships in the American Revolution |publisher=Purple Mountain Press |year=2009 |isbn=978-0916346768 |ref=lowenthal2009 }} <!-- M --> * {{Cite book |last=Mackesy |first=Piers |url=https://books.google.com/books?id=VKJ2AAAAMAAJ |title=The War for America: 1775–1783 |publisher=University of Nebraska Press |year=1993 |isbn=978-0803281929 |ref=mackesy93 |orig-year=1964 }}–&nbsp;Highly regarded examination of British strategy and leadership. An introduction by John W. Shy with his biographical sketch of Mackesy. * {{Cite book |last=Mahan |first=Alfred Thayer |url=https://archive.org/details/seanpowerinf00maha/page/n6/mode/2up |title=The influence of sea power upon history, 1660–1783 |publisher=Boston : Little, Brown and Company |year=1890 |ref=mahan1890 |author-link= }} * {{Cite book |last=Mahan |first=Alfred T. |url=https://archive.org/details/majoroperationso00maha |title=Major Operations of the Royal Navy, 1762–1783: Being Chapter XXXI in The Royal Navy. A History |publisher=Little, Brown |year=1898 |location=Boston |oclc=46778589 |ref=mahan1898 |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Mahan |first=Alfred Thayer |url=https://archive.org/details/majoroperationso1913maha |title=The Major Operations of the Navies in the War of American Independence |publisher=Courier Dover Publications |year=2020 |isbn=978-0486842103 |ref=mahan2020 |author-mask=2 |orig-year=1913 }} * {{Cite book |last=Maier |first=Pauline |url=https://books.google.com/books?id=yvsCEY5oI8sC |title=American scripture: making the Declaration of Independence |publisher=Vintage Books |year=1998 |isbn=978-0679779087 |ref=maier1998 |author-link= }} * {{Cite journal |last=Mauch |first=Christof |date=Winter 1998 |title=Images of America—Political Myths—Historiography: "Hessians" in the War of Independence |journal=Amerikastudien / American Studies |publisher=Universitätsverlag WINTER Gmbh |volume=48 |issue=3 |pages=411–423 |jstor=41157873 |ref=mauch2003}} * {{Cite book |last=Mays |first=Terry M. |url=https://books.google.com/books?id=e35_DwAAQBAJ |title=Historical Dictionary of the American Revolution |publisher=Rowman & Littlefield |year=2016 |isbn=978-1538119723 |ref=mays2019 }} * {{Cite book |last=McCrady |first=Edward |url=https://archive.org/details/historyofsouthca00mccr |title=The history of South Carolina in the Revolution, 1775–1780 |publisher=New York, The Macmillan Company; London, Macmillan & Co., ltd. |year=1901 |ref=mccrady1775 }} * {{Cite book |last=McCullough |first=David |url=https://books.google.com/books?id=uu1mC6zWNTwC |title=1776 |publisher=New York: Simon & Schuster |year=2005 |isbn=978-0743287708 |ref=mccullough2005 |author-link= }} * {{Cite book |last=McGeorge |first=Wallace |url=https://archive.org/details/battleofredbankr00mcge |title=The battle of Red Bank, resulting in the defeat of the Hessians and the destruction of the British frigate Augusta, Oct. 22 and 23, 1777 |publisher=Camden, New Jersey, Sinnickson Chew, printers |year=1905 |ref=mcgeorge1905 }} * {{Cite book |last=McGuire |first=Thomas J. |url=https://books.google.com/books?id=OsNi7Byog6kC&pg=PA166 |title=Stop the Revolution: America in the Summer of Independence and the Conference for Peace |publisher=Stackpole Books |year=2011 |isbn=978-0811745086 |ref=mcguire2011 }} * {{Cite book |last=Middlekauff |first=Robert |url=https://books.google.com/books?id=nya0ODz-B-cC |title=The Glorious Cause: The American Revolution, 1763–1789 |publisher=Oxford University Press |year=2007 |isbn=978-0199740925 |ref=middlekauff1982 |author-link= |orig-year=1982 }} * {{Cite journal |last=Middleton |first=Richard |date=2014 |title=Naval Resources and the British Defeat at Yorktown, 1781 |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00253359.2014.866373 |journal=The Mariner's Mirror |volume=100 |issue=1 |pages=29–43 |doi=10.1080/00253359.2014.866373 |ref=middleton2014 |s2cid=154569534 }} * {{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=huu6xgEACAAJ |title=Treaties and Other International Acts of the United States of America: 1776–1818 &nbsp;(Documents 1–40) |publisher=U.S. Government Printing Office |year=1931 |editor-last=Miller, Hunter |volume=II |ref=miller1931 }} * {{Cite book |last=Miller |first=John C. |url=https://books.google.com/books?id=DlmrAAAAIAAJ&pg=PA410 |title=Origins of the American Revolution |publisher=Stanford UP |year=1959 |isbn=978-0804705936 |ref=miller1959 }} * {{Cite journal |last=Mitchell |first=Barbara A. |date=Autumn 2012 |title=America's Spanish Savior: Bernardo de Gálvez |url=http://www.historynet.com/americas-spanish-savior-bernardo-de-galvez.htm |journal=MHQ (Military History Quarterly) |pages=98–104 |ref=mitchell2012 }} * {{Cite book |last=Montero |first=Francisco Maria |url=https://books.google.com/books?id=bHRmkdBONd0C |title=Historia de Gibraltar y de su campo |publisher=Imprenta de la Revista Médica |year=1860 |page=356 |language=es |ref=montero }} * {{Cite book |last=Morgan |first=Edmund S. |url=https://books.google.com/books?id=QC1dtQAACAAJ |title=The Birth of the Republic: 1763–1789 |publisher=University of Chicago Press |year=2012 |isbn=978-0226923420 |edition=4th |quote=foreword by Joseph Ellis |ref=morgan2012 |orig-year=1956 }} * {{Cite book |last=Morley |first=Vincent |url=https://books.google.com/books?id=iBrJz9XYzNgC&pg=PA154 |title=Irish Opinion and the American Revolution, 1760–1783 |publisher=Cambridge UP |year=2002 |isbn=978-1139434560 |ref=morley2002 }} * {{Cite book |last=Morrill |first=Dan |url=https://books.google.com/books?id=RXh2AAAAMAAJ |title=Southern Campaigns of the American Revolution |publisher=Nautical & Aviation Publishing |year=1993 |isbn=978-1877853210 |ref=morrill }} * {{Cite book |last=Morris |first=Richard B. |url=https://books.google.com/books?id=_sXbxwEACAAJ |title=The Peacemakers: The Great Powers and American Independence |year=1983 |isbn=978-1299106598 |ref=morris1965 |orig-year=1965 }} * {{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=CUV2AAAAMAAJ |title=Encyclopedia of American History |publisher=Harper & Row |year=1982 |isbn=978-0061816055 |editor-last=Morris |editor-first=Richard B. |edition=6th |quote=with Henry Steele Commager as chief consulting editor |ref=Morris1982 |editor2-last=Morris |editor2-first=Jeffrey B. }} * {{Cite book |last=Morrissey |first=Brendan |url=https://books.google.com/books?id=eR9WvgAACAAJ |title=Yorktown 1781: The World Turned Upside Down |publisher=Bloomsbury |year=1997 |isbn=978-1855326880 |ref=morrissey1997 }} * {{Cite book |last=Mulhall |first=Michael G. |url=https://archive.org/details/newdictionaryofs00webb |title=Mulhall's Dictionary of Statistics |publisher=George Boutleddge and Sons, London |year=1884 |ref=mulhall |orig-year=1884 }} <!-- N --> * {{Cite book |last1=Namier |first1=Lewis |url=https://books.google.com/books?id=Taw7DVGrbRcC&pg=RA1-PA246 |title=The House of Commons 1754–1790 |last2=Brooke |first2=John |publisher=Boydell & Brewer |year=1985 |isbn=978-04363-0420-0 |ref=namier1985 }} * {{Cite book |last=Nash |first=Gary B. |url=https://books.google.com/books?id=nOURDAAAQBAJ |title=Oxford Handbook of the American Revolution |date=2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0199746705 |editor-last=Gray |editor-first=Edward G. |pages=250–270 |chapter=Chapter: The African Americans Revolution |quote=Oxford Handbooks |ref=nash2012 |editor2-last=Kamensky |editor2-first=Jane }} * {{Cite book |last=Nash |first=Gary |title=The Unknown American Revolution: The Unruly Birth of Democracy and the Struggle to Create America |url=https://archive.org/details/unknownamericanr0000nash |date=2005 |publisher=Viking Books |isbn=978-0670034208 |ref=nash2005 }} * {{Cite book |last=Nelson |first=Larry L. |url=https://books.google.com/books?id=y1KekDaaKKAC |title=A Man of Distinction among Them: Alexander McKee and the Ohio Country Frontier, 1754–1799 |publisher=Kent, Ohio: Kent State University Press |year=1999 |isbn=978-0873387002 |ref=nelson1999 }} * {{Cite book |last=Nester |first=William R. |title=The Frontier War for American Independence |url=https://archive.org/details/frontierwarforam0000nest |publisher=Stackpole Books |year=2004 |isbn=978-0811700771 |ref=nester2004 }} <!-- O --> * {{Cite book |last=O'Brien |first=Greg |url=https://books.google.com/books?id=jGFmNPevedUC&pg=PA123 |title=Pre-removal Choctaw history: exploring new paths |year=2008 |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=978-0806139166 |ref=o'brien2008 |access-date=March 25, 2011 }} * {{Cite journal |last=Olsen |first=Alison G |date=1992 |title=Eighteenth-Century Colonial Legislatures and Their Constituents |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-american-history_1992-09_79_2/page/542 |journal=The Journal of American History |volume=79 |issue=2 |pages=543–567 |doi=10.2307/2080046 |jstor=2080046 |ref=olsen1992 }} * {{Cite book |last=Otfinoski |first=Steven |url=https://books.google.com/books?id=RqAaRdNGCYIC |title=The New Republic |date=2008 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0761429388 |ref=otfinoski }} * {{Cite journal |last=O'Shaughnessy |first=Andrew Jackson |date=Spring 2004 |title=If Others Will Not Be Active, I Must Drive": George III and the American Revolution |journal=Early American Studies |publisher=University of Pennsylvania Press |volume=2 |issue=1 |pages=1–46 |doi=10.1353/eam.2007.0037 |jstor=23546502 |ref=oshaughnessy2004 |s2cid=143613757}} * {{Cite book |last=O'Shaughnessy |first=Andrew |url=https://books.google.com/books?id=zFc-UCp6ZQsC |title=The Men Who Lost America |publisher=Yale University Press |year=2013 |isbn=978-0300191073 |ref=nessy |author-mask=2 }} <!-- P --> * {{Cite book |last=Paine |first=Thomas |url=https://books.google.com/books?id=8xNAMDp9NasC |title=Common Sense |publisher=Penguin Classics |year=1982 |isbn=978-0140390162 |editor-last=Kramnick, Isaac |ref=kramnick82 }} * {{Cite book |last=Pancake |first=John |url=https://archive.org/details/thisdestructivew00panc |title=This Destructive War |publisher=University of Alabama Press |year=1985 |isbn=978-0817301910 |ref=pancake1985 }} * {{Cite book |last=Palmer |first=Dave Richard |url=https://books.google.com/books?id=zANrP6rOOJkC |title=George Washington and Benedict Arnold: A Tale of Two Patriots |publisher=Simon and Schuster |year=2010 |isbn=978-1596981645 |ref=palmer2010 }} * {{Cite book |last=Pares |first=Richard |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/001314334 |title=War and Trade in the West Indies, 1739–1763 |date=1963 |publisher=F. Cass Press |quote=online at Hathi Trust |ref=pares |orig-year=1936 }} * {{Cite book |last=Paterson |first=Thomas G. |url=https://books.google.com/books?id=9-alDgRk-IYC&pg=PA13 |title=American Foreign Relations, Volume 1: A History to 1920 |publisher=Cengage Learning |year=2009 |isbn=978-0547225647 |pages=13–15 |ref=paterson2009 |display-authors=etal }} * {{Cite book |last=Paullin |first=Charles |url=https://archive.org/details/navyamericanrev01paulgoog |title=The navy of the American Revolution: its administration, its policy and its achievements Oscar |publisher=The Burrows Brothers Co |year=1906 |quote=paullin massachusetts navy. |ref=paullin }} * {{Cite thesis |last=Pearson |first=Jesse T |title=The Failure of British Strategy during the Southern Campaign of the American Revolutionary War, 1780–81 |publisher=Faculty of the U.S. Army Command and General Staff College |url=https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/a437052.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20210228062141/https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/a437052.pdf |url-status=live |archive-date=February 28, 2021 |year=2005 |type=Thesis |ref=pearson2005 }} * {{Cite book |last=Peckham |first=Howard Henry |url=https://books.google.com/books?id=khuuQgAACAAJ |title=The Toll of Independence: Engagements & Battle Casualties of the American Revolution |publisher=University of Chicago Press |year=1974 |isbn=978-0226653181 |ref=peckham74 }} * {{Cite book |last=Peterson |first=Merrill D. |url=https://books.google.com/books?id=XcOXEb0O4-UC |title=Thomas Jefferson and the New Nation |publisher=Oxford University Press |year=1975 |isbn=978-0195019094 |ref=peterson1975 |orig-year=1970 }} * {{Cite book |last=Philbrick |first=Nathaniel |url=https://books.google.com/books?id=wZ1iCgAAQBAJ |title=Valiant Ambition: George Washington, Benedict Arnold, and the Fate of the American Revolution |publisher=Penguin Books |year=2016 |isbn=978-0698153233 |ref=philbrick2016 }} * {{Cite journal |last=Piecuch |first=Jim |date=October 2004 |title=Massacre or Myth? Banastre Tarleton at the Waxhaws, May 29, 1780 |url=http://www.southerncampaign.org/newsletter/v1n2.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.southerncampaign.org/newsletter/v1n2.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |journal=Southern Campaigns of the American Revolution |volume=1 |issue=2 |ref=piecuch2004 }} * {{Cite journal |last=Pybus |first=Cassandra |year=2005 |title=Jefferson's Faulty Math: The Question of Slave Defections in the American Revolution |url=https://archive.org/details/sim_william-and-mary-quarterly_2005-04_62_2/page/n108 |journal=The William and Mary Quarterly |volume=62 |issue=2 |pages=243–264 |doi=10.2307/3491601 |jstor=3491601 |ref=pybus2005 }} <!-- R --> * {{Cite book |last=Raab |first=James W. |url=https://books.google.com/books?id=eCc8BQAAQBAJ&pg=PA135 |title=Spain, Britain and the American Revolution in Florida, 1763–1783 |year=2007 |isbn=978-0786432134 |page=135 |publisher=McFarland |ref=raab }} * {{Cite journal |last=Randall |first=Willard Sterne |date=Summer 1990 |title=Benedict Arnold at Quebec |url=http://www.aferguson.net/mhq/default.asp?year=1990&vol=2&issue=4 |journal=MHQ: The Quarterly Journal of Military History |volume=2 |issue=40 |pages=38–39 |access-date=March 31, 2020 |ref=randall'mhq |archive-date=September 23, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200923095400/http://www.aferguson.net/mhq/default.asp?year=1990&vol=2&issue=4 |url-status=dead }} * {{Cite book |last=Rankin |first=Hugh F. |url=https://books.google.com/books?id=cJIqTB0B_7kC |title=Rebels and Redcoats: The American Revolution Through the Eyes of Those who Fought and Lived it |publisher=Da Capo Press |year=1987 |isbn=978-03068-03079 |ref=rankin }} * {{Cite book |last=Rankin |first=Hugh F. |url=https://books.google.com/books?id=GV_MCQAAQBAJ |title=The North Carolina Continentals |year=2011 |publisher=UNC Press Books |isbn=978-1258093402 |editor-last=Memory F. Blackwelder |ref=rankin |author-mask=2 |orig-year=1996 }} * {{Cite book |last=Rappleye |first=Charles |url=https://archive.org/details/robertm_rap_2010_00_1148 |title=Robert Morris: Financier of the American Revolution |date=2010 |publisher=Simon & Schuster |isbn=978-1416570912 |ref=Rappleye2010 |url-access=registration }} * {{Cite book |last=Reeve |first=John L. |url=https://books.google.com/books?id=3k9_AgAAQBAJ |title=Strategy in the American War of Independence: A Global Approach |publisher=Routledge |year=2009 |isbn=978-1134210398 |editor-last=Hagan |editor-first=Kenneth J. |chapter=British Naval Strategy: War on a Global Scale |ref=reeve |editor2-last=McMaster |editor2-first=Michael T. |editor3-last=Stoker |editor3-first=Donald }} * {{Cite journal |last=Reid |first=Darren R. |date=June 19, 2017 |title=Anti-Indian Radicalisation in the Early American West, 1774–1795 |url=https://allthingsliberty.com/2017/06/anti-indian-radicalisation-early-american-west-1774-1795 |journal=Journal of the American Revolution |ref=reidD2017 }} * {{Cite book |last=Reid |first=John Phillip |url=https://books.google.com/books?id=K4zyARfDVpUC |title=The Authority to Tax: Constitutional History of the American Revolution |date=1987 |publisher=University of Wisconsin Press |isbn=978-0299112905 |ref=reidJ1987 }} * {{Cite book |last=Renaut |first=Francis P. |url=https://books.google.com/books?id=WZQFAQAAIAAJ |title=Le Pacte de famille et l'Amérique: La politique coloniale franco-espagnole de 1760 à 1792 |year=1922 |location=Paris |ref=renaut1922 }} * {{Cite book |last=Reynolds |first=William R. Jr. |url=https://books.google.com/books?id=2dK4A8bpxEYC&q=Augusta |title=Andrew Pickens: South Carolina Patriot in the Revolutionary War |publisher=McFarland & Company, Inc. |year=2012 |isbn=978-0786466948 |location=Jefferson, NC |ref=reynolds2012 }} * {{Cite book |last1=Rignault |first1=Daniel P. |url=http://resource.nlm.nih.gov/101659674 |title=The History of the French Military Medical Corps |translator-last=DeBakey |translator-first=Michael E. |publisher=Ministère de la défense, Service de santé des armées |year=2004 |id=NLM 101659674 }} * {{Cite web |last=Rinaldi |first=Richard A. |title=The British Army 1775–1783 |url=https://www.yumpu.com/en/document/view/30059083/the-british-army-1775-1783-richard-a-rinaldi-orders-of-battle |access-date=September 23, 2013 |publisher=Yumpu |ref=rinaldi |archive-date=August 17, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210817011751/https://www.yumpu.com/en/document/view/30059083/the-british-army-1775-1783-richard-a-rinaldi-orders-of-battle |url-status=dead }} * {{Cite book |last=Risch |first=Erna |url=https://books.google.com/books?id=sfpt2Wjzcw4C |title=Supplying Washington's Army |publisher=Center of Military History, United States Army |year=1981 |ref=risch1981 }} * {{Cite journal |last=Ritcheson |first=Charles R. |year=1973 |title="Loyalist Influence" on British Policy Toward the United States After the American Revolution |url=https://archive.org/details/sim_eighteenth-century-studies_fall-1973_7_1/page/n5 |journal=Eighteenth-Century Studies |publisher=Johns Hopkins University Press |volume=7 |issue=1 |pages=1–17 |doi=10.2307/3031609 |jstor=3031609 |ref=ritcheson }} * Robinson Library {{Cite web |title=Battle of Monmouth Courthouse |url=http://www.robinsonlibrary.com/america/unitedstates/1775/campaigns/monmouth.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120213042627/http://www.robinsonlibrary.com/america/unitedstates/1775/campaigns/monmouth.htm |url-status=dead |archive-date=February 13, 2012 |access-date=June 20, 2017 |website=Robinson Library |publisher=Self-published |ref=none }} * {{Cite book |last=Rose |first=Alexander |url=https://books.google.com/books?id=K4lUeuo-UI8C |title=Washington's Spies: The Story of America's First Spy Ring |publisher=Bantam Books |year=2014 |isbn=978-0553392593 |ref=alexrose |orig-year=2006 }} * {{Cite book |last=Rose |first=Michael |url=https://books.google.com/books?id=tUWSAAAAQBAJ |title=Washington's War: From Independence To Iraq |publisher=Orion Publishers |year=2013 |isbn=978-1780227108 |ref=rose2013 }} * {{Cite book |last=Rossman |first=Vadim |url=https://books.google.com/books?id=A3djDQAAQBAJ |title=Capital Cities: Varieties and Patterns of Development and Relocation |publisher=Taylor & Francis |year=2016 |isbn=978-1317562856 |ref=rosssman2016 }} * {{Cite book |last=Russell |first=David Lee |url=https://books.google.com/books?id=5DFy0eWaPxIC&pg=PA72 |title=The American Revolution in the Southern colonies |publisher=McFarland |year=2000 |isbn=978-0786407835 |location=Jefferson, NC |oclc=248087936 |ref=russell }} <!-- S --> * {{Cite book |last1=Savas |first1=Theodore P. |url=https://books.google.com/books?id=KRRSfy7eVoIC |title=A Guide to the Battles of the American Revolution |last2=Dameron |first2=J. David |publisher=Savas Beatie LLC |year=2006 |isbn=978-1611210118 |ref=savas2006 }} * {{Cite book |last1=Scheer |first1=George F. |url=https://books.google.com/books?id=WC2vugAACAAJ |title=Rebels and Redcoats |last2=Rankin |first2=Hugh F. |publisher=New American library |year=1959 |asin=B000ZLZW9I |ref=scheer1959 }} * {{Cite book |last=Schecter |first=Barnet |url=https://books.google.com/books?id=9LRhOpZid40C |title=The Battle for New York: The city at the heart of the American Revolution |publisher=Penguin Books |year=2003 |isbn=978-0142003336 |ref=schecter }} * {{Cite journal |last=Schmidt |first=H. D. |date=1958 |title='The Hessian mercenaries: the career of a political cliche |journal=History |publisher=Wiley |volume=43 |issue=149 |pages=207–212 |doi=10.1111/j.1468-229X.1958.tb02208.x |jstor=24404012 |ref=schmidt1958}} * {{Cite journal |last=Scott |first=Hamish M |date=1988 |title=Sir Joseph Yorke, Dutch Politics and the Origins of the Fourth Anglo-Dutch War |url=https://archive.org/details/sim_historical-journal_1988-09_31_3/page/n68 |journal=The Historical Journal |volume=31 |issue=3 |pages=571–589 |doi=10.1017/S0018246X00023499 |jstor=2639757 |s2cid=154619712 |ref=scott1988 }} * {{Cite book |last=Scott |first=Hamish M. |url=https://books.google.com/books?id=kndnAAAAMAAJ |title=British Foreign Policy in the Age of the American Revolution |publisher=Clarendon Press |year=1990 |isbn=978-0198201953 |ref=scott1990 }} * {{Cite web |last=Showalter |first=Dennis |year=2007 |title=Hessians: The Best Armies Money Could Buy |url=https://www.historynet.com/hessians-the-best-armies-money-could-buy.htm |access-date=October 3, 2020 |publisher=Military History Magazine/HistoryNet |ref=showalter2007 }} * {{Cite thesis |last=Schwamenfeld |first=Steven W. |title="The Foundation of British Strength": National Identity and the British Common Soldier |publisher=Florida State University |url=https://fsu.digital.flvc.org/islandora/object/fsu:176453/datastream/PDF/view |year=2007 |type=PHD |ref=schwamenfeld2007 }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{cite book |last=Seineke |first=Kathrine Wagner |title=George Rogers Clark: Adventure in the Illinois and Selected Documents of the American Revolution at the Frontier Posts |publisher=Polyanthos |year=1981 |isbn=9992016531 |ref=seineke1981}} * {{Cite book |last=Selby |first=John E. |url=https://books.google.com/books?id=WfCBYZs_jIMC |title=The Revolution in Virginia, 1775–1783 |publisher=Colonial Williamsburg |year=2007 |isbn=978-0879352332 |ref=selby2007 }} * {{cite book|last=Simmons|first=Edwin Howard|author-link=|title=The United States Marines: A History|edition=4th|publisher=[[United States Naval Institute|Naval Institute Press]]|year=2003|location=[[Annapolis, Maryland]]|isbn=1591147905|url-access=registration|url=https://archive.org/details/unitedstatesmari0000simm_r8b9|ref=simmons2003}} * {{Cite book |last=Simms |first=Brendan |url=https://books.google.com/books?id=izhwqC3W23UC |title=Three Victories and a Defeat: The Rise and Fall of the First British Empire, 1714–1783 |publisher=Penguin Books Limited |year=2009 |isbn=978-0140289848 |ref=simms }} * {{Cite book |last=Skaggs |first=David Curtis |url=https://books.google.com/books?id=1niaAAAAIAAJ |title=The Old Northwest in the American Revolution: An Anthology |publisher=State Historical Society of Wisconsin |year=1977 |isbn=978-0870201646 |ref=skaggs1977 }} * {{Cite book |last=Smith |first=David |url=https://books.google.com/books?id=IlMa-Krnxl8C&pg=PA21 |title=New York 1776: The Continentals' First Battle |publisher=Osprey Publishing |year=2012 |isbn=978-1782004431 |ref=smithD2012 }} * {{Cite book |last=Smith |first=Justin Harvey |url=https://archive.org/details/bub_gb_Ls9BAAAAIAAJ |title=Our Struggle for the Fourteenth Colony: Canada and the American Revolution |publisher=G.P. Putnam's Sons |year=1907 |volume=1 |location=New York & London |ref=smithJ1907a }} * {{Cite book |last=Smith |first=Justin Harvey |url=https://archive.org/details/ourstruggleforf03smitgoog |title=Our Struggle for the Fourteenth Colony: Canada and the American Revolution |publisher=G.P. Putnam's Sons |year=1907 |volume=1 |location=New York & London |ref=smithJ1907b |author-mask=2 }} * {{Cite book |last1=Franklin |first1=Benjamin |url=https://archive.org/details/diplomaticcorres01sparuoft/page/n7/mode/2up/search/Portugal |title=The diplomatic correspondence of the American Revolution |last2=Lee |first2=Arthur |last3=Adams |first3=John |publisher=Boston: Hale, Gray & Bowen |year=1829 |editor-last=Sparks |editor-first=Jared |volume=1 |ref=sparks1829 }} * {{Cite book |last=Stanley |first=George |url=https://archive.org/details/canadainvaded17700stan |title=Canada Invaded 1775–1776 |publisher=Hakkert |year=1973 |isbn=978-0888665782 |location=Toronto |oclc=4807930 |ref=stanley |url-access=registration }} * {{Cite book |last=Stedman |first=Charles |url=https://archive.org/details/gri_33125010928733/page/n6/mode/2up |title=The history of the origin, progress, and termination of the American war |publisher=Dublin : Printed for Messrs. P. Wogan, P. Byrne, J. Moore, and W. Jones |year=1794 |volume=1 |ref=stedman1 }} * {{Cite book |url=https://archive.org/details/dictionaryofnat02stepuoft/page/64/mode/2up?q=Aruthnot |title=Dictionary of National Biography |publisher=Macmillan |year=1885–1900 |editor-last=Stephen, Leslie |volume=2 |location=New York |ref=stephen1885 |editor2-last=Lee, Sidney }} * {{Cite book |url=http://history.army.mil/books/AMH-V1/ch04.htm |title=American Military History Volume 1 The United States Army and the Forging of a Nation, 1775–1917 |publisher=Center of Military History, United States Army |year=2005 |isbn=0160723620 |editor-last=Stewart, Richard W. |volume=4 |location=Washington, D.C. |ref=stewartR }} * {{Cite book |last=Stockley |first=Andrew |url=https://books.google.com/books?id=mHoaiPKTKvwC |title=Britain and France at the Birth of America: The European Powers and the Peace Negotiations of 1782–1783 |publisher=University of Exeter Press |year=2001 |isbn=978-0859896153 |ref=stockley2001 }} * {{Cite book |last=Stone |first=Bailey |url=https://books.google.com/books?id=UAZAhYVJwlUC |title=The Genesis of the French Revolution: A Global Historical Interpretation |year=1994 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0521445702 |ref=stone1994 }} * {{Cite book |last=Syrett |first=David |url=https://archive.org/details/royalnavyineurop00syre |title=The Royal Navy in European Waters During the American Revolutionary War |publisher=Univ of South Carolina Press |year=1998 |isbn=978-1570032387 |ref=syrett1998 |url-access=registration }} * {{cite book |last=Stryker |first=William Scudder |title=The Battles of Trenton and Princeton |volume= |author-link= |publisher=Boston : Houghton, Mifflin and Company |year=1898 |url=https://archive.org/details/battlesoftrenton00stry/page/n9/mode/2up |ref=stryker1898 }} <!-- T --> * {{Cite book |last=Taafe |first=Stephen R. |url=https://books.google.com/books?id=LlN2AAAAMAAJ |title=The Philadelphia Campaign, 1777–1778 |date=2003 |publisher=University Press of Kansas |isbn=978-0700612673 |ref=taffe }} * {{Cite book |last=Taylor |first=Alan |title=[[American Revolutions: A Continental History, 1750–1804]] |publisher=WW Norton & Company |year=2016 |isbn=978-0393253870 |ref=taylor2016 |author-link= }} * {{Cite book |last=Tellier |first=L.-N. |url=https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC |title=Urban World History: an Economic and Geographical Perspective |publisher=Quebec: PUQ |year=2009 |isbn=978-2760522091 |ref=tellier2009 }} * {{Cite web |last=Thomas |first=Molly |date=November 9, 2017 |title=The Last Naval Battle of the American Revolution |url=https://myfloridahistory.org/frontiers/article/184 |access-date=October 2, 2020 |publisher=Florida Frontiers Article, The Florida Historical Society |ref=thomas2017 }} * {{Cite web |last=Tolson |first=Jay |date=27 June 2008 |title=How George Washington's Savvy Won the Day:Despite his share of errors, the commander in chief prevailed as a strategist and a politician |url=https://www.usnews.com/news/national/articles/2008/06/27/how-george-washingtons-savvy-won-the-day?context=amp |access-date=29 September 2020 |ref=tolson }} * {{Cite book |last=Trevelyan |first=George Otto |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=hvd.hw20mv&view=1up&seq=7 |title=George the Third and Charles Fox: the concluding part of The American revolution |date=1912 |publisher=Longmans, Green, and Company |quote=Archived online at HathiTrust.org |ref=trevelyan1912a |author-link= }} * {{Cite book |last=Trevelyan |first=George Otto |url=https://books.google.com/books?id=_ggRIvlX3hAC |title=History of the American Revolution |date=1912 |publisher=Longmans, Green & Co. |volume=IV |ref=trevelyan1912b |author-mask=2 |author-link= }} * {{Cite book |last=Tucker |first=Mary |url=https://books.google.com/books?id=IZUx6QnUxxQC&pg=PA22 |title=Washington Crossing the Delaware |date=March 1, 2002 |publisher=Lorenz Educational Press |isbn=978-0787785642 |pages=22–23 |ref=tucker2002 }} <!-- U --> * {{Cite web |last=U.S. Census Bureau |date=September 1975 |title=Historical Statistics of the United States, Colonial Times to 1970; Colonial and Pre-Federal Statistics |url=https://www.census.gov/library/publications/1975/compendia/hist_stats_colonial-1970.html |quote=Bicentennial Edition |ref=uscb1975 }} * {{Cite web |last=U.S. Central Intelligence Agency |date=5 December 2007 |title=An Overview of American Intelligence Until World War II |url=https://www.cia.gov/news-information/featured-story-archive/2007-featured-story-archive/overview-of-american-intelligence.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080311225710/https://www.cia.gov/news-information/featured-story-archive/2007-featured-story-archive/overview-of-american-intelligence.html |url-status=dead |archive-date=March 11, 2008 |website=US Central Intelligence Agency |quote=Featured Story Archive, Historical Document |ref=revamintel }} * {{Cite archive |author1=U.S. Congress |author 2=Tribes Northwest of the Ohio River: Wyandots, Delawares, etc. |item=Treaty of Greenville 1795 |date=3 August 1795 |url=https://avalon.law.yale.edu/18th_century/greenvil.asp |collection=Document Collection: 18th Century, 1700–1799 |institution=Yale Law School Avalon Project |ref=USCon1795 |quote=Ten articles in the treaty, and fifteen tribal signatories for sixteen tribes.}} * {{Cite archive |author=U.S. Military Academy History Department |item= Principal Campaigns of the War, 1775–1783 |item-url =https://www.westpoint.edu/sites/default/files/inline-images/academics/academic_departments/history/Am%20Rev/01ARPrincipalCampaigns.pdf |type =map |date = |series= Campaign Atlases of the United States Army |collection = The American Revolutionary War |collection-url= https://www.westpoint.edu/academics/academic-departments/history/atlases |institution = United States Military Academy, History Department |location = West Point, New York |accession=20 October 2020 |ref=arwcampaigns}} <!-- V --> * {{Cite journal |last=Vale |first=Brian |date=22 March 2013 |title=The Conquest of Scurvy in the Royal Navy 1793–1800: A Challenge to Current Orthodoxy |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00253359.2008.10657052 |journal=The Mariner's Mirror |volume=94, 2008 |issue=2 |pages=160–175 |doi=10.1080/00253359.2008.10657052 |ref=vale2013 |s2cid=162207993 }} <!-- W --> * {{Cite book |last=Walker |first=James W. St. |url=https://books.google.com/books?id=BMY79c675JsC |title=The Black Loyalists: The Search for a Promised Land in Nova Scotia and Sierra Leone, 1783–1870 |year=1992 |publisher=University of Toronto Press |isbn=978-0802074027 |ref=walker1992 }} * {{Cite book |last=Wallace |first=Willard M. |url=https://books.google.com/books?id=y192AAAAMAAJ |title=Traitorous Hero: The Life and Fortunes of Benedict Arnold |publisher=Harper & Brothers |year=1954 |isbn=978-1199083234 |location=New York |ref=wallace54 |author-link= }} * {{cite book |last1=Wallace |first1=Willard M. |last2=Ray |first2=Michael |author-mask=2 |date=21 September 2015 |title=American Revolution |url=https://www.britannica.com/event/American-Revolution |access-date=24 August 2020 |website=Britannica |publisher=Encyclopedia Britannica |quote=American Revolution, (1775–83), insurrection by which 13 of Great Britain's North American colonies won political independence and went on to form the United States of America. |ref=wallaceray2015 }} * {{Cite book |last1=Ward |first1=A.W. |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.107358/page/n503/mode/2up?q=Van+Tyne |title=Cambridge Modern History, vol.6 (18th Century) |last2=Prothero |first2=G.W. |publisher=University of Oxford, The University Press |year=1925 |quote=Digital Library of India Item 2015.107358 |ref=wardA1925 }} * {{Cite book |last=Ward |first=Christopher |url=https://books.google.com/books?id=ut5DCgAAQBAJ |title=The War of the Revolution (2 volumes) |publisher=New York: Macmillan |year=1952 |isbn=978-1616080808 |quote=History of land battles in North America |ref=ward1952 }} * {{Cite book |last=Ward |first=Harry M. |url=https://books.google.com/books?id=kgqa4_OBcIkC&pg=PA198 |title=The war for independence and the transformation of American society |publisher=Psychology Press |year=1999 |isbn=978-1857286564 |ref=wardH1999 }} * {{Cite book |last=Washington |first=George |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=msu.31293023046711&view=1up&seq=190&q1=small%20pox |title=The Writings of George Washington: from the Original Manuscript Sources 1745–1799 |publisher=United States Government Printing Office |year=1932 |editor1-last=Fitzpatrick |editor1-first=John C. |volume=7 January 13, 1777 – April 30, 1777 |location=Washington, D.C. |quote=George Washington Bicentennial Edition in 35 volumes |ref=washington1932 }} * {{Cite book |last1=Watson |first1=J. Steven |url=https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=22810670 |title=The Reign of George III, 1760–1815 |last2=Clark |first2=Sir George |publisher=Oxford University Press |year=1960 |isbn=978-0198217138 |ref=watsonclark |access-date=August 24, 2017 |archive-date=May 24, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120524163653/http://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=22810670 |url-status=dead }} * {{Cite book |last=Weeks |first=William |title=The New Cambridge History of American Foreign Relations: Volume 1 |orig-year=2013 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1107536227 |year=2015 |ref=weeks2013}} * {{Cite book |last=Weigley |first=Russell F. |url=https://books.google.com/books?id=77wNLMJn8CEC |title=The American Way of War |publisher=Indiana University Press |year=1977 |isbn=978-0253280299 |ref=weigley1977 }} * {{Cite web |last=White |first=Matthew |year=2010 |title=Spanish casualties in The American Revolutionary war |url=http://necrometrics.com/wars18c.htm#AmRev |publisher=Necrometrics |ref=white2020 }} * {{Cite book |last=Whiteley |first=Peter |title=Lord North: The Prime Minister Who Lost America |url=https://archive.org/details/lordnorthprimemi0000whit |publisher=Hambledon Continuum |year=1996 |isbn=978-1852851453 |ref=whiteley1996 }} * {{Cite book |last=Wilson |first=David K |url=https://books.google.com/books?id=X2GrR0Eyh-4C |title=The Southern Strategy: Britain's Conquest of South Carolina and Georgia, 1775–1780 |publisher=University of South Carolina Press |year=2005 |isbn=978-1570035739 |location=Columbia, SC |oclc=232001108 |ref=wilson2005 }} * {{Cite book |last=Winfield |first=Rif |url=https://books.google.com/books?id=VJCCAwAAQBAJ |title=British Warships in the Age of Sail: 1714–1792 |publisher=Seaforth Publishing |year=2007 |isbn=978-1844157006 |ref=winfield2007 }} (See also:[[British Warships in the Age of Sail]]) * {{Cite book |last=Wood |first=Gordon S. |url=https://books.google.com/books?id=6lGinKwz7l8C |title='The Radicalism of the American Revolution |publisher=Alfred A. Knopf, New York |year=1992 |isbn=978-0307758965 |ref=wood1992 |author-link= }} * {{Cite book |last=Wood |first=Gordon S. |url=https://books.google.com/books?id=xxgcDgAAQBAJ |title=Friends Divided: John Adams and Thomas Jefferson |publisher=Penguin Press, New York |year=2017 |isbn=978-0735224711 |ref=wood2017 }} * {{Cite book |last=Wood |first=W. J. |url=https://books.google.com/books?id=Ims9O7z2zc0C |title=Battles of the Revolutionary War, 1775–1781 |publisher=Da Capo Press |year=2003 |isbn=978-0306806179 |ref=wood1995 |orig-year=1995 }} <!-- Y --> * {{Cite web |last=Yaniz |first=Jose I. |date=2009 |title=The Role of Spain in the American Revolution: An Unavoidable Mistake |url=https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/a519344.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924021946/https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/a519344.pdf |url-status=live |archive-date=September 24, 2020 |publisher=Marine Corps University |ref=yaniz }} <!-- Z --> <!--Websites without authors--> * {{Cite web |last=Franklin |first=Bruce H |access-date=30 November 2015 |title=Which Side Benefitted the Most from the Native Americans |url=https://allthingsliberty.com/2015/11/which-side-benefited-the-most-from-the-native-americans/ |website=Journal of the American Revolution |date=November 30, 2015 |ref=jareditors2025 }} * Canada's Digital Collections Program {{Cite web |title=The Philipsburg Proclamation |url=http://www.blackloyalist.com/canadiandigitalcollection/story/revolution/philipsburg.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117055926/http://www.blackloyalist.com/canadiandigitalcollection/story/revolution/philipsburg.htm |archive-date=November 17, 2007 |access-date=1 November 2020 |website=Black Loyalists: Our History, Our People |publisher=Canada's Digital Collections Program |ref=blackcancol |place=Industry Canada }} * History.org {{Cite web |last=Aron |first=Paul |year=2020 |orig-year=2005 |title=Women's Service with the Revolutionary Army : The Colonial Williamsburg Official History & Citizenship Site |url=http://www.history.org/history/teaching/enewsletter/volume7/nov08/women_revarmy.cfm |access-date=October 2, 2020 |publisher=The Colonial Williamsburg Foundation |ref=womens2009 |archive-date=August 1, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150801064318/http://www.history.org/history/teaching/enewsletter/volume7/nov08/women_revarmy.cfm |url-status=dead }} * Maryland State House {{Cite web |year=2007 |title="The Road to Peace, A Chronology: 1779–1784 |url=https://msa.maryland.gov/msa/mdstatehouse/html/road_peace.html |access-date=June 3, 2020 |publisher=William L. Clements Library / The Maryland State House |ref=clements2007 }} * The History Place {{Cite web |title=An Unlikely Victory 1777–1783 |url=https://www.historyplace.com/unitedstates/revolution/revwar-77.htm |access-date=16 September 2020 |website=The History Place |quote=American Revolution timeline |ref=unlikelyvictory }} * Totallyhistory.com {{Cite web |year=2012 |title=Red Coats |url=http://totallyhistory.com/red-coats/ |access-date=March 23, 2020 |publisher=Totallyhistory.com |ref=redcoats2012 }} * U.S. Merchant Marine {{Cite web |year=2012 |title=Privateers and Mariners in the Revolutionary War |url=http://www.usmm.org/revolution.html |access-date=May 25, 2017 |publisher=U.S. Merchant Marine |ref=usmm2012 }} * U.S. National Archives {{Cite web |year=1783 |title=Continental Congress: Remarks on the Provisional Peace Treaty |url=https://founders.archives.gov/documents/Hamilton/01-03-02-0186#ARHN-01-03-02-0186-fn-0001 |access-date=July 15, 2020 |publisher=U.S. National Archives |ref=national }} * Valley Forge National Historic Park {{Cite web |date=12 August 2019 |orig-year=2007 |title=Overview of History and Significance of Valley Forge |url=https://www.nps.gov/vafo/learn/historyculture/valley-forge-history-and-significance.htm |website=Valley Forge National Historical Park, Pennsylvania |ref=vafo.nhp }} * Yale Law School, Massachusetts Act {{Cite web |year=2008 |title=Great Britain : Parliament – The Massachusetts Government Act; May 20, 1774 |url=https://avalon.law.yale.edu/18th_century/mass_gov_act.asp |publisher=Yale Law School: The Avalon Project |ref=yale'mga }} {{Refend}} ==Nadaljnje branje== <!-- Deny Citation Bot--> {{Main|Bibliografija ameriške revolucionarne vojne | Bibliografija Georgea Washingtona}} {{Refbegin|30em}} * Allison, David, and Larrie D. Ferreiro, eds. ''The American Revolution: A World War'' (Smithsonian, 2018) [https://www.amazon.com/American-Revolution-World-War/dp/1588346331/ excerpt] * Bobrick, Benson. ''Angel in the Whirlwind: The Triumph of the American Revolution''. Penguin, 1998 (paperback reprint) * Brands, H. W. ''Our First Civil War: Patriots and Loyalists in the American Revolution''. New York: Anchor Books 2022. {{ISBN|978-0-593-08256-0}} * {{Cite book |last=British Army |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/001658143 |title=Proceedings of a Board of general officers of the British army at New York, 1781 |series=New-York Historical Society. Collections. The John Watts de Peyster publication fund series, no. 49 |date=1916 |publisher=New York Historical Society |quote=The board of inquiry was convened by Sir Henry Clinton into Army accounts and expenditures |ref=none |orig-year=7 August 1781 }} * {{Cite book |last=Burgoyne |first=John |url=https://archive.org/details/stateofexpeditio00burg |title=A state of the expedition from Canada : as laid before the House of commons |publisher=London : Printed for J. Almon |year=1780 |ref=none |author-link=}} * {{Cite journal |last=Butterfield |first=Lyman H. |date=June 1950 |title=Psychological Warfare in 1776: The Jefferson-Franklin Plan to Cause Hessian Desertions |url=https://www.jstor.org/stable/3143556 |journal=Proceedings of the American Philosophical Society |publisher=American Philosophical Society |volume=94 |pages=233–241 |jstor=3143556 |ref=none |number=3 }} * {{Cite book |last=Cate |first=Alan C. |url=https://books.google.com/books?id=l24SiYu1AjgC |title=Founding Fighters: The Battlefield Leaders Who Made American Independence |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2006 |isbn=0275987078 |ref=name }} * {{Cite book |last=Caughey |first=John W. |title=Bernardo de Gálvez in Louisiana 1776–1783 |publisher=Pelican Publishing Company |year=1998 |isbn=978-1565545175 |location=Gretna |ref=none}} * Chartrand, Rene. ''The French Army in the American War of Independence'' (1994). Short (48 pp), very well illustrated descriptions. * {{Cite book |last1=Christie |first1=Ian R. |title=Empire or independence, 1760–1776 |last2=Labaree |first2=Benjamin W. |publisher=Phaidon Press |year=1976 |isbn=978-0714816142 |ref=none}} * {{Cite book |last=Clarfield |first=Gerard |url=https://books.google.com/books?id=t-OhkgEACAAJ |title=United States Diplomatic History: From Revolution to Empire |publisher=Prentice-Hall |year=1992 |isbn=978-0130292322 |location=New Jersey |ref=none }} * {{Cite book |last=Clode |first=Charles M. |url=https://archive.org/details/militaryforcesc00clodgoog/page/n7/mode/2up |title=The military forces of the crown; their administration and government |publisher=London, J. Murray |year=1869 |volume=2 |ref=none }} * Commager, Henry Steele and [[Richard B. Morris]], eds. ''The Spirit of 'Seventy-Six': The Story of the American Revolution as told by Participants''. (Indianapolis: Bobbs-Merrill, 1958). [https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.234145 online] * {{Cite journal |last=Davies |first=Wallace Evan |date=July 1939 |title=Privateering around Long Island during the Revolution |journal=New York History |publisher=Fenimore Art Museum |volume=20 |issue=3 |pages=283–294 |jstor=23134696 |ref=none}} * {{Cite book |last=Downes |first=Randolph C. |url=https://www.amazon.com/Council-Fires-Upper-Ohio-Narrative/dp/B07GH35VCG |title=Council Fires on the Upper Ohio: A Narrative of Indian Affairs in the Upper Ohio Valley until 1795 |publisher=University of Pittsburgh Press |year=1940 |isbn=0822952017 |location=Pittsburgh |ref=none }} * {{Cite book |last=Duncan |first=Francis |url=https://archive.org/details/historyofroyalre02duncuoft |title=History of the Royal Regiment of Artillery |publisher=London: John Murray |year=1879 |ref=none }} * {{Cite book |last=Ferling |first=John E. |url=https://books.google.com/books?id=lifQ0G0m9WwC&q=lafayette |title=Setting the World Ablaze: Washington, Adams, Jefferson, and the American Revolution |publisher=Oxford University Press |year=2002 |isbn=978-0195134094 |ref=none |author-link= |orig-year=2000 }} * {{cite book|last=Fleming|first=Thomas|title=The Perils of Peace |location=New York|publisher=The Dial Press|year=1970|isbn=978-0061139116}} * Foner, Eric, "Whose Revolution?: The history of the United States' founding from below" (review of [[Woody Holton]], ''Liberty Is Sweet: The Hidden History of the American Revolution'', Simon & Schuster, 2021, 800 pp.), ''[[The Nation]]'', vol. 314, no. 8 (18–25 April 2022), pp.&nbsp;32–37. Highlighted are the struggles and tragic fates of America's Indians and Black slaves. For example, "In 1779 [George] Washington dispatched a contingent of soldiers to upstate New York to burn Indian towns and crops and seize hostages 'of every age and sex.' The following year, while serving as governor of Virginia, [Thomas] Jefferson ordered troops under the command of [[George Rogers Clark]] to enter the [[Ohio Valley]] and bring about the expulsion or 'extermination' of local Indians." (pp.&nbsp;34–35.) * {{Cite book |last=Fortescue |first=John |url=https://books.google.com/books?id=1GlKAAAAYAAJ&q=Bednore%201783&pg=PA489 |title=A history of the British army |year=1902 |volume=3 |ref=none }} * {{Cite book |last=Fredriksen |first=John C. |url=https://books.google.com/books?id=2ZIdNNZVDzgC |title=Revolutionary War Almanac Almanacs of American wars Facts on File library of American history. |publisher=Infobase Publishing |year=2006 |isbn=978-0816074686 |ref=none }} * {{Cite book |last=Freedman |first=Russell |url=https://books.google.com/books?id=Ia5ivgAACAAJ |title=Washington at Valley Forge |date=2008 |publisher=Holiday House |isbn=978-0823420698 |ref=none }} * {{cite book|editor1-last=Fremont-Barnes|editor1-first=Gregory|editor2-last= Ryerson|editor2-first=Richard A|title=Encyclopedia of the American Revolutionary War: A Political, Social, and Military History|publisher=ABC-CLIO|year=2006|isbn=978-1851094080}} * {{cite book|last=Frey|first=Sylvia R|title=The British Soldier in America: A Social History of Military Life in the Revolutionary Period|url=https://archive.org/details/britishsoldierin0000frey|publisher=University of Texas Press|year=1982|isbn=978-0292780408}} * {{Cite book |last=Gilbert |first=Alan |url=https://books.google.com/books?id=-c7-udZhrvgC |title=Black Patriots and Loyalists: Fighting for Emancipation in the War for Independence |publisher=University of Chicago Press |year=2012 |isbn=978-0226101552 |ref=none }} * {{Cite journal |last=Grant |first=John N. |year=1973 |title=Black Immigrants into Nova Scotia, 1776–1815 |journal=The Journal of Negro History |volume=58 |issue=3 |pages=253–270 |doi=10.2307/2716777 |jstor=2716777 |ref=none |s2cid=150064269}} * {{Cite book |last=Jensen |first=Merrill |title=The Founding of a Nation: A History of the American Revolution 1763–1776 |publisher=Hackett Publishing |year=2004 |isbn=978-0872207059 |ref=none}} * {{Cite book |last=Johnston |first=Henry Phelps |url=https://archive.org/details/yorktowncampaign00johnrich |title=The Yorktown Campaign and the Surrender of Cornwallis, 1781 |publisher=Harper & Bros |year=1881 |location=New York |page=34 |oclc=426009 |ref=none }} * {{Cite journal |last=Hagist |first=Don N. |date=Winter 2011 |title=Unpublished Writings of Roger Lamb, Soldier of the American War of Independence |journal=Journal of the Society for Army Historical Research |publisher=Society for Army Historical Research |volume=89 |issue=360 |pages=280–290 |jstor=44232931 |ref=none}} * {{Cite journal |last=Kaplan |first=Rodger |date=January 1990 |title=The Hidden War: British Intelligence Operations during the American Revolution |url=https://archive.org/details/sim_william-and-mary-quarterly_1990-01_47_1/page/n120 |journal=The William and Mary Quarterly |publisher=Omohundro Institute of Early American History and Culture |volume=47 |issue=1 |pages=115–138 |doi=10.2307/2938043 |jstor=2938043 |ref=none}} * {{Cite journal |last=Kepner |first=K. |date=February 1945 |title=A British View of the Siege of Charleston, 1776 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-southern-history_1945-02_11_1/page/n91 |journal=The Journal of Southern History |publisher=Southern Historical Association |volume=11 |issue=1 |pages=93–103 |doi=10.2307/2197961 |jstor=2197961 |ref=none}} * {{Cite book |last1=Kilmeade |first1=Brian. |url=https://books.google.com/books?id=S-8QE2uCbScC |title=George Washington's Secret Six: The Spy Ring That Saved the American Revolution |last2=Yaeger |first2=Don |publisher=Penguin Books |year=2013 |isbn=978-0698137653 |ref=none }} * {{Cite book |last=Knight |first=Peter |url=https://books.google.com/books?id=qMIDrggs8TsC&pg=PA184 |title=Conspiracy Theories in American History: An Encyclopedia |publisher=ABC-CLIO |year=2003 |isbn=978-1576078129 |pages=184–185 |ref=none }} * {{Cite book |last=Kohn |first=George C. |url=https://books.google.com/books?id=OIzreCGlHxIC |title=Dictionary of Wars |edition=3rd |publisher=Infobase Publishing |year=2006 |isbn=978-1438129167 |ref=none }} * Kwasny, Mark V. ''Washington's Partisan War, 1775–1783''. Kent, Ohio: 1996. {{ISBN|0873385462}}. Militia warfare. * {{Cite book |last=Larabee |first=Leonard Woods |title=Conservatism in Early American History |date=1959 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0151547456 |quote=Great Seal Books |ref=none}} * {{Cite book |last=Lemaître |first=Georges Édouard |url=https://books.google.com/books?id=ZlxAFMQs4kYC&pg=PA229 |title=Beaumarchais |publisher=Kessinger Publishing |year=2005 |isbn=978-1417985364 |ref=none }} * {{Cite book |last=Levy |first=Andrew |url=https://archive.org/details/firstemancipator0000levy/page/74 |title=The First Emancipator: Slavery, Religion, and the Quiet Revolution of Robert Carter |publisher=Random House Trade Paperbacks |year=2007 |isbn=978-0375761041 |page=[https://archive.org/details/firstemancipator0000levy/page/74 74] |ref=none }} * Library of Congress {{Cite web |last=<!--Not stated--> |title=Revolutionary War: Groping Toward Peace, 1781–1783 |url=https://www.loc.gov/teachers/classroommaterials/presentationsandactivities/presentations/timeline/amrev/peace/ |access-date=24 August 2020 |website=Library of Congress |ref=none }} * {{Cite book |last=Lloyd |first=Earnest Marsh |url=https://archive.org/details/reviewofhistoryo00lloyrich |title=A review of the history of infantry |publisher=New York: Longmans, Green, and Co. |year=1908 |ref=none }} * May, Robin. ''The British Army in North America 1775–1783'' (1993). Short (48pp), very well illustrated descriptions. * {{Cite web |last=McGrath |first=Nick |title=Battle of Guilford Courthouse |url=http://www.mountvernon.org/digital-encyclopedia/article/battle-of-guilford-courthouse/ |access-date=January 26, 2017 |website=George Washington's Mount Vernon: Digital Encyclopedia |publisher=Mount Vernon Ladies' Association |ref=none }} * {{Cite journal |last=Middleton |first=Richard |date=July 2013 |title=The Clinton–Cornwallis Controversy and Responsibility for the British Surrender at Yorktown |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/1468-229X.12014 |journal=[[History (journal)|History]] |publisher=Wiley Publishers |volume=98 |issue=3 |pages=370–389 |doi=10.1111/1468-229X.12014 |jstor=24429518 |ref=none }} * {{Cite book |last=Middleton |first=Richard |url=https://books.google.com/books?id=s9MFBAAAQBAJ |title=The War of American Independence, 1775–1783 |publisher=London: Pearson |year=2014 |isbn=978-0582229426 |ref=none |author-mask=2 }} * {{Cite book |last=Miller |first=Ken |url=https://books.google.com/books?id=UKZFDwAAQBAJ&q=mercenaries |title=Dangerous Guests: Enemy Captives and Revolutionary Communities During the War for Independence |publisher=Cornell University Press |year=2014 |isbn=978-0801454943 |ref=none }} * {{Cite book |last1=Nash, Gary B. |url=https://books.google.com/books?id=tyzmAJfLKs8C&pg=PA64 |title=Atlas Of American History |last2=Carter Smith |publisher=Infobase Publishing |year=2007 |isbn=978-1438130132 |page=64 |ref=none }} * Neimeyer, Charles Patrick. ''America Goes to War: A Social History of the Continental Army'' (1995) {{JSTOR|j.ctt9qg7q2}} * {{Cite book |last=Nicolas |first=Paul Harris |url=https://archive.org/details/historicalrecor00harrgoog/page/n167 |title=Historical record of the Royal Marine Forces, Volume 2 |publisher=Thomas and William Boone |year=1845 |location=London |quote=port praya suffren 1781. |ref=none }} * {{Cite web |last=Ortiz |first=J.D. |title=General Bernardo Galvez in the American Revolution |url=http://www.thecajuns.com/galvezrw.htm |access-date=9 September 2020 |ref=none }} * {{Cite book |last=Perkins |first=James Breck |url=https://archive.org/details/franceinamerican00perk |title=France in the American Revolution |date=2009 |publisher=Cornell University Library |asin=B002HMBV52 |ref=none |orig-year=1911 }} * {{Cite book |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llsl&fileName=008/llsl008.db&recNum=21 |title=A Century of Lawmaking for a New Nation: U.S. Congressional Documents and Debates, 1774–1875: Treaty of Alliance with France 1778, "Article II". |publisher=Library of Congress archives |year=1846 |editor-last=Peters |editor-first=Richard |ref=none }} * {{Cite book |last=Ramsay |first=David |url=https://archive.org/details/universalhistor03ramsgoog/page/n4/mode/2up |title=Universal History Americanised: Or, An Historical View of the World, from the Earliest Records to the Year 1808 |publisher=Philadelphia : M. Carey & Son |year=1819 |volume=4 |ref=none |author-link=}} * {{Cite book |last=Reich |first=Jerome R. |url=https://books.google.com/books?id=ALDbuNPu_IQC&q=Carlisle+Commission&pg=PA121 |title=British friends of the American Revolution |publisher=M.E. Sharpe |year=1997 |isbn=978-0765631435 |page=121 |ref=none }} * {{Cite book |last=Ridpath |first=John Clark |url=https://books.google.com/books?id=Y8lKAAAAYAAJ |title=The new complete history of the United States of America |publisher=Jones Brothers |year=1915 |volume=6 |location=Cincinnati |oclc=2140537 |ref=none }} * Royal Navy Museum {{Cite web |title=Ships Biscuits – Royal Navy hardtack |url=http://www.royalnavalmuseum.org/info_sheet_ship_biscuit.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091031064002/http://www.royalnavalmuseum.org/info_sheet_ship_biscuit.htm |archive-date=October 31, 2009 |access-date=January 14, 2010 |publisher=Royal Navy Museum |ref=none }} * {{Cite book |last=Sawyer |first=C.W. |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015004848258&view=1up&seq=9 |title=Firearms in American History |publisher=C.W. Sawyer |year=1910 |location=Boston |quote=online at Hathi Trust |ref=none }} * {{Cite book |last=Schiff |first=Stacy |author-link=|url=https://books.google.com/books?id=1vhpYe99Tn4C&pg=PT18 |title=A Great Improvisation: Franklin, France, and the Birth of America |publisher=Macmillan |year=2006 |isbn=978-1429907996 |page=5 |ref=none }} * {{Cite book |last=Scribner |first=Robert L. |title=Revolutionary Virginia, the Road to Independence |publisher=[[University of Virginia Press]] |year=1988 |isbn=978-0813907482 |ref=none}} * {{Cite book |last=Selig |first=Robert A. |url=https://books.google.com/books?id=ngEmGQAACAAJ |title=Rochambeau in Connecticut, Tracing His Journey: Historic and Architectural Survey |publisher=Connecticut Historical Commission |year=1999 |ref=none }} * {{Cite book |last=Smith |first=Merril D. |url=https://books.google.com/books?id=yqxmCgAAQBAJ&pg=PA374 |title=The World of the American Revolution: A Daily Life Encyclopedia |publisher=ABC-CLIO |year=2015 |isbn=978-1440830280 |page=374 |ref=none }} * {{Cite book |last=Southey |first=Robert |url=https://archive.org/details/lifeoflordnelson00sout_0/page/n2/mode/2up |title=The life of Lord Nelson |publisher=Henry Chapman Publishers |year=1831 |isbn=978-0665213304 |ref=none }} * Stoker, Donald, Kenneth J. Hagan, and Michael T. McMaster, eds. ''Strategy in the American War of Independence: a global approach'' (Routledge, 2009) [https://www.amazon.com/Strategy-American-War-Independence-Approach/dp/0415695686/ excerpt]. * Symonds, Craig L. ''A Battlefield Atlas of the American Revolution'' (1989), newly drawn maps emphasizing the movement of military units * {{Cite book |last=Trew |first=Peter |url=https://books.google.com/books?id=5XfxAAAAMAAJ |title=Rodney and the Breaking of the Line |publisher=Pen & Sword Military |year=2006 |isbn=978-1844151431 |ref=none }} * {{Cite web |last=Trickey |first=Erick |title=The Little-Remembered Ally Who Helped America Win the Revolution |url=https://www.smithsonianmag.com/history/little-remembered-ally-who-helped-america-win-revolution-180961782/ |access-date=April 28, 2020 |publisher=Smithsonian Magazine January 13, 2017 |ref=none }} * {{Cite book |last=Turner |first=Frederick Jackson |url=https://archive.org/details/frontierinameric1920turn |title=The frontier in American history |publisher=New York: H. Holt and company |year=1920 |ref=turner1920 |author-link=}} * {{Cite book |last=Volo |first=M. James |url=https://books.google.com/books?id=2gw8grU4NcoC |title=Blue Water Patriots: The American Revolution Afloat |publisher=Rowman & Littlefield Publishers, Inc. |year=2006 |isbn=978-0742561205 |ref=none }} * U.S. Army, [http://history.army.mil/books/AMH-V1/ch04.htm "The Winning of Independence, 1777–1783"] ''American Military History'' Volume I, 2005. * U.S. National Park Service {{Cite web |date=April 25, 2013 |title=Springfield Armory |url=http://www.nps.gov/spar/historyculture/french-field_4pdr.htm |access-date=May 8, 2013 |publisher=Nps.gov |ref=none }} * {{Cite book |last=Weir |first=William |url=https://books.google.com/books?id=WEXj4gHHARgC&pg=PA32 |title=The Encyclopedia of African American Military History |publisher=Prometheus Books |year=2004 |isbn=978-1615928316 |ref=none }}} * {{Cite web |last=Zeller-Frederick |first=Andrew A. |date=18 April 2018 |title=The Hessians Who Escaped Washington's Trap at Trenton |url=https://allthingsliberty.com/2018/04/the-hessians-who-escaped-washingtons-trap-at-trenton/ |website=Journal of the American Revolution |publisher=Bruce H. Franklin |quote=Citing William M. Dwyer and Edward J. Lowell, ''The Hessians: And the Other German Auxiliaries in the Revolutionary War'', 1970 |ref=none }} * Zlatich, Marko; Copeland, Peter. ''General Washington's Army (1): 1775–78'' (1994). Short (48pp), very well illustrated descriptions. * ——. ''General Washington's Army (2): 1779–83'' (1994). Short (48pp), very well illustrated descriptions. {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wiktionary|American Revolutionary War}} * [https://westpoint.edu/academics/academic-departments/history/american-revolution "The American Revolutionary War"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230415155049/https://www.westpoint.edu/academics/academic-departments/history/american-revolution |date=April 15, 2023 }} at United States Military Academy * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/revolution/home.html Library of Congress Guide to the American Revolution] * [https://web.archive.org/web/20130508072510/http://www.history.army.mil/reference/revbib/revwar.htm Bibliographies of the War of American Independence] compiled by the United States Army Center of Military History {{Authority control}} {{Predloga:Kampanje ameriške vojne za neodvisnost}} [[Kategorija:Ameriška revolucija]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Vojne Francije]] [[Kategorija:Vojne Španije]] [[Kategorija:Vojne Nizozemske]] [[Kategorija:Osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Ameriška osamosvojitvena vojna|*]] bcm0vmhu5zfmd0jqwgcga60j1dq6i2a Amur 0 67511 6682225 6679948 2026-05-28T08:00:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682225 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka |name = Amur <br /> Амур <br /> 黑龍江 (Heilong) |image =Heilongjiang_(Amur)_shore.jpg |image_caption = Obala Hēilóng Jiānga ali Amurja na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] | map = Amurrivermap.png | map_size = 260px | map_caption = Map of the Amur watershed |source1 = gore severovzhodne Kitajske |mouth = [[Tihi ocean]], prek [[Tatarski preliv|Tatarskega preliva]] |basin_countries = [[Ljudska republika Kitajska]], [[Rusija]], [[Mongolija]] | length = 2824 km<ref name="Britannica">{{cite encyclopedia |first1=Aleksandr Pavlovich |last1=Muranov |first2=Charles E. |last2=Greer |first3=Lewis |last3=Owen |url=https://www.britannica.com/place/Amur-River |title=Amur River |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |edition=online |access-date=2016-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160521234231/https://www.britannica.com/place/Amur-River |archive-date=2016-05-21 |url-status=live }}</ref><ref name="Amur-Heilong River Basin Reader">{{cite book|url=https://wwfeu.awsassets.panda.org/downloads/ahrbr.pdf|title=Amur-Heilong River Basin Reader|last1=Eugene A.|first1=Simonov|last2=Thomas D.|first2=Dahmer|date=2008 |publisher=Ecosystems |isbn=9789881722713}}</ref> ([[Amur]]–[[Argun (Amur)|Argun]]–Hailar: 4444 km) | width_max = 5000 m | depth_max = 57 m | discharge1_location=Amur Liman(blizu ustja) | discharge1_avg =(Period: 2002–2020) 12.360 m<sup>3</sup>/s<ref name="Intra-Seasonal Variability">{{cite journal|journal=Remote Sensing|title=Intra-Seasonal Variability of Sea Level on the Southwestern Bering Sea Shelf and Its Impact on the East Kamchatka and East Sakhalin Currents|doi=10.3390/rs15204984|volume=15|issue=20|last1=Andrey|first1=Andreev|year=2023|page=4984 |doi-access=free |bibcode=2023RemS...15.4984A }}</ref> (Period: 1896–2004) 11.330 m<sup>3</sup>/s<ref name="auto1">{{cite web|url=https://unece.org/fileadmin/DAM/env/water/blanks/assessment/okhotsk_japan.pdf|title=DRAINAGE BASINS OF THE SEA OF OKHOTSK AND SEA OF JAPAN|pages=60–67}}</ref> <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Onon-Šilka | source1_location = zavarovano območje Kan Kenti, provinca Khenti, Mongolija | source1_coordinates= {{coord|48|48|59|N|108|46|13|E|display=inline}} | source1_elevation = 2045 m | source2 = Argun | source2_location = Veliki Khingan, Hulunbuir, Kitajska | source2_coordinates= {{coord|49.937|122.465|display=inline}} | source2_elevation = | source_confluence = | source_confluence_location = blizu Pokrovka, [[Rusija]] | source_confluence_coordinates= {{coord|53|19|58|N|121|28|37|E|display=inline}} | source_confluence_elevation = 303 m | mouth = Tartari preliv | mouth_location = blizu Nikolayevsk-on-Amur, [[Habarovski okraj]], Rusija | mouth_coordinates = {{coord|52|56|50|N|141|05|02|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression =Tartari preliv ([[Ohotsko morje]]) | river_system = [[Amur]] | basin_size = 1.855.000 km<sup>2</sup> 2.129.700 km<sup>2</sup>(z neodcejenimi površinami) | tributaries_left =Šilka, Amazar, Oldoy, Zeja, Bureja, Arkhara, Bidžan, Bira, Tunguska, jezero Bolon, Gorin, jezero Udil, Amgun, Palvinskaja | tributaries_right = Argun, Emuer, Huma, Šun, Kuerbin, Songhua, Nongdžjang, Usuri, Sita, Nemta, Anjuj, Gur, Jai |discharge4_location=[[Habarovsk]] |discharge4_avg=(Period: 2008–2018)8384 m<sup>3</sup>/s<ref name="A hydraulic model of the Amur River informed by ICESat-2 elevation">{{cite journal|journal=Hydrological|title=A hydraulic model of the Amur River informed by ICESat-2 elevation|volume=68|issue=14|last1=Peter|first1=Bauer-Gottwein|last2=Elena|first2=Zakharova|last3=Monica|first3=Coppo Frías|last4=Heidi|first4=Ranndal|last5=Karina|first5=Nielsen|last6=Linda|first6=Christoffersen|page=2027-2041|year=2023|doi=10.1080/02626667.2023.2245811 |bibcode=2023HydSJ..68.2027B |url=https://doi.org/10.1080/02626667.2023.2245811}}</ref> (Period: 1896–2004) 8360 m<sup>3</sup>/s }} '''Amur''' ({{jezik-ru|Амур}} ali reka ({{zh|s=黑龙江|p=Hēilóng Jiāng}}; reka črnega zmaja, {{Small|IPA:}} {{IPAc-cmn|h|ei|1|.|l|ong|2|-|j|iang|1}}), [[mongolščina|mongolsko]] Хара-Мурэн, ''Hara-Muren'' ali »Črna reka«, [[mandžurščina|mandžursko]] ''Sahaliyan Ula'', dobesedno »Črna reka«) je mejna [[reka]] med [[Rusija|Rusijo]] in [[Ljudska republika Kitajska|kitajsko]] in njeno pokrajino [[Mandžurija|Mandžurijo]]. Je reka v severovzhodni Aziji, ki tvori naravno mejo med [[Ruski Daljni vzhod|Ruskim Daljnim vzhodom]] in severovzhodno Kitajsko (zgodovinsko Zunanja in Notranja Mandžurija). Pravi Amur je dolg 2824 km in ima porečje 1.855.000 km<sup>2</sup>.<ref name="bse">[http://bse.sci-lib.com/article049012.html Амур (река в Азии)], Great Soviet Encyclopedia</ref> Če vključimo njen glavni pritok, Argun, je Amur dolg 4444 km,<ref name="Amur-Heilong River Basin Reader"/> zaradi česar je deseta najdaljša reka na svetu. Amur je pomembna reka za vodno favno severovzhodne Azije. Porečje reke je dom številnim velikim roparskim ribam, kot so kačjaglava (''Channa argus''), amurska ščuka (''Esox reichertii''), tajmen (''Salmo hucho''), amurski som (''Silurus asotus''), plenilski krap (''Chanodichthys erythropterus'') in ''Elopichthys'',<ref>FishBase: [https://www.fishbase.se/trophiceco/FishEcoList.php?ve_code=22 Species in Amur.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190218021146/https://www.fishbase.se/trophiceco/FishEcoList.php?ve_code=22 |date=2019-02-18 }} Retrieved 17 February 2019.</ref> pa tudi več vrst [[postrvi]]. Največja vrsta rib v Amurju je kaluga (''Huso dauricus''), [[jesetri|jeseter]], ki je ena največjih sladkovodnih rib na svetu, saj doseže dolžino kar 5,6 m.<ref>C. Michael Hogan. 2012. [http://www.eoearth.org/article/Amur_River?topic=78166 ''Amur River''. Encyclopedia of Earth.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20121130135928/http://www.eoearth.org/article/Amur_River?topic=78166 |date=November 30, 2012 }} Topic ed. Peter Saundry</ref> Je tudi dom najsevernejših populacij amurske mehkooklepne želve (''Pelodiscus maackii'')<ref>Farkas, B., T. Ziegler, C.T. Pham, A.V. Ong and U. Fritz (2019). A new species of Pelodiscus from northeastern Indochina (Testudines, Trionychidae). ZooKeys 824: 71-86. {{doi|10.3897/zookeys.824.31376}}</ref> in indijskega lotosa (''Nelumbo nucifera'').<ref>Yi Zhang; Xu Lu; Shaoxiao Zeng; Xuhui Huang; Zebin Guo; Yafeng Zheng; Yuting Tian; Baodong Zheng (2015). "Nutritional composition, physiological functions and processing of lotus (Nelumbo nucifera Gaertn.) seeds: a review". Phytochem Rev. 14 (3): 321–334. {{doi|10.1007/s11101-015-9401-9}}</ref> == Ime == Rusko ime ''Amur'' morda izhaja iz tunguškega izraza za 'reko'. Tunguška ljudstva so etno-lingvistična skupina, ki jo sestavljajo govorci tunguških jezikov (ali mandžursko-tunguških jezikov). Doma so v Sibiriji in severovzhodni Aziji.<ref>{{cite journal |last1=Jia |first1=Mingming |last2=Mao |first2=Dehua |last3=Wang |first3=Zongming |last4=Ren |first4=Chunying |last5=Zhu |first5=Qiande |last6=Li |first6=Xuechun |last7=Zhang |first7=Yuanzhi |title=Tracking long-term floodplain wetland changes: A case study in the China side of the Amur River Basin |journal=International Journal of Applied Earth Observation and Geoinformation |date=1 October 2020 |volume=92 |pages=102185 |doi=10.1016/j.jag.2020.102185 |bibcode=2020IJAEO..9202185J |s2cid=221044242 |issn=1569-8432|doi-access=free }}</ref> Etimologija imena Amur ni znana. Ena od teorij narekuje, da pride v ruščino prek besede Evenki amur ali Evenove besede ''amar'', ki pomenita 'reka' v tunguških jezikih. Vendar pa ni jasno, ali si je ruščina ime ''Amur'' sposodila iz enega od tunguščin in ne obratno. Alternativna teorija nakazuje, da ''Amur'' izvira iz mongolskega jezika dagurščine, besede za 'veliko reko', ''mur''.<ref>{{cite web |last1=Piispanen |first1=Peter |title=Languages in Contact: Solon and Dagur |year=2019 |url=https://www.academia.edu/40426256}}</ref> Njegova starodavna kitajska imena so bila Jušui, Vanšui in Heišui,<ref name="auto">''[https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief19_4_03.pdf The fishes of the Amur River:updated check-list and zoogeography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200204052645/https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief19_4_03.pdf |date=2020-02-04 }}''</ref> pri čemer je slednje ime, ki pomeni 'črna voda', osnova sodobnega kitajskega imena ''Heilongjiang'' ali 'reka črnega zmaja', medtem ko mandžursko ime ''Sahalijan Ula'', mongolska imena ''Amar mörön'' (cirilica Амар мөрөн) izvirajo iz imena ''Amar'', ki pomeni počitek in ''Khar mörön'' (cirilica Хар мөрөн) pomeni Črna reka. == Potek == Reka izvira v hribih v zahodnem delu severovzhodne Kitajske ob sotočju svojih dveh glavnih pritokov, Šilka in Argun (ali Ergune), na nadmorski višini 2045 metrov. Teče proti vzhodu in tvori mejo med Kitajsko in Rusijo ter počasi naredi velik lok proti jugovzhodu v dolžini približno 400 kilometrov), prejema številne pritoke in teče mimo številnih majhnih mest. Pri Humi se ji pridruži velik pritok, Huma He. Nato še naprej teče proti jugu, dokler se med mestoma Blagoveščensk v Rusiji in Heihe na Kitajskem znatno ne razširi, ko se ji pridruži eden od njenih najpomembnejših pritokov Zeja. Amur se loči proti vzhodu in spet zavije proti jugovzhodu ob sotočju z Burejo, nato pa ne prejme drug pomemben pritok skoraj 250 kilometrov pred sotočjem s svojim največjim pritokom, Songhua, pri Tongdžjangu. Ob sotočju z reko Songhua se obrne proti severovzhodu in zdaj teče proti [[Habarovsk]]u, kjer se združi z Usurijem in ne opredeljuje več rusko-kitajske meje. Zdaj se reka dramatično razprostre v pleteni značaj, teče proti severu in severovzhodu skozi široko dolino v vzhodni Rusiji, mimo Amurska in Komsomolska na Amurju. Dolina se po približno 200 kilometrih zoži in reka ponovno teče proti severu na ravnice ob sotočju z Amgunom. Kmalu zatem Amur zavije ostro proti vzhodu in v [[estuarij]] pri Nikolajevsku na Amurju, približno 20 kilometrov dolvodno od katerega se izliva v Tatarski preliv.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle=Amur (River) |display=Amur |volume=1 |page=899}}</ref> V letih z obilnimi padavinami je rečni sistem Amur povezan z reko Kherlen. Običajno brezizhodno endorheično jezero Hulun, v katerega se izliva Kherlen, se bo razlilo na njegovi severni obali skozi [[vadi]] Mutnaja Protoka in voda se bo srečala z reko Argun (Ergune) po približno 30 kilometrih. Amursko porečje rečnega sistema Kherlen-Argun-Amur ima skupno dolžino 5052 km do izliva v Ohotsko morje.<ref>{{Cite web|url=http://amur-heilong.net/http/01_climate_waters/0114westernheadwaters.html|title=Untitled Document|accessdate=2025-04-12|archive-date=2021-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20211216121729/http://amur-heilong.net/http/01_climate_waters/0114westernheadwaters.html|url-status=dead}}</ref> == Pritoki == Največji pritoki Amurja so od izvira do izliva: {{div col|colwidth=15em}} * Argun (desni) * Šilka (left) * Amazar (levi) * Oldoj (levi) * Huma (desni) * Zeja (levi) * Bureja (levi) * Songhua (desni) * Bira (levi) * Usuri (desni) * Tunguska (levi) * Anjuj (desni) * Gur (desni) * Gorin (levi) * Amgun (levi) {{div col end}} Tukaj so tudi številna jezera v poplavnem območju Amurja. Nekateri največji so Bolon, Khumi in Udil. == Zgodovina in kontekst == Številne zgodovinske reference razlikujejo dve geopolitični entiteti na območju Amurja: [[Mandžurija||Mandžurijo]] (Severovzhodna Kitajska) in Zunanjo Mandžurijo. Kitajska provinca Heilongdžjang na južnem bregu reke je dobila ime po reki, prav tako ruska pokrajina Amur na severnem bregu. Avtohtono ljudstvo Mandžu in njihov imperij Čing na Kitajskem, ki so to reko imeli za sveto, uporabljajo ime Sahalijan Ula (Črna reka). Amur je pomemben simbol in geopolitični dejavnik v kitajsko-ruskih odnosih. Amur je postal še posebej pomemben v obdobju kitajsko-sovjetskega političnega razkola 1956–1966. Dolga stoletja so prebivalci doline Amurja vključevali [[Tunguzi]] ([[Evenki]], Soloni, Dučer, Jurčen, Nanai, Ulč), [[Mongoli]] (Daur), nekateri Ainuji in blizu njenega ustja Nivkhi.<ref>Peter Bellwood; Immanuel Ness (10 November 2014). ''The Global Prehistory of Human Migration''. John Wiley & Sons. p. 227. {{ISBN|978-1-118-97059-1}}.</ref> Za mnoge od teh skupin je bil ribolov v Amurju in njegovih pritokih glavni vir preživetja. Do 17. stoletja ta ljudstva niso bila poznana Evropejcem in malo znana Kitajcem Han, ki so jih včasih skupaj opisovali kot Divje Jurčene. Izraz v kitajskem jeziku Yúpí Dázi 魚皮韃子 ('Tatari iz ribje kože') se je začel uporabljati tudi za Nanajce in sorodne skupine zaradi njihovih tradicionalnih oblačil iz ribjih kož.<ref>{{Cite journal|last=Hölzl|first=Andreas|date=2018|title=Udi, Udihe, and the language(s) of the Kyakala|url=https://www.academia.edu/37070620|journal=International Journal of Diachronic Linguistics and Linguistic Reconstruction|volume=15|pages=111–146}}</ref> [[File:Ravenstein-Tyr-monument-196.png|thumb|left|Ostanek Jišihovih spomenikov v Tirju ok. 1860]] Mongoli, ki so regiji vladali kot [[dinastija Juan]], so v 13. in 14. stoletju vzpostavili šibko vojaško prisotnost na spodnjem Amurju; ruševine templja iz obdobja Juan so bile izkopane blizu vasi Tir.<ref name=golovachev>Головачев В. Ц. (V. Ts. Golovachev), [http://www.ethnonet.ru/ru/pub/14-11-08.html «Тырские стелы и храм „Юн Нин“ в свете китайско-чжурчжэньских отношений XIV—XV вв.»] {{webarchive|url= https://web.archive.org/web/20090223115421/http://www.ethnonet.ru/ru/pub/14-11-08.html |date= 2009-02-23 }} (The Tyr Stelae and the Yongning Temple viewed in the context of Sino-Jurchen relations of the 14-15th centuries) ''Этно-Журнал'', 2008-11-14. {{in lang|ru}}</ref> V času vladavine cesarjev Jongle in Šuande (začetek 15. stoletja) je [[dinastija Ming]] dosegla Amur v svoji prizadevanju, da bi vzpostavila nadzor nad deželami, ki so mejile na cesarstvo Ming na severovzhodu, ki bo kasneje postala znana kot Mandžurija. Odprave, ki jih je vodil evnuh Jišiha, so med letoma 1411 in zgodnjimi 1430-imi večkrat dosegle Tir, ponovno zgradile (dvakrat) tempelj Jongning in pridobile vsaj nominalno zvestobo plemen spodnjega Amurja vladi Ming.<ref name=bio>L. Carrington Godrich, Chaoying Fang (editors), "Dictionary of Ming Biography, 1368–1644". Volume I (A-L). Columbia University Press, 1976. {{ISBN| 0-231-03801-1}}</ref><ref name=tsai>Shih-Shan Henry Tsai, "Perpetual Happiness: The Ming Emperor Yongle". Published by University of Washington Press, 2002. {{ISBN|0-295-98124-5}} [https://books.google.com/books?id=aU5hBMxNgWQC Partial text] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170110020055/https://books.google.com/books?id=aU5hBMxNgWQC |date=2017-01-10 }} on Google Books. pp. 158-159.</ref> Nekateri viri poročajo tudi o kitajski prisotnosti v istem obdobju na srednjem Amurju - utrdba je obstajala v Aigunu približno 20 let v obdobju Jongle na levi (severozahodni) obali Amurja navzdol od ustja reke Zeja. Ta Aigun iz dinastije Ming je bil na nasprotnem bregu od poznejšega Aiguna, ki je bil pozneje premeščen med dinastijo Čing. V vsakem primeru je bila prisotnost Mingov na Amurju tako kratkotrajna kot šibka; kmalu po koncu obdobja Jongle so se meje dinastije Ming umaknile v južno Mandžurijo. Kitajski kulturni in verski vpliv, kot so kitajsko novo leto, 'kitajski bog', kitajski motivi, kot so zmaj, spirale, zvitki in materialne dobrine, kot so poljedelstvo, živinoreja, ogrevanje, železni lonci za kuhanje, svila in bombaž, so se razširili med amurskimi domorodci, kot so Udegeji, Ulči in Nanajci.<ref>[https://books.google.com/books?id=nzhq85nPrdsC&pg=PA214 Forsyth 1994] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160514222051/https://books.google.com/books?id=nzhq85nPrdsC&pg=PA214 |date=2016-05-14 }}, p. 214.</ref> Ruske kozaške odprave, ki sta jih vodila Vasilij Pojarkov in Jerofej Habarov, so raziskovale Amur in njegove pritoke v letih 1643–44 oziroma 1649–51. [[Kozaki]] so ustanovili utrdbo Albazin na zgornjem Amurju, na mestu nekdanje prestolnice Solonov. [[File:CEM-44-La-Chine-la-Tartarie-Chinoise-et-le-Thibet-1734-Amur-2572.jpg|thumb|right|Amur (pod mandžurskim imenom Saghalien Oula) in njegovi pritoki na zemljevidu Jeana Baptista Bourguignona d'Anvilla iz leta 1734, ki temelji na zemljevidih ​​jezuitov na Kitajskem. Albazin je prikazan kot Jaša, staro (Ming) mesto Aigun kot Aihom in kasnejše, Čing Aigun, kot Saghalien Oula]] Takrat so bili Mandžurci zaposleni z osvajanjem Kitajske; toda nekaj desetletij kasneje, v obdobju Kangši 1661–1722, so svojo pozornost usmerili na svoje severno-mandžursko dvorišče. Aigun je bil ponovno ustanovljen v bližini domnevnega najdišča Ming v letih 1683–1684 in vojaške ekspedicije so šle gorvodno, da bi pregnale Ruse, katerih ustanovitev v Albazinu je mandžurske vladarje prikrajšala za davek soboljevih kož, ki bi jih Solonci in Daurji tega območja sicer dobavljali.<ref>Du Halde (1735), pp. 15-16</ref> Albazin je padel med kratkim vojaškim pohodom leta 1685. Pogodba iz Nerchinska, sklenjena leta 1689, je zaznamovala konec sovražnosti: celotno dolino Amurja, od konvergence Šilke in Ergune navzdol, je pustila v kitajskih rokah. Fedor Soimonov je bil leta 1757 poslan, da bi kartiral takrat malo raziskano območje Amurja. Kartiral je Šilko, ki je bila delno na kitajskem ozemlju, a so jo obrnili nazaj, ko je dosegel njeno sotočje z Argunom. Qing je na rusko prozelitizacijo pravoslavnega krščanstva domorodnih ljudstev ob Amurju gledal kot na grožnjo.<ref>{{Cite journal |url=https://www.jstor.org/stable/10.13173/centasiaj.56.2013.0169 |pages=169–202 [169]|jstor=10.13173/centasiaj.56.2013.0169 |last1=Kim 金由美 |first1=Loretta E. |title=Saints for Shamans? Culture, Religion and Borderland Politics in Amuria from the |journal=Central Asiatic Journal |date=2013 |volume=56 }}</ref> [[File:Goldi village along the Amur River, north of Khabarovsk LCCN2004708126.jpg|thumb|left|220x220px|Nanajska vas ob Amurju, severno od Habarovska, 1895]] Regija Amur je naslednje stoletje in pol ostala relativna zaledje imperija Čing, pri čemer je bil Aigun praktično edino večje mesto na reki. Rusi so se na reki ponovno pojavili sredi 19. stoletja in prisilili Mandžurce, da so s pogodbo iz Aiguna (1858) predali vsa ozemlja severno od reke Ruskemu imperiju. Dežele vzhodno od Usurija in spodnjega Amurja je s Pekinško konvencijo (1860) pridobila tudi Rusija.<ref>{{Cite web |title=The Convention of Peking of 1860 is concluded |url=https://www.prlib.ru/en/history/619718 |access-date=2022-07-12 |website=Presidential Library |language=en}}</ref> == Mostovi in predori == Prvi stalni most čez Amur, [[Habarovski most]] s skupno dolžino 2590 metrov, je bil dokončan leta 1916, kar je vlakom na Transsibirski železnici omogočilo prečkanje reke vse leto brez uporabe trajektov ali železniških tirov na vrhu rečnega ledu. Leta 1941 je bil dodan tudi [[predor pod reko Amur|železniški predor]]. Kasneje sta bil zgrajen kombiniran [[Cestno-železniški most Komsomolsk-na-Amuru|cestno-železniški most čez Amur]] pri [[Komsomolsk na Amuru]] (1975; 1400 m) in cestno-železniški Habarovski most (1999; 3890 m). Železniški most Tongdžjang-Nižneleninskoje je leta 2007 predlagal Valerij Solomonovič Gurevič, podpredsednik [[Judovska avtonomna oblast|Judovske avtonomne oblasti]] v Rusiji. Železniški most čez Amur bo povezal Tongdžjang z Nižneleninskoje, vasjo v Judovski avtonomni pokrajini.<ref>[http://english.peopledaily.com.cn/200706/19/eng20070619_385591.html Proposed bridge to boost bilateral trade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130528054321/http://english.peopledaily.com.cn/200706/19/eng20070619_385591.html|date=2013-05-28}}, China Daily, June 19, 2007.</ref> Kitajski del mostu je bil dokončan julija 2016. Decembra 2016 so se začela dela na ruskem delu mostu. Dokončanje strukturne povezave med obema stranema mostu je bilo zaključeno marca 2019.<ref>{{citation |title=Russia Completes Construction of First-Ever Rail Bridge to China |date=March 21, 2019 |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/03/21/russia-completes-construction-on-first-ever-rail-bridge-to-china-a64900 |newspaper=The Moscow Times |access-date=November 16, 2020}}</ref><ref>{{citation |title=Россия и Китай соединили железнодорожный мост через Амур |date=March 21, 2019 |url=https://www.rbc.ru/rbcfreenews/5c9321df9a79475e283c5f69 |trans-title=Russia and China connected a railway bridge across the Amur |access-date=November 16, 2020 |publisher=RBK Group |language=ru}}</ref> Odprtje za železniški promet je bilo večkrat odloženo, pri čemer je bila ocena decembra 2019 "konec leta 2020"<ref>{{Cite web |title=Railway bridge over Amur river to China will be built by end of 2020, envoy says |url=https://tass.com/economy/1099607 |access-date=November 16, 2020 |website=TASS}}</ref> in nato 3. četrtletje 2021.<ref>{{Cite web |title=Новости Хабаровска |url=https://www.dvnovosti.ru/eao/2020/02/17/110702/}}</ref> Most je bil končno dokončan 17. avgusta 2021, prvi ruski komercialni vlak pa je na Kitajsko vstopil 16. novembra 2022.<ref>{{cite web | url=https://expert.ru/2022/11/16/rossiyu-i-kitay-svyazal-perviy-v-istorii-zheleznodorozhniy-most-cherez-amur/amp/ | title=Журнал Эксперт | accessdate=2025-04-12 | archive-date=2022-11-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20221117111441/https://expert.ru/2022/11/16/rossiyu-i-kitay-svyazal-perviy-v-istorii-zheleznodorozhniy-most-cherez-amur/amp/ | url-status=dead }}</ref> == Divje živali == [[File:Goldi men with dog sled on Amur River LCCN2004708050.jpg|thumb|Nanajski možje s pasjo vprego na Amurju, 1895]] Menijo, da v Amurju živi vsaj 123 vrst rib iz 23 družin. Večina je iz poddružine ''Gobioninae Cypriniformes'', ki jim po številu sledijo ''Salmonidae''. Več vrst je endemičnih. ''Pseudaspius'' in ''Mesocottus'' sta monotipska rodova, ki ju najdemo samo v Amurju in nekaterih bližnjih obalnih rekah. Druge živali, ki naseljujejo to regijo, so amurski sokol (''Falco amurensis''), amurski leopard (''Panthera pardus orientalis'') in amurskiali [[sibirski tiger]]; med nekaterimi pomembnimi lokalnimi rastlinami so amurski plutovec (''Phellodendron amurense''), amurski javor (''Acer tataricum subsp. ginnala'') in amurski kovačnik (''Lonicera maackii'').<ref>{{cite journal |last1=Sokolova |first1=Galina V. |last2=Verkhoturov |first2=Andrei L. |last3=Korolev |first3=Sergei P. |title=Impact of Deforestation on Streamflow in the Amur River Basin |journal=Geosciences |date=June 2019 |volume=9 |issue=6 |pages=262 |doi=10.3390/geosciences9060262 |bibcode=2019Geosc...9..262S |language=en |issn=2076-3263 |doi-access=free }}</ref> Najdemo lahko štiri vrste družine ''Acipenseridae'': kaluga, amurski jeseter, sahalinski jeseter in kečiga. Kaluški in amurski jeseter sta endemita. Kečiga je bila prinesena iz [[Ob]]a v 1950-ih.<ref>''[https://link.springer.com/article/10.1023/A:1007358027263 Endemic sturgeons of the Amur River: kaluga, Huso dauricus, and Amur sturgeon, Acipenser schrencki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200204055848/https://link.springer.com/article/10.1023/A:1007358027263 |date=2020-02-04 }}''</ref> Ta regija je dom rib kaluga (''Acipenseriformes''). == Glej tudi == * [[seznam rek na Kitajskem]] * [[seznam rek v Mongoliji]] * [[seznam rek v Rusiji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Amur River}} *[https://web.archive.org/web/20091216055828/http://amur-heilong.net/ Amur-Heilong River Basin Information Center] - maps, GIS data, environmental data *[https://web.archive.org/web/20041027221838/http://www.earthtrends.wri.org/maps_spatial/maps_detail_static.cfm?map_select=344&theme=2 Information and a map of the Amur's watershed] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] [[Kategorija:Reke v Mongoliji]] [[Kategorija:Reke v Rusiji]] 55wqtc6ir7qrxb3ukxcur0mxu9h7q5n Seznam čilenskih nogometašev 0 71412 6682114 5788210 2026-05-27T21:07:02Z Alebarasi 50192 /* A */ 6682114 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čilenci|čilenskih]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čilencev|Čile|čilenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Clarence Acuña]] * [[Ángelo Araos]] == B == * [[Claudio Bravo]] * [[Jean Beausejour]] == C == * [[Carlos Carmona]] * [[Roberto Cereceda]] * [[Nicolás Córdova]] * [[Cristián Cuevas]] == E == * [[Marco Estrada]] == F == * [[Matias Fernandez]] * [[Elías Figueroa]] * [[Ismael Fuentes]] == G == * [[Mark González]] * [[Sebastián González]] == I == * [[Mauricio Isla]] == J == * [[Gonzalo Jara]] == L == * [[Sergio Sapo Livingstone]] == M == * [[Gary Medel]] * [[Rodrigo Millar]] * [[David Moya]] * [[Luis Musrri]] == N == * [[Reinaldo Navia]] == O == * [[Rafael Olarra]] * [[Fabian Orellana]] == P == * [[Sebastián Pardo]] * [[David Pizarro]] * [[Waldo Ponce]] == R == * [[Carlos Reinoso]] * [[Ricardo Rojas]] * [[Robert Rojas]] * [[Sebastián Rozental]] * [[Rodrigo Ruiz]] == S == * [[Marcelo Salas]] * [[Aaron Silva]] * [[Alexis Sanchez]] * [[Humberto Suazo]] == T == * [[Rodrigo Tello]] == V == * [[Arturo Vidal]] == Y == * [[Patricio Yáñez]] == Z == * [[Iván Zamorano]] (''Iván Luis Zamorano Zamora'') {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} [[Kategorija:Seznami Čilencev|Nogometaši]] [[Kategorija:Čilenski nogometaši|*]] 9rivzgl7eo2ry1wc9qenzaykhdhve81 Seznam slovenskih zdravnikov 0 73092 6682249 6681877 2026-05-28T08:37:22Z ~2026-31686-80 260692 Mitja Šircelj 6682249 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bojan Accetto]] * [[Rok Accetto]] * [[Ruža Ačimović Janežič]] * [[Martin Ačko]] * [[Milan Adamčič]] * [[Metka Adamič]] * [[Anton Adamlje]]* * [[Makso Adrian]] (Maks Moric) * [[Janja Ahačič]] * [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968) * [[Janja Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]]) * [[Giovanni de Albertis]] * [[Tit Albreht]] * [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić) * [[Karl Altmann]] * [[Franc Ambrož]] * [[Aleš Ambrožič]] * [[Bogdan Ambrožič]] * [[Franc Ambrožič]] * [[Matija Ambrožič]] * [[Ivan Amon]] * [[Ivan Amruš]] * [[Milan Amruš]] * [[Dimitar Anakiev]] * [[Amalija Anderluh]] *[[Marija Anderluh]] * [[Jože Andlovic]] * [[Dušan Andoljšek]] * [[Matej Andoljšek]]? * [[Lidija Andolšek Jeras]] * [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]]) * [[Nikica Andromako]] * [[Sašo Aničin]] * [[Erik Ankerst]] * [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]] * [[Gorazd Antolič]] * [[Ivo Antolič]] * [[Vane Antolič]] (1957) * [[Jože Antonič]] * [[Miha Antonič]]* * [[Primož Aplenc]] * [[Rihard Aplenc]]? * [[Carlo Apollonio]] *Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017) * [[Anton Arko]] * [[Darja Arko]] * [[Lojze Arko]] * [[Venčeslav Arko]] * [[Ciril Armeni]] * [[Maja Arnež]] * [[Zoran Arnež (stomatolog)]] * [[Zoran Marij Arnež]] * [[Miha Arnol]] * [[Andrej Arnšek]]? * [[Nuhi Arslani]] * [[Jože Arzenšek]] * [[Marija Auersperg]] * [[Magdalena Avbelj Stefanija]] * [[Jurij Avčin]] * [[Marij Avčin]] * [[Tadej Avčin]] * [[Marija Avguštin Čavić]] * [[Pavle Avramović]] * [[Danica Avsec]] * [[Mira Ažman]] * [[Peter Ažman]] * [[Tomaž Ažman]] *[[Katja Ažman Juvan]] == B == * [[Janez Babnik]] * [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]] * [[Just Bačar]] * [[Urška Bačovnik Janša]] *[[Boštjan Baebler]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Bajec]] * [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]] * [[Zvonko Baklan]] * [[Jože Balažic]] * [[Helena Ban Frangež]] * [[Tatjana Ban Zlatev]] * [[Andrej Boris Banič]] * [[Stanko Banič]] * [[Andrej Baraga]] * [[Lojze Baraga]]? * [[Matija Barbič]] * [[Jože Baričevič]] * [[Sašo Baričevič]] * [[Marijan Barle]] * [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]] * [[Igor Bartenjev]] * [[Dragica Bartenjev]] * [[Rajner Bassin]] *[[Denis Baš]] * [[Lovrenc Batič]] * [[Nina Battelino]] * [[Saba Battelino]] (Birk) * [[Tadej Battelino]] * [[Hugo Baumgarten]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Damjana Bebler-Brecelj]] * [[Klemen Bedenčič]]* * [[Jože Bedernjak]] *[[Nataša Bedernjak Bajuk]] * [[Milko Bedjanič]] * [[Franc Behofer]] * [[Darinka Belič]]* * [[Matej Beltram]] * [[Danica Bem Gala]] (1922-2014) * [[Drago Benedik]] * [[Janez Benedik]]* * [[Janko Benedik]] * [[Majda Benedik]] * [[Majda Benedik Dolničar]] * [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]] * [[Jože Beniger]] * [[Helena Benko]]? * [[Ivo Benkovič]] * [[Bojana Beović]] * [[Vojko Berce]] * [[Aleksandra Bergant Suhodolčan]] * [[Damijan Bergant]] * [[France Bergelj]] (1903-46) * [[Vladimir Berglez]] * [[Mihael Bergmann]] * [[Ernest Berke]] * [[Anton Bernik]] * [[Jernej Bernik]] * [[Karel Bernik]] * [[Sabina Bertoncelj Pustišek]] * [[Ana Berus]] * [[Marijan Bervar]] * [[Danijel Bešič Loredan]] * [[Milan Betetto]] * [[Sebastjan Bevc]] * [[Marija Bevčar Bernik]] * [[Anton Bežek]] (1814-55) *[[Jože Bežek]] (1899-1968) * [[Janez Nepomuk Biatzovszky]] *[[Matjaž Bidovec]] *[[Urška Bidovec-Stojkovič]], * [[Martin Bigec]] * [[Slavko Bijelić]] * [[Marjan Bilban]] * [[Mirko Birsa]] * [[Marko Bitenc]] * [[Andrej Ludvik Bizjak]] * [[Nataša Bizovičar]] * [[Mija Blaganje]] * [[Jože Blaznik]] * [[Demeter Bleiweis]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Leander Bleiweis]] * [[Tanja Blejec]]* * [[Aleš Blinc]] * [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]]) * [[Ruža Blumauer Urbančič]] * [[Radivoj Bobič]] * [[Marija Bocak Kalan]]* * [[Emil Bock|Emil Böck]] * [[Alojz Boh]] (1913-2010) * [[Lojze Boh]] (1927-2023) *[[Marko Boh]] *[[Joža Bohinc]] (1901-95) * [[Joža Bohinjec]] (1880-1941) * [[Jože Bohinjec]] (1923-2021) * [[Mateja Bohinjec]] (r. [[Plavšak]]) * [[Franja Bojc Bidovec]] * [[Alena Bok Friedlova]] * [[Eda Bokal Vrtačnik]]* *([[Cita Bole]]) * [[Ivan Bonač]] * [[Urša Bonnevier]] * [[Peter Borisov]] * [[Elko Borko]] * [[Lucijan Borko]]* * [[Marijan Borštnar]] * [[Simona Borštnar]] * [[Peter Bossman]] * [[Roman Bošnjak]] * [[Albert Botteri]] * [[Ernst Bouvier]] * [[Cveto Božič]] (1920-2017) * [[Marjeta Hren Božič]] * [[Marija Bračko]] * [[Borut Bratanič]] * [[Andrej Brataševič]] * [[Dejan Bratuš]] * [[Aleš Brecelj (kirurg)]] * [[Anton Brecelj]] * [[Bogdan Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Filip Jakob Brecelj]] * [[Janez Brecelj]] * [[Konrad Adam Breckerfeld]] * [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Marij Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Andrej Bren]] * [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019) * [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]]) * [[Leopold Brenčič]] * [[Lojze Brenčič]] * [[Vinko Brenčič]] * [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]] * [[Robert Breščak]] * [[Anamarija Brezigar]] * Klemen Breznik * [[Radovan Breznik]] * [[Svetozar Breznik]] * [[Brane Breznikar]] * [[Vladimir Brezovnik]] * [[Ivan Brežan]] (Bressan) * [[Simon Brežan]] * [[Nataša Brglez Jurečič]] * [[Jana Brguljan Hitij]] * [[Vlado Brinovec]] * [[Janez Brložnik]] * [[Brane Brodnik]] * [[Irena Brovet Zupančič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Viljem Brumec]] (1925-2014) * [[Marija Brumec Ješe]] * [[Fran Brumen]] * [[Monika Brumen]] * [[Aleksander Brunčko]] * [[Valentin Brusati]] (Bružat) * [[Miran Brvar]] * [[Štefan Brvar]]* * [[Bronka Brzin]] * [[Žiga Bučar]] * [[Sonja Budič]] * [[Marjan Budihna]] * [[Nataša Budihna]] * [[Marjan Bukovec]] * [[Mateja Bulc]] * [[Gorazd Bunc]] * [[Matjaž Bunc]] * [[Stjepan Bunta]] * [[Helena Burger]] * [[Tanja Burnik Papler]] * [[Igor But]] * [[Dušan Butinar]] * [[Jadranka Buturović Ponikvar]] == C == * *[[Luka Camlek]]* * [[Ksenija Cankar]] * [[Veronika Cankar Aplenc]]? * [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska) * [[Robert Carotta]] * [[Bogomir Celcer]] * [[Jurij Cepuder]] * [[Milan Cepuder]] * [[Anton Cerar (zdravnik)]] * [[Matko Vasilij Cerar]] * [[Rok Cesar]]* * [[Boris Cergolj]] * [[Ivan Cestnik]] * [[Matija Cevc]] * [[Primož Cevc]] * [[Josip Cholewa]] * [[Janez Krstnik Christian]] * [[Boris Cibic]] (1921-2024) * [[Ivan Cibic]] (1924-2016) * [[Iza Ciglenčki]] * [[Andrej Cijan]] (1937-2020) * [[Matej Cimerman]] * [[Ajda Cimperman]] * [[Jože Cimperman]] (1950-2025) * [[Lada Cindro]] * [[Zoltan Cipot]] * [[Anton Cizelj]] * [[Tošo Cizelj]] (1926-2021) * [[Ivan Cof]] * [[France Cokan]] * [[Franc Copf]] * [[Franz Copf]] * [[Peter Copf]] * [[Franc Coppini]] * [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]] * [[Andrej Cör]] * [[Karel del Cott]] *[[Mitja del Cott]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Anton Crnjac]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Cunder]] (1908–1970) * [[Vera Cunder]] (r. Marinič) * [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994) * [[France Cundrič]] ([[1946]]) * [[Saša Cvahte]] * [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97) * [[Mirjam Cvelbar]] * [[Erika Cvetko]] * [[Branislav Cvetko]] * [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]] * [[Branko Cvjetićanin]] == Č == * [[Gvido Čadež]]* * [[Rudi Čajavec]]* * [[Jože Čakš]] * [[Tomaž Čakš]] * [[Meta Čampa]] * [[Ferdinand Čandek]] * [[Janka Čarman]] * [[Anton Čas]] * [[Milan Čavić]] * [[Zdenka Čebašek Travnik]] * [[Ljudevit Čebohin]] * [[Anton Čede]] * [[Franc Čeh]] * [[Milan Čeh]] * [[Robert Čeh]] * [[Branka Čelan Lucu]] * [[Franc Čelešnik]] * [[Lucija Čemažar]] *([[Maja Čemažar]]) *[[Andreja Čerček]] * [[Bojan Čerček]] * [[Andreja Černe Čerček]] * [[Draga Černelč]] * [[Milan Černelč]] * [[Peter Černelč]] * [[Stanko Černelč]] * [[Igor Černi]] * [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]]) * [[Mirko Černič]] * [[Stanislav Černič]] * [[Nataša Černič Šuligoj]] * [[Rafael Černuta]] * * [[Jožica (Josipina Ana) Červek]] * [[Milan Žiga Červinka]] * [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]] * [[Ignacij Česnik]] * *[[Jože Četina]] (1927-2017) *[[Mitja Četina]]* * [[Rudolf Čik]] * [[Bogdan Čizmarevič]]* * [[Milan Čižman]] * [[Božidar Čolakovič]] * [[Andrej Čretnik]] * [[Božena Čretnik]], r. Kaffou * [[Tjaša Čretnik Žohar]] * [[Ivan Čuber]] (=[[Ivan Zhuber]]) * [[Tanja Čufer]] * [[Jože Čuk]]* * [[Jasna Čuk Rupnik]] == D == * [[Davorin Dajčman]] * [[Hermina Damjan]] * [[Marija Damjanovska]] * [[Andrej Debeljak]] * [[Franc Debevec (ftiziolog)|France Debevec]] (1898-1978) * [[Franc Debevec (ortoped)|Franc Debevec]] (1915-2002) * [[Marija Debevec]] * [[Miha Debevec (zdravnik)]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Dušan Deisinger]]* * [[Alenka Dekleva]] * [[Dušan Dekleva]] (1896-1980) * [[Marija Dekleva]] (r. [[Gregorc]]) * [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006) * [[Franjo Ivan Delak]] * [[Nasta Delak Pirc]] (1925-2023) * [[Zdenka T. Delak]] (1917-2009) * [[Jelena De Miranda]] * [[Aleš Demšar]] * [[Jernej Demšar (zdravnik)]] * [[Marko Demšar]] * [[Miro Denišlič]] * [[Bogdan Derč]] * [[Josip Derč]] * [[Ernest Dereani]] * [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]]) * [[Franc Derganc (1877-1939)]] * [[Franc Derganc (1911-1973)]] * [[Kristijan Derganc]] * [[Metka Derganc]] * [[Mirko Derganc]] * [[Jani Dernič]] * [[Janko Dernovšek]] * [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]] * [[Rok Devjak]] * [[Vojko Didanovič]] * [[Zoran Dietz]] * [[Milan Dimitrijević|Milan R. Dimitrijević]] (1931-2025) * [[Miran Dintinjana]] * [[Veronika Dintinjana]] * [[Uroš Dobnikar]] * * [[Jurij Dobovišek]] * [[Metoda Dodič Fikfak]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] * [[Primož Dolenc (zdravnik)]] * [[Vinko Dolenc]] *[[Leja Dolenc Grošelj]] *[[Mateja Dolenc-Voljč]] *[[Tatjana Dolenc Veličković]] * [[Zvezdana Dolenc Stražar]] * [[Alojz Dolhar]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]] * Ivan Dolinar (1927-2023) * [[Jurij Dolinar (zdravnik)]] * [[Jernej Dolinšek]] * [[Rafael Dolinšek]] * [[Janez Dolničar]] * [[Jožef Dolničar]] (1801-1883) * [[Silva Dolničar Poljšak]] (1922-2018) * [[Fran Dolšak]] * Franek Dolšek * [[Andreja Domjan Arnšek]] * [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022) * [[Jožef Dornig]] * [[Klemen Dovč]]* * [[Rozalija Dovč]]* * [[Peter Dovšak]] * [[Tadej Dovšak]] * [[Ana Zlata Dragaš]] (1931-2022) * [[Bogo Dragaš|Bogo(ljub) Dragaš]] * [[Cvetka Dragoš]] * [[Vida Drame Orožim]]* * [[Martina Drevenšek]] * [[Igor Drinovec]] * * [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]* * [[Brigita Drnovšek Olup]] * [[David Drobne]] *[[Ivan Drobnič]] (1914-1950?) *[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004) * [[Matej Drobnič]] * [[Mirko Drobnič]] (1920-2000) * [[Adolf Drolc]] * [[Kristina Drusany Starič]] * [[Peter Držaj]] (1913-1944) * [[Janko Držečnik]] * [[Livija Držečnik Požar]]* *[[Benjamin Dvoršak]] * [[Mirko Đurić]]? == E == * [[Dejan Ebenšpanger]] * [[Maja Ebert Moltara]] * [[Gabrijela Ehrlich]] * [[Robert Ekart]] * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] * [[Jelka Erjavec]]* * [[Marijan Erjavec]] * [[Tatjana Erjavec]]* * [[Zoran Erjavec]] * [[Branko Ermenc]] * [[Damijan Eržen]]* * [[Darja Eržen]] * * [[Ivan Eržen]] *[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]] * [[Janez Eržen (kirurg)]] * [[Nada Eržen]] * [[Renato Eržen]]* * [[Mladen Est]] == F == * [[Marjan Fabjan]] * [[Mario Fafangel (ml.)]] * [[Janez Faganel]] * [[Božidar Fajdiga]] *[[Darja Fajdiga]], por. Fettich *[[Igor Fajdiga]] *[[Nadja Fajdiga]] *[[Ana Fajmut]] * [[Božo Fakin]] * [[Samo Fakin]] * [[Jožef Ignacij]] (1754-1795) * [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] * [[Ivan Farkaš]]* * [[Andrejka Fatur Videtič]] * [[Anton Fazarinc]] * [[Franc Fazarinc]] * [[Jože Felc]] * [[Luciano Ferfoglia]] ? * [[Marjeta Ferjan Bohte]]* * [[Ksaverija Ferlan Marolt]] * [[Dušan Ferluga]] * [[Alenka Fetih]] * [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]] * [[Janez Fettich]] * [[Jure Fettich]] * * [[Aleš Fidler]]* * [[Franc Fidler]] * [[Matjaž Figelj]] * [[Alojz Fijavž]] * [[Lidija Filipec]] (r. [[Steinberg]]) *[[Marjan Filipič]] * [[Žare Finderle]] * [[Leon Fink]] * [[Mira Fink]] * [[Janez Fischinger]] * [[Petja Fister]] * [[Jože Flajs]] *[[Matjaž Fležar]] (*1963) * [[Vojko Flis]] * [[Ivica Flis Smaka]] *[[Jakob Folter]] (ok. 1500) * [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] *[[Silvester Fonda]] *[[Alenka Forte]] * [[Bojan Fortič]] * [[Majda Fortič]] * [[Marjan Fortuna]] * [[Igor Frangež]]* * [[Aleksander Frank]] * [[Hinko Franken]] * [[Igor Franko]] * [[Jelka Franzot Zor]] * [[Albert Peter Fras]] * [[Tamara Fras Stefan]] * [[Zlatko Fras]] * [[Adela Fratnik Steyer]]? * [[Urša Fratnik Florijančič]] * [[Ernest Hilarij Fröhlich]] * [[Janez Fröhlich]] * [[Erika Fuchs]] * [[Nenad Funduk]] * [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] * [[Jana Furlan]] * [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] * [[Majda Furlan]] * [[Suzana Furlan]] * [[Tomaž Furlan]] * [[Damjana Furlan Hrabar]] * [[Marta Furman Jakopič]] * [[Jurij Fürst]]* * [[Fran Fux|Franc Fux]] == G == * [[Simona Gaberšček]] * [[Viktor Gaberšek]] * [[Tone Gabrijelčič]] * [[Peter Gabrovec]]* *[[Miran Gabruč]] *[[Andrej Gadžijev]]* * [[Eldar M. Gadžijev]] (1945-2023) * [[Aleksander Gala]] * [[Danica Gala Bem]] (1922-2014) * [[Stojan Gala]] * [[Nina Gale]] * [[Jožica Gamse]] (* [[1955]]) * [[Tomaž Gantar]] * [[Mario Gasparini]] * [[Mladen Gasparini]]* * [[Dominik Gašperšič]] * [[Rok Gašperšič]]* * [[Boris Gašpirc]]* * [[Mavricij Gauster]] * [[Dejan Georgiev]]* * [[Marko Gerbec]] * [[Vida Gerbec]] * [[Franjo Gerlovič]] * [[Borut Geršak]] * [[Ksenija Geršak]] * [[Harold Delf Gillies]] * [[Edvard Glaser]] * [[Marjana Glaser Kraševac]] * [[Damjan Glavač]] * [[Edvard Globočnik]] * [[Mojca Globočnik Petrovič]] * [[Ljerka Glonar]] *[[Barbara Gnidovec Stražišar]] * [[Ciril Godec]] * [[Romana Godeša]] * [[Marko Godina]] * [[Stevan Goldman]] *[[Jože Golmajer]]* * [[Rajko Golobinek]] * [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]] * [[Bogomir Gorenšek|Bogomir (Miro) Gorenšek]] * [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020) * [[Milan Gorenšek]] * [[Borut Gorišek]] * * [[Drina Gorišek]]* * [[Nina Gorišek Miksić]]* * [[Janez Gorjanc (kirurg)]] * [[Jurij Gorjanc]]* *[[Matija Gorjanc]] *[[Vojka Gorjup]] *[[Tamara Goslar Žiberna]] * [[Ivan Gostiša]] *[[Daniel Grabar]] *[[Klemen Grabljevec]]? * [[Franjo Gračanin]] * [[Bojan Gračner]] * [[Rajko Gračner]]* * [[Anton Grad (zdravnik)|Anton Grad]] (*1954) * [[Tomaž Grad]] * [[Cveto Gradišar]]? * [[Ivan Gradišar]] (ZDA) * [[Primož Gradišek]] * [[Simona Gradišek]]* * [[Peter Gradišnik]] * [[Gal Granda]] * [[Nina Grasselli Kmet]] * [[Cvetka Grašič Kuhar]]* * [[Anton Janez Grbec]] * [[Jožef Grbec]] * [[Ludvik Bernard Grbec]] * [[Milan Gregorčič]] * [[Andrej Gregorič]] (st./ml.) * [[Igor Gregorič]] * [[Milan Roman Gregorič]] * [[Milica Gregorič Kramberger]] * [[Minja Gregorič]]* * [[Vinko Gregorič]] * Viktor Gregorić * [[Damjan Grenc]]* * [[Marko Gričar]]* * [[Eva Grilc]] * [[Štefek Grmec]] * [[Marko Grmek]] * [[Tatjana Grmek Martinjaš]] * [[Irena Grobelnik]] * [[Slobodan Grobelnik]] * [[Katja Groleger Sršen]] * [[Anton Gros]] * [[Nuša Gros]]? * [[Jan Grosek]] * [[Štefan Grosek]] * [[Božena Grosman]] (1903-1987) * [[Ciril Grošelj]] * [[Dušan Grošelj]] * [[Igor Grošelj]]* * [[Urh Grošelj]]* * [[Mojca Grošelj Grenc]] * [[Zoran Grubič]] * [[Nevenka Gruden]] * [[Slavko Grum]] * [[Janez Benedikt Gründel]] * [[Štefan Gruškovnjak]] * [[Andrej Gubenšek]] * [[Jakob Gubenšek]] * [[Tadej Guna]] * [[Alojz Gunde]] * [[Vladimir Guzelj]] == H == * *[[Baltazar Hacquet]] * [[Vedran Hadžić]] * [[Alenka Hafner]] * [[Blaž Hafner]] * [[Janko Hafner]] (1899-1956) * [[Jože Hafner]]? *[[Matevž Harlander]] ** * [[Otto Haus]] * [[Stojan Havliček]] * [[Ana Hawlina]] (r. [[Suhadolc]]) * [[Gregor Hawlina]] * [[Herbert Hawlina]] * [[Marko Hawlina]] * [[Otto Hawlina]] *[[Simon Hawlina]] * [[Josip Hebein]] * [[Franc Heber]] * [[Janko Heberle]] * [[Henrik Heferle]] * [[Srečko Herman]] * [[Stanko Hernja]] * [[Polde Hladnik]] * [[Robert Hlavaty]] * [[Zvezdana Hlebanja]] * [[Drago Hočevar]] * [[Marko Hočevar (kirurg)]] * [[Miran Hočevar]] * [[Tone Hočevar (zdravnik)]] * [[Zvonko Hočevar]] * [[Irena Hočevar Boltežar]] * [[Milan Hodalič]] * [[Harold Hofman]]* * [[Alenka Höfferle Felc]] * [[Sergej Hojker]] * [[Viktor Hojker]]? * [[Radovan Hojs]] *[[Tanja Hojs Fabjan]] * *[[Franc Jožef Holzer]] * [[Alojzij Homan]] * [[Alenka Horvat Ledinek]] * [[Martin Horvat]] * [[Matija Horvat]] * [[Matjaž Horvat]] * [[Tomaž Nikolaj Host]] * [[Miroslav Houška]] * [[Bogomir Hrabar]] * [[Franci Hrastar]] * [[Franc Hrastnik]] * [[Bogomil Hrašovec]]? * [[Marjeta Hren Božič]] *[[Helena Hren-Vencelj]]? * [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]] * [[Tomislava Hribar Habinc]] * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] * [[Ivan Hribernik]] * [[Tomaž Hribernik]] * [[Tone Hrovat (zdravnik)]] * [[Borut Hrovatin]] * [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar * [[Rok Hržič]] * [[Ivan Hubad (zdravnik)]] * [[Zdenka Humar-Ralca]] * [[Zdenka Humer]] ̈ * [[Rafael Ferdinand Huzijan]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Nataša Ihan Hren]] * [[Alojz Ipavec]] * [[Benjamin Ipavec]] * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962) * [[Franc Ipavec]] * [[Gustav Ipavec]] * [[Josip Ipavec]] * [[Jurij Ipavec]] * [[Maksimilijan Ipavec]] * [[Matija Ipavec]] *[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] * [[Arpad Ivanecz]] * [[Urška Ivanuš]] * [[Marijan Ivanuša]] ==J== * [[Anton Jagodic]] * [[Lucija Jagodic Klipšteter]] * [[Tomaž Jagrič]] *[[Polona Jaki Mekjavić]] *[[Tomaž Jakomin]]* *([[Japec Jakopin]]) * [[Iztok Jakša]] * [[Jože Jakša]] (1895-1954) * [[Tone Jamar]] * [[Davorin Jamnik]]? * [[Helena Jamnik]] * [[Marija Jamšek]]* * [[Janja Jan]] * [[Matevž Jan]] * [[Janez Jančar (patolog)]] * [[Jože Jančar]] * [[Andrej Janež]] * [[Janez Janež]] (1913-1990) * [[Janez Janež ml.]] (1945-1992) *[[Janko Janež]] * [[Aleksander Janežič]] *Slavko (Vekoslav) Janežič * [[Valentin Janežič]] * [[Martin Janko]] * [[Franc Jankovič]] * [[Jošt Janša]] * [[Rado Janša]] * [[Vid Janša]] * [[Zora Janžekovič]] * [[Igor Japelj]] * [[Darko Jazbec]] * [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]] * [[Željko Jedlička]] * [[Franc Jelenc]] * [[Roman Jelovčan]] * [[Anton Jelovšek]] * [[Ignacij Jelovšek]] * [[Andrej Jenko]] * [[Eleonora Jenko Groyer]] * [[Ivan Jenko (zdravnik)]] * [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]] * [[Jože Jensterle]]? * [[Nada Jensterle]] * [[Mojca Jenstrle Sever]]* * [[Janez Jenšterle]] * [[Jože Jeras]] * [[Marija Jeras]] * [[Berta Jereb]] * [[Boris Jereb]] * [[Marjan Jereb]] * [[Matjaž Jereb]]* * [[Slobodan Jeremić]] * [[Stojan Jeretin]] (1930-2024) * [[Božidar Jerič]] * [[Pavla Jerina Lah]] *[[Franc Jerkič|Franc (Radko) Jerkič]] (Italija) *[[Ladislav Jermol]] *[[Miran Jeromel]]* * [[Marjan Jerše]] * [[Jera Jeruc]] * [[Milena Jeruc]] * [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940) *[[Gregor Jesenko ml.]] * [[Breda Jesenšek Papež]]* * [[Leopold Ješe]] * [[Peter Ješe]] * * [[Anton Jeuniker]] * [[Nataša Jevnikar]] *[[Peter Jevnikar]] * [[Vladimir Jevtič]] * [[Bojan Jezernik]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] * [[Barbara Jezeršek Novaković]] * [[Pavel Jezeršek]] (1930-2014) * [[Marija Jež]] * [[Milan Jež]] * [[Ivan Aleksander Jošt]] * [[Anja Jovanovič Kunstelj]] * [[Marko Jug]]* * [[Rihard Jug]] * [[Franc Ksaver Jugovic]] * [[Stevo Julius]] *[[Mirko Jung]] * [[Marijan Jurca]] * [[Miroslav Jurca]] *[[Tomaž Jurca]] * [[Ivan Jurečko]] * Jurjevec * [[Matej Justin]] (1886-1974) * [[Albert Juteršek]] * [[Ajda Juvanec]] * [[Gojmir Južnič]] * [[Marijan - Niko Južnič]] == K == * [[Leon Kac]] * [[Rudolf Kac]] - Mitja (1905-1944) * [[Viktor Kac]]* * [[Peter Kadiš]] (*1968) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] *[[Vladimir Kajzelj]] *[[Katja Kalan Uštar]]* * [[Ivan Kalinšek]] * [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009) * [[Mojca Kambič Bukovič]] * [[Vinko Kambič]] * [[Borut Kamenik]]* * [[Mirt Kamenik]] *Miha Kamin? *[[Karin Kanc]] *[[Pavel Kanc]] * [[Kurt Kancler]] * [[Aljoša Kandus]] * [[Drago Kanič]] *[[Vojko Kanič]] *Zlatka Kanič* * [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977) * [[Aleksej Kansky]] (1925-2015) * [[Andrej Kansky]] * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Josip Kapler]] *Jože Kapler *[[Peter Kapš]] *[[Rafael Kapš]] *[[Nataša Karas Kuželički]] * [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]] * [[Peter Kartin]] * [[Anton Kastelic (zdravnik)]] * Anton Kastelic * [[Boris Kastelic]]?* * [[Cvetka Kastelic Klasinc]] * * [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001) * [[Terezija Kavčič]] * [[Gorazd Kavšek]]* * [[Dušan Keber]] * [[Irena Keber]] * [[Nada Kecelj-Leskovec]] * [[Friderik Keesbacher]] * [[Miran F. Kenda]] * [[Nataša Kenda Šuster]] * [[Rajko Kenda]] * [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]] * [[Aleksandra Kern]] *[[Frank J. Kern]] (Javh) *[[Maksimiljan Kern]] * [[Vincenc Kern]] (1760-1829) *[[Janko Kersnik, zdravnik]] (1960-2015) *[[Tanja Kersnik Levart]] *[[Boštjan Kersnič]] * [[Jože Kerstein]] * [[Vesna Kerstin Petrič]]* * [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'') * [[Dimitri P. Khailidis]] * [[Dušica-Marija Kiauta]] * *[[Tomaž Kiauta]] * *[[Anton Kiker]] * [[Adolf Kinkela]] * [[Nikolaj Kinkela]]? * [[Janez Kirbiš]] * [[Mojca Kirbiš Hajdinjak|Mojca Kirbiš (Hajdinjak)]] * [[Lidija Kitanovski]] * [[Lidija Klampfer]] * [[Dean Klančič]] *[[Dimitrij Klančič]] * [[Jurij Klančnik]] * [[Gojmir Klanjšček]] *[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]] *[[Maksimiljan Klasinc]]* * [[Vasja Klavora]] *[[Irena Klavs]] * [[Martina Klemenak]]* * [[Karel Andrej Kleimond]] * [[Franek Klemenc]] * [[Matjaž Klemenc]] * [[Eva Klemenčič]] * [[Herbert Klemenčič]](ć; slov.-hrv.) * [[Metka Klevišar]] * [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija "Biba" Klinar Vister]] * Tomaž Klinar (1969-2016) * [[Ladislav Klinc]]? * [[Damjana Ključevšek]]''*'' * [[Janez Klobučar]] * [[Tomislav Klokočovnik]] * [[Branko Klun]] * [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003) * [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]]) * [[Andrej Kmetec]] * [[Rihard Knafelj]] * [[Bojan Knap]] * [[Jure Knez (ginekolog)]] *[[Lea Knez]] *[[Mojca Knez]] Ambrožič?* * [[Ivan Kneževič]] * [[Jožef Janez Knolc]] * [[Alfred Bogomir Kobal]] * [[Anton Kobal]]? * [[Borut Kobal]] * [[Miloš Kobal]] * [[Rudolf Kobal]] * [[Valentina Kobe]] (1905-1998) * [[Pavel Kobler]] (na Hrv.) * [[Andrej Kocijan]] * [[Andreja Kocijančič]] * [[Borut Kocijančič]] * [[Igor Kocijančič]] * [[Krista Kocijančič]] (1916-2011) * [[Mario Kocijančič]] * [[Milena Kocijančič]] (1948-1996) * [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944) * [[Tomaž Kocjan]] *[[Marta Kocjan Anžič]] * *[[Boštjan Kocjančič]] * [[Ervin Kocjančič]] * [[Miha Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Urban Koder]] * [[Igor Kodrič]] * [[Mirela Kogej-Rode]] * [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.) * [[Franci Koglot]] * [[Aleš Kogoj]] * [[Frančišek Kogoj]] * [[Franjo Kogoj]] (1894-1983) * [[Janez Kokalj]] *[[Franc Kokol]] * [[Gorazd Kolar]] * [[Tadeja Kolar]] * [[Ado Kolenc]] * [[Marko Kolenc]] * [[Martin Kolenc]] *[[Štefan Kološa]] * [[Borut Kolšek]] * [[Radko Komadina]] * [[Ivo Komjanc]] * [[Janez Nepomuk Kömm]] * [[Lidija Kompan]] * [[Oskar Končan]] * [[Zora Konjajev]] * [[Bojan Kontestabile]] * [[Anča Konvalinka Tavčar]] * [[Konstantin Konvalinka]] * [[Cene Kopač]] * [[Igor Kopač]]* * [[Ivan Kopač]] - ''Pavček'' * [[Peter Kopač (zdravnik)]] * [[Nena Kopčavar Guček]] * [[Josip Koporc]] * [[Ivan Kopřiva]] * [[Silvester Kopriva (pediater)|Silvester Kopriva]] * [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014) * [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944) * [[Petra Koprivnik]] * [[Ivo Koražija]] *([[Ivo Kordaš]]) * [[Marjan Kordaš]] * [[Anton Koren]] *[[Igor Koren]] * [[Srečko Koren]] st. (1921-1986) * [[Srečko Koren (1950)|Srečko Koren]] ml. (1950-) * [[Ladislav Korenčan]] ? * [[Blaž Koritnik]]? * [[Lilijana Kornhauser Cerar]] * [[Pavle Kornhauser]] * [[Blaž N. Korošec]] 1921 - * [[Bojan Korošec]] * [[Branko Korošec (zdravnik)]] * [[Ladko Korošec ml.]] * [[Marko Korošec]] *[[Miha Korošec (zdravnik)]] * [[Sara Korošec]] * *[[Simon Korošec]] * * [[Lojze Korsika]] * [[Marjan Koršič]] * [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]] * [[Marko Koršič]] * [[Borut Korun]] * [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] * [[Edvard Kos]] (*1957) * [[Fran Kos (zdravnik)]] * [[Jožef Kos]] * [[Leon Kos]] * [[Mojca Kos Golja]] * Nataša Kos *[[Feliks Kosec]] ? *[[Miha Koselj]] * [[Miro Kosin]] /Milodar K.? *Ivan Kosirnik (zdravnik) *[[Saša Kosovinc]]* * [[Janko Kostnapfel]] * [[Miro Košak]] (1919-2010) * [[Robert Košak]] * [[Alija Košir]] * [[Gorazd Košir]]* * [[Narcisa Košir]] * [[Renata Košir Pogačnik]]* * [[Roman Košir]] * [[Tone Košir]] * [[Fran Košmelj]] * [[Vida Košmelj Beravs]] * [[Mitja Košnik]] (*1962) * [[Pavle Košorok]] (1944-2023) * [[Igor Košuta]] * [[Majda Košuta]] * [[Srečko Košuta]] * [[Tadeja Kotar]]* * [[Milan Kotnik]] * [[Primož Kotnik]] * [[Vladimir Kotnik]] * [[Božena Kotnik Kevorkijan]]* * [[Franc Kous]] *[[Štefan Kous]] *Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber) * [[Maksimilijan Kovač]] * [[Mila Kovač]] *[[Viljem Kovač]] (1830-1888) * [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] * [[Marija Kovač-Kavčič]] * [[Viljem Kovač]] (1830–1888) * [[Anton Kovačič]] * [[Dragan Kovačić]]* * [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]] * [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958) * [[Mitja Kovič]] (1929-1987) *[[Matija Kozak]] * [[Miklavž Kozak]] * [[Jože Kozar]] * [[Ninna Kozorog]] * Matjaž Koželj * [[Miran Koželj]] * [[Mirta Koželj]] * [[Tomaž Koželj]] * [[Vesna Koželj Oblak]] * [[David Kožuh]] * [[Primož Kožuh]] * [[Mateja Kožuh-Novak]] * [[Majda Kragelj Zbačnik]] * [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]]) * [[Alojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Dimitri Krainc]] * [[Otmar Krajec]] * [[Pavel Krajec]] * [[Ivan Krajnc]] * [[Natalija Krajnc]] * [[Stanka Krajnc Simoneti]] * [[Ana Kraker Starman]] * [[Angel Kralj]] * [[Boris Kralj (zdravnik)]] (*1956) * [[Božo Kralj]] * [[Jakob Kralj]] * [[Miloš Kralj]] (1930–98) * [[Irena Kramar]] * [[Janez Kramar (zdravnik)]] * [[Lojze Kramarič]] * [[Ludvik Kramberger]] * [[Neva Kramberger]] * [[Ivan Krampač]] * [[Igor Kranjec (zdravnik)|Igor Kranjec]] * [[Tadeja Krapež]] * [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]* * [[Virgil Krasnik]] (1909–1968) * [[Janez Kraševec]] * [[Gregor Kraškovic]]? *[[Aleksandra Kraut]] * [[Matjaž Kraut]]-''Deko''? * [[Alenka Kravos]]* * [[Andrej Kravos]]* * [[Vladimir Kravos]] ml. * [[Bojan Krebs]] * [[Fedor Krejči]] * [[Maksimiljan Kremžar]] * [[Marinka Kremžar]]* * [[Vladimir Kresnik]] * [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]] * [[Živan Krevel]]* * [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek] * [[Jurij Krisch]] *Anton (Tone) Krisper (1906-po 1940?) *[[Anže Kristan]] *[[Boris Kristan]] (1901-91) *[[Oroslav Kristan]] (1867-1912) *[[Špela Kristan]]* *[[Tomaž Kristan]] (Christian) *[[Slava Kristan Lunaček]] * [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]] * [[Vinko Kristl]] *[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] * [[Franc Krištofelc]] * [[David Križaj]] * [[Matija Križaj]] * [[Igor Križman]] * [[Štefka Križnar]] (1937-2020) * [[Jože Križnič]] * [[Vasja Kruh]] * [[Vekoslav Krumpestar]] * [[Valter Krušič]] * [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]] * [[Matevž Kržan]] * [[Mojca Kržan]]? * [[Ciril Kržišnik]] * [[Marjan Kržišnik]] * [[Juš Kšela]]* * [[Urška Kšela]]* * [[Aleksander Kuhar]] *[[Marijana Kuhar]] * [[Dimitrij Kuhelj]] * [[Janez Kuhelj]] * [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979) * [[Robert Kukovec]] (1910-45) *[[Avgust Kulovic]] (1836-97) *Kumbatovič? * [[Matej Kunaver]] * [[Vlasta Kunaver]] * [[Boris Kunc]] * [[Alfonz Kunst]] * [[Alojz Kunst]] * [[Grega Kunst]] * [[Tone Kunstelj]] * A. Kuralt * [[Jurij Kurillo]] * [[Polonca Küssel]] * [[Valentin Kušar (zdravnik)]] * [[Miro Kušej]] * [[Konrad Kuštrin]] * [[Majda Kuštrin Marolt]] * [[Ferdo Kutnik]] * [[Marjan Kveder]] (1918-1988) * [[Radislava Kveder]] * [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]] * [[Rado Kveder]] (st./ml.) * [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]] == L == *(1944-2023) * [[Lovro Lackner]] * [[Tone Lah]] * [[Mitja Lainščak]] * [[Stanko Lajevec]] * [[Jaro Lajovic]] * Sanda Lah Kravanja * [[Nikola Lakič]] * * [[Edo Lakner]] * [[Miša Lakner]]* * [[Ivan Lalangue]] * [[Janez Lamovec]] * [[Zvonimir Lamovec]] * [[Boštjan Lanišnik]]* * [[Nikolaj Lanščak*]] * [[Živko Lapajne]] * [[Milan Lapornik]] * [[Jurij Ignacij Laschan]] * [[Matija Laschan]] * [[Janez Lavre]] * [[Miha Lavre]] * [[Alenka Lavrič Groznik]] * [[Anton Lavrič (zdravnik)]] * [[Božidar Lavrič]] * [[Dušana Lavrič]] * [[Marko Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Janez Krstnik Lavrin]] * [[Milan Lazar]] * [[Vlasta Leban Lenart]] * [[Josip Lebar]] (1849 - 1920) * [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]] *Jožica Ledinek Paddle *[[Franc Ksaver Legat]] * [[Tatjana Lejko Zupanc]] * [[Ivan Lenart]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Vera Lenart]] * [[Eva Lenassi]] * [[Peter Lenče]] *[[Mojca Lenče-Kastelic]] *[[Lea Leonardis]] * [[Matjaž Lesjak]] * [[Tatjana Leskošek Denišlič]] * [[Boštjan Leskovar]]* * [[Rudolf Leskovar]] * [[Janez Leskovec]] * [[Bogdan Leskovic]] * [[Dinko Leskovšek]] * [[Evita Leskovšek]] * [[Roman Lesnika]] * [[Gorazd Lešničar]] * [[Hotimir Lešničar]] * [[Janko Lešničar]] * [[Andrej Levanič]] * [[Avgust Levičnik]] * [[Milan Ličina]] * [[Miha Likar]] * [[Jelka Lindič]] * [[Jurij Lindtner]] (1939-2013) * [[Luka Lipar]] * [[Fran Viljem Lipič]] * [[Matej Lipovšek]] * [[Silvo Lipovšek]] * [[Andrej Lisjak]] * [[Anton Logar (stomatolog)]] *[[Dušan Logar]] * [[Ivan Logar]] * [[Mateja Logar]] * [[Primož Logar]] * [[Anton Lojk]] * [[Danilo Lokar]] * [[Jože Lokar]] * [[Mateja Lopuh]] * [[Bogdan Lorber]] *[[Petra Lorber]] * [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]] *[[Luca Lovrečič]] *([[Cita Lovrenčič Bole]]) *[[Benjamin Lovše]] * [[Eva Lovše]] * [[Boštjan Lovšin]] * [[Jože Lovšin]] * [[Marko Lovšin]] * [[Miroslav Luci]] * [[Miha Lučovnik]] * * [[Adolf Lukanovič]] * [[Franc Lukič]] * [[Ljubiša Lukić]] * [[Marij Lunaček]] * [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]]) * [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]]) * [[Majda Lunder]] * [[Marko Lunder]] * [[Mojca Lunder]]* * [[Tomaž Lunder (zdravnik)]] * [[Urška Lunder]] (1959) * Neva Lupinc (Trst) * [[Karel Lušicky]] *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela * [[Stanko Lutman]] * [[Boštjan Luzar]]* * [[Miloš Lužnik]] == M == *[[Metka Macarol Hiti]]* ? * [[Marta Macedoni Lukšič]] *[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180224053019/https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ |date=2018-02-24 }} * [[Miloš Macura]] * [[Slobodan Macura]] * [[Breda Maček Paternu]] * [[Rok Maček]] * [[Majda Mačkovšek - Peršič]] * [[Bogomir Magajna]] *[[Marija Magajne]] * [[Anton Magdič]] * [[Jože Magdič]] * [[Vera Maher]] * * [[Stanislav Mahkota]] * [[Ksenija Mahkovic Hergouth]] *[[Stanislav Mahne]] * [[Maja Majal]]* * Jožko (Josip) Majcen * Vidojka Majcen Vuga * [[Živa Majcen]] * [[Otmar Majerič]] * [[Anton Makovic]] *[[Jana Makuc]] * [[France Malešič]] (1921-2020) * [[Mateja Maležič Blažič]] *Senja Mali Brajovič * [[Ignacij Mally]] *[[Marko Malovrh]] * [[Judita Mandelc Kunčič]] (1955-2024) * [[Aleksander Manohin]] (1946-2021) * [[Radoslav Marčan]] * [[Majda Marčič Smerdu]] * [[Viktor Marčič]] * [[Nataša Marčun Varda]] * [[Robert Marčun]]* * Marija Maren Držaj * [[Zlatko Marin]]* * [[Črt Marinček]] * [[Ivan Marinčič]] * [[Ljubo Marion]] * [[Gašper Markelj]] * [[Špela Markelj]] * Pij Bogomir Marko * [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]] * [[Jasmina Markovič Božič]] *[[Apolon Marolt]] * [[Janko Marolt]] * [[Marica Marolt-Gomišček]] * [[Maja Marolt-Mušič]] * [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]] * [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]]) * [[Dorjan Marušič]] * [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]] * [[Sonja Masle]] * [[Andrej Mašera]] * [[Sonja Mašera]] * [[Leo Matajc]] * [[Mojca Matičič]] * [[Marko Matjašič]] *Ivan Matko (1885–1945) *Ivan Matko (1919–1997) *[[Erika Matos]] * [[Jan Matoušek]] *[[Jožica Maučec Zakotnik]] * [[Danilo Maurič]] * [[Blaž Mavčič]] * [[Ernest Mayer (zdravnik)]] *[[Majda Mazovec]] (1920-2015) * [[Helena Meden Vrtovec]] * [[Ana Medved|Ana Medved*]] * [[Lojze Medved]] * [[Meta Medved Kus]] * [[Marko Medvešček]] * [[Adolf Medvešek]] * [[Anamarija Meglič]]* * [[Bernard Meglič]]* * [[Leon Meglič]]* * [[Uroš Meglič]]* *[[Duška Meh]] * [[Dušan Mekiš]] * [[Živa Melik]] * [[Anton Melzer]] * [[Franc Melzer]] * [[Janez Melzer]]? * [[Jožef Andrej Melzer]] * [[Raimund Melzer]] * [[Avguštin Mencinger]] * [[Bogdan Menih]] * [[Matjaž Merc]] *[[Ljudevit Merčun]] *[[Bogo Merljak]] *[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]]) *[[Aleksander Merlo]] * [[Milivoj Mermolja]] * [[Valentin Meršol]] * [[Anton Mesec]] * [[Judita Mešič]] * [[Damjan Meško]] *[[Marija Meznarič]]-Petruša *[[Dušanka Mičetić Turk]] * [[Robert Miglar]] * [[Alojz Mihelčič (zdravnik)]] * [[Anton Mihelič]] * [[Anže Mihelič]] * [[Miro Mihelič]] * [[Nasta Mihevc Srakar]] * [[Lili Mikecin]] * [[Fedor Mikič]] * [[Danica Miklič Škrabar]] * [[Kazimir Miksić]] *Rudolf Mikulič * [[Anica Mikuš Kos]] * [[Dimitrij Mikuš]] * [[Karel Milavec]] * [[Vladimir Milavec]] *Joseph/[[Josip Milič Emili]] * [[Janez Milčinski]] * [[Lev Milčinski]] * [[Metka Milčinski]] * [[Anže Militarov]] * [[Zoran Miloševič]] * [[Franc Minař]] * [[Tomislav Mirković]] * [[Dušan Mis]] * [[Franta Mis]] * [[Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Ema Mivšek Mušič]] * [[Dimitrij Mlekuš]] * [[Monika Mlinar Agrež]] * [[Tina Mlinarec]] * [[Vlado Mlinarič]] * [[Samo Modic]] * [[Janez Mohar]] * * [[Metka Moharić]]* * [[Alojzija Mohorič]]* *Marija Mojse-Miličev *Andrej Moličnik *Andreja Möller Petrun *[[Leopold Morela]] * [[Vesna Morela]] * [[Marjan Morelj]] *(Maks Moric) * [[Igor Movrin]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Tilka Mozetič Mikuž]] * [[Vinko Mozetič]] * [[Jože Možgan]] * [[Andrej Možina]] * [[Dušan Možina]] * [[Hugon Možina]] * [[Martin Možina]] * [[Marjan Mramor]] * [[Dušan Mravljak]] - Mrož * [[Blaž Mrevlje]] * [[Franc Mrevlje]] * [[Matko Mrgole]] * [[Mitja Mrgole]] * [[Zdenko Mrmolja]] * [[Faris Mujezinović]] * [[Jelena Mulaček Mahkota]] * [[Janko Müller]] *[[Jasna Müller]] *[[Manica Müller Premru]]? * [[Fortunat Müllner]] * [[Anton Štefan Munda]] * * [[Anton Murgel]] * [[Ervin Murgel]] * [[Jurij Murgelj]] * Jože Muster (1894-1982) * [[Boris Mušič]] (1930-2016) * [[Drago Mušič]] (1899-1993) *[[Mark Mušič]] * * [[Igor Muzlovič]] * [[Anton Muznik]] * [[Igor Muževič]] * [[Danilo Mužina]] == N == * [[Marjan Naglas]] * [[Ludvik Nagy]] * [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]] * [[Ivan Napret]] * [[Aleksander Nardin]] * [[Leopold Nathan]] *Jožef/Josef Neckermann * [[Lidija Nemeth]] * [[David Neubauer]] *([[Henrik Neubauer]]) * [[Robert Neubauer]] * [[Mavricij Neuberger]] * [[Jože Neudauer]] * [[Ljuba Neudauer]] (r. Založnik) * [[Jakob Anton Neuner]] * [[Marko Noč]] * [[Dušan Nolimal]] * [[Gregor Norčič]] * [[Andrej Novak (stomatolog)]] * [[Boris Novak (zdravnik)]] * [[Gregor Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak] * [[Rajko Novak]] * [[Stane Novak (okulist)|Stane (Stanko) Novak (okulist)]] * [[Neva Novak Modrijan]] * [[Vesna Novak Jankovič]] * [[Zmago Novak]]* *([[Željka Novak Rukavina]]) * [[Živa Novak Antolič]] * [[Gregor Novljan]]* * [[Janez Novosel]] == O == * [[Dunja Obersnel Kveder]] * [[Božo Oblak]] * [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]] * [[Irena Oblak]] * [[Jožica Oblak-Berce]] * [[Peter Oblak]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Ivo Obrez]] *[[Karin Obrez Oblak]]* *[[Janja Ocvirk]] * [[Jožef Ivan Ocvirk]] * [[Zdravko Ograjenšek]] * [[Renata Okrajšek]]* * [[Andrej Omahen]] * [[Mirko Omejc]] * [[Simo Opačić]] * [[Janez Oražem]] * [[Vida Oražem]] * [[Ivan Oražen]] * [[Janez Orel]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Jerko Oršič]] * [[Damjan Osredkar]] * [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]] * [[Andreja Osterc Koprivšek]] * Tadej Osterc *[[Željko Ostojić]] * [[Josip Otahal]] * [[Peter Otorepec]] * [[Zdenka Ovčak]] * [[Radivoj Ozvald]] == P == * [[Bernard Pachner]] *[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Artur Pahor]] * [[Dušica Pahor]] * [[Vladimir Pahor]] * [[Marjan Pajntar]] * [[Pavel Pajntar]]* * [[Maja Pakiž]] * [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71) * [[Mara Paljk Pečenko]] * [[Franc Papež]] * [[Milan Papež]] * [[Petar Papuga]] * [[Darja Paro Panjan]] * [[Aleš Paulin]] * [[Dušan Pavčnik]] * [[Stanislav Pavlica]] * [[Franjo Pavlič]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Rudolf Pavlin|Rudolf (Rudi) Pavlin]] * [[Vinko Pavlovčič]] * [[Ivan Pavšič]] * [[Ivo Pavšič]] * [[Fedor Pečak]] * [[Jože Pečan]] * [[Marija Pečan]] * [[Albin Pečavar]] * [[Milko Peče]] * [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92) *[[Karel Pečnik]] *[[Breda Pečovnik Balon]] *[[Boris Pegan]] * [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008) *([[Hubert Pehani]] 1900-95) * [[Pavel Pehani]] (1899-1964) *Ksenija Pelkič-Ogrizek * * [[Maks Pen]] *Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]]) *[[Anton Perc]] * [[Vladimir Perkič]] * [[Milivoj Perko]] * [[Slavko Perko]] * [[Tatjana Perkovič]] * [[Meta Perme]] *Cvetka Pernat Drobež * [[Damijan Perne]] * [[Stanko Perpar]] * [[Ivan Peršič]] * [[Eman Pertl]] * [[Just Pertot]] * [[Simon Pertot]] * [[Vojteh Pertot]] * [[Milan Perušek]] * [[Franc Pestotnik (zdravnik)|Franc Pestotnik]] * dr. Janez Pestotnik (1833-1881) * [[Vlado Pešec]]* * [[Davorina Petek]] * [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]] * [[Marija Petek Šter]] * [[Milan Petelin]]* *[[Alojz Peterlin]] *([[Boris Matija Peterlin]]) *[[Borut Peterlin (1963)]] * [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]] * [[Alenka Petkovšek]]* * [[Ivo Petkovšek]] * [[Drago Petrič]] * [[Karel Petrič]] * [[Lidija Petrič Ozvald]] * [[Jurij Petrin]] * [[Miroslav Petrovec]] * [[Jože Petrovčič]] *[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]] *[[Marija Petrun Ulaga]]* *[[Janez Pevc]] * * [[Teodor Pevec]] * * [[Jože Pfeifer]] * [[Marija Pfeifer]] * [[Vladimir Pfeifer]] * [[Franjo Pikelj]] * [[Milivoj Piletič]] * [[Ignacij Pintar]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Luka Pintar (zdravnik)]] * [[Tatjana Pintar]] * [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]] * [[Bojana Pinter]] * [[Bojan Pipp]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991) * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006) * [[Borut Pirc]] * [[Ivo Pirc]] (1891-1967) *[[Nasta Pirc Delak]] (1925-2023) *[[Tomaž Pirc]] (1813-1880) * [[Bojan Pirkmajer]] * [[Sergej Pirkmajer]] * [[Nina Pirnat]] * [[Vladimir Pirnat]] * [[Zvezdan Pirtošek]] * [[Andrej Pišec]] (* [[1956]]) * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Vaclav Pišot]] * [[Venčeslav Pišot]] * [[Tomo Pitamic]] * [[Gregor Pivec]] * [[Jože Pižem]] ? *[[Albin Plahuta]] * [[Franci Planinšek]] * [[Tanja Planinšek Ručigaj]] * [[Ivo Planinšič]] * [[Janez Plečnik]] * [[Josip Plenčič]] * [[Marko Anton Plenčič]] * [[Aleš Pleskovič]] * [[Alojz Pleskovič]] * [[Stojan Plesničar]] *Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]]) * [[Drago Plešivčnik]] * [[Franc Pleško]] * [[Miro Pleterski|Miro(slav) Pleterski]] (1916-2003) * [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]]) * [[Štefan Plut]] (1928-2016) *James Raymond Pluth *[[Bojan Pochyla]] * [[Janez Podboj]] * [[Jernej Podboj]] * [[Simon Podnar]] * [[Tomaž Podnar]] * [[Janez Podobnik]] * [[Rafael Podobnik]]? *[[Božana Podrumac]] * [[Anton Pogačnik]] (1829-1900) * [[Bogica Pogačnik]] * [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]] * [[Jurij Žiga Pogačnik]] * [[Tomaž Pogačnik]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Edvard Pohar]] * [[Maks Pohar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Dražigost Pokorn]] * [[Marko Pokorn]] * [[Mirko Pokorn]] * [[Vilma Pokorn]] * [[Janja Polanec Černoša]] * [[Janez Poles]]* * [[Mario Poljak]] * [[Rado Poljanšek]] * [[Silva Poljšak]] * *[[Zoran Poljšak]] (1919-92) * [[Borut Pompe]] * [[Janko Pompe]] * [[Marja Pompe]] * [[Vera Pompe Kirn]] * [[Draženka Pongrac Barlovič]] * [[Mario Ponikvar]] *[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.) * [[Antonija Poplas Susič]] * [[Janko Popovič]] * [[Mara Popović]] * [[Pavel Poredoš]] * [[Peter Poredoš]] *[[Ciril Porekar]] - Humski * [[Miran Porenta]] * [[Teodor Posteli]] ([[Teodor Postelj|Teodor Postelj)]] * [[Franc Postič]] *[[Sandi Poteko]] * * [[Igor Potočnik (stomatolog)]] * [[Iztok Potočnik]] *[[Marko Potočnik]] * [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]] * [[Jože Potrč]] * [[Stojan Potrč]] * [[Aleksander Poznik]] * [[Jože Požun]] * [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986) * [[Alojzij Praunseis]] * [[Igor Praznik]] * [[Andreja Pražnikar]]* * [[Janko Predan]] * [[Marjan Predan]] * [[Edo Predanič]] (1917-64) * [[Peter Pregelj]] * ([[Friderik Pregl]]) * [[Matija Prelog]] *[[Irena Preložnik Zupan]] * * [[Marjan Premik]] * [[Vladimir Premoru]]* * [[Tanja Premru Sršen]] * [[Borut Prestor]] * [[Metka Prešern Štrukelj]] *[[Janja Pretnar Oblak]] * [[Slavko Prevec]] * [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]] * [[Franc Prezelj]] * [[Janez Preželj]] * [[Anton Prijatelj]] * [[Maja Primic Žakelj]] * [[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (* 1944) * [[Janez Primožič (zdravnik)|Janez Primožič]] (* 1953) * [[Janez Prinčič]] * [[Josip Prodan]] * [[Marjan Prodan]] * [[Luka Prodnik]]* * [[Matija Pucher]] * [[Pavla Pukl]] *[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]] * [[Borut Pust]] * Stanko Pušenjak (1895-1965) * [[Stanko Pušenjak]]* * [[Friderik Pušnik]]* == Q == * [[Janez Pavel Qualiza]] == R == *[[Alenka Radšel Medvešček]] *[[Anja Radše|Anja Radšel]] * [[Franjo Radšel]] * [[Peter Radšel]] *[[Zora Radšel Burger]] *[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]]) * [[Srečko Rainer]] *Ivan Raišp * [[Ivo Raišp]] * [[Mirjana Rajer]] * //[[Bogomir Rajh]]// (*1945) *[[Amand Rak]] *[[Rasta Rakar Radešček]] * [[Stelio Rakar]] * [[Jožef Rakež]] * [[Peter Rakovec]] * [[Slavko Rakovec]] (st./ml.) * [[Ivo Rakuljić-Zelov]] (1899-1994) * [[Ana Ramovš]] * [[Adolf Ramšak]] * [[Marija Ramšak]] * [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]] * [[Josip Rapotec]] * [[Božena Ravnihar]] * [[Čedomir Ravnik]] * [[Igor M. Ravnik]] * [[Janez Ravnik]]* * [[Ludvik Ravnik]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Adolf Razlag]] *[[Martin Razpet]] (1826-1888) * [[Jakob Rebernik]] * [[Jelka Reberšek Gorišek]] * [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]? * [[Janez Rebol]]* * [[Franc Rebula]] * [[Dušan Reja]] * [[Izidor Reja]] * [[Jana Rejc Marko]] *[[Metoda Rejc Novak]] * * [[Milan Reljič]] * * [[Miran Rems]] * [[Janez Remškar]] * [[Zlata Remškar]]* * [[Zvonka Rener Primec]] * [[Dušan Repovš (zdravnik)|Dušan Repovš]] (1928-2022) * [[Alenka Repše Fokter]] * [[Stane Repše]] *[[Samo Ribarič]] * [[Martina Ribič Pucelj]] * [[Marko Rifel]] * * [[Igor Rigler]] * [[Leopold Rijavec]]? *[[Aleksander Rjazancev]] * [[Hugon Robič]] * [[Andrej Robida]] * [[Ivan Robida]] * [[Jože Robida]] * [[Matjaž Rode]] * [[Mirela Rode]] * [[Primož Rode]] * [[Marija Rogar]] *[[Mirjam Rogl Butina]]* * [[Alojz Rojc]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) * [[Alojz Rojnik]] * [[Barbara Rojnik]] * [[Bojan Rok]] * [[Zlatko Roškar]]* * [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič] * [[Ana Rotdajč]] * [[Lojze Rot]]? * [[Uroš Rot]] * [[Danica Rotar Pavlič]] * * [[Žiga Rotar]] * [[Nada Rotovnik Kozjek]] * [[Tomaž Rott]] * [[Aleksander Rotter]] * [[Aleš Rozman]] * [[Blaž Rozman]] * [[Ciril Rozman]] * [[Marjan Rozman]] * [[Sanja Rozman]] * [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]] * [[Primož Rožman]] * [[Mojca Rožič]] *[[Ivo I. Rudolf]] * [[Zvonimir Rudolf]] * [[Dean Rumpf]] * [[Petra Rupar]] * [[Marjan Rupnik]] * [[Borut Rus]] * [[Igor Rus]] * [[Mavricij Rus]] (1879–1977) * [[Rina Rus]]* * [[Stanislava Rus]] (1916-1963) * [[Vika Rus Vaupot]] * [[Branko Rustja]] * [[Karel Rutar]] * [[Srečko Rutar]] (*1940) * [[Veronika Rutar Gorišek]] == S == * [[Franc Sadar]] *[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]] * [[Julij Saje]] * [[Alemka Saks]] (1929-2019) *[[Bogdan Saksida]] (1939-2021) * [[Santorio Santorio]] * [[Jože Satler]] * [[Vasa Savić]] * [[Baldomir Savinšek]] * [[Luka Savnik]] * [[Dunja Savnik Winkler]] * [[Roman Scagnetti]]? * [[Karin Schara]] * [[Franc Schiffer]] * [[Ulrik Schmidt]] * [[Jernej Schober]] * [[Konstantin Jožef Schrott]] * [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]] * [[Giovanni Antonio Scopoli]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Rajko Sedej]] * [[Tomaž Franc Sedej]] * [[Mileva Sedlaček Novak]] * [[Danuška Sedlar]] (1913-85) *[[Vladimir Sekavčnik]] ? * [[Jože Sekolec]] * [[Majda Selevšek]]* * [[Marija Seljak]]* * [[Katja Seme]] * [[Danijela Semenič]] *[[Miljan Senčar]] * [[Mojca Senčar]] *[[Sabina Senčar]] * [[Vladimir Senekovič]] * [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]] * [[Jurij Sernec]] *[[Dalja Sever Jurca]] *[[Ecijo Sever]]* *[[Matjaž Sever]] *[[Srdan Sevnik]]* * [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]] * [[Gabrijela Simetinger]] *[[Jožica Simonič Kunej]] * [[Filip Simoniti]] * [[Jurij Simoniti]] * [[Lojze Simoniti]] * [[Andreja Sinkovič]] * [[Uroš Skalerič]] * [[Bogo Skalicky]] *[[Marjan Skalicky]]? *[[Božena Skalicky Kuhelj]] *[[Zdenka Skalicky Čebin]] * [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]] * [[Meta Skerget]] (Škarja) * [[Dušan Sket]] *[[Alenka Sketelj]]* *[[Janez Sketelj]] * [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide) * [[Pavel Skok]] (* [[1959]]) * [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern * [[Aleš Skvarča]] * [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]] * [[Mario Slokan]] * * [[Tanja Slokar]]''*'' * [[Janez Sluga]] * [[Franjo Smerdu]] * [[Josip Dušan Smodej]] *[[Ludvik Smrekar]] *[[Nataša Smerkar]] * [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]]) * [[Špela Smrkolj]] *[[Tomaž Smrkolj]]* * [[Vladimir Smrkolj]] * [[Erika Snoj Cvetko]] * [[Darinka Soban]] * [[Maja Sočan]] * [[Valentin Sojar]] *[[Mihael Sok]] *[[Tanja Soklič Košak]] *[[Anton Sonc]] *[[Elza Soss]] (1889-1970) *[[Aneta Sotirovska Šalamon]] * [[Borut Sotošek]] * [[Sonja Sovdat Banič]] * [[Borut Spacal]] * [[Janez Spindler]] * [[Alenka Spindler Vesel]] * [[Matjaž Splichal]] * [[Franc Srakar]] * [[Tinkara Srnovršnik]] *[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]]) *[[Marko Stanonik]]? * [[Lovro Stanovnik]]? * [[Mateja Starbek Zorko]] * [[Franc Starc]] * [[Milan Starc]] * [[Šarolta Starc]] * [[Radovan Starc]] * [[Tone Starc]] * [[Vito Starc]] * [[Andrej Stare]] * [[Jože Stare]] * [[Zlatan Stare]] * [[Jurij Starovašnik]] * [[Marjan Stegnar]] * [[Marjan Steinbach]]* *Franc Steinfelser *Apolonija (Polonca) Steinmann (1947-2022) *Jurij Stekar *[[Alojz Stepančič]] *[[Stane Stergar]] * [[Marko Sterle]] * [[Dimitrij Stiasny]] * [[Vladimir Stiasny]] * [[Branka Stirn Kranjc]] * [[Jurij Stojan]]* * [[Josip Stojc]] (1877-1926) * [[Rasto Stok]]* * [[Gorazd B. Stokin]] * [[Bogdan Stopar]] * [[Rok Stopar]] * [[Tatjana Stopar Pintarič]] *[[Darija Mateja Strah]]* * [[Josip Strašek]] * [[Stanislava Straus Bračko]] * [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]]) * [[Alenka Strdin Košir]] * [[Klemen Stražar]]* * [[Branka Stražišar]]* * [[Katja Stražiščar]], psihiatrinja in otroška zdravnica, vodja šolske ambulante Vič in na Metelkovi * [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]] * [[Alenka Strdin Košir]]* *[[Albin Stritar|Albin (Bine) Stritar]] * [[Franc Strle]] * [[Stane Strnad]] * [[Stanko Strnad]] * [[Valerija Strnad]] (1880–1961) * [[Primož Strojan]] * [[Margareta Strojan Fležar]] * [[Tadej Strojnik]]* * [[Jože Stropnik]] * [[Zlata Stropnik Črepinko]] * [[Tadej Strojnik]] * [[Marija Stucin]] * [[Daša Stupica]] * [[Andreja Suhadolc Pipp]]* * [[Edvin Suher]] (1894-1990) * [[Alojzij Slavko Sušin]] * [[Janko Sušnik]] * [[Nina Suvorov Gregorič]] * [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]] * [[Franc Svete]] *([[Saša Svetina]]) *[[Petra Svetina Šorli]]* * [[Lea Svetlič Pleiweis]] * [[Marjan Svetlič]] ==Š== * [[Rafael Šabec]] * [[Špela Šalamon]] * [[Branko Šalamun]] * [[Zdenko Šalda]] * [[Zvonko Šalda]] (1920-93) * [[Jože Šamu]] * [[Lucija Šarc]]* * [[Tomislav Šarenac]] * * [[Marta Šavelj]] * [[Tone Šavelj]] *[[Edvard Šavnik]] *[[Karel Šavnik starejši]]? * [[Leo Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] (1882-1924) * [[Rajmond Šavrin]] * [[Viljem Ščuka]] * [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) * [[Alojzij Šef]] *[[Marjan Šef]] * [[Saša Šega Jazbec]] * [[Ruža Šegedin]] * [[Vekoslav Šekoranja]] * [[Maja Šereg Bahar]] * [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]]) * ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]]) * [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]]) * [[Darja Šervicl Kuchler]] *[[Andrej Šikovec]] *[[Milan Šilc]] *[[Tatjana Šilc]] * [[Tomaž Šiler]] *[[Sonja Šinigoj Cijan]] * [[Amalija Šimec]] (1893-1960) * [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955) * [[Anton Širca]] (1925-1996) * [[Dušan Šircelj]] * Mitja Šircelj (1933) *[[Albin Šivic]] * [[Zina Šivic]] * * [[Meta Škarja-Skerget]] * [[Olga Škerbic]] Kerstein * [[Vladimir Škerlak]] * [[Alenka Šket Kontestabile]] * [[Boris Škofic]]* * [[Boga Škrinjar Neřima]] * [[Edo Šlajmer]] * [[Vesna Šlajpah]]** * [[Alojz Šmid]]* * [[Janez Šmid]] * [[Lojze Šmid]] * [[Tomaž Šmigoc]]* * [[Jože Šnajder]]* * [[Štefan Šobar]] * [[Matjaž Šolinc]]* * [[Jurij Šorli]] * [[Stevan Šoškić]] * [[Maja Šoštarič]] * [[Avgust Špacapan (zdravnik)|Avgust Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Karel Šparaš]] * [[Jurij Matija Šporer]] * [[Borut Štabuc]] * [[Dušan Štajer]] * [[Iztok Štamfelj]] *([[Andrija Štampar]]- Hrvat) * [[Branko Štangl]] * [[Martin Štefančič]] * [[Borut Štefanič]] *[[Andreja Štelcar]] * [[Srečko Štepec]] * [[Ana Štern]] * * [[Draga Štiblar Martinčič]] * [[Andreja Štolfa Gruntar]] * [[Veruša Štolfa]] * [[Zdravko Štor]] * [[Stana Štraus]]* * [[Martin Štrucl]] * [[Bojan Štrus]]* * [[Alojz Štrukelj]] * [[Milan Štrukelj]] (1928-2025) * [[Tadeja Štrumbelj]] * [[Marija Štucin]] *[[Dominik Štular]] * *[[Peter Štular]] * * [[Tomaž Štupnik]] * * [[Maja Šturm]] * [[Branko Šubic]] * [[Ciril Šubic]] * [[Tjaša Šubic]] * [[Zlatko Šubinski]]* *[[Hinko Šuklje]] * [[Dušan Šuput]] * [[Miloš Šurlan]] * [[Zvonimir Šusteršič]] * [[Stanislav Šuškovič]] * [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab] * [[Matija Švagan]]* * [[Drago Švajger]] (1898-1989) * [[Viktor Švigelj]] == T == * [[Ludvik Tabor]] * [[Špela Tadel Kocjančič]] *[[Iztok Takač]]* * [[Lea Talanyi Pfeifer]] (1927-2026) * [[Danilo Tavčar]] * [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (zdravnik)]] * [[Stanko Tavčar]] * [[Andreja Tekauc Golob]] * [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Karel) Tekavčič]] * [[Igor Tekavčič|Igor (Bogdan) Tekavčič]] *[[Manca Tekavčič Pompe]] * [[Bojan Tepeš]] * [[Filip Terč]] * [[Marjeta Terčelj Zorman]] * [[Tomaž Terčon]]* * [[Nenad Terzić]]* * [[Metka Teržan]] * [[Janez Testen]] * [[Erih Tetičkovič]] * [[Josip Tičar]] (1875-1946) * [[Štefan Tisel]] * [[Vesna Tlaker]] * [[Mirjana Todorović Guid]] * [[Peter Tomanovič]] * [[Iztok Tomazin]] * [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije) * [[Tomaž Tomaževič]] * [[Aleš Tomažič]]* * [[Anton Tomažič]] (1948) * [[Danilo Tomažič]] * [[Dušan Tomažič]] * [[Janez Tomažič]] * [[Marjeta Tomažič]] * [[Tomaž Tomažič]]* *[[Lija Tomažič Novak]] *[[Viktorija Tomič]] *[[Uroš Tominc]] * [[Viktor Tominšek]] * [[Matija Tomšič]] * [[Pavel Tomšič]] *[[Martin Tonin]] * [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Matevž Topolovec]] * [[Ljubo Toš]] * [[Lučka Toš]] * [[Mirko Toš]] (1931-2018) * [[Martin Toth]] * [[Andrej Trampuž]] * [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]] * [[Vladimir Trampuž]] * [[Ludvik Travnik]] * [[Alenka Trček]] *Anton Trček * [[Rihard Trebše]] * [[Katarina Trebušak Podkrajšek]] * [[Nadja Triller]] * [[Jože Trontelj]] (1939-2013) * [[Alenka Trop Skaza]] * [[Maja Trošt]] * [[Blaž Trotovšek]] *[[Jože Trstenjak]] * [[Uroš Tršan]] (1926-1969) * [[Bojan Tršinar]] (1946-2022) * [[Primož Trunk]]* * [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954) * [[Nataša Tul]] Manđić * [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]]) * [[Matjaž Turel]] * [[Alojz Turk, zdravnik]] * [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] * [[Rajko Turk]] * [[Rudi Turk]] * [[Zmago Turk]] * [[Ivan Turšič (zdravnik)|Ivan Turšič]] (1869-1922) *Anton Tušar *Janez Tušar *[[Mihael Tušek]] (1803-1843) == U == * [[Sibila Unuk]]* * [[Jožef Urbaczek|Jožef (Josef) Urbaczek]] * [[Mojca Urbančič]] * [[Ruža Urbančič]] * [[Stane Urbančič]] * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju) * [[Vilma Urbančič Rovan]] * [[Franc Urlep]] * [[Branko Uršič]]* * [[Metka Uršič Gostinčar]] * [[Marjetka Uršič Vrščaj]] * [[Tomaž Uršič]] * * [[Jurij Us]] * * [[Marija Us Krašovec]] ==V== * [[Franc Vajd]] ? * [[Serafin Vakselj]] * [[Alfred Valenta]] * [[Alojzij Valenta]] * [[Jožef Valentinčič]] * [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965) * [[Ivo Valič]] * [[Viktor Valič]] * [[Valerija Valjavec]] (1889–1981) *[[Marlenka Vardjan]] * [[Štefan Varga]] * [[Bogomil Vargazon]] * [[Nevenka Vargazon Knaflič]] * [[Bojan Varl]] * [[Evgen Vavken]] (1927-2007) * [[Marija Vegelj Pirc]] * [[Marija Velepič]] (1928-2021) * [[Milivoj Veličković Perat]] * [[Tine Velikonja]] * [[Dragica Vendramin]] (1922-2014) * [[Rok Vengust]] * [[Vilibald Vengust]] * [[Emil Vengušt]] * [[Mirko Vengušt]] * [[Barbara Venier]] * [[Nikolaj Venier]] * [[Gregor Veninšek]] *([[David Verbec]]) *([[Janez Verbic]]) *[[Marčel Verč]] *([[Hieronim Vergerij]]) * [[Jože Verlič]] * [[Franc Verovnik]] *[[Karel Vesel]] (1808-1863) *([[Borut Veselko]]) * [[Matjaž Veselko]] * [[Jelka Vesenjak Hirjan]] *[[Aleš Vesnaver]]* * [[Viktor Videčnik]] * [[Jože Videnšek]] *[[Dušan Vidmar]] * [[Ivan Vidmar (zdravnik)]] * [[Jerneja Vidmar]]* *Jože Vidmar * [[Ludvik Vidmar]] * [[Vinko Vidmar (stomatolog)]] * [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]]) *[[Nataša Vidovič Valentinčič]] * [[Draško Vilfan]] * [[Franc Vindišar]] * [[Mateja Vintar Spreitzer]] * [[Neli Vintar]] * [[Franc Virant]]* * [[Zlata Visenjak]]* * [[Franjo Vizjak]] * [[Uroš Vizjak]] * [[Veljko Vlaisavljević]] * [[Brane Vladikovič]] * [[Vilma Vlaj]] * [[Miha Vodičar (zdravnik)|Miha Vodičar]]* * [[Janez Vodiškar]]* * [[Nado Vodopija]] * [[Boris Vodopivec]] * [[Ana Lina Vodušek]] * [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]] * [[Gorazd Voga]] * [[Gregor Voglar]] * [[Andrej Vogler]] * [[Matjaž Vogrin]] * [[Minca Voje]] * [[Vladimir Vojska]] * [[Branko Volavšek]] * [[Josip Volavšek]] * [[Metka Volavšek]] * [[Viktor Volčjak]] * [[Božidar Voljč]] * [[Vladimir Volovšek]] * [[Drago Vončina]] * [[Jasna Vončina]] * [[Marija Vončina Kuralt]]* * [[Niko Vončina]]* * [[Matjaž Voršič]]* * Irina Vostrueva * [[Josip Vošnjak]] * [[Tomaž Vovko]] * [[Domen Vozel]]* * [[Marjan Vozelj]] * [[David Vozlič]] * * [[Erik Vrabič]] * [[Mira Vrabič]] * [[Andrej Vranič]] * [[Olga Vraspir-Porenta]] * [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]] * [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]] * [[Janez Vrbošek]]** * [[Viljem Vrbošek]] * [[Ciril Vreča]] * Nino Vreča * [[Bojan Vrečer]]* * [[Milena Vrenk Jerše]]* * [[France Vrevc]] * [[Janez Vrhovec (zdravnik)]] * [[Janko Vrhovec]] *[[Dušan Vrščaj]] * [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]] * [[Bojan Vrtovec]] * [[Bojan Vrtovec ml.]] * [[Dominik Vrtovec]] * [[Josip Vrtovec]] * [[Jože Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec ml.]] * [[Vesna Vrtovec]] *[[Štefan Vučak]] * [[Ljubica Vučetić Zavrnik]] * [[Marko Vudrag]] * [[Miroslav Vuga]] *[[Radojka Vuga]] * [[Vanja Vuga]] * [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen) * [[Velimir Vulikić]] * [[Mira Vurnik Žumer]] ==W== * [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]]) * [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj) *Emil Watzke *[[Barbara Weibl]] *[[Vlado Weingerl]] *[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts) *[[Miha Weiss]] *([[Anton Wernig]]) *[[Vladimir Wolf]] *[[Ivana Wostner Kološa]] == Z == * [[Vesna Zadnik]] * [[Zvezda Zadnik]] * [[Jože Zadravec]] *[[Lorna Zadravec Zaletel]] *[[Niko Zagode]] *[[Pavel Zagode]] *[[Jana Zajc]] * [[Jadranka Zajc-Satler]] * [[Stane Zajc]] *[[Janez (Ivan) Zajec]] *[[Tine Zajec]] * [[Jožef Zajiček]] *[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Lijana Zaletel Kragelj]] * [[Jelka Zaletel]] * [[Alojz Zalokar]] * [[Ana Zalokar]] * [[Jurij Zalokar]] *[[Nataša Zalokar]] *[[Tatjana Zalokar]] *[[Ljuba Založnik Neudauer]] * [[Maks Zalta]] * [[Maruša Zamorano]] * [[Tomo Zarnik]] * [[Herbert Zaveršnik]] * [[Dušan Zavrnik]] * [[Gorazd Zavrnik]] * [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]] * [[Vesna Zavrnik]] * [[Franja Završnik]] * [[Jernej Završnik]] * [[Franjo Zdravič]] * [[Mario Zdravlič]] * [[Krištof Zevnik]] * [[Ivan Zhuber]] * [[Janez Zidar]]* *[[Nina Zidar]]? * [[Ivo Zidarič]] * [[Mihaela Zidarn]]* * [[Gregor Ziherl]]* * [[Kristina Ziherl]] * * [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]]) * [[Ruda Zorc Pleskovič]] * [[Thomas Zorc]] * [[Peter Zorčič]] * [[Majda Zorec Karlovšek]] * [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]] * [[Martin Zorko]] * Tatjana Zorko (1955) * [[Alojz Zorn]] * *[[Branko Zorn]] * * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan] * [[Ciril Zupan]] * [[Igor Zupan]] * [[Jelka Zupan]] * [[Matija Zupan]] * * [[Rudi Zupan]] * [[Franc Zupanc]] * [[Oskar Zupanc]] *[[Tomaž Zupanc]] *[[David Zupančič]]* * [[Stane Zupančič]]* * [[Živa Zupančič]] * [[Sanja Zupanič Mali]]* * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Emerik Zver]]? * [[Samo Zver]] * [[Matjaž Zwitter]] == Ž == * [[Janez Mihael Žagar]] * [[Alenka Žagar Slana]] * [[Anton Žajdela]] * [[France Žajdela]] * [[Janko Žajdela]] * [[Zvone Žajdela]] *[[Bojan Žakelj]] *[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]] * [[Vladimir Žakelj]] * [[Jurij Žargi]]* * [[Miha Žargi]] * [[Radoslav Žargi]] * [[Aleksij Žbona]] *[[Ivan Žebeljan]] *[[Zoltan Žekš]] * [[Tone Žel]] * [[Vesna Železnik]] * * [[Vinko Železnikar]] * [[Aleš Žemva]] * [[Božena Žen Boh]] *[[Danijel Žeronder]] * [[Božo Žerovec]] * [[Janez Žgajnar (zdravnik)]] *[[Darko Žiberna]] *[[Ivanka Žigon]] *[[Andrej Žist]]* * [[Jože Žitnik]] * [[Gordana Živčec Kalan]] * [[Maja Živec Turk]] * [[Stanko Živec]] * [[Maja Živec Kozlevčar]] * [[Marko Živin]]? * [[Felice Žiža]] * [[Peter Žiža]] * [[Bogomir Žižek]]* * [[David Žižek]] * [[Franc Žižek]]* (1839-1926) * [[Marko Žličar]] * [[Andrej Žmavc (zdravnik)]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Marija Žnidaršič]] * [[Tjaša Žohar Čretnik]] * [[Milan Žumer]] *Alojz Žuntar ? *Ivan Žuntar ? * [[Milan Žuntar]] * [[Anton Žunter]] * [[Anka Župan Prelesnik]]* * [[Andrej O. Župančič]] * [[Jasna Župančič-Kmet]] *[[Avgust Župevc]] * [[Vladimir Žura]] *[[Ivan Žuran]] * [[Silva Žužek]] * [[Terezija Žužek]] * [[Bojana Žvan]] * [[Franc Žvanut]] * [[Stanko Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]] [[kategorija:Slovenski zdravniki|*]] 0xid4f8b46ud2ujyeqmfp08msy9mpd9 6682288 6682249 2026-05-28T09:58:56Z A09 188929 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682249|6682249]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-31686-80|~2026-31686-80]] ([[User talk:~2026-31686-80|pogovor]]) rv nepomembnost 6682288 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bojan Accetto]] * [[Rok Accetto]] * [[Ruža Ačimović Janežič]] * [[Martin Ačko]] * [[Milan Adamčič]] * [[Metka Adamič]] * [[Anton Adamlje]]* * [[Makso Adrian]] (Maks Moric) * [[Janja Ahačič]] * [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968) * [[Janja Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]]) * [[Giovanni de Albertis]] * [[Tit Albreht]] * [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić) * [[Karl Altmann]] * [[Franc Ambrož]] * [[Aleš Ambrožič]] * [[Bogdan Ambrožič]] * [[Franc Ambrožič]] * [[Matija Ambrožič]] * [[Ivan Amon]] * [[Ivan Amruš]] * [[Milan Amruš]] * [[Dimitar Anakiev]] * [[Amalija Anderluh]] *[[Marija Anderluh]] * [[Jože Andlovic]] * [[Dušan Andoljšek]] * [[Matej Andoljšek]]? * [[Lidija Andolšek Jeras]] * [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]]) * [[Nikica Andromako]] * [[Sašo Aničin]] * [[Erik Ankerst]] * [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]] * [[Gorazd Antolič]] * [[Ivo Antolič]] * [[Vane Antolič]] (1957) * [[Jože Antonič]] * [[Miha Antonič]]* * [[Primož Aplenc]] * [[Rihard Aplenc]]? * [[Carlo Apollonio]] *Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017) * [[Anton Arko]] * [[Darja Arko]] * [[Lojze Arko]] * [[Venčeslav Arko]] * [[Ciril Armeni]] * [[Maja Arnež]] * [[Zoran Arnež (stomatolog)]] * [[Zoran Marij Arnež]] * [[Miha Arnol]] * [[Andrej Arnšek]]? * [[Nuhi Arslani]] * [[Jože Arzenšek]] * [[Marija Auersperg]] * [[Magdalena Avbelj Stefanija]] * [[Jurij Avčin]] * [[Marij Avčin]] * [[Tadej Avčin]] * [[Marija Avguštin Čavić]] * [[Pavle Avramović]] * [[Danica Avsec]] * [[Mira Ažman]] * [[Peter Ažman]] * [[Tomaž Ažman]] *[[Katja Ažman Juvan]] == B == * [[Janez Babnik]] * [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]] * [[Just Bačar]] * [[Urška Bačovnik Janša]] *[[Boštjan Baebler]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Bajec]] * [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]] * [[Zvonko Baklan]] * [[Jože Balažic]] * [[Helena Ban Frangež]] * [[Tatjana Ban Zlatev]] * [[Andrej Boris Banič]] * [[Stanko Banič]] * [[Andrej Baraga]] * [[Lojze Baraga]]? * [[Matija Barbič]] * [[Jože Baričevič]] * [[Sašo Baričevič]] * [[Marijan Barle]] * [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]] * [[Igor Bartenjev]] * [[Dragica Bartenjev]] * [[Rajner Bassin]] *[[Denis Baš]] * [[Lovrenc Batič]] * [[Nina Battelino]] * [[Saba Battelino]] (Birk) * [[Tadej Battelino]] * [[Hugo Baumgarten]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Damjana Bebler-Brecelj]] * [[Klemen Bedenčič]]* * [[Jože Bedernjak]] *[[Nataša Bedernjak Bajuk]] * [[Milko Bedjanič]] * [[Franc Behofer]] * [[Darinka Belič]]* * [[Matej Beltram]] * [[Danica Bem Gala]] (1922-2014) * [[Drago Benedik]] * [[Janez Benedik]]* * [[Janko Benedik]] * [[Majda Benedik]] * [[Majda Benedik Dolničar]] * [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]] * [[Jože Beniger]] * [[Helena Benko]]? * [[Ivo Benkovič]] * [[Bojana Beović]] * [[Vojko Berce]] * [[Aleksandra Bergant Suhodolčan]] * [[Damijan Bergant]] * [[France Bergelj]] (1903-46) * [[Vladimir Berglez]] * [[Mihael Bergmann]] * [[Ernest Berke]] * [[Anton Bernik]] * [[Jernej Bernik]] * [[Karel Bernik]] * [[Sabina Bertoncelj Pustišek]] * [[Ana Berus]] * [[Marijan Bervar]] * [[Danijel Bešič Loredan]] * [[Milan Betetto]] * [[Sebastjan Bevc]] * [[Marija Bevčar Bernik]] * [[Anton Bežek]] (1814-55) *[[Jože Bežek]] (1899-1968) * [[Janez Nepomuk Biatzovszky]] *[[Matjaž Bidovec]] *[[Urška Bidovec-Stojkovič]], * [[Martin Bigec]] * [[Slavko Bijelić]] * [[Marjan Bilban]] * [[Mirko Birsa]] * [[Marko Bitenc]] * [[Andrej Ludvik Bizjak]] * [[Nataša Bizovičar]] * [[Mija Blaganje]] * [[Jože Blaznik]] * [[Demeter Bleiweis]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Leander Bleiweis]] * [[Tanja Blejec]]* * [[Aleš Blinc]] * [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]]) * [[Ruža Blumauer Urbančič]] * [[Radivoj Bobič]] * [[Marija Bocak Kalan]]* * [[Emil Bock|Emil Böck]] * [[Alojz Boh]] (1913-2010) * [[Lojze Boh]] (1927-2023) *[[Marko Boh]] *[[Joža Bohinc]] (1901-95) * [[Joža Bohinjec]] (1880-1941) * [[Jože Bohinjec]] (1923-2021) * [[Mateja Bohinjec]] (r. [[Plavšak]]) * [[Franja Bojc Bidovec]] * [[Alena Bok Friedlova]] * [[Eda Bokal Vrtačnik]]* *([[Cita Bole]]) * [[Ivan Bonač]] * [[Urša Bonnevier]] * [[Peter Borisov]] * [[Elko Borko]] * [[Lucijan Borko]]* * [[Marijan Borštnar]] * [[Simona Borštnar]] * [[Peter Bossman]] * [[Roman Bošnjak]] * [[Albert Botteri]] * [[Ernst Bouvier]] * [[Cveto Božič]] (1920-2017) * [[Marjeta Hren Božič]] * [[Marija Bračko]] * [[Borut Bratanič]] * [[Andrej Brataševič]] * [[Dejan Bratuš]] * [[Aleš Brecelj (kirurg)]] * [[Anton Brecelj]] * [[Bogdan Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Filip Jakob Brecelj]] * [[Janez Brecelj]] * [[Konrad Adam Breckerfeld]] * [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Marij Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Andrej Bren]] * [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019) * [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]]) * [[Leopold Brenčič]] * [[Lojze Brenčič]] * [[Vinko Brenčič]] * [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]] * [[Robert Breščak]] * [[Anamarija Brezigar]] * Klemen Breznik * [[Radovan Breznik]] * [[Svetozar Breznik]] * [[Brane Breznikar]] * [[Vladimir Brezovnik]] * [[Ivan Brežan]] (Bressan) * [[Simon Brežan]] * [[Nataša Brglez Jurečič]] * [[Jana Brguljan Hitij]] * [[Vlado Brinovec]] * [[Janez Brložnik]] * [[Brane Brodnik]] * [[Irena Brovet Zupančič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Viljem Brumec]] (1925-2014) * [[Marija Brumec Ješe]] * [[Fran Brumen]] * [[Monika Brumen]] * [[Aleksander Brunčko]] * [[Valentin Brusati]] (Bružat) * [[Miran Brvar]] * [[Štefan Brvar]]* * [[Bronka Brzin]] * [[Žiga Bučar]] * [[Sonja Budič]] * [[Marjan Budihna]] * [[Nataša Budihna]] * [[Marjan Bukovec]] * [[Mateja Bulc]] * [[Gorazd Bunc]] * [[Matjaž Bunc]] * [[Stjepan Bunta]] * [[Helena Burger]] * [[Tanja Burnik Papler]] * [[Igor But]] * [[Dušan Butinar]] * [[Jadranka Buturović Ponikvar]] == C == * *[[Luka Camlek]]* * [[Ksenija Cankar]] * [[Veronika Cankar Aplenc]]? * [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska) * [[Robert Carotta]] * [[Bogomir Celcer]] * [[Jurij Cepuder]] * [[Milan Cepuder]] * [[Anton Cerar (zdravnik)]] * [[Matko Vasilij Cerar]] * [[Rok Cesar]]* * [[Boris Cergolj]] * [[Ivan Cestnik]] * [[Matija Cevc]] * [[Primož Cevc]] * [[Josip Cholewa]] * [[Janez Krstnik Christian]] * [[Boris Cibic]] (1921-2024) * [[Ivan Cibic]] (1924-2016) * [[Iza Ciglenčki]] * [[Andrej Cijan]] (1937-2020) * [[Matej Cimerman]] * [[Ajda Cimperman]] * [[Jože Cimperman]] (1950-2025) * [[Lada Cindro]] * [[Zoltan Cipot]] * [[Anton Cizelj]] * [[Tošo Cizelj]] (1926-2021) * [[Ivan Cof]] * [[France Cokan]] * [[Franc Copf]] * [[Franz Copf]] * [[Peter Copf]] * [[Franc Coppini]] * [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]] * [[Andrej Cör]] * [[Karel del Cott]] *[[Mitja del Cott]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Anton Crnjac]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Cunder]] (1908–1970) * [[Vera Cunder]] (r. Marinič) * [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994) * [[France Cundrič]] ([[1946]]) * [[Saša Cvahte]] * [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97) * [[Mirjam Cvelbar]] * [[Erika Cvetko]] * [[Branislav Cvetko]] * [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]] * [[Branko Cvjetićanin]] == Č == * [[Gvido Čadež]]* * [[Rudi Čajavec]]* * [[Jože Čakš]] * [[Tomaž Čakš]] * [[Meta Čampa]] * [[Ferdinand Čandek]] * [[Janka Čarman]] * [[Anton Čas]] * [[Milan Čavić]] * [[Zdenka Čebašek Travnik]] * [[Ljudevit Čebohin]] * [[Anton Čede]] * [[Franc Čeh]] * [[Milan Čeh]] * [[Robert Čeh]] * [[Branka Čelan Lucu]] * [[Franc Čelešnik]] * [[Lucija Čemažar]] *([[Maja Čemažar]]) *[[Andreja Čerček]] * [[Bojan Čerček]] * [[Andreja Černe Čerček]] * [[Draga Černelč]] * [[Milan Černelč]] * [[Peter Černelč]] * [[Stanko Černelč]] * [[Igor Černi]] * [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]]) * [[Mirko Černič]] * [[Stanislav Černič]] * [[Nataša Černič Šuligoj]] * [[Rafael Černuta]] * * [[Jožica (Josipina Ana) Červek]] * [[Milan Žiga Červinka]] * [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]] * [[Ignacij Česnik]] * *[[Jože Četina]] (1927-2017) *[[Mitja Četina]]* * [[Rudolf Čik]] * [[Bogdan Čizmarevič]]* * [[Milan Čižman]] * [[Božidar Čolakovič]] * [[Andrej Čretnik]] * [[Božena Čretnik]], r. Kaffou * [[Tjaša Čretnik Žohar]] * [[Ivan Čuber]] (=[[Ivan Zhuber]]) * [[Tanja Čufer]] * [[Jože Čuk]]* * [[Jasna Čuk Rupnik]] == D == * [[Davorin Dajčman]] * [[Hermina Damjan]] * [[Marija Damjanovska]] * [[Andrej Debeljak]] * [[Franc Debevec (ftiziolog)|France Debevec]] (1898-1978) * [[Franc Debevec (ortoped)|Franc Debevec]] (1915-2002) * [[Marija Debevec]] * [[Miha Debevec (zdravnik)]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Dušan Deisinger]]* * [[Alenka Dekleva]] * [[Dušan Dekleva]] (1896-1980) * [[Marija Dekleva]] (r. [[Gregorc]]) * [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006) * [[Franjo Ivan Delak]] * [[Nasta Delak Pirc]] (1925-2023) * [[Zdenka T. Delak]] (1917-2009) * [[Jelena De Miranda]] * [[Aleš Demšar]] * [[Jernej Demšar (zdravnik)]] * [[Marko Demšar]] * [[Miro Denišlič]] * [[Bogdan Derč]] * [[Josip Derč]] * [[Ernest Dereani]] * [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]]) * [[Franc Derganc (1877-1939)]] * [[Franc Derganc (1911-1973)]] * [[Kristijan Derganc]] * [[Metka Derganc]] * [[Mirko Derganc]] * [[Jani Dernič]] * [[Janko Dernovšek]] * [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]] * [[Rok Devjak]] * [[Vojko Didanovič]] * [[Zoran Dietz]] * [[Milan Dimitrijević|Milan R. Dimitrijević]] (1931-2025) * [[Miran Dintinjana]] * [[Veronika Dintinjana]] * [[Uroš Dobnikar]] * * [[Jurij Dobovišek]] * [[Metoda Dodič Fikfak]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] * [[Primož Dolenc (zdravnik)]] * [[Vinko Dolenc]] *[[Leja Dolenc Grošelj]] *[[Mateja Dolenc-Voljč]] *[[Tatjana Dolenc Veličković]] * [[Zvezdana Dolenc Stražar]] * [[Alojz Dolhar]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]] * Ivan Dolinar (1927-2023) * [[Jurij Dolinar (zdravnik)]] * [[Jernej Dolinšek]] * [[Rafael Dolinšek]] * [[Janez Dolničar]] * [[Jožef Dolničar]] (1801-1883) * [[Silva Dolničar Poljšak]] (1922-2018) * [[Fran Dolšak]] * Franek Dolšek * [[Andreja Domjan Arnšek]] * [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022) * [[Jožef Dornig]] * [[Klemen Dovč]]* * [[Rozalija Dovč]]* * [[Peter Dovšak]] * [[Tadej Dovšak]] * [[Ana Zlata Dragaš]] (1931-2022) * [[Bogo Dragaš|Bogo(ljub) Dragaš]] * [[Cvetka Dragoš]] * [[Vida Drame Orožim]]* * [[Martina Drevenšek]] * [[Igor Drinovec]] * * [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]* * [[Brigita Drnovšek Olup]] * [[David Drobne]] *[[Ivan Drobnič]] (1914-1950?) *[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004) * [[Matej Drobnič]] * [[Mirko Drobnič]] (1920-2000) * [[Adolf Drolc]] * [[Kristina Drusany Starič]] * [[Peter Držaj]] (1913-1944) * [[Janko Držečnik]] * [[Livija Držečnik Požar]]* *[[Benjamin Dvoršak]] * [[Mirko Đurić]]? == E == * [[Dejan Ebenšpanger]] * [[Maja Ebert Moltara]] * [[Gabrijela Ehrlich]] * [[Robert Ekart]] * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] * [[Jelka Erjavec]]* * [[Marijan Erjavec]] * [[Tatjana Erjavec]]* * [[Zoran Erjavec]] * [[Branko Ermenc]] * [[Damijan Eržen]]* * [[Darja Eržen]] * * [[Ivan Eržen]] *[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]] * [[Janez Eržen (kirurg)]] * [[Nada Eržen]] * [[Renato Eržen]]* * [[Mladen Est]] == F == * [[Marjan Fabjan]] * [[Mario Fafangel (ml.)]] * [[Janez Faganel]] * [[Božidar Fajdiga]] *[[Darja Fajdiga]], por. Fettich *[[Igor Fajdiga]] *[[Nadja Fajdiga]] *[[Ana Fajmut]] * [[Božo Fakin]] * [[Samo Fakin]] * [[Jožef Ignacij]] (1754-1795) * [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] * [[Ivan Farkaš]]* * [[Andrejka Fatur Videtič]] * [[Anton Fazarinc]] * [[Franc Fazarinc]] * [[Jože Felc]] * [[Luciano Ferfoglia]] ? * [[Marjeta Ferjan Bohte]]* * [[Ksaverija Ferlan Marolt]] * [[Dušan Ferluga]] * [[Alenka Fetih]] * [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]] * [[Janez Fettich]] * [[Jure Fettich]] * * [[Aleš Fidler]]* * [[Franc Fidler]] * [[Matjaž Figelj]] * [[Alojz Fijavž]] * [[Lidija Filipec]] (r. [[Steinberg]]) *[[Marjan Filipič]] * [[Žare Finderle]] * [[Leon Fink]] * [[Mira Fink]] * [[Janez Fischinger]] * [[Petja Fister]] * [[Jože Flajs]] *[[Matjaž Fležar]] (*1963) * [[Vojko Flis]] * [[Ivica Flis Smaka]] *[[Jakob Folter]] (ok. 1500) * [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] *[[Silvester Fonda]] *[[Alenka Forte]] * [[Bojan Fortič]] * [[Majda Fortič]] * [[Marjan Fortuna]] * [[Igor Frangež]]* * [[Aleksander Frank]] * [[Hinko Franken]] * [[Igor Franko]] * [[Jelka Franzot Zor]] * [[Albert Peter Fras]] * [[Tamara Fras Stefan]] * [[Zlatko Fras]] * [[Adela Fratnik Steyer]]? * [[Urša Fratnik Florijančič]] * [[Ernest Hilarij Fröhlich]] * [[Janez Fröhlich]] * [[Erika Fuchs]] * [[Nenad Funduk]] * [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] * [[Jana Furlan]] * [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] * [[Majda Furlan]] * [[Suzana Furlan]] * [[Tomaž Furlan]] * [[Damjana Furlan Hrabar]] * [[Marta Furman Jakopič]] * [[Jurij Fürst]]* * [[Fran Fux|Franc Fux]] == G == * [[Simona Gaberšček]] * [[Viktor Gaberšek]] * [[Tone Gabrijelčič]] * [[Peter Gabrovec]]* *[[Miran Gabruč]] *[[Andrej Gadžijev]]* * [[Eldar M. Gadžijev]] (1945-2023) * [[Aleksander Gala]] * [[Danica Gala Bem]] (1922-2014) * [[Stojan Gala]] * [[Nina Gale]] * [[Jožica Gamse]] (* [[1955]]) * [[Tomaž Gantar]] * [[Mario Gasparini]] * [[Mladen Gasparini]]* * [[Dominik Gašperšič]] * [[Rok Gašperšič]]* * [[Boris Gašpirc]]* * [[Mavricij Gauster]] * [[Dejan Georgiev]]* * [[Marko Gerbec]] * [[Vida Gerbec]] * [[Franjo Gerlovič]] * [[Borut Geršak]] * [[Ksenija Geršak]] * [[Harold Delf Gillies]] * [[Edvard Glaser]] * [[Marjana Glaser Kraševac]] * [[Damjan Glavač]] * [[Edvard Globočnik]] * [[Mojca Globočnik Petrovič]] * [[Ljerka Glonar]] *[[Barbara Gnidovec Stražišar]] * [[Ciril Godec]] * [[Romana Godeša]] * [[Marko Godina]] * [[Stevan Goldman]] *[[Jože Golmajer]]* * [[Rajko Golobinek]] * [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]] * [[Bogomir Gorenšek|Bogomir (Miro) Gorenšek]] * [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020) * [[Milan Gorenšek]] * [[Borut Gorišek]] * * [[Drina Gorišek]]* * [[Nina Gorišek Miksić]]* * [[Janez Gorjanc (kirurg)]] * [[Jurij Gorjanc]]* *[[Matija Gorjanc]] *[[Vojka Gorjup]] *[[Tamara Goslar Žiberna]] * [[Ivan Gostiša]] *[[Daniel Grabar]] *[[Klemen Grabljevec]]? * [[Franjo Gračanin]] * [[Bojan Gračner]] * [[Rajko Gračner]]* * [[Anton Grad (zdravnik)|Anton Grad]] (*1954) * [[Tomaž Grad]] * [[Cveto Gradišar]]? * [[Ivan Gradišar]] (ZDA) * [[Primož Gradišek]] * [[Simona Gradišek]]* * [[Peter Gradišnik]] * [[Gal Granda]] * [[Nina Grasselli Kmet]] * [[Cvetka Grašič Kuhar]]* * [[Anton Janez Grbec]] * [[Jožef Grbec]] * [[Ludvik Bernard Grbec]] * [[Milan Gregorčič]] * [[Andrej Gregorič]] (st./ml.) * [[Igor Gregorič]] * [[Milan Roman Gregorič]] * [[Milica Gregorič Kramberger]] * [[Minja Gregorič]]* * [[Vinko Gregorič]] * Viktor Gregorić * [[Damjan Grenc]]* * [[Marko Gričar]]* * [[Eva Grilc]] * [[Štefek Grmec]] * [[Marko Grmek]] * [[Tatjana Grmek Martinjaš]] * [[Irena Grobelnik]] * [[Slobodan Grobelnik]] * [[Katja Groleger Sršen]] * [[Anton Gros]] * [[Nuša Gros]]? * [[Jan Grosek]] * [[Štefan Grosek]] * [[Božena Grosman]] (1903-1987) * [[Ciril Grošelj]] * [[Dušan Grošelj]] * [[Igor Grošelj]]* * [[Urh Grošelj]]* * [[Mojca Grošelj Grenc]] * [[Zoran Grubič]] * [[Nevenka Gruden]] * [[Slavko Grum]] * [[Janez Benedikt Gründel]] * [[Štefan Gruškovnjak]] * [[Andrej Gubenšek]] * [[Jakob Gubenšek]] * [[Tadej Guna]] * [[Alojz Gunde]] * [[Vladimir Guzelj]] == H == * *[[Baltazar Hacquet]] * [[Vedran Hadžić]] * [[Alenka Hafner]] * [[Blaž Hafner]] * [[Janko Hafner]] (1899-1956) * [[Jože Hafner]]? *[[Matevž Harlander]] ** * [[Otto Haus]] * [[Stojan Havliček]] * [[Ana Hawlina]] (r. [[Suhadolc]]) * [[Gregor Hawlina]] * [[Herbert Hawlina]] * [[Marko Hawlina]] * [[Otto Hawlina]] *[[Simon Hawlina]] * [[Josip Hebein]] * [[Franc Heber]] * [[Janko Heberle]] * [[Henrik Heferle]] * [[Srečko Herman]] * [[Stanko Hernja]] * [[Polde Hladnik]] * [[Robert Hlavaty]] * [[Zvezdana Hlebanja]] * [[Drago Hočevar]] * [[Marko Hočevar (kirurg)]] * [[Miran Hočevar]] * [[Tone Hočevar (zdravnik)]] * [[Zvonko Hočevar]] * [[Irena Hočevar Boltežar]] * [[Milan Hodalič]] * [[Harold Hofman]]* * [[Alenka Höfferle Felc]] * [[Sergej Hojker]] * [[Viktor Hojker]]? * [[Radovan Hojs]] *[[Tanja Hojs Fabjan]] * *[[Franc Jožef Holzer]] * [[Alojzij Homan]] * [[Alenka Horvat Ledinek]] * [[Martin Horvat]] * [[Matija Horvat]] * [[Matjaž Horvat]] * [[Tomaž Nikolaj Host]] * [[Miroslav Houška]] * [[Bogomir Hrabar]] * [[Franci Hrastar]] * [[Franc Hrastnik]] * [[Bogomil Hrašovec]]? * [[Marjeta Hren Božič]] *[[Helena Hren-Vencelj]]? * [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]] * [[Tomislava Hribar Habinc]] * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] * [[Ivan Hribernik]] * [[Tomaž Hribernik]] * [[Tone Hrovat (zdravnik)]] * [[Borut Hrovatin]] * [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar * [[Rok Hržič]] * [[Ivan Hubad (zdravnik)]] * [[Zdenka Humar-Ralca]] * [[Zdenka Humer]] ̈ * [[Rafael Ferdinand Huzijan]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Nataša Ihan Hren]] * [[Alojz Ipavec]] * [[Benjamin Ipavec]] * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962) * [[Franc Ipavec]] * [[Gustav Ipavec]] * [[Josip Ipavec]] * [[Jurij Ipavec]] * [[Maksimilijan Ipavec]] * [[Matija Ipavec]] *[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] * [[Arpad Ivanecz]] * [[Urška Ivanuš]] * [[Marijan Ivanuša]] ==J== * [[Anton Jagodic]] * [[Lucija Jagodic Klipšteter]] * [[Tomaž Jagrič]] *[[Polona Jaki Mekjavić]] *[[Tomaž Jakomin]]* *([[Japec Jakopin]]) * [[Iztok Jakša]] * [[Jože Jakša]] (1895-1954) * [[Tone Jamar]] * [[Davorin Jamnik]]? * [[Helena Jamnik]] * [[Marija Jamšek]]* * [[Janja Jan]] * [[Matevž Jan]] * [[Janez Jančar (patolog)]] * [[Jože Jančar]] * [[Andrej Janež]] * [[Janez Janež]] (1913-1990) * [[Janez Janež ml.]] (1945-1992) *[[Janko Janež]] * [[Aleksander Janežič]] *Slavko (Vekoslav) Janežič * [[Valentin Janežič]] * [[Martin Janko]] * [[Franc Jankovič]] * [[Jošt Janša]] * [[Rado Janša]] * [[Vid Janša]] * [[Zora Janžekovič]] * [[Igor Japelj]] * [[Darko Jazbec]] * [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]] * [[Željko Jedlička]] * [[Franc Jelenc]] * [[Roman Jelovčan]] * [[Anton Jelovšek]] * [[Ignacij Jelovšek]] * [[Andrej Jenko]] * [[Eleonora Jenko Groyer]] * [[Ivan Jenko (zdravnik)]] * [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]] * [[Jože Jensterle]]? * [[Nada Jensterle]] * [[Mojca Jenstrle Sever]]* * [[Janez Jenšterle]] * [[Jože Jeras]] * [[Marija Jeras]] * [[Berta Jereb]] * [[Boris Jereb]] * [[Marjan Jereb]] * [[Matjaž Jereb]]* * [[Slobodan Jeremić]] * [[Stojan Jeretin]] (1930-2024) * [[Božidar Jerič]] * [[Pavla Jerina Lah]] *[[Franc Jerkič|Franc (Radko) Jerkič]] (Italija) *[[Ladislav Jermol]] *[[Miran Jeromel]]* * [[Marjan Jerše]] * [[Jera Jeruc]] * [[Milena Jeruc]] * [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940) *[[Gregor Jesenko ml.]] * [[Breda Jesenšek Papež]]* * [[Leopold Ješe]] * [[Peter Ješe]] * * [[Anton Jeuniker]] * [[Nataša Jevnikar]] *[[Peter Jevnikar]] * [[Vladimir Jevtič]] * [[Bojan Jezernik]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] * [[Barbara Jezeršek Novaković]] * [[Pavel Jezeršek]] (1930-2014) * [[Marija Jež]] * [[Milan Jež]] * [[Ivan Aleksander Jošt]] * [[Anja Jovanovič Kunstelj]] * [[Marko Jug]]* * [[Rihard Jug]] * [[Franc Ksaver Jugovic]] * [[Stevo Julius]] *[[Mirko Jung]] * [[Marijan Jurca]] * [[Miroslav Jurca]] *[[Tomaž Jurca]] * [[Ivan Jurečko]] * Jurjevec * [[Matej Justin]] (1886-1974) * [[Albert Juteršek]] * [[Ajda Juvanec]] * [[Gojmir Južnič]] * [[Marijan - Niko Južnič]] == K == * [[Leon Kac]] * [[Rudolf Kac]] - Mitja (1905-1944) * [[Viktor Kac]]* * [[Peter Kadiš]] (*1968) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] *[[Vladimir Kajzelj]] *[[Katja Kalan Uštar]]* * [[Ivan Kalinšek]] * [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009) * [[Mojca Kambič Bukovič]] * [[Vinko Kambič]] * [[Borut Kamenik]]* * [[Mirt Kamenik]] *Miha Kamin? *[[Karin Kanc]] *[[Pavel Kanc]] * [[Kurt Kancler]] * [[Aljoša Kandus]] * [[Drago Kanič]] *[[Vojko Kanič]] *Zlatka Kanič* * [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977) * [[Aleksej Kansky]] (1925-2015) * [[Andrej Kansky]] * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Josip Kapler]] *Jože Kapler *[[Peter Kapš]] *[[Rafael Kapš]] *[[Nataša Karas Kuželički]] * [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]] * [[Peter Kartin]] * [[Anton Kastelic (zdravnik)]] * Anton Kastelic * [[Boris Kastelic]]?* * [[Cvetka Kastelic Klasinc]] * * [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001) * [[Terezija Kavčič]] * [[Gorazd Kavšek]]* * [[Dušan Keber]] * [[Irena Keber]] * [[Nada Kecelj-Leskovec]] * [[Friderik Keesbacher]] * [[Miran F. Kenda]] * [[Nataša Kenda Šuster]] * [[Rajko Kenda]] * [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]] * [[Aleksandra Kern]] *[[Frank J. Kern]] (Javh) *[[Maksimiljan Kern]] * [[Vincenc Kern]] (1760-1829) *[[Janko Kersnik, zdravnik]] (1960-2015) *[[Tanja Kersnik Levart]] *[[Boštjan Kersnič]] * [[Jože Kerstein]] * [[Vesna Kerstin Petrič]]* * [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'') * [[Dimitri P. Khailidis]] * [[Dušica-Marija Kiauta]] * *[[Tomaž Kiauta]] * *[[Anton Kiker]] * [[Adolf Kinkela]] * [[Nikolaj Kinkela]]? * [[Janez Kirbiš]] * [[Mojca Kirbiš Hajdinjak|Mojca Kirbiš (Hajdinjak)]] * [[Lidija Kitanovski]] * [[Lidija Klampfer]] * [[Dean Klančič]] *[[Dimitrij Klančič]] * [[Jurij Klančnik]] * [[Gojmir Klanjšček]] *[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]] *[[Maksimiljan Klasinc]]* * [[Vasja Klavora]] *[[Irena Klavs]] * [[Martina Klemenak]]* * [[Karel Andrej Kleimond]] * [[Franek Klemenc]] * [[Matjaž Klemenc]] * [[Eva Klemenčič]] * [[Herbert Klemenčič]](ć; slov.-hrv.) * [[Metka Klevišar]] * [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija "Biba" Klinar Vister]] * Tomaž Klinar (1969-2016) * [[Ladislav Klinc]]? * [[Damjana Ključevšek]]''*'' * [[Janez Klobučar]] * [[Tomislav Klokočovnik]] * [[Branko Klun]] * [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003) * [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]]) * [[Andrej Kmetec]] * [[Rihard Knafelj]] * [[Bojan Knap]] * [[Jure Knez (ginekolog)]] *[[Lea Knez]] *[[Mojca Knez]] Ambrožič?* * [[Ivan Kneževič]] * [[Jožef Janez Knolc]] * [[Alfred Bogomir Kobal]] * [[Anton Kobal]]? * [[Borut Kobal]] * [[Miloš Kobal]] * [[Rudolf Kobal]] * [[Valentina Kobe]] (1905-1998) * [[Pavel Kobler]] (na Hrv.) * [[Andrej Kocijan]] * [[Andreja Kocijančič]] * [[Borut Kocijančič]] * [[Igor Kocijančič]] * [[Krista Kocijančič]] (1916-2011) * [[Mario Kocijančič]] * [[Milena Kocijančič]] (1948-1996) * [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944) * [[Tomaž Kocjan]] *[[Marta Kocjan Anžič]] * *[[Boštjan Kocjančič]] * [[Ervin Kocjančič]] * [[Miha Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Urban Koder]] * [[Igor Kodrič]] * [[Mirela Kogej-Rode]] * [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.) * [[Franci Koglot]] * [[Aleš Kogoj]] * [[Frančišek Kogoj]] * [[Franjo Kogoj]] (1894-1983) * [[Janez Kokalj]] *[[Franc Kokol]] * [[Gorazd Kolar]] * [[Tadeja Kolar]] * [[Ado Kolenc]] * [[Marko Kolenc]] * [[Martin Kolenc]] *[[Štefan Kološa]] * [[Borut Kolšek]] * [[Radko Komadina]] * [[Ivo Komjanc]] * [[Janez Nepomuk Kömm]] * [[Lidija Kompan]] * [[Oskar Končan]] * [[Zora Konjajev]] * [[Bojan Kontestabile]] * [[Anča Konvalinka Tavčar]] * [[Konstantin Konvalinka]] * [[Cene Kopač]] * [[Igor Kopač]]* * [[Ivan Kopač]] - ''Pavček'' * [[Peter Kopač (zdravnik)]] * [[Nena Kopčavar Guček]] * [[Josip Koporc]] * [[Ivan Kopřiva]] * [[Silvester Kopriva (pediater)|Silvester Kopriva]] * [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014) * [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944) * [[Petra Koprivnik]] * [[Ivo Koražija]] *([[Ivo Kordaš]]) * [[Marjan Kordaš]] * [[Anton Koren]] *[[Igor Koren]] * [[Srečko Koren]] st. (1921-1986) * [[Srečko Koren (1950)|Srečko Koren]] ml. (1950-) * [[Ladislav Korenčan]] ? * [[Blaž Koritnik]]? * [[Lilijana Kornhauser Cerar]] * [[Pavle Kornhauser]] * [[Blaž N. Korošec]] 1921 - * [[Bojan Korošec]] * [[Branko Korošec (zdravnik)]] * [[Ladko Korošec ml.]] * [[Marko Korošec]] *[[Miha Korošec (zdravnik)]] * [[Sara Korošec]] * *[[Simon Korošec]] * * [[Lojze Korsika]] * [[Marjan Koršič]] * [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]] * [[Marko Koršič]] * [[Borut Korun]] * [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] * [[Edvard Kos]] (*1957) * [[Fran Kos (zdravnik)]] * [[Jožef Kos]] * [[Leon Kos]] * [[Mojca Kos Golja]] * Nataša Kos *[[Feliks Kosec]] ? *[[Miha Koselj]] * [[Miro Kosin]] /Milodar K.? *Ivan Kosirnik (zdravnik) *[[Saša Kosovinc]]* * [[Janko Kostnapfel]] * [[Miro Košak]] (1919-2010) * [[Robert Košak]] * [[Alija Košir]] * [[Gorazd Košir]]* * [[Narcisa Košir]] * [[Renata Košir Pogačnik]]* * [[Roman Košir]] * [[Tone Košir]] * [[Fran Košmelj]] * [[Vida Košmelj Beravs]] * [[Mitja Košnik]] (*1962) * [[Pavle Košorok]] (1944-2023) * [[Igor Košuta]] * [[Majda Košuta]] * [[Srečko Košuta]] * [[Tadeja Kotar]]* * [[Milan Kotnik]] * [[Primož Kotnik]] * [[Vladimir Kotnik]] * [[Božena Kotnik Kevorkijan]]* * [[Franc Kous]] *[[Štefan Kous]] *Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber) * [[Maksimilijan Kovač]] * [[Mila Kovač]] *[[Viljem Kovač]] (1830-1888) * [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] * [[Marija Kovač-Kavčič]] * [[Viljem Kovač]] (1830–1888) * [[Anton Kovačič]] * [[Dragan Kovačić]]* * [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]] * [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958) * [[Mitja Kovič]] (1929-1987) *[[Matija Kozak]] * [[Miklavž Kozak]] * [[Jože Kozar]] * [[Ninna Kozorog]] * Matjaž Koželj * [[Miran Koželj]] * [[Mirta Koželj]] * [[Tomaž Koželj]] * [[Vesna Koželj Oblak]] * [[David Kožuh]] * [[Primož Kožuh]] * [[Mateja Kožuh-Novak]] * [[Majda Kragelj Zbačnik]] * [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]]) * [[Alojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Dimitri Krainc]] * [[Otmar Krajec]] * [[Pavel Krajec]] * [[Ivan Krajnc]] * [[Natalija Krajnc]] * [[Stanka Krajnc Simoneti]] * [[Ana Kraker Starman]] * [[Angel Kralj]] * [[Boris Kralj (zdravnik)]] (*1956) * [[Božo Kralj]] * [[Jakob Kralj]] * [[Miloš Kralj]] (1930–98) * [[Irena Kramar]] * [[Janez Kramar (zdravnik)]] * [[Lojze Kramarič]] * [[Ludvik Kramberger]] * [[Neva Kramberger]] * [[Ivan Krampač]] * [[Igor Kranjec (zdravnik)|Igor Kranjec]] * [[Tadeja Krapež]] * [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]* * [[Virgil Krasnik]] (1909–1968) * [[Janez Kraševec]] * [[Gregor Kraškovic]]? *[[Aleksandra Kraut]] * [[Matjaž Kraut]]-''Deko''? * [[Alenka Kravos]]* * [[Andrej Kravos]]* * [[Vladimir Kravos]] ml. * [[Bojan Krebs]] * [[Fedor Krejči]] * [[Maksimiljan Kremžar]] * [[Marinka Kremžar]]* * [[Vladimir Kresnik]] * [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]] * [[Živan Krevel]]* * [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek] * [[Jurij Krisch]] *Anton (Tone) Krisper (1906-po 1940?) *[[Anže Kristan]] *[[Boris Kristan]] (1901-91) *[[Oroslav Kristan]] (1867-1912) *[[Špela Kristan]]* *[[Tomaž Kristan]] (Christian) *[[Slava Kristan Lunaček]] * [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]] * [[Vinko Kristl]] *[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] * [[Franc Krištofelc]] * [[David Križaj]] * [[Matija Križaj]] * [[Igor Križman]] * [[Štefka Križnar]] (1937-2020) * [[Jože Križnič]] * [[Vasja Kruh]] * [[Vekoslav Krumpestar]] * [[Valter Krušič]] * [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]] * [[Matevž Kržan]] * [[Mojca Kržan]]? * [[Ciril Kržišnik]] * [[Marjan Kržišnik]] * [[Juš Kšela]]* * [[Urška Kšela]]* * [[Aleksander Kuhar]] *[[Marijana Kuhar]] * [[Dimitrij Kuhelj]] * [[Janez Kuhelj]] * [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979) * [[Robert Kukovec]] (1910-45) *[[Avgust Kulovic]] (1836-97) *Kumbatovič? * [[Matej Kunaver]] * [[Vlasta Kunaver]] * [[Boris Kunc]] * [[Alfonz Kunst]] * [[Alojz Kunst]] * [[Grega Kunst]] * [[Tone Kunstelj]] * A. Kuralt * [[Jurij Kurillo]] * [[Polonca Küssel]] * [[Valentin Kušar (zdravnik)]] * [[Miro Kušej]] * [[Konrad Kuštrin]] * [[Majda Kuštrin Marolt]] * [[Ferdo Kutnik]] * [[Marjan Kveder]] (1918-1988) * [[Radislava Kveder]] * [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]] * [[Rado Kveder]] (st./ml.) * [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]] == L == *(1944-2023) * [[Lovro Lackner]] * [[Tone Lah]] * [[Mitja Lainščak]] * [[Stanko Lajevec]] * [[Jaro Lajovic]] * Sanda Lah Kravanja * [[Nikola Lakič]] * * [[Edo Lakner]] * [[Miša Lakner]]* * [[Ivan Lalangue]] * [[Janez Lamovec]] * [[Zvonimir Lamovec]] * [[Boštjan Lanišnik]]* * [[Nikolaj Lanščak*]] * [[Živko Lapajne]] * [[Milan Lapornik]] * [[Jurij Ignacij Laschan]] * [[Matija Laschan]] * [[Janez Lavre]] * [[Miha Lavre]] * [[Alenka Lavrič Groznik]] * [[Anton Lavrič (zdravnik)]] * [[Božidar Lavrič]] * [[Dušana Lavrič]] * [[Marko Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Janez Krstnik Lavrin]] * [[Milan Lazar]] * [[Vlasta Leban Lenart]] * [[Josip Lebar]] (1849 - 1920) * [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]] *Jožica Ledinek Paddle *[[Franc Ksaver Legat]] * [[Tatjana Lejko Zupanc]] * [[Ivan Lenart]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Vera Lenart]] * [[Eva Lenassi]] * [[Peter Lenče]] *[[Mojca Lenče-Kastelic]] *[[Lea Leonardis]] * [[Matjaž Lesjak]] * [[Tatjana Leskošek Denišlič]] * [[Boštjan Leskovar]]* * [[Rudolf Leskovar]] * [[Janez Leskovec]] * [[Bogdan Leskovic]] * [[Dinko Leskovšek]] * [[Evita Leskovšek]] * [[Roman Lesnika]] * [[Gorazd Lešničar]] * [[Hotimir Lešničar]] * [[Janko Lešničar]] * [[Andrej Levanič]] * [[Avgust Levičnik]] * [[Milan Ličina]] * [[Miha Likar]] * [[Jelka Lindič]] * [[Jurij Lindtner]] (1939-2013) * [[Luka Lipar]] * [[Fran Viljem Lipič]] * [[Matej Lipovšek]] * [[Silvo Lipovšek]] * [[Andrej Lisjak]] * [[Anton Logar (stomatolog)]] *[[Dušan Logar]] * [[Ivan Logar]] * [[Mateja Logar]] * [[Primož Logar]] * [[Anton Lojk]] * [[Danilo Lokar]] * [[Jože Lokar]] * [[Mateja Lopuh]] * [[Bogdan Lorber]] *[[Petra Lorber]] * [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]] *[[Luca Lovrečič]] *([[Cita Lovrenčič Bole]]) *[[Benjamin Lovše]] * [[Eva Lovše]] * [[Boštjan Lovšin]] * [[Jože Lovšin]] * [[Marko Lovšin]] * [[Miroslav Luci]] * [[Miha Lučovnik]] * * [[Adolf Lukanovič]] * [[Franc Lukič]] * [[Ljubiša Lukić]] * [[Marij Lunaček]] * [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]]) * [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]]) * [[Majda Lunder]] * [[Marko Lunder]] * [[Mojca Lunder]]* * [[Tomaž Lunder (zdravnik)]] * [[Urška Lunder]] (1959) * Neva Lupinc (Trst) * [[Karel Lušicky]] *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela * [[Stanko Lutman]] * [[Boštjan Luzar]]* * [[Miloš Lužnik]] == M == *[[Metka Macarol Hiti]]* ? * [[Marta Macedoni Lukšič]] *[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180224053019/https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ |date=2018-02-24 }} * [[Miloš Macura]] * [[Slobodan Macura]] * [[Breda Maček Paternu]] * [[Rok Maček]] * [[Majda Mačkovšek - Peršič]] * [[Bogomir Magajna]] *[[Marija Magajne]] * [[Anton Magdič]] * [[Jože Magdič]] * [[Vera Maher]] * * [[Stanislav Mahkota]] * [[Ksenija Mahkovic Hergouth]] *[[Stanislav Mahne]] * [[Maja Majal]]* * Jožko (Josip) Majcen * Vidojka Majcen Vuga * [[Živa Majcen]] * [[Otmar Majerič]] * [[Anton Makovic]] *[[Jana Makuc]] * [[France Malešič]] (1921-2020) * [[Mateja Maležič Blažič]] *Senja Mali Brajovič * [[Ignacij Mally]] *[[Marko Malovrh]] * [[Judita Mandelc Kunčič]] (1955-2024) * [[Aleksander Manohin]] (1946-2021) * [[Radoslav Marčan]] * [[Majda Marčič Smerdu]] * [[Viktor Marčič]] * [[Nataša Marčun Varda]] * [[Robert Marčun]]* * Marija Maren Držaj * [[Zlatko Marin]]* * [[Črt Marinček]] * [[Ivan Marinčič]] * [[Ljubo Marion]] * [[Gašper Markelj]] * [[Špela Markelj]] * Pij Bogomir Marko * [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]] * [[Jasmina Markovič Božič]] *[[Apolon Marolt]] * [[Janko Marolt]] * [[Marica Marolt-Gomišček]] * [[Maja Marolt-Mušič]] * [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]] * [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]]) * [[Dorjan Marušič]] * [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]] * [[Sonja Masle]] * [[Andrej Mašera]] * [[Sonja Mašera]] * [[Leo Matajc]] * [[Mojca Matičič]] * [[Marko Matjašič]] *Ivan Matko (1885–1945) *Ivan Matko (1919–1997) *[[Erika Matos]] * [[Jan Matoušek]] *[[Jožica Maučec Zakotnik]] * [[Danilo Maurič]] * [[Blaž Mavčič]] * [[Ernest Mayer (zdravnik)]] *[[Majda Mazovec]] (1920-2015) * [[Helena Meden Vrtovec]] * [[Ana Medved|Ana Medved*]] * [[Lojze Medved]] * [[Meta Medved Kus]] * [[Marko Medvešček]] * [[Adolf Medvešek]] * [[Anamarija Meglič]]* * [[Bernard Meglič]]* * [[Leon Meglič]]* * [[Uroš Meglič]]* *[[Duška Meh]] * [[Dušan Mekiš]] * [[Živa Melik]] * [[Anton Melzer]] * [[Franc Melzer]] * [[Janez Melzer]]? * [[Jožef Andrej Melzer]] * [[Raimund Melzer]] * [[Avguštin Mencinger]] * [[Bogdan Menih]] * [[Matjaž Merc]] *[[Ljudevit Merčun]] *[[Bogo Merljak]] *[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]]) *[[Aleksander Merlo]] * [[Milivoj Mermolja]] * [[Valentin Meršol]] * [[Anton Mesec]] * [[Judita Mešič]] * [[Damjan Meško]] *[[Marija Meznarič]]-Petruša *[[Dušanka Mičetić Turk]] * [[Robert Miglar]] * [[Alojz Mihelčič (zdravnik)]] * [[Anton Mihelič]] * [[Anže Mihelič]] * [[Miro Mihelič]] * [[Nasta Mihevc Srakar]] * [[Lili Mikecin]] * [[Fedor Mikič]] * [[Danica Miklič Škrabar]] * [[Kazimir Miksić]] *Rudolf Mikulič * [[Anica Mikuš Kos]] * [[Dimitrij Mikuš]] * [[Karel Milavec]] * [[Vladimir Milavec]] *Joseph/[[Josip Milič Emili]] * [[Janez Milčinski]] * [[Lev Milčinski]] * [[Metka Milčinski]] * [[Anže Militarov]] * [[Zoran Miloševič]] * [[Franc Minař]] * [[Tomislav Mirković]] * [[Dušan Mis]] * [[Franta Mis]] * [[Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Ema Mivšek Mušič]] * [[Dimitrij Mlekuš]] * [[Monika Mlinar Agrež]] * [[Tina Mlinarec]] * [[Vlado Mlinarič]] * [[Samo Modic]] * [[Janez Mohar]] * * [[Metka Moharić]]* * [[Alojzija Mohorič]]* *Marija Mojse-Miličev *Andrej Moličnik *Andreja Möller Petrun *[[Leopold Morela]] * [[Vesna Morela]] * [[Marjan Morelj]] *(Maks Moric) * [[Igor Movrin]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Tilka Mozetič Mikuž]] * [[Vinko Mozetič]] * [[Jože Možgan]] * [[Andrej Možina]] * [[Dušan Možina]] * [[Hugon Možina]] * [[Martin Možina]] * [[Marjan Mramor]] * [[Dušan Mravljak]] - Mrož * [[Blaž Mrevlje]] * [[Franc Mrevlje]] * [[Matko Mrgole]] * [[Mitja Mrgole]] * [[Zdenko Mrmolja]] * [[Faris Mujezinović]] * [[Jelena Mulaček Mahkota]] * [[Janko Müller]] *[[Jasna Müller]] *[[Manica Müller Premru]]? * [[Fortunat Müllner]] * [[Anton Štefan Munda]] * * [[Anton Murgel]] * [[Ervin Murgel]] * [[Jurij Murgelj]] * Jože Muster (1894-1982) * [[Boris Mušič]] (1930-2016) * [[Drago Mušič]] (1899-1993) *[[Mark Mušič]] * * [[Igor Muzlovič]] * [[Anton Muznik]] * [[Igor Muževič]] * [[Danilo Mužina]] == N == * [[Marjan Naglas]] * [[Ludvik Nagy]] * [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]] * [[Ivan Napret]] * [[Aleksander Nardin]] * [[Leopold Nathan]] *Jožef/Josef Neckermann * [[Lidija Nemeth]] * [[David Neubauer]] *([[Henrik Neubauer]]) * [[Robert Neubauer]] * [[Mavricij Neuberger]] * [[Jože Neudauer]] * [[Ljuba Neudauer]] (r. Založnik) * [[Jakob Anton Neuner]] * [[Marko Noč]] * [[Dušan Nolimal]] * [[Gregor Norčič]] * [[Andrej Novak (stomatolog)]] * [[Boris Novak (zdravnik)]] * [[Gregor Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak] * [[Rajko Novak]] * [[Stane Novak (okulist)|Stane (Stanko) Novak (okulist)]] * [[Neva Novak Modrijan]] * [[Vesna Novak Jankovič]] * [[Zmago Novak]]* *([[Željka Novak Rukavina]]) * [[Živa Novak Antolič]] * [[Gregor Novljan]]* * [[Janez Novosel]] == O == * [[Dunja Obersnel Kveder]] * [[Božo Oblak]] * [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]] * [[Irena Oblak]] * [[Jožica Oblak-Berce]] * [[Peter Oblak]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Ivo Obrez]] *[[Karin Obrez Oblak]]* *[[Janja Ocvirk]] * [[Jožef Ivan Ocvirk]] * [[Zdravko Ograjenšek]] * [[Renata Okrajšek]]* * [[Andrej Omahen]] * [[Mirko Omejc]] * [[Simo Opačić]] * [[Janez Oražem]] * [[Vida Oražem]] * [[Ivan Oražen]] * [[Janez Orel]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Jerko Oršič]] * [[Damjan Osredkar]] * [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]] * [[Andreja Osterc Koprivšek]] * Tadej Osterc *[[Željko Ostojić]] * [[Josip Otahal]] * [[Peter Otorepec]] * [[Zdenka Ovčak]] * [[Radivoj Ozvald]] == P == * [[Bernard Pachner]] *[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Artur Pahor]] * [[Dušica Pahor]] * [[Vladimir Pahor]] * [[Marjan Pajntar]] * [[Pavel Pajntar]]* * [[Maja Pakiž]] * [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71) * [[Mara Paljk Pečenko]] * [[Franc Papež]] * [[Milan Papež]] * [[Petar Papuga]] * [[Darja Paro Panjan]] * [[Aleš Paulin]] * [[Dušan Pavčnik]] * [[Stanislav Pavlica]] * [[Franjo Pavlič]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Rudolf Pavlin|Rudolf (Rudi) Pavlin]] * [[Vinko Pavlovčič]] * [[Ivan Pavšič]] * [[Ivo Pavšič]] * [[Fedor Pečak]] * [[Jože Pečan]] * [[Marija Pečan]] * [[Albin Pečavar]] * [[Milko Peče]] * [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92) *[[Karel Pečnik]] *[[Breda Pečovnik Balon]] *[[Boris Pegan]] * [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008) *([[Hubert Pehani]] 1900-95) * [[Pavel Pehani]] (1899-1964) *Ksenija Pelkič-Ogrizek * * [[Maks Pen]] *Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]]) *[[Anton Perc]] * [[Vladimir Perkič]] * [[Milivoj Perko]] * [[Slavko Perko]] * [[Tatjana Perkovič]] * [[Meta Perme]] *Cvetka Pernat Drobež * [[Damijan Perne]] * [[Stanko Perpar]] * [[Ivan Peršič]] * [[Eman Pertl]] * [[Just Pertot]] * [[Simon Pertot]] * [[Vojteh Pertot]] * [[Milan Perušek]] * [[Franc Pestotnik (zdravnik)|Franc Pestotnik]] * dr. Janez Pestotnik (1833-1881) * [[Vlado Pešec]]* * [[Davorina Petek]] * [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]] * [[Marija Petek Šter]] * [[Milan Petelin]]* *[[Alojz Peterlin]] *([[Boris Matija Peterlin]]) *[[Borut Peterlin (1963)]] * [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]] * [[Alenka Petkovšek]]* * [[Ivo Petkovšek]] * [[Drago Petrič]] * [[Karel Petrič]] * [[Lidija Petrič Ozvald]] * [[Jurij Petrin]] * [[Miroslav Petrovec]] * [[Jože Petrovčič]] *[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]] *[[Marija Petrun Ulaga]]* *[[Janez Pevc]] * * [[Teodor Pevec]] * * [[Jože Pfeifer]] * [[Marija Pfeifer]] * [[Vladimir Pfeifer]] * [[Franjo Pikelj]] * [[Milivoj Piletič]] * [[Ignacij Pintar]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Luka Pintar (zdravnik)]] * [[Tatjana Pintar]] * [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]] * [[Bojana Pinter]] * [[Bojan Pipp]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991) * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006) * [[Borut Pirc]] * [[Ivo Pirc]] (1891-1967) *[[Nasta Pirc Delak]] (1925-2023) *[[Tomaž Pirc]] (1813-1880) * [[Bojan Pirkmajer]] * [[Sergej Pirkmajer]] * [[Nina Pirnat]] * [[Vladimir Pirnat]] * [[Zvezdan Pirtošek]] * [[Andrej Pišec]] (* [[1956]]) * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Vaclav Pišot]] * [[Venčeslav Pišot]] * [[Tomo Pitamic]] * [[Gregor Pivec]] * [[Jože Pižem]] ? *[[Albin Plahuta]] * [[Franci Planinšek]] * [[Tanja Planinšek Ručigaj]] * [[Ivo Planinšič]] * [[Janez Plečnik]] * [[Josip Plenčič]] * [[Marko Anton Plenčič]] * [[Aleš Pleskovič]] * [[Alojz Pleskovič]] * [[Stojan Plesničar]] *Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]]) * [[Drago Plešivčnik]] * [[Franc Pleško]] * [[Miro Pleterski|Miro(slav) Pleterski]] (1916-2003) * [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]]) * [[Štefan Plut]] (1928-2016) *James Raymond Pluth *[[Bojan Pochyla]] * [[Janez Podboj]] * [[Jernej Podboj]] * [[Simon Podnar]] * [[Tomaž Podnar]] * [[Janez Podobnik]] * [[Rafael Podobnik]]? *[[Božana Podrumac]] * [[Anton Pogačnik]] (1829-1900) * [[Bogica Pogačnik]] * [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]] * [[Jurij Žiga Pogačnik]] * [[Tomaž Pogačnik]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Edvard Pohar]] * [[Maks Pohar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Dražigost Pokorn]] * [[Marko Pokorn]] * [[Mirko Pokorn]] * [[Vilma Pokorn]] * [[Janja Polanec Černoša]] * [[Janez Poles]]* * [[Mario Poljak]] * [[Rado Poljanšek]] * [[Silva Poljšak]] * *[[Zoran Poljšak]] (1919-92) * [[Borut Pompe]] * [[Janko Pompe]] * [[Marja Pompe]] * [[Vera Pompe Kirn]] * [[Draženka Pongrac Barlovič]] * [[Mario Ponikvar]] *[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.) * [[Antonija Poplas Susič]] * [[Janko Popovič]] * [[Mara Popović]] * [[Pavel Poredoš]] * [[Peter Poredoš]] *[[Ciril Porekar]] - Humski * [[Miran Porenta]] * [[Teodor Posteli]] ([[Teodor Postelj|Teodor Postelj)]] * [[Franc Postič]] *[[Sandi Poteko]] * * [[Igor Potočnik (stomatolog)]] * [[Iztok Potočnik]] *[[Marko Potočnik]] * [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]] * [[Jože Potrč]] * [[Stojan Potrč]] * [[Aleksander Poznik]] * [[Jože Požun]] * [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986) * [[Alojzij Praunseis]] * [[Igor Praznik]] * [[Andreja Pražnikar]]* * [[Janko Predan]] * [[Marjan Predan]] * [[Edo Predanič]] (1917-64) * [[Peter Pregelj]] * ([[Friderik Pregl]]) * [[Matija Prelog]] *[[Irena Preložnik Zupan]] * * [[Marjan Premik]] * [[Vladimir Premoru]]* * [[Tanja Premru Sršen]] * [[Borut Prestor]] * [[Metka Prešern Štrukelj]] *[[Janja Pretnar Oblak]] * [[Slavko Prevec]] * [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]] * [[Franc Prezelj]] * [[Janez Preželj]] * [[Anton Prijatelj]] * [[Maja Primic Žakelj]] * [[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (* 1944) * [[Janez Primožič (zdravnik)|Janez Primožič]] (* 1953) * [[Janez Prinčič]] * [[Josip Prodan]] * [[Marjan Prodan]] * [[Luka Prodnik]]* * [[Matija Pucher]] * [[Pavla Pukl]] *[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]] * [[Borut Pust]] * Stanko Pušenjak (1895-1965) * [[Stanko Pušenjak]]* * [[Friderik Pušnik]]* == Q == * [[Janez Pavel Qualiza]] == R == *[[Alenka Radšel Medvešček]] *[[Anja Radše|Anja Radšel]] * [[Franjo Radšel]] * [[Peter Radšel]] *[[Zora Radšel Burger]] *[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]]) * [[Srečko Rainer]] *Ivan Raišp * [[Ivo Raišp]] * [[Mirjana Rajer]] * //[[Bogomir Rajh]]// (*1945) *[[Amand Rak]] *[[Rasta Rakar Radešček]] * [[Stelio Rakar]] * [[Jožef Rakež]] * [[Peter Rakovec]] * [[Slavko Rakovec]] (st./ml.) * [[Ivo Rakuljić-Zelov]] (1899-1994) * [[Ana Ramovš]] * [[Adolf Ramšak]] * [[Marija Ramšak]] * [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]] * [[Josip Rapotec]] * [[Božena Ravnihar]] * [[Čedomir Ravnik]] * [[Igor M. Ravnik]] * [[Janez Ravnik]]* * [[Ludvik Ravnik]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Adolf Razlag]] *[[Martin Razpet]] (1826-1888) * [[Jakob Rebernik]] * [[Jelka Reberšek Gorišek]] * [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]? * [[Janez Rebol]]* * [[Franc Rebula]] * [[Dušan Reja]] * [[Izidor Reja]] * [[Jana Rejc Marko]] *[[Metoda Rejc Novak]] * * [[Milan Reljič]] * * [[Miran Rems]] * [[Janez Remškar]] * [[Zlata Remškar]]* * [[Zvonka Rener Primec]] * [[Dušan Repovš (zdravnik)|Dušan Repovš]] (1928-2022) * [[Alenka Repše Fokter]] * [[Stane Repše]] *[[Samo Ribarič]] * [[Martina Ribič Pucelj]] * [[Marko Rifel]] * * [[Igor Rigler]] * [[Leopold Rijavec]]? *[[Aleksander Rjazancev]] * [[Hugon Robič]] * [[Andrej Robida]] * [[Ivan Robida]] * [[Jože Robida]] * [[Matjaž Rode]] * [[Mirela Rode]] * [[Primož Rode]] * [[Marija Rogar]] *[[Mirjam Rogl Butina]]* * [[Alojz Rojc]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) * [[Alojz Rojnik]] * [[Barbara Rojnik]] * [[Bojan Rok]] * [[Zlatko Roškar]]* * [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič] * [[Ana Rotdajč]] * [[Lojze Rot]]? * [[Uroš Rot]] * [[Danica Rotar Pavlič]] * * [[Žiga Rotar]] * [[Nada Rotovnik Kozjek]] * [[Tomaž Rott]] * [[Aleksander Rotter]] * [[Aleš Rozman]] * [[Blaž Rozman]] * [[Ciril Rozman]] * [[Marjan Rozman]] * [[Sanja Rozman]] * [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]] * [[Primož Rožman]] * [[Mojca Rožič]] *[[Ivo I. Rudolf]] * [[Zvonimir Rudolf]] * [[Dean Rumpf]] * [[Petra Rupar]] * [[Marjan Rupnik]] * [[Borut Rus]] * [[Igor Rus]] * [[Mavricij Rus]] (1879–1977) * [[Rina Rus]]* * [[Stanislava Rus]] (1916-1963) * [[Vika Rus Vaupot]] * [[Branko Rustja]] * [[Karel Rutar]] * [[Srečko Rutar]] (*1940) * [[Veronika Rutar Gorišek]] == S == * [[Franc Sadar]] *[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]] * [[Julij Saje]] * [[Alemka Saks]] (1929-2019) *[[Bogdan Saksida]] (1939-2021) * [[Santorio Santorio]] * [[Jože Satler]] * [[Vasa Savić]] * [[Baldomir Savinšek]] * [[Luka Savnik]] * [[Dunja Savnik Winkler]] * [[Roman Scagnetti]]? * [[Karin Schara]] * [[Franc Schiffer]] * [[Ulrik Schmidt]] * [[Jernej Schober]] * [[Konstantin Jožef Schrott]] * [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]] * [[Giovanni Antonio Scopoli]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Rajko Sedej]] * [[Tomaž Franc Sedej]] * [[Mileva Sedlaček Novak]] * [[Danuška Sedlar]] (1913-85) *[[Vladimir Sekavčnik]] ? * [[Jože Sekolec]] * [[Majda Selevšek]]* * [[Marija Seljak]]* * [[Katja Seme]] * [[Danijela Semenič]] *[[Miljan Senčar]] * [[Mojca Senčar]] *[[Sabina Senčar]] * [[Vladimir Senekovič]] * [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]] * [[Jurij Sernec]] *[[Dalja Sever Jurca]] *[[Ecijo Sever]]* *[[Matjaž Sever]] *[[Srdan Sevnik]]* * [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]] * [[Gabrijela Simetinger]] *[[Jožica Simonič Kunej]] * [[Filip Simoniti]] * [[Jurij Simoniti]] * [[Lojze Simoniti]] * [[Andreja Sinkovič]] * [[Uroš Skalerič]] * [[Bogo Skalicky]] *[[Marjan Skalicky]]? *[[Božena Skalicky Kuhelj]] *[[Zdenka Skalicky Čebin]] * [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]] * [[Meta Skerget]] (Škarja) * [[Dušan Sket]] *[[Alenka Sketelj]]* *[[Janez Sketelj]] * [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide) * [[Pavel Skok]] (* [[1959]]) * [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern * [[Aleš Skvarča]] * [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]] * [[Mario Slokan]] * * [[Tanja Slokar]]''*'' * [[Janez Sluga]] * [[Franjo Smerdu]] * [[Josip Dušan Smodej]] *[[Ludvik Smrekar]] *[[Nataša Smerkar]] * [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]]) * [[Špela Smrkolj]] *[[Tomaž Smrkolj]]* * [[Vladimir Smrkolj]] * [[Erika Snoj Cvetko]] * [[Darinka Soban]] * [[Maja Sočan]] * [[Valentin Sojar]] *[[Mihael Sok]] *[[Tanja Soklič Košak]] *[[Anton Sonc]] *[[Elza Soss]] (1889-1970) *[[Aneta Sotirovska Šalamon]] * [[Borut Sotošek]] * [[Sonja Sovdat Banič]] * [[Borut Spacal]] * [[Janez Spindler]] * [[Alenka Spindler Vesel]] * [[Matjaž Splichal]] * [[Franc Srakar]] * [[Tinkara Srnovršnik]] *[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]]) *[[Marko Stanonik]]? * [[Lovro Stanovnik]]? * [[Mateja Starbek Zorko]] * [[Franc Starc]] * [[Milan Starc]] * [[Šarolta Starc]] * [[Radovan Starc]] * [[Tone Starc]] * [[Vito Starc]] * [[Andrej Stare]] * [[Jože Stare]] * [[Zlatan Stare]] * [[Jurij Starovašnik]] * [[Marjan Stegnar]] * [[Marjan Steinbach]]* *Franc Steinfelser *Apolonija (Polonca) Steinmann (1947-2022) *Jurij Stekar *[[Alojz Stepančič]] *[[Stane Stergar]] * [[Marko Sterle]] * [[Dimitrij Stiasny]] * [[Vladimir Stiasny]] * [[Branka Stirn Kranjc]] * [[Jurij Stojan]]* * [[Josip Stojc]] (1877-1926) * [[Rasto Stok]]* * [[Gorazd B. Stokin]] * [[Bogdan Stopar]] * [[Rok Stopar]] * [[Tatjana Stopar Pintarič]] *[[Darija Mateja Strah]]* * [[Josip Strašek]] * [[Stanislava Straus Bračko]] * [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]]) * [[Alenka Strdin Košir]] * [[Klemen Stražar]]* * [[Branka Stražišar]]* * [[Katja Stražiščar]], psihiatrinja in otroška zdravnica, vodja šolske ambulante Vič in na Metelkovi * [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]] * [[Alenka Strdin Košir]]* *[[Albin Stritar|Albin (Bine) Stritar]] * [[Franc Strle]] * [[Stane Strnad]] * [[Stanko Strnad]] * [[Valerija Strnad]] (1880–1961) * [[Primož Strojan]] * [[Margareta Strojan Fležar]] * [[Tadej Strojnik]]* * [[Jože Stropnik]] * [[Zlata Stropnik Črepinko]] * [[Tadej Strojnik]] * [[Marija Stucin]] * [[Daša Stupica]] * [[Andreja Suhadolc Pipp]]* * [[Edvin Suher]] (1894-1990) * [[Alojzij Slavko Sušin]] * [[Janko Sušnik]] * [[Nina Suvorov Gregorič]] * [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]] * [[Franc Svete]] *([[Saša Svetina]]) *[[Petra Svetina Šorli]]* * [[Lea Svetlič Pleiweis]] * [[Marjan Svetlič]] ==Š== * [[Rafael Šabec]] * [[Špela Šalamon]] * [[Branko Šalamun]] * [[Zdenko Šalda]] * [[Zvonko Šalda]] (1920-93) * [[Jože Šamu]] * [[Lucija Šarc]]* * [[Tomislav Šarenac]] * * [[Marta Šavelj]] * [[Tone Šavelj]] *[[Edvard Šavnik]] *[[Karel Šavnik starejši]]? * [[Leo Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] (1882-1924) * [[Rajmond Šavrin]] * [[Viljem Ščuka]] * [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) * [[Alojzij Šef]] *[[Marjan Šef]] * [[Saša Šega Jazbec]] * [[Ruža Šegedin]] * [[Vekoslav Šekoranja]] * [[Maja Šereg Bahar]] * [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]]) * ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]]) * [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]]) * [[Darja Šervicl Kuchler]] *[[Andrej Šikovec]] *[[Milan Šilc]] *[[Tatjana Šilc]] * [[Tomaž Šiler]] *[[Sonja Šinigoj Cijan]] * [[Amalija Šimec]] (1893-1960) * [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955) * [[Anton Širca]] (1925-1996) * [[Dušan Šircelj]] *[[Albin Šivic]] * [[Zina Šivic]] * * [[Meta Škarja-Skerget]] * [[Olga Škerbic]] Kerstein * [[Vladimir Škerlak]] * [[Alenka Šket Kontestabile]] * [[Boris Škofic]]* * [[Boga Škrinjar Neřima]] * [[Edo Šlajmer]] * [[Vesna Šlajpah]]** * [[Alojz Šmid]]* * [[Janez Šmid]] * [[Lojze Šmid]] * [[Tomaž Šmigoc]]* * [[Jože Šnajder]]* * [[Štefan Šobar]] * [[Matjaž Šolinc]]* * [[Jurij Šorli]] * [[Stevan Šoškić]] * [[Maja Šoštarič]] * [[Avgust Špacapan (zdravnik)|Avgust Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Karel Šparaš]] * [[Jurij Matija Šporer]] * [[Borut Štabuc]] * [[Dušan Štajer]] * [[Iztok Štamfelj]] *([[Andrija Štampar]]- Hrvat) * [[Branko Štangl]] * [[Martin Štefančič]] * [[Borut Štefanič]] *[[Andreja Štelcar]] * [[Srečko Štepec]] * [[Ana Štern]] * * [[Draga Štiblar Martinčič]] * [[Andreja Štolfa Gruntar]] * [[Veruša Štolfa]] * [[Zdravko Štor]] * [[Stana Štraus]]* * [[Martin Štrucl]] * [[Bojan Štrus]]* * [[Alojz Štrukelj]] * [[Milan Štrukelj]] (1928-2025) * [[Tadeja Štrumbelj]] * [[Marija Štucin]] *[[Dominik Štular]] * *[[Peter Štular]] * * [[Tomaž Štupnik]] * * [[Maja Šturm]] * [[Branko Šubic]] * [[Ciril Šubic]] * [[Tjaša Šubic]] * [[Zlatko Šubinski]]* *[[Hinko Šuklje]] * [[Dušan Šuput]] * [[Miloš Šurlan]] * [[Zvonimir Šusteršič]] * [[Stanislav Šuškovič]] * [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab] * [[Matija Švagan]]* * [[Drago Švajger]] (1898-1989) * [[Viktor Švigelj]] == T == * [[Ludvik Tabor]] * [[Špela Tadel Kocjančič]] *[[Iztok Takač]]* * [[Lea Talanyi Pfeifer]] (1927-2026) * [[Danilo Tavčar]] * [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (zdravnik)]] * [[Stanko Tavčar]] * [[Andreja Tekauc Golob]] * [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Karel) Tekavčič]] * [[Igor Tekavčič|Igor (Bogdan) Tekavčič]] *[[Manca Tekavčič Pompe]] * [[Bojan Tepeš]] * [[Filip Terč]] * [[Marjeta Terčelj Zorman]] * [[Tomaž Terčon]]* * [[Nenad Terzić]]* * [[Metka Teržan]] * [[Janez Testen]] * [[Erih Tetičkovič]] * [[Josip Tičar]] (1875-1946) * [[Štefan Tisel]] * [[Vesna Tlaker]] * [[Mirjana Todorović Guid]] * [[Peter Tomanovič]] * [[Iztok Tomazin]] * [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije) * [[Tomaž Tomaževič]] * [[Aleš Tomažič]]* * [[Anton Tomažič]] (1948) * [[Danilo Tomažič]] * [[Dušan Tomažič]] * [[Janez Tomažič]] * [[Marjeta Tomažič]] * [[Tomaž Tomažič]]* *[[Lija Tomažič Novak]] *[[Viktorija Tomič]] *[[Uroš Tominc]] * [[Viktor Tominšek]] * [[Matija Tomšič]] * [[Pavel Tomšič]] *[[Martin Tonin]] * [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Matevž Topolovec]] * [[Ljubo Toš]] * [[Lučka Toš]] * [[Mirko Toš]] (1931-2018) * [[Martin Toth]] * [[Andrej Trampuž]] * [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]] * [[Vladimir Trampuž]] * [[Ludvik Travnik]] * [[Alenka Trček]] *Anton Trček * [[Rihard Trebše]] * [[Katarina Trebušak Podkrajšek]] * [[Nadja Triller]] * [[Jože Trontelj]] (1939-2013) * [[Alenka Trop Skaza]] * [[Maja Trošt]] * [[Blaž Trotovšek]] *[[Jože Trstenjak]] * [[Uroš Tršan]] (1926-1969) * [[Bojan Tršinar]] (1946-2022) * [[Primož Trunk]]* * [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954) * [[Nataša Tul]] Manđić * [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]]) * [[Matjaž Turel]] * [[Alojz Turk, zdravnik]] * [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] * [[Rajko Turk]] * [[Rudi Turk]] * [[Zmago Turk]] * [[Ivan Turšič (zdravnik)|Ivan Turšič]] (1869-1922) *Anton Tušar *Janez Tušar *[[Mihael Tušek]] (1803-1843) == U == * [[Sibila Unuk]]* * [[Jožef Urbaczek|Jožef (Josef) Urbaczek]] * [[Mojca Urbančič]] * [[Ruža Urbančič]] * [[Stane Urbančič]] * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju) * [[Vilma Urbančič Rovan]] * [[Franc Urlep]] * [[Branko Uršič]]* * [[Metka Uršič Gostinčar]] * [[Marjetka Uršič Vrščaj]] * [[Tomaž Uršič]] * * [[Jurij Us]] * * [[Marija Us Krašovec]] ==V== * [[Franc Vajd]] ? * [[Serafin Vakselj]] * [[Alfred Valenta]] * [[Alojzij Valenta]] * [[Jožef Valentinčič]] * [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965) * [[Ivo Valič]] * [[Viktor Valič]] * [[Valerija Valjavec]] (1889–1981) *[[Marlenka Vardjan]] * [[Štefan Varga]] * [[Bogomil Vargazon]] * [[Nevenka Vargazon Knaflič]] * [[Bojan Varl]] * [[Evgen Vavken]] (1927-2007) * [[Marija Vegelj Pirc]] * [[Marija Velepič]] (1928-2021) * [[Milivoj Veličković Perat]] * [[Tine Velikonja]] * [[Dragica Vendramin]] (1922-2014) * [[Rok Vengust]] * [[Vilibald Vengust]] * [[Emil Vengušt]] * [[Mirko Vengušt]] * [[Barbara Venier]] * [[Nikolaj Venier]] * [[Gregor Veninšek]] *([[David Verbec]]) *([[Janez Verbic]]) *[[Marčel Verč]] *([[Hieronim Vergerij]]) * [[Jože Verlič]] * [[Franc Verovnik]] *[[Karel Vesel]] (1808-1863) *([[Borut Veselko]]) * [[Matjaž Veselko]] * [[Jelka Vesenjak Hirjan]] *[[Aleš Vesnaver]]* * [[Viktor Videčnik]] * [[Jože Videnšek]] *[[Dušan Vidmar]] * [[Ivan Vidmar (zdravnik)]] * [[Jerneja Vidmar]]* *Jože Vidmar * [[Ludvik Vidmar]] * [[Vinko Vidmar (stomatolog)]] * [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]]) *[[Nataša Vidovič Valentinčič]] * [[Draško Vilfan]] * [[Franc Vindišar]] * [[Mateja Vintar Spreitzer]] * [[Neli Vintar]] * [[Franc Virant]]* * [[Zlata Visenjak]]* * [[Franjo Vizjak]] * [[Uroš Vizjak]] * [[Veljko Vlaisavljević]] * [[Brane Vladikovič]] * [[Vilma Vlaj]] * [[Miha Vodičar (zdravnik)|Miha Vodičar]]* * [[Janez Vodiškar]]* * [[Nado Vodopija]] * [[Boris Vodopivec]] * [[Ana Lina Vodušek]] * [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]] * [[Gorazd Voga]] * [[Gregor Voglar]] * [[Andrej Vogler]] * [[Matjaž Vogrin]] * [[Minca Voje]] * [[Vladimir Vojska]] * [[Branko Volavšek]] * [[Josip Volavšek]] * [[Metka Volavšek]] * [[Viktor Volčjak]] * [[Božidar Voljč]] * [[Vladimir Volovšek]] * [[Drago Vončina]] * [[Jasna Vončina]] * [[Marija Vončina Kuralt]]* * [[Niko Vončina]]* * [[Matjaž Voršič]]* * Irina Vostrueva * [[Josip Vošnjak]] * [[Tomaž Vovko]] * [[Domen Vozel]]* * [[Marjan Vozelj]] * [[David Vozlič]] * * [[Erik Vrabič]] * [[Mira Vrabič]] * [[Andrej Vranič]] * [[Olga Vraspir-Porenta]] * [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]] * [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]] * [[Janez Vrbošek]]** * [[Viljem Vrbošek]] * [[Ciril Vreča]] * Nino Vreča * [[Bojan Vrečer]]* * [[Milena Vrenk Jerše]]* * [[France Vrevc]] * [[Janez Vrhovec (zdravnik)]] * [[Janko Vrhovec]] *[[Dušan Vrščaj]] * [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]] * [[Bojan Vrtovec]] * [[Bojan Vrtovec ml.]] * [[Dominik Vrtovec]] * [[Josip Vrtovec]] * [[Jože Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec ml.]] * [[Vesna Vrtovec]] *[[Štefan Vučak]] * [[Ljubica Vučetić Zavrnik]] * [[Marko Vudrag]] * [[Miroslav Vuga]] *[[Radojka Vuga]] * [[Vanja Vuga]] * [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen) * [[Velimir Vulikić]] * [[Mira Vurnik Žumer]] ==W== * [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]]) * [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj) *Emil Watzke *[[Barbara Weibl]] *[[Vlado Weingerl]] *[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts) *[[Miha Weiss]] *([[Anton Wernig]]) *[[Vladimir Wolf]] *[[Ivana Wostner Kološa]] == Z == * [[Vesna Zadnik]] * [[Zvezda Zadnik]] * [[Jože Zadravec]] *[[Lorna Zadravec Zaletel]] *[[Niko Zagode]] *[[Pavel Zagode]] *[[Jana Zajc]] * [[Jadranka Zajc-Satler]] * [[Stane Zajc]] *[[Janez (Ivan) Zajec]] *[[Tine Zajec]] * [[Jožef Zajiček]] *[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Lijana Zaletel Kragelj]] * [[Jelka Zaletel]] * [[Alojz Zalokar]] * [[Ana Zalokar]] * [[Jurij Zalokar]] *[[Nataša Zalokar]] *[[Tatjana Zalokar]] *[[Ljuba Založnik Neudauer]] * [[Maks Zalta]] * [[Maruša Zamorano]] * [[Tomo Zarnik]] * [[Herbert Zaveršnik]] * [[Dušan Zavrnik]] * [[Gorazd Zavrnik]] * [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]] * [[Vesna Zavrnik]] * [[Franja Završnik]] * [[Jernej Završnik]] * [[Franjo Zdravič]] * [[Mario Zdravlič]] * [[Krištof Zevnik]] * [[Ivan Zhuber]] * [[Janez Zidar]]* *[[Nina Zidar]]? * [[Ivo Zidarič]] * [[Mihaela Zidarn]]* * [[Gregor Ziherl]]* * [[Kristina Ziherl]] * * [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]]) * [[Ruda Zorc Pleskovič]] * [[Thomas Zorc]] * [[Peter Zorčič]] * [[Majda Zorec Karlovšek]] * [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]] * [[Martin Zorko]] * Tatjana Zorko (1955) * [[Alojz Zorn]] * *[[Branko Zorn]] * * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan] * [[Ciril Zupan]] * [[Igor Zupan]] * [[Jelka Zupan]] * [[Matija Zupan]] * * [[Rudi Zupan]] * [[Franc Zupanc]] * [[Oskar Zupanc]] *[[Tomaž Zupanc]] *[[David Zupančič]]* * [[Stane Zupančič]]* * [[Živa Zupančič]] * [[Sanja Zupanič Mali]]* * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Emerik Zver]]? * [[Samo Zver]] * [[Matjaž Zwitter]] == Ž == * [[Janez Mihael Žagar]] * [[Alenka Žagar Slana]] * [[Anton Žajdela]] * [[France Žajdela]] * [[Janko Žajdela]] * [[Zvone Žajdela]] *[[Bojan Žakelj]] *[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]] * [[Vladimir Žakelj]] * [[Jurij Žargi]]* * [[Miha Žargi]] * [[Radoslav Žargi]] * [[Aleksij Žbona]] *[[Ivan Žebeljan]] *[[Zoltan Žekš]] * [[Tone Žel]] * [[Vesna Železnik]] * * [[Vinko Železnikar]] * [[Aleš Žemva]] * [[Božena Žen Boh]] *[[Danijel Žeronder]] * [[Božo Žerovec]] * [[Janez Žgajnar (zdravnik)]] *[[Darko Žiberna]] *[[Ivanka Žigon]] *[[Andrej Žist]]* * [[Jože Žitnik]] * [[Gordana Živčec Kalan]] * [[Maja Živec Turk]] * [[Stanko Živec]] * [[Maja Živec Kozlevčar]] * [[Marko Živin]]? * [[Felice Žiža]] * [[Peter Žiža]] * [[Bogomir Žižek]]* * [[David Žižek]] * [[Franc Žižek]]* (1839-1926) * [[Marko Žličar]] * [[Andrej Žmavc (zdravnik)]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Marija Žnidaršič]] * [[Tjaša Žohar Čretnik]] * [[Milan Žumer]] *Alojz Žuntar ? *Ivan Žuntar ? * [[Milan Žuntar]] * [[Anton Žunter]] * [[Anka Župan Prelesnik]]* * [[Andrej O. Župančič]] * [[Jasna Župančič-Kmet]] *[[Avgust Župevc]] * [[Vladimir Žura]] *[[Ivan Žuran]] * [[Silva Žužek]] * [[Terezija Žužek]] * [[Bojana Žvan]] * [[Franc Žvanut]] * [[Stanko Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]] [[kategorija:Slovenski zdravniki|*]] erjos0phdwovmgifvqsqc69cem6ma00 Seznam slovenskih grafikov 0 73609 6681898 6660149 2026-05-27T12:45:38Z ~2026-13659-49 255600 /* B */ 6681898 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[grafik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Andrej Ajdič]] * [[Zvest Apollonio]] * [[Todorče Atanasov]] == B == *[[Ivana Bajec]]? *[[Milko Bambič]]? *[[Dubravko Baumgartner]] *[[Boris Beja]]? *[[Berko]] ([[France Berčič - Berko|France Berčič]]) *[[Janez Bernik]] *[[Nadja Bevčar]] * [[Silvan Bevčar]] *[[Janez Boljka]] * [[Bogdan Borčič]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Lucijan Bratuš]] * [[Almira Bremec]] * [[Stojan Brezočnik]] == C == * [[Jože Ciuha]] *[[Peter Ciuha]] *[[Franc Curk]] *[[Tea Curk Sorta]] *[[Marjeta Cvetko]] == Č == *[[Boštjan Čadež]] - "FŠK" *Hamo Čavrk *[[Avgust Černigoj]] *[[Karlo Černigoj]] *[[Bogdan Čobal]] *[[Ivan Čobal]] *[[Rajko Čuber]] == D == * [[Riko Debenjak]] *[[Boge Dimovski]] *[[Igor Dolenc]] *[[Lojze Dolinar]] == E == *[[Miha Erič]] *[[Andreja Eržen]] *[[Jože Eržen]] == F == * [[Silvester Fakuč]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Ivo Frbežar]]? == G == * [[Matjaž Geder]] * [[Vito Globočnik]] * [[Bojan Golija]] * [[Klementina Golija]] * [[David Matej Goljat]]? *[[Franjo Golob]] *[[Zdenka Golob]] *[[Bojan Gorenec]] * [[Jože Gorjup]] * [[Vlado Goreski]] *[[Samuel Grajfoner]] *[[Bogdan Grom]] *Janez Gruden? *[[Herman Gvardjančič]] == H == * [[Sergej Hočevar]] (Sergio Sergi) (tržaško-argentinski) *[[Drago Hrvacki]] *[[Štefan Huzjan]] – Pika *[[Milojka Žalik Huzjan]] (grafična oblikovalka) *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Anita Indihar Dimic]] == J == *[[Stane Jagodič]] *[[Božidar Jakac]] *[[Svetlana Jakimovska Rodić]] *[[Viljem Jakopin]] *[[Danilo Jejčič]] *[[Marjan Jelenc]] *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Radovan Jenko]] (oblik.) *[[Anja Jerčič Jakob]] *[[Natalija Juhart]] Brglez *[[Barbara Jurkovšek]] * [[Gabrijel Justin|Gabrijel (Elko) Justin]] == K == * [[Bogoslav Kalaš]]? * [[Sergej Kapus]] * Vladimir Kavčič-[[Jean Vodaine]] *[[Ignac Kofol]] *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]] *[[Bojan Klančar]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] *[[Janez Knez]] *[[Janez Mišo Knez]] *A. D. Knez *[[Miran Kordež]] *[[Zora Koren Škerk]] *[[Ljerka Kovač]] *[[Bojan Kovačič]] *[[Metka Kraigher Hozo]] *[[Anton Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] * [[France Kralj]] * [[Tone Kralj]] * [[Metka Krašovec]] *[[Marjan Kravos]] *[[Štefan Kresnik]] *[[Peter Krivec]] *([[Rado Krošelj]]) *[[Tomaž Kržišnik]] == L == * [[Vasja Lebarič]] * [[Kamilo Legat]] *[[Janez Logar (1938)]] * [[Lojze Logar]] * [[Nada Lukežič]] == M == *[[France Maček]] - Muc *[[Miha Majes]] *[[Sonja Makuc]] *[[Vladimir Makuc]] * [[Miha Maleš]] *[[Adriana Maraž]] *[[Janez Matelič]] *[[Jože Matkovič]] *[[Jožica Medle]] * [[Pavel Medvešček]] * [[Emil Memon]] *[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] *[[Franc Mesarič]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] * [[France Mihelič]] *[[Ignac Mihevc]] *[[Junoš Miklavc]] *[[Julijan Miklavčič]] *[[Marjan Motoh]] *[[Ivo Mršnik]] *[[Jožef Muhovič]] *[[Marjan Murn]] * [[Zoran Mušič]] == O == * [[Floris Oblak]] *[[Zoran Ogrinc]] *[[Valentin Oman]] *[[Janko Orač]] == P == *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Polona Pečan]] *[[Rudi Pergar]] *[[Sebastjan Peršolja]]? *[[Veno Pilon]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Elda Piščanec]] *[[Monika Plemen]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Silvester Plotajs Sicoe]] *[[Tadej Pogačar (umetnik)|Tadej Pogačar]] ? *[[Vojko Pogačar]] *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]]? *[[Dragotin Poljanec]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Štefan Potočnik|Štef(an) Potočnik]] * [[Arjan Pregl]] *[[Drago J. Prelog]] *[[Dušan Premrl]] *[[Marjan Prevodnik]] *[[Janez Pristavec]]? *[[Zmago Puhar]] == R == *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) *[[Nataša Ribič Štefanec]] *[[Kristina Rutar]] == S == *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) *[[Maksim Sedej]] *[[Aleš Sedmak]]? *[[Ivan Seljak]] - [[Čopič]] (1927-1990) *[[Branko Simčič]] *[[Štefan Simonič]] (1938-78) *[[Ciril Sitar]] (1889-1969) *[[Rudi Skočir]] *[[Marjan Skumavc]]? *[[France Slana]] *[[Hinko Smrekar]] *[[Jože Spacal]] *[[Lojze Spacal]] *[[Venčeslav Sprager]] *[[Jože Srebrnič (slikar)]] *[[Zora Stančič]] *[[Tinca Stegovec]] *[[Eduard Stepančič]] *[[Matej Sternen]]? *[[Rudi Stopar]] *[[Damjana Stopar Štrovs]] *[[Božidar Strman]] *[[Branko Suhy]] == Š == *[[Marko Šajn]] *[[Avgusta Šantel]] *[[Saša Šantel]] *[[Gorazd Šefran]] (1945-2022) *[[Janez Šibila]] *[[Dorian Španzel]] *[[Andrej Štular]] *[[Ive Šubic]] *[[Lojze Šušmelj]] == T == * [[Hamid Tahir]] *[[Marjan Teržan]] *[[Jože Trobec]] *([[Janez Trpin]]) *[[Jože Trpin]] *[[Ante Trstenjak]] *[[Vinko Tušek]] *[[Klavdij Tutta]] == U == * [[France Uršič]] == V == *[[Petra Varl]] *[[Franc Vecchiet]] *[[Urša Vdic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Alenka Viceljo]]? *[[Jana Vizjak]] *[[Jean Vodaine]] *[[Marjan Vojska]] *[[Miloš Volarič]] *[[Franjo Volk]] == Z == *[[Edvard Zajec]] *[[Aleksandra Zalokar]] *[[Boris Zaplatil]] *[[Karel Zelenko]] *[[Nina Zelenko]] *[[Rok Zelenko]] *[[Cveto Zlate]] *[[Mojca Zlokarnik]] *[[Boris Zuljan]] *[[Miro Zupančič]] == Ž == * [[Lojze Žagar]] *[[Mihaela Žakelj Ogrin]] * [[Vinko Železnikar]] (1954) *[[Edi Žerjal]] *Tone Žnidaršič (1923) *[[Eva Žula]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[seznam slovenskih fotografov]] {{seznami narodov po poklicu|grafikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Grafiki]] [[Kategorija:Slovenski grafiki|*]] lps9fxbipnje5ushes1avh7w01s3z1a Mihail Gorbačov 0 77685 6682302 6561640 2026-05-28T10:21:25Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke President_Ronald_Reagan_and_Nancy_Reagan_with_Soviet_General_Secretary_Mikhail_Gorbachev_and_Raisa_Gorbachev.jpg z [[c:File:President_Ronald_Reagan_and_Nancy_Reagan_with_Soviet_General_Secretary_Gorbachev_and_Raisa 6682302 wikitext text/x-wiki {{Popravi||date=oktober 2022}} {{Infopolje Politik |name = Mihail Gorbačov |image = RIAN archive 850809 General Secretary of the CPSU CC M. Gorbachev (crop).jpg |caption = Mihail Gorbačov leta 1987 |order = Predsednik [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |term_start = [[15. marec]]&nbsp;[[1990]] |term_end = [[25. december]]&nbsp;[[1991]] |predecessor = ''položaj ustanovljen'' (deloma sam kot predsednik [[Vrhovni sovjet Sovjetske zveze|Vrhovnega sovjeta]]) |successor = ''položaj ukinjen''{{efn|Položaj je bil ukinjen 25. decembra 1991, pristojnosti pa so bile prenesene na [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] [[Boris Jelcin|Borisa Jelcina]]. Funkcije predsedstva sta prevzela Svet voditeljev držav in izvršni sekretar [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].}} |order1 = Generalni sekretar [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] |term_start1 = [[11. marec]]&nbsp;[[1985]] |term_end1 = [[24. avgust]]&nbsp;[[1991]] |predecessor1 = [[Konstantin Černenko]] |successor1 = [[Vladimir Ivaško]] (v. d.) |order2 = Predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze |term_start2 = [[25. maj]]&nbsp;[[1989]] |term_end2 = [[15. marec]]&nbsp;[[1990]] |predecessor2 = ''on sam kot predsednik prezidija vrhovnega sovjeta'' |successor2 = |order3 = Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze |term_start3 = [[1. oktober]]&nbsp;[[1988]] |term_end3 = [[25. maj]]&nbsp;[[1989]] |predecessor3 = [[Andrej Gromiko]] |successor3 = ''on sam kot predsednik vrhovnega sovjeta'' |birth_date = <!-- Wikipodatki --> |birth_place = <!-- Wikipodatki --> |death_date = <!-- Wikipodatki --> |death_place = <!-- Wikipodatki --> |nationality = |party = [[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] (1952–1991)<br/>[[Ruska združena socialdemokratska stranka|ROSDP]] (2000–2001)<br/>[[Socialdemokratska stranka Rusije|SDPR]] (2001–2007)<br/>[[Zveza socialdemokratov]] (2007–2013) |spouse = {{poroka|[[Raisa Gorbačova|Raisa Titarenko]]|1953|1999|reason={{okr|†|umrla}}}} }} '''Mihail Sergejevič Gorbačov''' ({{jezik-ru|Михаи́л Серге́евич Горбачёв}}, IPA: [gərbəˈtɕof]), [[Rusi|ruski]] [[politik]] in [[pravnik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[2. marec]] [[1931]], [[Privolno]], [[Stavropolski okraj]], [[Sovjetska zveza]], † [[30. avgust]] [[2022]], [[Moskva]], [[Rusija]]. Gorbačov je bil osmi in zadnji voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]: med letoma 1985 in 1991 [[Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze|generalni sekretar]] [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]]. Na čelu države je bil od leta 1988 do 1991 in sicer med letoma 1988 in 1989 kot predsednik [[Prezidij Vrhovnega sovjeta|prezidija Vrhovnega sovjeta]], med letoma 1989 in 1990 kot predsednik [[Vrhovni sovjet|Vrhovnega sovjeta]] ter med letoma 1990 in 1991 kot predsednik ("prezident") Sovjetske zveze. Ideološko je bil Gorbačov sprva privrženec [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]], v začetku devetdesetih let pa se je približal [[Socialna demokracija|socialni demokraciji]]. Gorbačov se je rodil v revni kmečki družini rusko-ukrajinskega porekla. Odraščal je pod vladavino [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] ter v mladosti na [[Kolektivno kmetijstvo|kolektivni kmetiji]] upravljal [[Spravljalnik|spravljalnike]] in se nato vključil v [[Komunistična partija Sovjetske zveze|komunistično partijo]], ki je takrat vodila Sovjetsko zvezo kot [[Enostrankarski sistem|enostrankarsko državo]] v skladu s prevladujočo razlago marksistično-leninistične doktrine. Med študijem na [[Državna univerza v Moskvi|Državni univerzi v Moskvi]] se je leta 1953 poročil s sošolko Raiso Titarenko in leta 1955 diplomiral iz prava. Po selitvi v [[Stavropol]] je delal v mladinski organizaciji [[Komsomol]], po Stalinovi smrti pa je postal glasen zagovornik reform [[Destalinizacija|destalinizacije]] sovjetskega voditelja [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Leta 1970 je bil imenovan za prvega partijskega sekretarja stavropolskega regionalnega odbora, kjer je nadzoroval gradnjo [[Veliki stavropolski kanal|velikega stavropolskega kanala]]. Leta 1978 se je vrnil v Moskvo, kjer je postal sekretar [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|centralnega komiteja]] partije, leta 1979 pa so ga vključili tudi v njen [[politbiro]], katerega redni član je postal leta 1980. Dobri dve leti po smrti sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] je politbiro po kratkotrajnih vladavinah [[Jurij Andropov|Jurija Andropova]] in [[Konstantin Černenko|Konstantina Černenka]] marca 1985 Gorbačova izvolil za generalnega sekretarja CK, kar je pomenilo ''de facto'' voditelja države. Čeprav si je Gorbačov prizadeval za ohranitev sovjetske države in njenih [[Socialist|socialističnih]] idealov, je, zlasti po [[Černobilska nesreča|nesreči v Černobilu]] leta 1986, menil, da so potrebne reforme. Umaknil je sovjetsko vojsko iz [[Sovjetsko-afganistanska vojna|Afganistana]] in se udeležil vrhov in drugih srečanj s predsednikom Združenih držav Amerike [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]], na katerih si je prizadeval za omejitev [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in končanje [[Hladna vojna|hladne vojne]]. Njegova politika ''[[glasnost]]i'' (»odprtosti«) je omogočila večjo svobodo govora in tiska, medtem ko si je s ''[[Perestrojka|perestrojko]]'' (»prestrukturiranjem«) prizadeval za decentralizacijo gospodarskega odločanja, kar bi povečalo njegovo učinkovitost. Njegovi ukrepi za [[Demokratizacija|demokratizacijo]] in ustanovitev izvoljenega [[Kongres ljudskih poslancev Sovjetske zveze|Kongresa ljudskih poslancev]] so spodkopali enopartijsko državo. Gorbačov ni želel vojaško posredovati, ko so različne države [[Vzhodni blok|vzhodnega bloka]] v letih 1989 in 1990 [[Padec komunizma|opustile marksistično-leninistično upravljanje]]. Ker so naraščajoča nacionalistična čustva ogrožala obstoj Sovjetske zveze, so privrženci trdega marksizma-leninizma leta 1991 proti Gorbačovu sprožili neuspešen [[avgustovski puč]]. Kmalu zatem je Sovjetska zveza proti volji Gorbačova [[Razpad Sovjetske zveze|razpadla]] in Gorbačov je odstopil. Po odhodu s položaja je ustanovil svojo fundacijo, postal glasen kritik ruskih predsednikov [[Boris Jelcin|Borisa Jelcina]] in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] ter se zavzemal za rusko socialdemokratsko gibanje. Gorbačov je umrl leta 2022 po hudi dolgotrajni bolezni. Gorbačov, ki velja za eno najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja, je še vedno predmet polemik. Prejemnik številnih nagrad, med drugim [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]], je bil deležen številnih pohval zaradi svoje ključne vloge pri končanju hladne vojne, uvedbi novih političnih svoboščin v Sovjetski zvezi in strpnosti do padca marksistično-leninističnih uprav v vzhodni in srednji Evropi ter ponovne [[Ponovna združitev Nemčije|združitve Nemčije]]. Nasprotno pa je v Rusiji pogosto deležen kritik, da je pospešil razpad Sovjetske zveze, kar je posledično privedlo do upada ruskega globalnega vpliva in gospodarskega zloma. == Zgodnje življenje == [[Slika:Миша Горбачёв с дедом Пантелеем и бабушкой Василисой.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Gorbačov s svojimi starimi starši v tridesetih letih]] Mihail Gorbačev se je rodil 2. marca 1931 v kraju [[Privolno]] v Stavropolskem kraju v takratni Sovjetski zvezi. Bil je sin krščanske družine, njegov oče Sergej Gorbačov (1909–1976) je bil [[Rusi|Rus]], mati Marija Gopkalo (1911–1993) pa [[Ukrajinci|Ukrajinka]]. Mihail Gorbačov je edini sovjetski voditelj, ki se je rodil po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].{{sfnm|1a1=Doder|1a2=Branson|1y=1990|1p=4|2a1=McCauley|2y=1998|2p=15|3a1=Taubman|3y=2017|3p=7}} Med vojno, ko je bil Gorbačov star deset let, so ozemlje, kjer je živela njegova družina, zasedle nemške čete, njegov oče pa je odšel še bojevat na fronto. Po osvoboditvi mesta je do družine prišla novica, da je njihov oče umrl v bojih.{{sfn|Taubman|2017|p=10}} Pri 13 letih si je šolo začel deliti s kmečkim delom, v kolhozu. Pri 15 letih je začel delati kot pomočnik očeta, ki je upravljal s kombajnom. Leta 1948 je bil za žetev več kot 8000 [[kvintal]]ov žita njegov oče odlikovan z [[red Lenina|redom Lenina]], Mihail pa z [[Red rdeče delavske zastave|redom rdeče delavske zastave]]. Pri 19 letih se je prijavil za mesto v KPSZ, vendar bi bil sprejet šele dve leti pozneje, s priporočili ravnatelja in učiteljev na njegovi šoli. Še leta 1950 je vstopil na pravno fakulteto Moskovske zvezne univerze, kjer je leta 1955 opravil diplomo. Septembra 1953 se je poročil z [[Raísa Titarenka|Raíso Titarenko]], ki jo je spoznal na univerzi. Ko je diplomiral, je delal v tožilstvu Stavropol, v političnem življenju pa je bil do leta 1962 zadolžen za vodenje oddelka za komsomolsko agitacijo in propagando v regiji. {{sfn|Taubman|2017|pp=16, 17}} == Politična kariera == Leta 1961 je bil Gorbačov eden od delegatov XXII. kongresa komunistične partije, ki je med drugim opredelil kitajsko-sovjetski spor. Leta 1966 je zaključil študij na Kmetijskem inštitutu kot agronom-ekonom. Nato je začel hitro napredovati v svoji politični karieri. Leta 1970 je bil imenovan za ministra za kmetijstvo, naslednje leto pa za člana centralnega komiteja.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=1998|1pp=15–16|2a1=Taubman|2y=2017|2pp=7, 8}} Leta 1972 je vodil sovjetsko delegacijo v [[Belgija|Belgijo]], dve leti pozneje, leta 1974, pa je postal predstavnik vrhovnega sovjeta. Politbiroju se je pridružil leta 1979. Tam je prejel zaščito [[Jurij Andropov|Jurija Andropova]], vodje KGB, prav tako domačina iz Stavropolja, in je napredoval v kratkem obdobju, ko je bil Andropov vodja Sovjetske zveze, pred smrtjo leta 1984.{{sfn|Taubman|2017|pp=18–19}} Položaji, ki jih je Gorbačov zasedal v partiji, so mu dali možnost potovanja po različnih delih sveta, kar je vplivalo na njegovo politično in družbeno stališče kot voditelja svoje države.{{sfn|Taubman|2017|p=156}} Leta 1975 je vodil delegacijo v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]], leta 1983 pa drugo v [[Kanada|Kanado]], kjer se je srečal s predsednikom vlade Pierrom Trudeaujem, s člani skupnega doma in senata.{{sfnm|1a1=Medvedev|1y=1986|1p=78|2a1=Taubman|2y=2017|2p=149}} == Voditelj Sovjetske zveze == [[Slika:Mikhail Gorbachev 1985 Geneva Summit.jpg|sličica|Gorbačov leta 1985 na obisku v [[Švica|Švici]]]] 10. marca 1985 je sovjetski voditelj [[Konstantin Černenko]] umrl.{{sfnm|1a1=Medvedev|1y=1986|1p=4|2a1=Doder|2a2=Branson|2y=1990|2p=62|3a1=McCauley|3y=1998|3p=45|4a1=Taubman|4y=2017|4p=204}} Pozneje istega dne je bil Gorbačov v partiji izvoljen za novega voditelja Sovjetske zveze.{{sfnm|1a1=Doder|1a2=Branson|1y=1990|1pp=63–64|2a1=McCauley|2y=1998|2p=45}} Na tej funkciji je Gorbačov inavguriral več reform in kampanj, ki bi državo dolgoročno pripeljale do tržnega gospodarstva. Zavzemal se je tudi za izboljšanje odnosov z Zahodom in konec [[Hladna vojna|hladne vojne]], ki je med Sovjetsko zvezo in ZDA trajala že skoraj 40 let. Ena prvih političnih dejavnosti, ki jih je storil Gorbačov, je bila protislovna kampanja proti alkoholizmu, začeta spomladi 1985, ki je povzročila 45-odstotno zvišanje cen alkoholnih pijač in posledično zmanjšanje proizvodnje alkohola in vin ter pomanjkanje sladkorja na trgih zaradi tajne proizvodnje alkoholnih pijač.{{sfn|Doder|Branson|1990|p=76}} Po drugi strani pa družba beleži podaljševanje pričakovane življenjske dobe in občutno zmanjšanje števila kaznivih dejanj, storjenih pod vplivom [[alkohol]]a. Gorbačova reformna politika je temeljila na programih uskorenije, glasnost{{sfnm|1a1=Doder|1a2=Branson|1y=1990|1p=97|2a1=Taubman|2y=2017|2p=221}} in perestrojka. Njihov namen je bil pospešiti gospodarsko rast, skladno s sklepi, sprejetimi na 27. kongresu KPSZ februarja 1986. Gorbačov je tudi dovolil ponovno odprtje številnih cerkev in drugih verskih objektov, ki so jih komunisti prej zaprli. 26. aprila 1986 je v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]] prišlo do nesreče, ko je eden od jedrskih reaktorjev eksplodiral.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=1998|1p=80|2a1=Taubman|2y=2017|2p=291}} Gorbačov je bil o nesreči obveščen zgodaj zjutraj tega dne in je ob 11.00 sklical sestanek v [[Moskva|Moskvi]], kjer je sovjetskemu kemiku in fiziku [[Valerij Legasov|Valeriju Legasovu]] in namestniku predsednika Sveta ministrov Sovjetske zveze [[Boris Ščerbina|Borisu Ščerbini]] naročil, da naj odideta v [[Černobil]] ter si čim bolj varno ogledata uničen reaktor, da poročata o tamkajšnjih razmerah tako v elektrarni kot v njeni okolici. Čeprav je sovjetska komunistična partija hotela nesrečo prikriti, je bila nesreča dva dni pozneje razkrita, Gorbačov pa je vse do konca leta 1986 sprejemal številne ukrepe za odpravo posledic najhujše jedrske nesreče. 11. oktobra 1986 sta se Gorbačov in ameriški predsednik [[Ronald Reagan]] sestala v [[Reykjavik]]u,{{sfn|Bhattacharya|Gathmann|Miller|2013|pp=233, 238}} da bi razpravljala o zmanjšanju jedrskih arzenalov, nameščenih v [[Evropa|Evropi]], kot poledica jedrske nesreče v Černobilu. Vse to je vodilo do podpisa Pogodbe o odpravi jedrskega orožja srednjega dosega v Evropi (INF) leta 1987. [[Slika:RIAN archive 850809 General Secretary of the CPSU CC M. Gorbachev (crop).jpg|levo|sličica|283x283_pik|Gorbačov med govorom februarja 1987]] Na Plenumu Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze januarja 1987 so se uresničile Gorbačove politične reforme, vključno s predlogi za sprejem večine kandidatov na volitve in imenovanje ljudi izven partije na vladna mesta.{{sfn|Taubman|2017|p=317}} Gospodarske reforme so zavzemale velik del preostanka leta 1987. Junija je bil sprejet nov zakon, ki je podjetjem podelil več neodvisnosti, novembra pa je Gorbačov izdal knjigo z naslovom Perestrojka: novo razmišljanje za našo državo in svet, naša država in svet), kjer je razložil svoje glavne ideje za reformo.&nbsp;Kljub temu pa se je hkrati med Gorbačovom in [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] povečala osebna in profesionalna zagrenjenost: zamenjali so ga kot prvega sekretarja moskovske stranke, potem ko je kritiziral Gorbačova in druge med oktobrskim plenumom. Istega leta je bilo veliko Stalinovih političnih nasprotnikov uradno izpuščenih, v veliko večjih razsežnostih kot prva destalinizacija leta 1956.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=1998|1p=116|2a1=Taubman|2y=2017|2p=450}} Leta 1988 je bila uvedena glasnost prek novih individualnih svoboščin državljanov, kot sta večja svoboda izražanja in svoboda vere.&nbsp;To je bila korenita sprememba, saj sta bila vladna kontrola govora in zatiranje kritik - do takrat - osrednji del sovjetskega sistema.&nbsp;Tisk je postal veliko manj nadzorovan in na tisoče političnih zapornikov in disidentov je bilo izpuščenih.{{sfnm|1a1=Doder|1a2=Branson|1y=1990|1p=281|2a1=McCauley|2y=1998|2p=92|3a1=Taubman|3y=2017|3pp=320–321}} Cilj Gorbačova pri uresničevanju glasnosti je bil pritisniti na konservativce znotraj KPSZ, ki so nasprotovali njeni politiki gospodarskega prestrukturiranja: to je storil Gorbačov v upanju, da je sovjetska država z različnimi razponi odprtosti, razprav in sodelovanja podprla njegove reformne pobude.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=1998|1p=105|2a1=Taubman|2y=2017|2pp=353–354}} Hkrati je Gorbačov sebe in svoje reforme odprl za kritiko v javnem mnenju, kot je razvidno iz pisma Nine Andrejeve, ki kritizira njegove reforme, objavljenega v marčevski izdaji Sovetskaya Rossija. Te kritike bi se pomnožile v poznih osemdesetih letih, ko je postalo očitno pomanjkanje osnovnih izdelkov in zalog, ki je doseglo ravni, značilne za vojni čas. Zakon o zadrugah, ki je bil razglašen maja 1988, je bil morda najbolj radikalna od gospodarskih reform v zgodnjem delu Gorbačovove dobe. Prvič po [[Vladimir Lenin|Leninovi]] [[nova ekonomska politika|Novi ekonomski politiki]] je zakon dovolil zasebno lastništvo storitvenih podjetij, v predelovalni industriji in v sektorjih zunanje trgovine. Sprva je zakon nalagal visoke davke in omejitve zaposlovanja, vendar so bili ti elementi pozneje revidirani, da ne bi odvračali dejavnosti zasebnega sektorja. Na podlagi te ureditve so se preoblikovale zadruge, restavracije, trgovine in proizvodni proizvajalci, ki so delno spremenili sovjetsko gospodarsko sceno.{{sfnm|1a1=Doder|1a2=Branson|1y=1990|1p=231|2a1=McCauley|2y=1998|2pp=83, 142|3a1=Taubman|3y=2017|3p=387}} Treba je opozoriti, da so nekatere sovjetske socialistične republike te omejitve spregledale; v [[Estonija|Estoniji]] je bilo zadrugam dovoljeno, da v celoti zadovoljujejo potrebe tujih obiskovalcev in ustanovijo skupna podjetja s tujimi podjetji. [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1986-0421-010, Berlin, XI. SED-Parteitag, Gorbatschow, Honecker.jpg|sličica|277x277_pik|Gorbačev v [[Berlin]]u skupaj z voditeljem Vzhodne Nemčije, [[Erich Honecker|Erichom Honeckerjem]]]] Junija 1988 je Gorbačov na XIX konferenci Komunistične partije Sovjetske zveze sprožil radikalne reforme, katerih cilj je zmanjšati nadzor vladnega aparata nad zasebnimi dejavnostmi.{{sfn|Taubman|2017|pp=394–396}} Predlagal je nov model upravljanja v obliki predsedniškega sistema z novim zakonodajnim elementom, ki bi se imenoval Kongres ljudskih poslancev Sovjetske zveze. Septembra 1988 je Gorbačov prevzel tudi formalni položaj državnega voditelja in poslal Andreja Gromika v pokoj. V zunanji politiki je Gorbačov skupaj s svojim zunanjim ministrom [[Eduard Ševardnadze|Eduardom Ševardnadzejem]] dosegel tudi umik sovjetskih čet iz [[Afganistan]]a, ki je bil izveden po podpisu Ženevskega sporazuma (1988).&nbsp;Gorbačov je na različnih potovanjih po državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napovedal konec doktrine Brežnjeva, ki bi narodom vzhodnega bloka omogočila vrnitev k demokraciji.{{sfnm|1a1=Doder|1a2=Branson|1y=1990|1p=320|2a1=Taubman|2y=2017|2pp=416–417}} Volitve za Kongres ljudskih poslancev Sovjetske zveze so potekale marca in aprila 1989. Na volitvah je bilo veliko strankarskih kandidatov poraženih.&nbsp;Poleg tega je bil Boris Jelcin izbran za Moskvo in se vrnil v politično življenje, da bi postal glavni kritik Gorbačova.{{sfn|Taubman|2017|p=419}} Kongres se je prvič sestal 25. maja. Njegova prva naloga je bila izvolitev predstavnikov kongresa v vrhovni svet. Kljub njegovi izvolitvi za predsednika je Kongres Gorbačovu prinesel težave, saj so bile njegove seje prenašane po televiziji, kar je ustvarilo večjo prepoznavnost v kritiki oblasti in zahtevi ljudi po še hitrejši reformi. [[Slika:President Ronald Reagan and Nancy Reagan with Soviet General Secretary Gorbachev and Raisa Gorbachev Attending a Dinner at The Soviet Embassy in Washington DC - DPLA - 9afbd8c02db950326cb5c11a07390b45.jpg|levo|sličica|230x230_pik|Reagan in Gorbačov z njunimi ženami (Nancy in Raisa) na večerji na sovjetskem veleposlaništvu v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], 9. decembra 1987]] Preostanek leta 1989 je zaznamoval [[padec berlinskega zidu]]<ref>{{navedi splet|title=Mikhail Gorbachev: I am against all walls|url=http://rbth.com/international/2014/10/16/mikhail_gorbachev_i_am_against_all_walls_40673.html|access-date=31 January 2022|website=Russia Beyond|archive-date=2022-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20220131025347/https://www.rbth.com/international/2014/10/16/mikhail_gorbachev_i_am_against_all_walls_40673.html|url-status=dead}}</ref> in nacionalna vprašanja, ki so postajala vse bolj problematična. Čeprav je mednarodno razpoloženje doseglo nivoje brez primere – z umikom Sovjetske zveze iz vojne v Afganistanu in z dialogi med [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in Sovjetsko zvezo, ki so se nadaljevali med Gorbačovim in novim predsednikom [[George H. W. Bush|Georgeem H. W. Bushem]] – notranje reforme so začele trpeti zaradi vse večjega razhajanja med reformisti, ki so kritizirali počasen tempo sprememb, in konservativci, ki so kritizirali obseg sprememb.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=1998|1p=109|2a1=Taubman|2y=2017|2p=444}} 15. marca 1990 je Kongres ljudskih predstavnikov ZSSR (prvi parlament, ustanovljen na podlagi svobodnih volitev v zgodovini države) izvolil Gorbačova za predsednika Sovjetske zveze. 15. oktobra istega leta je bil po zaslugi njegovega slovesa reformatorja in svetovnega političnega voditelja ter prispevka k izboljšanju usode hladne vojne nagrajen z [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]]. V notranji politiki mu je koristila dialektika med konservativci (na čelu z Ligačjov in Alijev) in reformatorji (ki jih zastopata Borís Jelcin in Eduard Ševardnadze), ki jih on spretno vodi, da vzdržuje ravnovesje med obema notranjima stranema KPSZ in tako pripelje državo umiriti demokratični napredek.{{sfnm|1a1=Doder|1a2=Branson|1y=1990|1p=408|2a1=McCauley|2y=1998|2p=161|3a1=Taubman|3y=2017|3pp=510–522}} Toda v letih 1988–1989 se ravnotežje zamaja: prve nacionalistične vstaje na Kavkazu in v baltskih državah so povzročile nemire. [[Slika:RIAN archive 28133 Gorbachev with spouse in Poland.jpg|sličica|271x271_pik|Gorbačov med obiskom na Poljskem leta 1988]] Uporaba sile je zaznamovala začetek leta 1991, v primeru [[Litva|Litve]], kjer je januarja 1991, potem ko je dolgo tolerirala, če ne celo podpirala, intenzivno aktivnost gibanj za neodvisnost, Gorbačov nenadoma ukazal vojski, naj zasede sedež parlamenta in TV v Vilni (podoben poskus ni uspel v Talinu). Nasilne vojaške reakcije niso povzročile ničesar, razen smrti in sovraštva do osrednje moskovske oblasti (takrat se v ta namen oblikuje zloglasni OMON, čete ministrstva za notranje zadeve, zadolžene za represijo).{{sfnm|1a1=McCauley|1y=1998|1pp=174–175|2a1=Taubman|2y=2017|2pp=500–501, 515–516}} [[Boris Jelcin]] je bil najprej izvoljen za predsednika Ruske republike, nato pa je zapustil KPSZ in pohvalil potrebo po odpravi ustavne določbe o vodilni vlogi Komunistične partije. V času, ko je gospodarstvo ob poskusih liberalizacije in kolektivističnega odpora izgubljalo moč, so avgusta 1991 konservativni komunisti poskušali izvesti državni udar. Gorbačov je bil njegova prva žrtev, saj je bil tri dni zaprt v predsedniški vili na Krimu, potem ko se je z zavezništvom predsednikov neruskih federativnih republik zoperstavil državnemu udaru. Kljub nestrinjanju z liberalnim drsenjem, ki ga je zagovarjal Jelcin, je bila komunistična partija prepovedana in njeno premoženje je bilo zaplenjeno.{{sfn|Taubman|2017|p=572}} Na [[Božič|božični dan]] 25. decembra 1991 je Mihail Gorbačov odstopil z mesta voditelja Sovjetske zveze in s tem razglasil razpad države. Ustanovljena je bila [[Rusija|Ruska federacija]]. == Poznejše življenje == [[Slika:Vladimir Putin 8 October 2001-1.jpg|sličica|262x262_pik|Gorbačov skupaj z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] leta 2001]] Na splošno je Gorbačov v zahodnem svetu zelo cenjen zaradi svojega prispevka h koncu hladne vojne.&nbsp;Vendar pa v Rusiji njegov ugled ni tako ugoden zaradi gospodarske in socialne krize, ki je sledila po razpadu Sovjetske zveze.{{sfn|Taubman|2017|p=654}} Leta 1992 je ustanovil Fundacijo Gorbačova. Leta 1993 je ustanovil tudi Mednarodni zeleni križ. Bil je eden glavnih promotorjev Listine Zemlje leta 1994. Postal je tudi član Rimskega kluba. 17. junija 1995 je bil Gorbačov odlikovan z Velikim križem Portugalskega reda svobode. Leta 1996 je Gorbačov kandidiral na predsedniških volitvah in prejel manj kot odstotek glasov. Leta 1997 se je Gorbačov pojavil v oglasu za Pizza Hut, ki je bil predvajan na ameriški televiziji.<ref>{{navedi splet|url=https://foreignpolicy.com/2019/11/28/mikhail-gorbachev-pizza-hut-ad-thanksgiving-miracle/|title=Mikhail Gorbachev's Pizza Hut Thanksgiving Miracle|last=Musgrave|first=Paul|website=Foreign Policy|language=en-US|access-date=29 November 2019}}</ref> [[Slika:Mikhail Gorbachev in September 2010 01.jpg|levo|sličica|260x260_pik|Gorbačov septembra 2010]] 26. novembra 2001 je Gorbačov ustanovil tudi Rusko socialdemokratsko stranko, kar je rezultat združitve več strank, ki so delile to ideologijo. Kot vodja stranke je odstopil julija 2004 zaradi nesoglasij s predsednikom stranke glede možnosti, ki so bile sprejete med volitvami decembra 2003.{{sfn|Taubman|2017|pp=656–657}} V začetku leta 2004 je Gorbačov registriral svoj rojstni znak na čelu, ker ga je uporabljala blagovna znamka vodke, ki se je nanašala nanj.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=1998|1pp=258–259|2a1=Taubman|2y=2017|2p=664}} Primer je še toliko bolj radoveden, ker je Gorbačov med vodjo Sovjetske zveze izvajal nekaj zakonov za boj proti alkoholizmu. Omenjena znamka vodke je od takrat spremenila svojo oznako. Leta 2006 je Gorbačov podal intervju o njegovem vodenju Sovjetske zveze in njene razpadu. Kar se tiče razpada države, je dejal: "Jedrska nesreča v Černobilu je najverjetneje glavni vzrok za razpad Sovjetske zveze." Gorbačov je bil zelo kritičen do ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] in ga je obtožil, da vlada vedno bolj represivnemu režimu. Leta 2011, dvajset let po svojem odstopu, je Gorbačov svetoval Putinu, naj zapusti predsedniški položaj zaradi vala množičnih protestov, ki so državo zajeli po zakonodajnih volitvah tistega leta, in dejal, da bo rešil vse, kar je predsednik že naredil pozitivno in da mora odstopiti. Putin se je na kritike Gorbačova odzval prek svojega tiskovnega predstavnika in poudaril, da nekdanji voditelj, ki mu je do danes uspelo uničiti bivšo državo, poziva k odstopu še enega voditelja, ki je rešil Rusijo enake usode. === Smrt === Mihail Gorbačov je umrl 30. avgusta 2022 v centralni klinični bolnišnici v [[Moskva|Moskvi]], v starosti 91 let. Umrl je po "hudi in dolgotrajni bolezni," po navedbah bolnišnice, saj je bil pod stalnim nadzorom zdravnikov od začetka leta 2020. Gorbačov je bil skladno z oporoko pokopan na [[Pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]] poleg svoje žene Raise, ki je umrla leta 1999. Gorbačov je bil najdlje živeči ruski voditelj v zgodovini. Presegel je [[Aleksander Fjodorovič Kerenski|Aleksandra Kerenskega]] in nominalnega voditelja ZSSR [[Vasilij Kuznjecov|Vasilija Kuznjecova]], ki sta oba živela 89 let. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Mikhail Gorbachev}} * [[seznam ruskih politikov]] * [[seznam članov Rimskega kluba]] {{-}} {{Nobelova nagrada za mir}} {{Time Person of the Year}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gorbačov, Mihail Sergejevič}} [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Sovjetski politiki]] [[Kategorija:Ruski pravniki]] [[Kategorija:Generalni sekretarji Komunistične partije Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Osebnosti hladne vojne]] [[Kategorija:Člani Rimskega kluba]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]] [[Kategorija:Nosilci reda belega leva]] [[Kategorija:Nosilci reda časti Ruske federacije]] [[Kategorija:Nosilci reda simbola časti]] [[Kategorija:Nosilci reda oktobrske revolucije]] [[Kategorija:Člani Kongresa ljudskih poslancev Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Predsedniki Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]] fhwxx6bybbkkg4iakj7mjsan17cppkd Seznam slovenskih risarjev 0 78921 6681896 6679446 2026-05-27T12:44:27Z ~2026-13659-49 255600 /* B */ 6681896 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (arhitekturni, karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *[[Kamil Arčon]] (nihalopis) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Ivana Bajec]] *[[Srečko Bajda]]? *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Stojan Batič]] *[[Milan Batista]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Leon Belušič]] (arhitekturni) *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] (arhitekturni) *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Suzana Brborović]] *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] (arhitekturni) *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Bojan Budja]] (arhitekturni) *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Roman Dekleva]]? *[[Marko Derganc]] *[[Avgust Deržek]] *[[Silva Devetak]] *[[Smiljana Didek]] *[[Zoran Didek]]? *[[Slavoj Dimnik]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Milogoj Dominko]] *[[Lojze Drašler]] (arhitekturni) *[[Anton Drofenik]] (1936–2017) (karikaturist) *[[Herbert Drofenik]] (1909–1993) (arhitekt) == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] * [[Milanka Fabjančič]] * [[David Faganel]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Jože Firc]] (1942-2024) (karikaturist) *[[Dominik Forte]] *[[Domen Fras]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Slavko Furlan]] (1952-2007) == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Boštjan Gašperšič]] (1938-1983) *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Frančiška Giacomelli Gantar]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[Igor Godnjov]] (ilustrator/karikaturist) *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? *[[Oton Grebenc]] (1875-1945) *[[Herman Gvardjančič]]? == H == *[[Andrej Habič]] (1939-1986) (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Uroš Hrovat]] *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Tomaž Jeglič|Tomaž (Marijan) Jeglič]] (1941-2018) (arhitekturni) *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Jernej Juren]]? *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Mihael Kambič]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Peter Kerševan]] (arhitekturni) *[[Samira Kentrić]] *[[Saša Kerkoš]] *[[Ferenc Király]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Pavel Klodič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] (arhitekturni) *[[Jurij Kobe]] (arhitekturni) *[[Ivana Kobilca]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] (karikaturist...) *[[Bernard Köllé]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konič]] *[[Vlasto Kopač]] (arhitekturni) *[[Petra Korent]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Boža Košak]] (karikaturistka?) *[[Milena Košak Babuder]] (PEF) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Damijan Kracina]] *[[Jernej Kraigher]] (arhitekturni) *[[Gašper Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] *[[Bine Kramberger]]?(arheolog) *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[David Krančan]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] (1909-2005) *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Miloš Lapajne]] * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vasja Lebarič]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Milan Maver]] (karikaturist, strip...) *[[Erik Mavrič]] *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Kiar Meško]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] *[[France Mihelič]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Deja Muck]] (fraktalno) *[[Marijan Mušič]] (arhitekturni) *[[Marko Mušič]] (arhitekturni) *[[Vladimir Braco Mušič]] (arhitekturni) *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Alojzij Novak (učitelj)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) * [[Floris Oblak]] *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] (arhitekturni) *[[Radko Okretič]] *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Sergej Pavlin]] (1929-2017) (arhitekturni) *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Leopoldina Pelhan]] (1880-1947) *[[Albin Penko]] *[[Mario Peruzzi]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] (arhitekturni) *[[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Dušan Premrl]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Josip Primožič|Jože Primožič]] - Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (lik. pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] (arhitekturni) *[[France Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] (arhitekturni) *[[Roman Ražman]] *[[Oto Reisinger]] (1927–2016; karikaturist na Hrvaškem) *[[Marija Reven]] *[[Janja Rihter]] (pedag.) *[[Bine Rogelj]] (1929–2023) (karikaturist) *[[Jasmina Rojc]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) (ilustrator)? *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) *[[Jernej Rovšek]] (karikaturist) *[[Ciril Rus]] (1913-86) *[[Sandra Ržen]]? == S == *[[Rudolf Saksida]] *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Albert Franc Sič]] (1865-1949) *[[Albert Sirk]] (tudi karikaturist) *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Nejč Slapar]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) * [[Branko Sosič]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] *[[France Stare]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *[[Matej Sternen]] * [[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]]? *[[Lucija Stramec]] *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Mladen Stropnik]]? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] (arhitekturni) *[[Franc Suher]] (1861-1944) == Š == * [[Avgusta Šantel]] * [[Darko Šarac]] (1936 - 2016) (karikaturist) * [[Natalija Šeruga|Natalija Šeruga Golob]] * [[Luka Širok]] * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Helena Tahir]] *[[Borko Tepina]] *[[Janko Testen]] (karikaturist) *[[Antonija Thaler|Antonija Thaler - Toni]] *Marjan Tomšič (karikaturist) *[[Jože Trobec]] (karikaturist) *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] (1904-94) (arhitekturni) *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] (portretist, karikaturist) *[[Nikolaj Vogel]] *[[Marjan Vojska]]? *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Sergej Vrišer]] *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == W == * [[Huiqin Wang]] (kaligrafka) * [[Franc Wrenk]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Zlatko Zei]] *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? *[[Oton Župančič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] hv3ryfd4ea8f5ssip5tdil9nkjhw73l Rogla (smučarski center) 0 82809 6681906 6680088 2026-05-27T13:00:50Z Sportomanokin 14776 /* Galerija */ 6681906 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | ustanovitelj = Marjan Osole | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. [[Marjan Osole]], dolgoletni direktor zreškega [[Unior]]ja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in je najbolj zaslužen za izgradnjo in razvoj smučišča ter ostale hotelske in športne infrastrukture.<ref>{{cite web|title=Tako so o Uniorju v prejšnjem stoletju poročali časopisi|url=https://novice.si/page/tako-so-o-uniorju-v-prejsnjem-stoletju-porocali-casopisi/|work=novice.si|date=21. oktober 2020}}</ref> Rogla je v letih 2009 in 2011 gostila svetovni pokal v [[Tek na smučeh (šport)|smučarskih tekih]], od leta 2013 naprej pa redno na progi »Jasa« v januarju gosti svetovni pokal v paralelnem veleslalomu v [[Deskanje na snegu|deskanju na snegu]]. == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m<sup>2</sup>. === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (pozna 1970ta) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] fem24ch5z9ip09owj8ib8rtxx5g4352 Poimenski seznam rek 0 84412 6682105 6675668 2026-05-27T19:47:28Z ~2026-13659-49 255600 /* B */ 6682105 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe (reka)]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] izx0wy96dsnxly5ro6vhggjd1x7upw0 John Winthorp Hackett 0 90361 6681913 6143433 2026-05-27T13:25:19Z Engelbert 76895 pp, zp 6681913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Winthrop Hackett |nickname=»Shan« |allegiance={{GBR}} |branch=[[Image:Flag of the British Army.svg|23px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1933–1968 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] (1956–1958)<br>[[4. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|4. padalska brigada]] (1943–1944) |battles=[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[sir (naziv)|Sir]] '''John Winthorp Hackett mlajši''' [[Red kopeli|GCB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Distinguished Service Order|DSO]] [[Medal bar|& Bar]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[britanci|britanski]] [[general]], [[profesor]] in [[pisatelj]], * [[5. november]] [[1910]], [[Perth, Zahodna Avstralija|Perth]], [[Avstralija]], † [[9. september]], [[1997]]. == Življenje == John Hackett je bil po rodu [[Avstralci|Avtralec]]. Rodil se je v Perthu, kjer je bil njegov oče, sir [[Arthur Hackett]], ugleden [[založnik]]. Po srednji šoli se je John preselil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kjer se je vpisal na [[Univerza v Oxfordu|Univerzo v Oxfordu]]. Tam je študiral srednjeveško [[zgodovina|zgodovino]] in stare [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]e. Že od mladosti je imel izjemen posluh za jezike in je tekoče govoril [[nemščina|nemško]] in [[francoščina|francosko]] ter kasneje še [[italijanščina|italijansko]] in [[arabščina|arabsko]]. === Vojaško življenje === V vojsko je vstopil leta 1931 in kmalu postal [[poročnik]] v elitnem [[8. polk Kraljevih irskih huzarjev|osmem polku Kraljevih irskih huzarjev]]. Leta 1936 je bil premeščen v [[Britanski mandat za Palestino|Palestino]], ki je bila v tistem času ozemlje pod britansko upravo. Služil je v transjordanskih obmejnih enotah in z njimi sodeloval pri zadušitvi upora [[Arabci|Arabcev]]. V tistem času je napisal svojo prvo knjigo, študijo o vojnih pohodih [[saraceni|saracenskega]] vladarja [[Saladin]]a med [[Tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]]. Ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Hackett še vedno nameščen na [[bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], leta 1941 pa je bil s svojo enoto poslan v [[Sirija|Sirijo]], ki je bila v tistem času pod [[Francija|francosko]] upravo. V spopadu s francoskimi kolonialnimi enotami, ki so ostale zveste pronemški francoski vladi v [[Vichy]]ju je bil ranjen, za kar je dobil svoje prvo vojaško odlikovanje, [[vojni križec]]. Med okrevanjem je spoznal svojo bodočo ženo, Margret, po rodu [[Avstrijci|Avstrijko]], ki je bila [[internacija|internirana]] v Palestini kot »prebivalka sovražne države«. Poročila sta se še istega leta v [[Jeruzalem]]u. Leta 1942 je šel Hackett s svojo enoto v [[Libija|Libijo]], kjer je bil spet ranjen, ko je njegov [[tank]] zadela protioklepna [[granata]]. Med okrevanjem je iz [[štab]]a v [[Kairo|Kairu]] vodil [[operacija (vojaštvo)|operacije]] [[diverzanti|diverzantsko]]-[[izvidniške enote|izvidniških enot]] britanske [[armada|armade]]. S prenovljeno [[4. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|4. padalsko brigado]], katere poveljstvo je prevzel istega leta in s katero je sodeloval v bojih v [[Italija|Italiji]] ter na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Z brigado se je jeseni 1944 udeležil [[Operacija Market-Garden|spodletelega desanta]] na [[Arnhem]] in bil v njem ranjen ter ujet. Še istega leta je pobegnil iz nemške bolnišnice in se do konca vojne skrival pri pripadnikih nizozemskega odporniškega gibanja. O tem času je napisal drugo knjigo z naslovom ''Bil sem tujec'' (''I was a stranger''). === Povojno življenje === Po vojni je nekaj časa ostal v [[štab]]u v [[Gradec|Gradcu]] in na tamkajšnji univerzi nadaljeval študij srednjeveške zgodovine. Za kratek čas je bil službeno poslan nazaj v Palestino, potem pa se je vpisal na Imperialni vojaški kolidž (''Imperial War College''), ki ga je tudi uspešno zaključil. V letih 1951–1958 je bil [[poveljnik]] oklopne brigade, kasneje pa še divizije britanske vojske v Nemčiji. Zaradi izjemnih [[diplomacija|diplomatskih]] sposobnosti je postal eden najzaslužnejših ljudi v izboljšanju nemško-britanskih odnosov. V Nemčiji je dobil prvo generalsko zvezdico. Po zaključku aktivne vojaške kariere je konec [[1950.|petdesetih]] let [[20. stoletje|20. stoletja]] postal poveljnik vojne šole v [[Schriversham]]u, nato pa je postal poveljnik britanske vojske na [[Severna Irska|severnem Irskem]]. Tam je dobil drugo generalsko zvezdico. V času svojega poveljevanja je napisal več študij in imel več predavanj na vojnih šolah, zaradi česar so nanj postali pozorni tudi v drugih vojskah pakta [[NATO]]. V letih 1963–1966 je bil na vojnem ministrstvu drugi pomočnik [[načelnik]]a [[generalštab]]a in kot tak zadolžen za organizacijo in razvoj oborožitve, potem pa je postal poveljnik vseh britanskih čet v Nemčiji in sočasno še poveljnik severnega krila Nata v [[Evropa|Evropi]]. Leta 1968 je za časopis ''[[The Times]]'' napisal članek, v katerem je grajal vlado zaradi podcenjevalnega odnosa do vojske in iz protesta izstopil iz oboroženih sil. Hackett je po izstopu iz vojske za pet let prevzel mesto [[rektor]]ja [[Kraljevi kolidž v Londonu|Kraljevega kolidža v Londonu]], kjer je zaradi podpore študentom postal med njimi izjemno priljubljen. Po končanem rektoratu se je posvetil pisanju, kot gostujoči profesor ali častni gost raznih združenj pa je imel predavanja vse do smrti leta 1997. == Odlikovanja == * [[vojni križec]] * [[red britanskega imperija]] * [[vitez velikega križa]] * [[red za izredne zasluge]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hackett/John_Winthrop/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hackett, John Winthorp}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Avstralski Britanci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Oxfordu]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] s71m6si2dbf9us2fvsu9bbpuxbc6wqn 6681915 6681913 2026-05-27T13:30:49Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]; ±[[Kategorija:Avstralski Britanci]]→[[Kategorija:Irski Avstralci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6681915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Winthrop Hackett |nickname=»Shan« |allegiance={{GBR}} |branch=[[Image:Flag of the British Army.svg|23px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1933–1968 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] (1956–1958)<br>[[4. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|4. padalska brigada]] (1943–1944) |battles=[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[sir (naziv)|Sir]] '''John Winthorp Hackett mlajši''' [[Red kopeli|GCB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Distinguished Service Order|DSO]] [[Medal bar|& Bar]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[britanci|britanski]] [[general]], [[profesor]] in [[pisatelj]], * [[5. november]] [[1910]], [[Perth, Zahodna Avstralija|Perth]], [[Avstralija]], † [[9. september]], [[1997]]. == Življenje == John Hackett je bil po rodu [[Avstralci|Avtralec]]. Rodil se je v Perthu, kjer je bil njegov oče, sir [[Arthur Hackett]], ugleden [[založnik]]. Po srednji šoli se je John preselil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kjer se je vpisal na [[Univerza v Oxfordu|Univerzo v Oxfordu]]. Tam je študiral srednjeveško [[zgodovina|zgodovino]] in stare [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]e. Že od mladosti je imel izjemen posluh za jezike in je tekoče govoril [[nemščina|nemško]] in [[francoščina|francosko]] ter kasneje še [[italijanščina|italijansko]] in [[arabščina|arabsko]]. === Vojaško življenje === V vojsko je vstopil leta 1931 in kmalu postal [[poročnik]] v elitnem [[8. polk Kraljevih irskih huzarjev|osmem polku Kraljevih irskih huzarjev]]. Leta 1936 je bil premeščen v [[Britanski mandat za Palestino|Palestino]], ki je bila v tistem času ozemlje pod britansko upravo. Služil je v transjordanskih obmejnih enotah in z njimi sodeloval pri zadušitvi upora [[Arabci|Arabcev]]. V tistem času je napisal svojo prvo knjigo, študijo o vojnih pohodih [[saraceni|saracenskega]] vladarja [[Saladin]]a med [[Tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]]. Ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Hackett še vedno nameščen na [[bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], leta 1941 pa je bil s svojo enoto poslan v [[Sirija|Sirijo]], ki je bila v tistem času pod [[Francija|francosko]] upravo. V spopadu s francoskimi kolonialnimi enotami, ki so ostale zveste pronemški francoski vladi v [[Vichy]]ju je bil ranjen, za kar je dobil svoje prvo vojaško odlikovanje, [[vojni križec]]. Med okrevanjem je spoznal svojo bodočo ženo, Margret, po rodu [[Avstrijci|Avstrijko]], ki je bila [[internacija|internirana]] v Palestini kot »prebivalka sovražne države«. Poročila sta se še istega leta v [[Jeruzalem]]u. Leta 1942 je šel Hackett s svojo enoto v [[Libija|Libijo]], kjer je bil spet ranjen, ko je njegov [[tank]] zadela protioklepna [[granata]]. Med okrevanjem je iz [[štab]]a v [[Kairo|Kairu]] vodil [[operacija (vojaštvo)|operacije]] [[diverzanti|diverzantsko]]-[[izvidniške enote|izvidniških enot]] britanske [[armada|armade]]. S prenovljeno [[4. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|4. padalsko brigado]], katere poveljstvo je prevzel istega leta in s katero je sodeloval v bojih v [[Italija|Italiji]] ter na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Z brigado se je jeseni 1944 udeležil [[Operacija Market-Garden|spodletelega desanta]] na [[Arnhem]] in bil v njem ranjen ter ujet. Še istega leta je pobegnil iz nemške bolnišnice in se do konca vojne skrival pri pripadnikih nizozemskega odporniškega gibanja. O tem času je napisal drugo knjigo z naslovom ''Bil sem tujec'' (''I was a stranger''). === Povojno življenje === Po vojni je nekaj časa ostal v [[štab]]u v [[Gradec|Gradcu]] in na tamkajšnji univerzi nadaljeval študij srednjeveške zgodovine. Za kratek čas je bil službeno poslan nazaj v Palestino, potem pa se je vpisal na Imperialni vojaški kolidž (''Imperial War College''), ki ga je tudi uspešno zaključil. V letih 1951–1958 je bil [[poveljnik]] oklopne brigade, kasneje pa še divizije britanske vojske v Nemčiji. Zaradi izjemnih [[diplomacija|diplomatskih]] sposobnosti je postal eden najzaslužnejših ljudi v izboljšanju nemško-britanskih odnosov. V Nemčiji je dobil prvo generalsko zvezdico. Po zaključku aktivne vojaške kariere je konec [[1950.|petdesetih]] let [[20. stoletje|20. stoletja]] postal poveljnik vojne šole v [[Schriversham]]u, nato pa je postal poveljnik britanske vojske na [[Severna Irska|severnem Irskem]]. Tam je dobil drugo generalsko zvezdico. V času svojega poveljevanja je napisal več študij in imel več predavanj na vojnih šolah, zaradi česar so nanj postali pozorni tudi v drugih vojskah pakta [[NATO]]. V letih 1963–1966 je bil na vojnem ministrstvu drugi pomočnik [[načelnik]]a [[generalštab]]a in kot tak zadolžen za organizacijo in razvoj oborožitve, potem pa je postal poveljnik vseh britanskih čet v Nemčiji in sočasno še poveljnik severnega krila Nata v [[Evropa|Evropi]]. Leta 1968 je za časopis ''[[The Times]]'' napisal članek, v katerem je grajal vlado zaradi podcenjevalnega odnosa do vojske in iz protesta izstopil iz oboroženih sil. Hackett je po izstopu iz vojske za pet let prevzel mesto [[rektor]]ja [[Kraljevi kolidž v Londonu|Kraljevega kolidža v Londonu]], kjer je zaradi podpore študentom postal med njimi izjemno priljubljen. Po končanem rektoratu se je posvetil pisanju, kot gostujoči profesor ali častni gost raznih združenj pa je imel predavanja vse do smrti leta 1997. == Odlikovanja == * [[vojni križec]] * [[red britanskega imperija]] * [[vitez velikega križa]] * [[red za izredne zasluge]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hackett/John_Winthrop/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hackett, John Winthorp}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Irski Avstralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Oxfordu]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 7ls631jnd048wp0l4i5dj4oroo04o45 Župnija Javor 0 92355 6682048 6681854 2026-05-27T18:27:04Z Shabicht 3554 /* Matične knjige */ 6682048 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Javor, Ljubljana|Javor]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|dekanije Ljubljana - Moste]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> Župnijo od leta 2011 upravljajo bratje [[minoriti]] iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] iz Ljubljane. V župniji Javor so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah 24 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] 834ahkp2areqr2j0pe6cnqankuz8r5d 6682049 6682048 2026-05-27T18:28:44Z Shabicht 3554 /* Matične knjige */ 6682049 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Javor, Ljubljana|Javor]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|dekanije Ljubljana - Moste]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> Župnijo od leta 2011 upravljajo bratje [[minoriti]] iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] iz Ljubljane. V župniji Javor so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah 24 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] kbr0sqeq26siq9b13fknpgkvh17m2fh 6682050 6682049 2026-05-27T18:32:06Z Shabicht 3554 6682050 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Javor, Ljubljana|Javor]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|dekanije Ljubljana - Moste]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> Župnijo od leta 2011 upravljajo bratje [[minoriti]] iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] iz Ljubljane. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. ==Sakralni objekti== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] okycfjgw1bwi8pgmoieowclmebia1kj 6682051 6682050 2026-05-27T18:33:57Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682051 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Javor, Ljubljana|Javor]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|dekanije Ljubljana - Moste]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> Župnijo od leta 2011 upravljajo bratje [[minoriti]] iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] iz Ljubljane. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je cerkev sv. Ane v Javorju. == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. ==Sakralni objekti== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] trl999qhpam5ok99l5500vllyhguqas 6682053 6682051 2026-05-27T18:38:43Z Shabicht 3554 6682053 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> Župnijo od leta 2011 upravljajo bratje [[minoriti]] iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] iz Ljubljane. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je cerkev sv. Ane v Javorju. == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. ==Sakralni objekti== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] 2dj0d5nr32nx8ta7tfdyqtqka4grrvy 6682054 6682053 2026-05-27T18:40:54Z Shabicht 3554 6682054 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> Župnijo od leta 2011 upravljajo bratje [[minoriti]] iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] iz Ljubljane. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. ==Sakralni objekti== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] 2mbkx340zpms8jsdt9iqoz4dspved1u 6682060 6682054 2026-05-27T18:48:10Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682060 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> Župnijo so od leta 2011 upravljali patri [[minoriti]] iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. ==Sakralni objekti== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] oiao7skyyq2rometjwuj202zd2gfzhz 6682064 6682060 2026-05-27T18:50:49Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682064 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> Župnijo so od leta 2011 upravljali patri [[minoriti]] iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. ==Sakralni objekti== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] h32lz4ws682x6crj6u8az8tri9swu1z 6682066 6682064 2026-05-27T18:52:30Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682066 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ===Uprava župnije=== Župnijo so od leta 2011 upravljali patri [[minoriti]] iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. ==Sakralni objekti== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] 0ukeclngug9c0k1gy9m8zd9o1nwx5x7 6682072 6682066 2026-05-27T18:57:25Z Shabicht 3554 /* Uprava župnije */ 6682072 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ===Uprava župnije=== Bratje [[minoriti]] so v Javor prišli leta 1968, ko nam je bilo zaupano upravljanje župnije sv. Ane. Upravljali so jo iz Sostra, kjer so odprli svojo postojanko leta 1965, od leta 2010 pa iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date=26. julij 2020 |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. ==Sakralni objekti== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] o4q5mr89edvumg0t05c6i1810nvq0sv 6682074 6682072 2026-05-27T19:03:54Z Shabicht 3554 /* Uprava župnije */ 6682074 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ===Uprava župnije=== Bratje [[minoriti]] so v Javor prišli leta 1968, ko jim je bilo zaupano upravljanje župnije sv. Ane. Upravljali so jo iz Sostra, kjer so odprli svojo postojanko leta 1965, od leta 2010 pa iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date=26. julij 2020 |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. ==Sakralni objekti== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] dusq896f3h3cfxvt2iiqnaa0rluklhu 6682075 6682074 2026-05-27T19:05:24Z Shabicht 3554 6682075 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ===Uprava župnije=== Bratje [[minoriti]] so v Javor prišli leta 1968, ko jim je bilo zaupano upravljanje župnije sv. Ane. Upravljali so jo iz Sostra, kjer so odprli svojo postojanko leta 1965, od leta 2010 pa iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date=26. julij 2020 |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] 9fls61s1hn2m3ilm8o2usdbxcg267wf 6682079 6682075 2026-05-27T19:12:01Z Shabicht 3554 /* Uprava župnije */ 6682079 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Uprava župnije== Bratje [[minoriti]] so v Javor prišli leta 1968, ko jim je bilo zaupano upravljanje župnije sv. Ane. Upravljali so jo iz Sostra, kjer so odprli svojo postojanko leta 1965, od leta 2010 pa iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date=26. julij 2020 |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sostro== Župnijo od 1. avgusta 2020 upravlja [[župnik]] sosednje Župnije Sostro.<ref>{{navedi splet |url=https://static1.squarespace.com/static/5c87daf5809d8e5c3a00d40e/t/5f25a2373f0cb162348e413d/1596301917237/AVGUST2020_SPLET.pdf |title= |accessdate=1. avgust 2020 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] 5gma0wzfknxomgjq3jv4ecglv7zzw3k 6682080 6682079 2026-05-27T19:12:20Z Shabicht 3554 /* =Pastoralno območje Župnije Sostro */ 6682080 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Uprava župnije== Bratje [[minoriti]] so v Javor prišli leta 1968, ko jim je bilo zaupano upravljanje župnije sv. Ane. Upravljali so jo iz Sostra, kjer so odprli svojo postojanko leta 1965, od leta 2010 pa iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date=26. julij 2020 |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sostro=== Župnijo od 1. avgusta 2020 upravlja [[župnik]] sosednje Župnije Sostro.<ref>{{navedi splet |url=https://static1.squarespace.com/static/5c87daf5809d8e5c3a00d40e/t/5f25a2373f0cb162348e413d/1596301917237/AVGUST2020_SPLET.pdf |title= |accessdate=1. avgust 2020 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] a4h9y5l17x9vbi4vf22s7nea5w055kg 6682081 6682080 2026-05-27T19:13:01Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Sostro */ 6682081 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Uprava župnije== Bratje [[minoriti]] so v Javor prišli leta 1968, ko jim je bilo zaupano upravljanje župnije sv. Ane. Upravljali so jo iz Sostra, kjer so odprli svojo postojanko leta 1965, od leta 2010 pa iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date=26. julij 2020 |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sostro=== Župnijo od 1. avgusta 2020 upravlja [[župnik]] sosednje [[Župnija Sostro|Župnije Sostro]].<ref>{{navedi splet |url=https://static1.squarespace.com/static/5c87daf5809d8e5c3a00d40e/t/5f25a2373f0cb162348e413d/1596301917237/AVGUST2020_SPLET.pdf |title= |accessdate=1. avgust 2020 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] 6q41r12ssx0038fb8gxi9apsery3s8d 6682083 6682081 2026-05-27T19:15:38Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Sostro */ 6682083 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Uprava župnije== Bratje [[minoriti]] so v Javor prišli leta 1968, ko jim je bilo zaupano upravljanje župnije sv. Ane. Upravljali so jo iz Sostra, kjer so odprli svojo postojanko leta 1965, od leta 2010 pa iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date=26. julij 2020 |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sostro=== Župnijo od 1. avgusta 2020 upravlja [[župnik]] sosednje [[Župnija Sostro|Župnije Sostro]].<ref>{{navedi splet |url=https://static1.squarespace.com/static/5c87daf5809d8e5c3a00d40e/t/5f25a2373f0cb162348e413d/1596301917237/AVGUST2020_SPLET.pdf |title=Pozdravljeni župljani Župnije Javor |accessdate=1. avgust 2020 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju; == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] 4xd72h0t4h45t3g8urqimx2iuc9hov8 6682084 6682083 2026-05-27T19:16:29Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6682084 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1875]]{{sfn|Gale|1996|p=42}} |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Moste|Dekanije Ljubljana - Moste]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Duhovnijo so ustanovili leta 1787, župnijo pa leta 1875.{{sfn|Gale|1996|p=42}} Staro župnijsko cerkev, sedaj pokopališko kapelo sv. Martina, se omenja že leta 1303.<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |last1=Benedik |first1=Metod |last2=Trunkelj |first2=Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=317/783 str.}}</ref> ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Javor so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 24-ih župljanov iz Besnice in Javorja, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Uprava župnije== Bratje [[minoriti]] so v Javor prišli leta 1968, ko jim je bilo zaupano upravljanje župnije sv. Ane. Upravljali so jo iz Sostra, kjer so odprli svojo postojanko leta 1965, od leta 2010 pa iz [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Župnije Sv. Petra]] v Ljubljani. Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019, sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minoriti.rkc.si/index.php/component/content/article/412-slovo-od-zupnije-javor?catid=48&Itemid=101 |title=Slovo od Župnije Javor |accessdate= |date=26. julij 2020 |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sostro=== Župnijo od 1. avgusta 2020 upravlja [[župnik]] sosednje [[Župnija Sostro|Župnije Sostro]].<ref>{{navedi splet |url=https://static1.squarespace.com/static/5c87daf5809d8e5c3a00d40e/t/5f25a2373f0cb162348e413d/1596301917237/AVGUST2020_SPLET.pdf |title=Pozdravljeni župljani Župnije Javor |accessdate=1. avgust 2020 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== Župnijska cerkev je [[cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] v Javorju. == Matične knjige == Arhiv Nadškofije Ljubljana hrani naslednje matične knjige župnije Javor: * Krstne knjige: 1787-1868, 1835-1871 dvojnik, 1869-1909 * Poročne knjige: 1816-1874, 1835-1867 dvojnik * Mrliške knjige: 1787-1892, 1893-1909 Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/javor/ Matricula online.si]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Javor]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Moste]] [[Kategorija:Župnija Javor| ]] [[Kategorija:Javor]] scvcrv0skgv1l9dvdlki6zhhpbnakwg Župnija Davča 0 92473 6682169 5971139 2026-05-28T06:32:41Z Shabicht 3554 6682169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|dekanije Škofja Loka]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] n6ldpbu9rlup5k7fniyl4538qo9m3jw 6682170 6682169 2026-05-28T06:33:30Z Shabicht 3554 6682170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] 1s1c235c8i0rk9xse3rmpei6azpzeep 6682171 6682170 2026-05-28T06:34:51Z Shabicht 3554 6682171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] efrl5o9zuh1nfbdss96oa7lu48sy7ms 6682173 6682171 2026-05-28T06:41:06Z Shabicht 3554 6682173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ==Sakralni objekti== Q69524094 ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] p2rm8mmm36u0a7itwhl6dsvjm77dock 6682174 6682173 2026-05-28T06:44:13Z Shabicht 3554 6682174 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ==Sakralni objekti== Q69524094 ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] lc2wuax4ckfredq3ptyulfxr4fnhqn6 6682176 6682174 2026-05-28T06:52:20Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje Župnije Sorica== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja župnik [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== Q69524094 ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] d2w420v10j41rwz88ax64dkr9rjdlbh 6682177 6682176 2026-05-28T06:52:45Z Shabicht 3554 /* =Pastoralno območje Župnije Sorica */ 6682177 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja župnik [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== Q69524094 ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] kipfw0s6tqf9z76hlqlc9cvgxsnzocu 6682181 6682177 2026-05-28T06:58:54Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682181 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]]. ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== Q69524094 ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] c8qxy6vvtsx2mjeo6b6a9xrs617y92c 6682182 6682181 2026-05-28T06:59:53Z Shabicht 3554 6682182 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]]. ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== Q69524094 ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] ll37h63dljt636tkz6qx2v2vxqtumyt 6682183 6682182 2026-05-28T07:00:38Z Shabicht 3554 6682183 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubjana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]]. ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== Q69524094 ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] s07vem4l0lkqykcrblntge8aaxxi0nc 6682184 6682183 2026-05-28T07:02:22Z Shabicht 3554 6682184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]]. ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== Q69524094 ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] kxxs9ipkntki0rt5m5nlovaic9vmnuc 6682262 6682184 2026-05-28T08:56:02Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6682262 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]]. ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== Q69524094 {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] lxw97z0y4770b92m705jsdazp16937g 6682264 6682262 2026-05-28T08:58:23Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6682264 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]]. ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|100px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] ho5ol15moyh6boiw4i5js9182r8ke9b 6682266 6682264 2026-05-28T09:01:23Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682266 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|100px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] n0k2xdtsgoo6pcav36uwcflipk30w7m 6682267 6682266 2026-05-28T09:02:22Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6682267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|100px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] tbl61bw480gfwi9v5okw4p7tsb26wgf 6682269 6682267 2026-05-28T09:04:36Z Shabicht 3554 6682269 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|100px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] tkrpn6qb8r81i9q3klla8pan73nsh2g 6682270 6682269 2026-05-28T09:12:16Z Shabicht 3554 6682270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]]<ref>{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title= |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|100px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] 7ntio5m4msh1kaxtofc2fcomnpjmsd9 6682271 6682270 2026-05-28T09:13:06Z Shabicht 3554 6682271 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]]<ref>{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|100px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] 5567fohu78aaqguuptr4txm4od6or5g 6682308 6682271 2026-05-28T10:45:33Z Shabicht 3554 6682308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]]<ref>{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|100px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] gqjxuk6t0zjmesy7mp844b2sbu0kkd1 6682309 6682308 2026-05-28T10:46:14Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6682309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]]<ref>{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno [[Župnijski upravitelj|vodi in upravlja]] [[župnik]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|150px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] nnhtxgh1g3q1tyxz9ykqjyg9mnqtpy7 6682312 6682309 2026-05-28T11:06:07Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Sorica */ 6682312 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]]<ref>{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja [[župnijski upravitelj]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|150px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] 9mkscbs609571hwr8vkawnesbf96zg2 6682318 6682312 2026-05-28T11:26:47Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Sorica */ 6682318 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]]<ref>{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja [[župnijski upravitelj]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]], župnišče je preurejeno v dom duhovnih vaj.<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/davca/ |title=Nadžupnija Ljubljana: Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|150px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] 08n4rlazkiavgr8dh8z6e5thbl6xmsa 6682319 6682318 2026-05-28T11:31:10Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6682319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]]<ref>{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja [[župnijski upravitelj]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]], župnišče je preurejeno v dom duhovnih vaj.<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/davca/ |title=Nadžupnija Ljubljana: Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|150px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=23}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] kqcvzdgrym0sdfki0ap1srphlzp0zy1 Župnija Sorica 0 92483 6682311 525507 2026-05-28T11:04:47Z Shabicht 3554 6682311 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sorica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija | ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Mirko Turk | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Davča]] }} '''[[Župnija]] [[Sorica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|dekanije Škofja Loka]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sorica]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] s51rbg8funs3z8loq6r1nw1sc51f7iq 6682314 6682311 2026-05-28T11:14:55Z Shabicht 3554 6682314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sorica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Sorica|cerkev sv. Nikolaja]] | dedication = [[Sveti Nikolaj]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija | ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Mirko Turk | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Davča]] }} '''[[Župnija]] [[Sorica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|dekanije Škofja Loka]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sorica]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] m6hpqwcauewbj8ojo4nxwgtz775ja7f 6682315 6682314 2026-05-28T11:15:56Z Shabicht 3554 6682315 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sorica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Sorica|cerkev sv. Nikolaja]] | dedication = [[Sveti Nikolaj]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija | ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Mirko Turk | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Davča]] }} '''[[Župnija]] [[Sorica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sorica]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] anrcrf3o4babto47spxk3q31rajybg9 6682316 6682315 2026-05-28T11:18:52Z Shabicht 3554 6682316 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sorica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sorica 13 <br>4229 Sorica | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Sorica|cerkev sv. Nikolaja]] | dedication = [[Sveti Nikolaj]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Mirko Turk | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Davča]] }} '''[[Župnija]] [[Sorica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sorica]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] rcd19vrdgbkfpttm8fsw1i8x0oukr3x 6682320 6682316 2026-05-28T11:33:28Z Shabicht 3554 6682320 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sorica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sorica 13 <br>4229 Sorica | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Sorica|cerkev sv. Nikolaja]] | dedication = [[Sveti Nikolaj]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Mirko Turk | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Davča]] }} '''[[Župnija]] [[Sorica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=109}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sorica]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] hbm2t0l1ut37ly0u437u0e8qu9syffm Vrhovci 0 93150 6682010 6549819 2026-05-27T16:56:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682010 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10090377_b4 | latd = 45 |latm = 30 |lats = 30.29 |latNS = N | longd = 15 |longm = 19 |longs = 26.48 |longEW = E |najdisi=Vrhovci |slika= |omemba=1711 |povrsina=2,31 |prebivalstvo=60 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=239,1 |postna=8341 |posta=Adlešiči |obcina=Črnomelj |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} {{Infopolje RKD|embed= | ime = Vrhovci - Vrtače | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = kulturna krajina | refšt=9338 | lokacija = | občina = Črnomelj<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} '''Vrhóvci''' so [[naselje]] v [[Občina Črnomelj|Občini Črnomelj]] ([[Slovenija]]). Okoli vasi, ob makadamski cesti [[Preloka]] - [[Adlešiči]], leži večje število (preko 100) obdelanih [[Vrtače|vrtač]] z majhnimi okroglimi polji na njihovem dnu, gosto posejanih na ravniku nad [[Kolpa|Kolpo]]. Območje se razteza dober kilometer v dolžino in približno pol kilometra v širino ter skupaj obsega skoraj 55 hektarjev velik kompleks z izrazito razdrobljeno lastniško strukturo. Kljub zelo težkim pogojem obdelave so vrtače tudi v današnjem času večinoma še vedno skrbno obdelane. Povprečni premer dna meri okoli 20 m, globoke pa so od 5 do 10 m.<ref>{{navedi splet|url= https://www.kp-kolpa.si/krajinski-park-kolpa/narava-v-krajinskem-parku-kolpa/naravni-spomeniki/vrhovske-vrtace/|title= Vrhovske vrtače|accessdate= 26.3.2021|date= |format= |work= Krajinski park Kolpa|archive-date= 2021-06-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20210607080253/https://www.kp-kolpa.si/krajinski-park-kolpa/narava-v-krajinskem-parku-kolpa/naravni-spomeniki/vrhovske-vrtace/|url-status= dead}}</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Vrhovci, Črnomelj|Vrhovci}} {{Črnomelj}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Adlešiči]] {{škrbina-naselje-sl}} cwowmcruzj8gibr1lkemkfrdqhbd15b Albedo 0 94146 6682162 6507595 2026-05-28T06:10:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682162 wikitext text/x-wiki [[slika:Albedo-e hg.svg|thumb|right|Procent [[difuzni odboj|difuznega odboja]] [[sončna svetloba|sončne svetlobe]] relativno glede na različne pogoje površin]] '''Albedo''' ali '''[[koeficient odbojnosti|koeficient odbojnosti]]''' (tudi '''odbojnost''') je mera za svetlobno odbojnost površine [[telo (fizika)|telesa]]. Albedo pove, kolikšen del vpadne [[svetloba|svetlobe]] se [[odboj|odbije]] od površine telesa. Ime izhaja iz [[latinščina|latinske]] besede »albus«, ki pomeni ''belina''. Albedo se izraža kot razmerje med odbito svetlobo s površine in vpadno svetlobo, s katero se na to površino sveti. Je [[brezrazsežna količina]], zato se ga lahko izrazi v odstotkih. Albedo zavzame vrednosti med 0 in 1 oziroma med 0 % in 100 %. Albedo 0 pomeni, da telo ne odbija svetlobe, torej vso svetlobo [[absorpcija|absorbira]] (je idealno [[črno telo|črno telo]]), albedo 1 pa ima telo, ki svetlobo popolnoma odbija (je idealno belo telo). Albedo je odvisen od [[frekvenca|frekvence]] vpadne svetlobe. Odvisen je tudi od smeri vpadne svetlobe. Albedo je pomembna količina predvsem v [[klimatologija|klimatologiji]] in [[astronomija|astronomiji]] (opazovanje [[nebesno telo|nebesnih teles]]). Povprečen albedo [[Zemlja|Zemlje]] znaša med 0,30 in 0,39 zaradi [[ozračje|ozračja]], a se krajevno močno spreminja zaradi različnih geoloških in okoljskih značilnosti površja.<ref>{{sktxt|Thompson|2003}}.</ref>. Pojem albedo je v optiko vpeljal [[Johann Heinrich Lambert|Johann Heinrich Lambert]] leta 1760 v svojem delu ''Photometria''. == Albedo na Zemlji == {| class="wikitable" style="float:right; margin:10px" |+ Zgledi albedov na Zemlji ! površina ! albedo |-- | sveži asfalt || 0,04 |-- | odprti ocean || 0,06 |-- | stari asfalt || 0,12 |-- | iglasti gozd (poleti) || 0,08 – 0,15 |-- | listnati gozd || 0,15 – 0,18 |-- | zemlja (prst) || 0,17 |-- | zelena trava || 0,25 |-- | puščavski pesek || 0,40 |-- | sveži beton || 0,55 |-- | oceanski led || 0,50 – 0,70 |-- | sveži sneg || 0,80 – 0,90 |} Vrednosti albeda pogostih materialov na Zemlji zavzemajo vrednosti med 0,9 za sveže zapadel [[sneg]] in 0,04 za [[oglje]], eno najtemnejših snovi. Gledano z velike oddaljenosti imajo oceani in gozdovi majhen albedo, medtem ko je albedo puščave večji. Večina kopnega ima albedo med 0,1 in 0,4<ref>{{navedi splet|title= Albedo|publisher= Eric Weisstein's World of Physics|accessdate= 19. avgusta 2011|date= |url= http://www.scienceworld.wolfram.com/|language= en|archive-date= 2021-06-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20210613125824/https://scienceworld.wolfram.com/|url-status= dead}}</ref> Povprečen albedo Zemlje je 0,3.<ref>{{navedi splet|title= Earthshine Observations of the Earth's Reflectance|date= |accessdate= 4. junija 2015|url= http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2000GL012580/epdf|language= en}}</ref> Površinski albedo Zemlje redno ocenjujejo s pomočjo senzorjev na [[satelit]]ih, namenjenih opazovanju Zemlje. Takšna instrumenta sta MODIS na satelitih Terra in Aqua ameriške vesoljske agencije [[NASA|NASA]]. Povprečna temperatura Zemlje je trenutno zaradi albeda in [[učinek tople grede|učinka tople grede]] približno 15 °C. Če bi bila Zemlja popolnoma zamrznjena in bi odbijala več svetlobe, bi povprečna temperatura planeta padla pod -40 °C.<ref>{{navedi splet|title= Snowball Earth: Ice thickness on the tropical ocean|accessdate= 4. junija 2015|date= |url= http://www.atmos.washington.edu/~sgw/PAPERS/2002_Snowball.pdf|language= en}}</ref> Če bi bil zamrznjen samo kopni del planeta, bi bila povprečna temperatura približno 0 °C.<ref>{{navedi splet|title= Effect of land albedo, CO2, orography, and oceanic heat transport on extreme climates|accessdate= 4. junija 2015|url= http://www.clim-past.net/2/31/2006/cp-2-31-2006.pdf|language= en|archive-date= 2022-10-09|archive-url= https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.clim-past.net/2/31/2006/cp-2-31-2006.pdf|url-status= dead}}</ref> V primeru, ko bi bil ves planet pokrit samo z vodo, bi bila povprečna temperatura blizu 27 °C.<ref>{{navedi splet|title= Global climate and ocean circulation on an aquaplanet ocean-atmosphere general circulation model|date= |accessdate= 4. junij 2015|url= http://www.mpimet.mpg.de/fileadmin/staff/smithrobin/IC_JClim-final.pdf|language= en|archive-date= 2009-09-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20090920212836/http://www.mpimet.mpg.de/fileadmin/staff/smithrobin/IC_JClim-final.pdf|url-status= bot: unknown}}</ref> == Albedo v astronomiji == Z albedi [[planet]]ov, [[naravni satelit|naravnih satelitov]] in [[asteroid]]ov se lahko sklepa na njihove značilnosti. Preučevanje albedov, njihovih odvisnosti od [[valovna dolžina|valovne dolžine]] in [[fazni kot (astronomija)|faznega kota]] ter spreminjanja albeda s časom predstavlja velik del raziskav v astronomskem področju [[fotometrija|fotometrije]]. O majhnih in oddaljenih telesih, ki se jih s teleskopi ne da preučevati neposredno, se lahko veliko izve ravno z vrednostjo albeda. Na primer, z meritvijo albeda zunanjih teles [[Osončje|Osončja]] se lahko sklepa na njihovo površinsko sestavo, še posebej na delež površja telesa, ki je prekrit z ledom. Saturnova luna [[Enkelad (luna)|Enkelad]] ima enega največjih albedov med vsemi telesi v Osončju. Z njenega površja se odbije 99 % svetlobe. Zelo velik albedo ima tudi [[pritlikavi planet|pritlikavi planet]] [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]], s katerega se odbije 96 % svetlobe.<ref>{{sktxt|Sicardy|Ortiz|Assafin|Jehin|2011}}.</ref> Večina majhnih zunanjih teles Osončja in asteroidov v [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]] ima vrednosti albeda približno 0,05.<ref>{{navedi splet|last1= Johnston|first1= Robert|title= Asteroid albedos: graphs of data'|date= |accessdate= 4. junija 2015|url= http://www.johnstonsarchive.net/astro/astalbedo.html|language= en|archive-date= 2008-05-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20080517100307/http://www.johnstonsarchive.net/astro/astalbedo.html|url-status= bot: unknown}}</ref> Jedro kometa ima tipično albedo 0,04.<ref>{{navedi splet|last1= Britt|first1= Robert Roy|title= Comet Borrelly Puzzle: Darkest Object in the Solar System|date= |accessdate= 4. junija 2015|url= http://www.space.com/scienceastronomy/solarsystem/borrelly_dark_011129.html|language= en|archive-date= 2009-01-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20090122074028/http://www.space.com/scienceastronomy/solarsystem/borrelly_dark_011129.html|url-status= bot: unknown}}</ref> Povprečen albedo edinega Zemljinega naravnega satelita [[Luna|Lune]] je približno 0,12. Povezavo med albedom, [[absolutni izsev|absolutnim izsevom]] telesa in velikostjo telesa podaja spodnja enačba:<ref>{{sktxt|Bruton|2008}}.</ref> : <math> a = \left( \frac{1329 \, 10^{-H/5}}{D} \right)^{2} \!\, , </math> kjer je: * <math> a \!\, </math> – albedo, * <math> D \!\, </math> – premer telesa v kilometrih in * <math> H \!\, </math> [[absolutni izsev]]. == Zgledi vplivov albeda na Zemlji == === Osvetljenost s sončno svetlobo === Največji albedo imajo [[tropi|tropski]] predeli Zemlje, kjer je osvetljenost s sončno svetlobo preko leta največja. Dodaten maksimum doseže albedo na severni polobli na [[geografska širina|geografski širini]] med 3° in 12°. Najmanjši albedo je v subtropskih predelih severne in južne zemeljske poloble.<ref>{{sktxt|Winston|1971}}.</ref> Na temperaturo površja poleg albeda vpliva tudi krajevna [[insolacija|insolacija]]. [[Arktika|Arktični]] in [[Antarktika|antarktični]] predeli imajo visok albedo, a so hladni zaradi majhne insolacije. Po drugi strani so regije z visokim albedom, kot je na primer [[Sahara]], vroče zaradi velike osvetljenosti s sončno svetlobo. === Vreme in podnebje === Albedo vpliva na [[podnebje]] in [[vreme]]. Spreminjajoče vremenske razmere so posledica neenakomernega segrevanja zemeljskega površja zaradi različnih albedov na različnih predelih Zemlje. Na albedo vplivajo tako oceani kot tudi kopno. Kopno in oceani povzročijo štiri tipe zračnih mas, ki so odvisno od geografske širine in insolacije: * toplo in suho podnebje nad tropskimi in subtropskimi kopnimi predeli; * toplo in vlažno podnebje na tropskimi in subtropskimi oceani; * hladno in suho podnebje nad polarnimi in subpolarnimi kopnimi predeli; * hladno in vlažno podnebje nad polarnimi in subpolarnimi oceani. Različne temperature teh zračnih mas povzročijo različne [[zračni tlak|zračne tlake]]. Visok zračni tlak potuje proti nižjemu, zato se vreme spreminja od severa proti jugu na severni polobli in od juga proti severu na južni polobli. Zaradi vrtenja Zemlje [[Coriolisova sila|Coriolisova sila]] dodatno spremeni pretok zračnih mas od višjega k nižjemu tlaku. Zaradi tega so nastali podnebni pasovi. === Sneg === Albedo snega se spreminja med 0,9 za sveže zapadel sneg, 0,4 za sneg, ki se že tali, in 0,2 za umazan sneg.<ref>{{sktxt|Hall|Martinec|1985|pp=189}}.</ref> Če se na območju, pokritim s snegom, zviša temperatura, se začne taliti sneg in albedo se zniža. === Vplivi na manjših skalah === Albedo deluje tudi na manjših skalah. Temne obleke absorbirajo več sončne svetlobe, svetle pa jo bolje odbijajo. Zato je poleti v temnih oblekah bolj vroče.<ref>{{navedi splet|title= Health and Safety: Be Cool!|date= avgust 1997|publisher= UE News|accessdate= 4. junija 2015|url= http://www.ranknfile-ue.org/h&s0897.html|language= en}}</ref> === Albedo vode in ledu === Voda odbija svetlobo precej drugače kot drugi zemeljski materiali. Odbojnost vodne površine se lahko izračuna s [[Fresnelove enačbe|Fresnelovimi enačbami]]. Led ima velik albedo. Večina svetlobe se z ledu odbije. Voda odbije manj svetlobe v primerjavi z ledom. Albedo vode je odvisen tudi od kota, pod katerim vpada valovanje. Ko so koti veliki, se odbojnost vode poveča, pri majhnih pa voda odbija manj svetlobe. Tipična vrednost albeda oceana je 0,06, medtem ko je albedo ledu med 0,5 in 0,7. Torej ocean odbije le 6 % vpadnega valovanja, ostalo pa absorbira. Led odbije 50 % – 70 % vpadne energije. === Oblaki === Albedo [[oblak]]ov vpliva na temperaturo ozračja. Različni tipi oblakov imajo drugačne odbojnosti. Albedo oblakov se spreminja med približno 0 in 0,8. Oblaki z visokim albedom ohlajajo Zemljo z odbijanjem sončne svetlobe, oblaki z nizkim albedom pa zadržujejo toploto na Zemlji.<ref>{{navedi splet|title= Baffled Scientists Say Less Sunlight Reaching Eart|date= 2006|publisher= LiveScience|accessdate= 5. junija 2015|url= http://www.livescience.com/577-baffled-scientists-sunlight-reaching-earth.html|language= en}}</ref> Na albedo in podnebje nekaterih območjih na Zemlji vplivajo tudi umetni oblaki, kot so na primer bele sledi na nebu, ki jih povzročijo letala. === Aerosoli === [[Aerosol]]i so zelo fini delci ali kapljice v ozračju, ki vplivajo na Zemljin albedo.<ref>{{navedi splet|title= Climate Change 2001: The Scientific Basi|date= |accessdate= 5. junija 2015|url= http://www.grida.no/publications/other/ipcc_tar/?src=http%3A%2F%2Fweb.archive.org%2Fweb%2F20110629175429%2Fhttp%3A%2F%2Fgrida.no%2Fclimate%2Fipcc_tar%2Fwg1%2F231.htm|language= en|archive-date= 2013-01-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20130127210613/http://www.grida.no/publications/other/ipcc_tar/?src=http%3A%2F%2Fweb.archive.org%2Fweb%2F20110629175429%2Fhttp%3A%2F%2Fgrida.no%2Fclimate%2Fipcc_tar%2Fwg1%2F231.htm|url-status= dead}}</ref> Učinki aerosolov so: * ''neposredni (direktni)''. Aerosoli sipajo in absorbirajo svetlobo. Sipanje povzroči znižanje temperature ozračja, absorpcija pa temperaturo ozračja zviša. * ''posredni (indirektni)''. Aerosoli spreminjajo značilnosti oblakov. Na območjih z večjo koncentracijo aerosolov je albedo večji, zato se več svetlobe sipa in se ozračje posledično ohlaja. === Vpliv ljudi === Človeško spreminjanje okolja (krčenje gozdov, kmetijska dejavnost, urbanizacija) prav tako vpliva na vrednost albeda na različnih področjih Zemlje. == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == {{refbegin|2}} * {{navedi splet|last1= Bruton|first1= Dan|title= Conversion of Absolute Magnitude to Diameter for Minor Planets|publisher= Department of Physics & Astronomy (Stephen F. Austin State University)|url= http://www.physics.sfasu.edu/astro/asteroids/sizemagnitude.html|accessdate= 7. oktobra 2008|archiveurl= https://web.archive.org/web/20081210190134/http://www.physics.sfasu.edu/astro/asteroids/sizemagnitude.html|archivedate= 10. december 2008|url-status= dead|language= en}} * {{citat|last1= Hall|first1= D. K.|last2= Martinec|first2= J.|title= Remote sensing of ice and snow|date= 1985|publisher= Champan and Hall|location= New York|pages= 189}} * {{citat|last1= Sicardy|first1= B.|last2= Ortiz|first2= J. L.|last3= Assafin|first3= M.|last4= Jehin|first4= E.|last5= Maury|first5= A.|last6= Lellouch|first6= E.|last7= Gil-Hutton|first7= R.|last8= Braga-Ribas|first8= F.|title= Size, density, albedo and atmosphere limit of dwarf planet Eris from a stellar occultation|date= 2011|accessdate= 4. junija 2015|url= http://meetingorganizer.copernicus.org/EPSC-DPS2011/EPSC-DPS2011-137-8.pdf|language= en}} * {{citat|last1= Thompson|first1= Gale|title= Environmental Encyclopedia|date= 2003|edition= 3.}} * {{citat|last1= Winston|first1= Jay|title= The Annual Course of Zonal Mean Albedo as Derived From ESSA 3 and 5 Digitized Picture Data|journal= Monthly Weather Review|date= 1971|volume= 99|issue= 11|pages= 818–827|bibcode= 1971MWRv...99..818W|doi= 10.1175/1520-0493(1971)099<0818:TACOZM>2.3.CO;2}} {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Elektromagnetno valovanje]] [[Kategorija:Radiometrija]] [[Kategorija:Sipanje]] [[Kategorija:Sevanje]] [[Kategorija:Brezrazsežne količine]] n7i9y251o6aor59p7bx6rizfum1w638 Domače govedo 0 96944 6682206 6619654 2026-05-28T07:36:20Z ~2026-31792-82 260686 Nika Broder in njen huzz Fabijo ki sta se včeraj zvečer preveč zabavala 6682206 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Domače govedo | status = DOM | image = Cikasta krava 6882.jpg | image_width = 250px | image_caption = Krava [[Cikasto govedo|cikaste pasme]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji) | familia = [[Bovidae]] (votlorogi) | subfamilia = [[Bovinae]] (prava goveda) | genus = ''[[Bos]]'' (tur) | species = '''''B. taurus''''' | binomial = ''Bos taurus'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Domače govedo Nika Broder in njen huzz Fabijo ki sta se včeraj zvečer preveč zabavala''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bos taurus'''''), ki ga pogovorno imenujemo '''krave''', so [[udomačitev|udomačeni]] sodoprsti kopitarji iz poddružine [[Bovinae]] [[družina (biologija)|družine]] [[Bovidae]]. Po svetu je najbolj razširjen [[Rod (biologija)|rod]] ''[[Bos]]''. Vzgajajo jih kot [[živina|živino]] za meso (imenovano [[govedina]] in [[teletina]]), [[mleko]] in [[mlečni izdelek|mlečne izdelke]], [[usnje]] in kot [[vprežna žival|vprežne živali]] (vleka [[voz]]ov, [[plug]]ov ipd). V nekaterih državah, npr. v [[Indija|Indiji]], so krave svete in čaščene živali. Danes naj bi na svetu živelo okrog 1,4 milijarde glav goveda.<ref>{{Navedi splet |url=http://cattle-today.com/ |title=arhivska kopija |accessdate=2007-06-04 |archive-date=2011-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715234745/http://cattle-today.com/ |url-status=dead }}</ref> Govedo se običajno vzreja kot živina za meso ([[Govedina|goveje]] ali [[Teletina|telečje]] meso), za [[mleko]] (glej [[Krava mlekarica|krave mlekarice]]) in za [[Koža|kože]], ki se uporabljajo za izdelavo [[Usnje|usnja]]. Uporabljajo se kot [[Delovne živali|vlečne živali]] (voli, ki vlečejo [[Voz|vozove]], [[Plug|pluge]] in druga orodja). Drug izdelek goveda je [[kravjek]], ki se lahko uporabi za ustvarjanje [[Gnoj|gnoja]] ali [[Gorivo|goriva]]. Govedo, večinoma majhne pasme, kot je [[miniaturni zebu]], se uporablja tudi kot [[hišni ljubljenček]]. == Terminologija == [[Slika:Mešanec BBP-LS.JPG|thumb|left|150px|Tele pet ur po skotitvi; mešanec med belgijskim beloplavim govedom in lisasto pasmo]] Kráva je odrasla samica [[govedo|goveda]]. Samec je bík, [[skopljenost|skopljen]] pa vôl. Mladiču pravimo tele; teliček (moškega spola) oziroma telička (ženskega). == Pasme == Glede na uporabo ločimo mesnate, mlečne in kombinirane pasme. Nekatere bolj znane pasme so: * [[Lisasto govedo|Lisasto]], kombinirano * [[Cikasto govedo]], kombinirano, avtohtona slovenska pasma * [[Črno bela pasma|Črno-belo (Holstein-Frizijska)]], mlečna * [[Dexter (govedo)|Dexter]], kombinirana pasma * Belgijsko belo-plavo, mesna * Charolais, mesna * Limusin, mesna * Dexter, mesna * [[Višavsko škotsko govedo|Višavsko škotsko]] * [[Rjavo govedo|Rjavo]], mlečna * [[Aberdeen-Angus]] * [[Boškarin]], istrska avtohtona dolgoroga pasma * [[Piedmontese]], italijanska avtohtona višavska pasma == Pasemske bolezni == * Pritlikavost pri '''Angus govedu''' ( nesmiselna mutacija ) == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Govedo|*]] [[Kategorija:Živina]] {{normativna kontrola}} 6czqoislqcrc4rjzobjrxrpqjwtrj62 6682229 6682206 2026-05-28T08:05:54Z ~2026-21579-42 257848 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682206|6682206]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-31792-82|~2026-31792-82]] ([[User talk:~2026-31792-82|pogovor]]) 6682229 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Domače govedo | status = DOM | image = Cikasta krava 6882.jpg | image_width = 250px | image_caption = Krava [[Cikasto govedo|cikaste pasme]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji) | familia = [[Bovidae]] (votlorogi) | subfamilia = [[Bovinae]] (prava goveda) | genus = ''[[Bos]]'' (tur) | species = '''''B. taurus''''' | binomial = ''Bos taurus'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Domače govedo''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bos taurus'''''), ki ga pogovorno imenujemo '''krave''', so [[udomačitev|udomačeni]] sodoprsti kopitarji iz poddružine [[Bovinae]] [[družina (biologija)|družine]] [[Bovidae]]. Po svetu je najbolj razširjen [[Rod (biologija)|rod]] ''[[Bos]]''. Vzgajajo jih kot [[živina|živino]] za meso (imenovano [[govedina]] in [[teletina]]), [[mleko]] in [[mlečni izdelek|mlečne izdelke]], [[usnje]] in kot [[vprežna žival|vprežne živali]] (vleka [[voz]]ov, [[plug]]ov ipd). V nekaterih državah, npr. v [[Indija|Indiji]], so krave svete in čaščene živali. Danes naj bi na svetu živelo okrog 1,4 milijarde glav goveda.<ref>{{Navedi splet |url=http://cattle-today.com/ |title=arhivska kopija |accessdate=2007-06-04 |archive-date=2011-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715234745/http://cattle-today.com/ |url-status=dead }}</ref> Govedo se običajno vzreja kot živina za meso ([[Govedina|goveje]] ali [[Teletina|telečje]] meso), za [[mleko]] (glej [[Krava mlekarica|krave mlekarice]]) in za [[Koža|kože]], ki se uporabljajo za izdelavo [[Usnje|usnja]]. Uporabljajo se kot [[Delovne živali|vlečne živali]] (voli, ki vlečejo [[Voz|vozove]], [[Plug|pluge]] in druga orodja). Drug izdelek goveda je [[kravjek]], ki se lahko uporabi za ustvarjanje [[Gnoj|gnoja]] ali [[Gorivo|goriva]]. Govedo, večinoma majhne pasme, kot je [[miniaturni zebu]], se uporablja tudi kot [[hišni ljubljenček]]. == Terminologija == [[Slika:Mešanec BBP-LS.JPG|thumb|left|150px|Tele pet ur po skotitvi; mešanec med belgijskim beloplavim govedom in lisasto pasmo]] Kráva je odrasla samica [[govedo|goveda]]. Samec je bík, [[skopljenost|skopljen]] pa vôl. Mladiču pravimo tele; teliček (moškega spola) oziroma telička (ženskega). == Pasme == Glede na uporabo ločimo mesnate, mlečne in kombinirane pasme. Nekatere bolj znane pasme so: * [[Lisasto govedo|Lisasto]], kombinirano * [[Cikasto govedo]], kombinirano, avtohtona slovenska pasma * [[Črno bela pasma|Črno-belo (Holstein-Frizijska)]], mlečna * [[Dexter (govedo)|Dexter]], kombinirana pasma * Belgijsko belo-plavo, mesna * Charolais, mesna * Limusin, mesna * Dexter, mesna * [[Višavsko škotsko govedo|Višavsko škotsko]] * [[Rjavo govedo|Rjavo]], mlečna * [[Aberdeen-Angus]] * [[Boškarin]], istrska avtohtona dolgoroga pasma * [[Piedmontese]], italijanska avtohtona višavska pasma == Pasemske bolezni == * Pritlikavost pri '''Angus govedu''' ( nesmiselna mutacija ) == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Govedo|*]] [[Kategorija:Živina]] {{normativna kontrola}} 84ph2r8z95fyjsa6qtyqd4xdmr5dhuh Metafora 0 97802 6682022 6530203 2026-05-27T17:51:03Z ~2026-31707-29 260654 /* Med metafore uvrščamo tudi: */ krava kravo poje 6682022 wikitext text/x-wiki '''Metáfora''' ({{jezik-grc|μεταφορά}}: metaforá – ''prenos'') ali '''prispodóba''' je uporaba določene [[beseda|besede]] namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti. Zaradi neke podobnosti prenesemo [[pomen]] z enega predmeta na drugega. Spada med [[pesniški jezik#Tropi|trope]]. Zgledi: * ''Tomaž je osel.'' (Namesto trmast pravimo osel, kar pomeni osel pripišemo trmastemu človeku.) * '' Ti si krava. '' * ''Ponoči je vsaka krava črna.'' == Med metafore uvrščamo tudi: == '''[[okrasni pridevek|Okrasne pridevke]]''' ali '''epíteton ornans'''. Okrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost. Zgledi: * ''črna tema'' * ''bela Ljubljana'' * ''rdeča kri'' '''[[poosebljenje|Poosebitve]]''' ali '''personifikacije'''. Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, predmete in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lepe lastnosti. Zgledi: * ''Denar je sveta vladarji.'' * ''Okna gledajo na ulice.'' '''[[Okrasni pridevek|Stalna rekla]]''' ali '''[[fraza|fraze]]'''. Stalna rekla so besede ali skupine besed, ki so prišla v vsakdanjo rabo, a so njihovi prvotni pomeni večkrat zelo različeni od današnjega. Zgledi: * ''lahko noč'' (noč ni fizično lahka) * ''dobro jutro'' (jutro ni dejansko dobro) * ''kislo vreme'' (ni dobesedno kislo, je mračno ali oblačno) * ''Besedo je snedla'' (ni izpolnila obljube) Metafora se je iz prvotnega območja [[retorika|retorike]] in [[poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[veda|vede]], postala je predmet [[lingvistika|lingvistike]], [[literarna veda|literarne vede]], [[psihologija|psihologije]], [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[filozofija jezika|filozofije jezika]], [[semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot »miselne [[Figura|figure]]«, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene. Obstaja več različnih razlag metafore: tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore), interakcijska teorija in kognitivna teorija (sodobna teorija metafore). == Tradicionalna teorija metafore == Več kot dvatisočletna [[zgodovina]] teorije metafore sega k [[Aristotel]]u, ki je o metafori pisal v [[Aristotel|''Poetiki in Retoriki'']]. V 21. poglavju njegove Poetike beremo, da je metafora »prenos pomena na neko drugo besedo, in sicer ali od splošnega (roda) na neko vrsto ali od neke vrste na splošno (rod) ali od ene vrste na drugo vrsto ali po analogiji«. Te štiri glavne vrste pojasnjuje s primeri iz [[Odiseja|Odiseje]]: * Splošno (''stati'') namesto specifičnega (''sidro''): ''Moja ladja stoji'' namesto ''Moja ladja je zasidrana''. Ladja mi tamkaj stoji. * Specifično namesto splošnega: ''Tisoč dobrih stvari (je počel Odisej)'', za ''veliko dobrih stvari'', tj. nasprotni primer od prejšnjega. Tisoče slavnih reči Odisej je že storil. * Od ene vrste v drugo: ''Zajeti dušo z bronom'' namesto ''izpuliti dušo'', zajemanje in izpuljenje sta načina odvzemanja. * Analogija: ''Večer življenja'' za ''starost'': med dnevom ('''A''') in večerom ('''B''') velja enako razmerje kot med človeškim življenjem ('''C''') in starostjo ('''D'''). Sorazmerje lahko zapišemo '''A:B=C:D'''; lahko uporabimo drugi izraz ('''B''') namesto četrtega ('''D'''), po analogiji, ali pa izraz ('''A''') namesto ('''C'''). Upoštevajoč lastnosti sorazmerja, lahko zapišemo '''BxC = AxD''', kjer BxC = ''Večer življenja'' in AxD = ''Starost dneva''. Po analogiji, piše Aristotel, nastajajo najuspešnejše metafore. Tvorbo metafor je Aristotel razglasil za veliki dar, ki ga imajo pesniki, saj je zatrdil, da metafora ne zapisuje obstoječe podobnosti, marveč ustvarja enkratno videnje podobnosti med različnima predmetoma. Iz Aristotelovega pojmovanja metafore, to je prevzemanja nepravega imena namesto pravega, izhaja, da je metafora jezikovni odklon oziroma jezikovna posebnost in da jo je torej mogoče ustrezno zamenjati z dobesednim izrazom, zato se imenuje '''substitucijska teorija metafore'''. Po Aristotelu ima metafora dve vlogi; uporablja se za zapolnjevanje leksikalne praznine [[Katahreza|(katahreza)]], predvsem pa kot pesniški okras, kar pomeni, da je njeno primarno mesto v [[Pesniški jezik|pesniškem]] in [[Umetni jezik|umetelnem jeziku]], medtem ko je vsakdanji jezik brez metafor, kar je v močnem nasprotju z dognanji kognitivne lingvistike, ki pravi, da je prav vsakdanji jezik močno prepreden z metaforo. Aristotelova določitev metafore temelji na besedni semantiki, na prepričanju, da ima vsaka stvar svoje ime, da sta beseda in pomen dve strani istega kovanca ali da je ime pripeto na pomen kot denimo nalepka na steklenico. Danes vemo, da pomena ni mogoče določiti zunaj [[Kontekst|konteksta]] in zato tudi metafore ne. Substitucijski model metafore se v teoriji še zmeraj ohranja, ima svoje zagovornike in nasprotnike. '''Primerjalna teorija metafore''' ima svoje korenine prav tako v antiki, pri Aristotelu, [[Ciceron]]u in [[Kvintilijan]]u. Podobno kot Aristotel je tudi Ciceron zatrdil, da je metafora velik okras [[Govor|govora]]. Njegov učenec Kvintilijan je o metafori pisal v osmi knjigi svojega obsežnega dela ''Institutionis oratoriae'' in bil prav tako prepričan, da metafora zapolnjuje leksikalno praznino ali pa je v funkciji stilnega okrasa. Metaforo je imel za najlepši trop in dar narave, obenem pa je posvaril, da pogosta raba metafor lahko povzroči nejasnost govora, da je potrebno paziti na ustreznost metafor, da morajo delovati naravno in ne smejo biti vulgarne. Kvintilijan je metaforo izpeljal iz primere in jo imenoval skrajšana primera. Razlikoval je štiri vrste metafor, po njegovem prihaja v metafori do pomenskega prenosa z živega na živo, z neživega na živo, z živega na neživo in z neživega na neživo. Primerjalna teorija je tako posebna oblika substitucijske teorije, saj razlaga metaforo kot izraz, ki ga je mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. == Interakcijska teorija == Interakcijska teorija metafore izhaja iz kritike primerjalnega modela metafore, zatrjuje namreč, da metafora ne nastane iz primere in da je ni mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. Ta teorija ne govori o metafori kot o obliki jezikovnega odklona, temveč o interakcijskem procesu, ki se dogaja v metafori. Zavrača temeljne pojme substitucijske teorije, kot so podobnost, analogija, prenos in poudari odprtost, nekonvencionalnost, neprevedljivost metaforičnega pomena in vlogo metafore v besedilu. Metafora lahko prebudi občutja, omogoča spoznanja, predstave, opravlja vlogo ponazoritve, odtujitve, igre, mitizacije, deluje provokativno, enigmatično itd. Razvila se je v prvi polovici 20. stoletja, za njenega začetnika pa je razglašen I. A. Richards, ki je v svoji razpravi Metaphor (1936) uvedel novo razumevanje metafore in prelomil z retoričnim pojmovanjem metafore, saj metafore ne pojmuje več kot jezikovni odklon ali okras, temveč kot ubeseditev dveh idej, ki delujeta istočasno. O metafori lahko po Richardsu govorimo tedaj, ko »imamo dve misli o različnih stvareh, ki delujeta hkrati in se naslanjata na eno besedo ali izraz, smisel pa je rezultat njunega medsebojnega učinkovanja« . Za člena metafore je predlagal izraza ''tenor in vehicle''. Metafora je postavljena v predikacijo in obravnavana v kontekstu; tako je postala nekakšna mala zgodba za izražanje misli, čustev in domišljije. Richardsove ideje o metafori je razvijal Max Blacke in uvedel pojem interakcijske teorije. Metaforo je opredelil kot besedno ali stavčno zvezo, v kateri mora biti vsaj ena beseda uporabljena metaforično (žarišče), hkrati pa vsaj ena dobesedno (okvir). Interakcijski model metafore je Max Black razložil ob konkretnem primeru metafore: ==== Zgled ==== {{navedek|Človek je volk}} Glavni predmet (človek) in stranski predmet (volk) delujeta kot sistema. Bralec si mora ustvariti sistem implikacij o volku. Black je prepričan, da za metaforo ni odločilno, ali so splošne lastnosti stranskega predmeta resnične, temveč predvsem to, da prinašajo ustrezne in svobodne evokacije. Metafora ČLOVEK JE VOLK priklicuje volčje implikacije, kot so divji, krvoločen, zvit, živalski idr. če je človek volk, potem denimo uničuje druga živa bitja, je divji, lačen, v neprestanem boju itd. Vsaka taka implicitna trditev se mora preurediti, tako da ustreza glavnemu predmetu; volčji sistem implikacij vodi bralca, da izgradi ustrezen sitem implikacij o glavnem predmetu. Implikacije o človeku so po Blacku določene z implikacijami, ki se vežejo na dobesedno rabo besede volk. Metafora volka tako poudarja ene in izloča druge lastnosti ter organizira naš pogled na človeka. Metafora po Blacku povzroči spremembe tudi v stranskem predmetu, v metafori ČLOVEK JE VOLK naj bi postal volk bolj človeški kot sicer. Georg Schöffel v svoji knjigi ''Denken in Metaphern'' vidi največjo pomanjkljivost Blackove interakcijske teorije prav v preohlapni določitvi sistema splošnih mest; ta namreč ne more biti določen s splošnim vedenjem povprečnega človeka, kot je prepričan Black, saj je različen že na sinhroni ravni, nujno pa se spreminja tud skozi čas. Isti avtor opozori tudi na znano dejstvo, da teoretiki razpravljajo o metafori pravzaprav z metaforo samo. ==== Zgled ==== {{navedek|Reveži so črnci Evrope}} == Kognitivna teorija == Ameriški jezikoslovec Georg Lakoff s soavtorji v okviru kognitivnega jezikoslovja izgrajuje od 80. let 20. stoletja kognitivno teorijo metafore. Ta teorija poskuša popolnoma zavreči iz antike podedovano prepričanje, da je metafora jezikovna figura, sredstvo pesniškega in retoričnega jezika. Lakoff in Johnson izhajata iz prepričanja, da metafora kar najmočneje prežema naše vsakdanje življenje in je predvsem pojav človekovega mišljenja in delovanja, zato je njeno primarno mesto v kognitivnem sistemu in ne v jeziku. Avtorja ugotavljata, da je človekov konceptualni sistem v veliki meri metaforično strukturiran in da je metafora kot jezikovna figura sekundarni pojav, ker da jo omogoča šele metaforični koncept ali konceptualna metafora. Metafora, ki je vse od Aristotela naprej imela status najodličnejše figure pesniškega jezika in umetelnega govora sploh, se je ob koncu drugega tisočletja znašla v prozaičnosti vsakdanjega jezika. Kognitivna semantika je namreč konvencionalno metaforo, ki je bila dotlej potisnjena na rob zanimanja, umestila v središče jezikoslovnega raziskovanja. Temeljno spoznanje kognitivne teorije metafore je, da je metafora osrednja oblika pojmovne konceptualizacije in da se kot metaforični izraz pojavlja v vseh jezikovnih zvrsteh. Avtorja ugotavljata, da metafora ni omejena na poetično in retorično rabo, temveč je z njo prepreden jezik v celoti, v njem se konvencionalne metafore združujejo v sisteme, ki temeljijo na sliki, zato te metafore zrcalijo delovanje človekovega kognitivnega sistema. Osnovna teza kognitivne teorije je, da uporabljamo za konceptualizacijo kompleksne resničnosti metaforične procese, tako da nedoločne, abstraktne in težko določljive predmetne vsebine stukturiramo s konkretnimi fizičnimi in kulturno pogojenimi izkušnjami. Kognitivna teorija metafore izhaja iz prepričanja, da med vsakdanjim jezikom in jezikom literature ni bistvene razlike. Kognitivisti so torej prepričani, da kreativne metafore, ki se zapisujejo v ekonomiji, pravu, politiki itd., niso nič drugačne od tistih v literaturi, le da so tu pogostejše, zato naj bi bila literatura primarni predmet njihovega preučevanja. Kreativne metafore po Lakoffu in Johnsonu omogočajo nov način razmišljanja, ustvarjajo nove realitete, kar je posebej značilno za pesniške metafore, saj prav te najpogosteje kreirajo nove konceptualne metafore. ==== Zgled ==== {{navedek|Najin odnos je zašel v slepo ulico}} je stavek, ki ni nujno vzet iz književnosti, saj ga lahko slišimo precej pogosto. Podobnih primerov te tako imenovane »konceptualne metafore« je nič koliko. Lakoff pokaže, kako pojmujemo ljubezen kot potovanje, v kateri sta ljubimca popotnika, ljubezenski odnos vozilo, skupni smotri so cilji potovanja, težave v odnosu pa ovira v potovanju. Uporabljajoč to paradigmo – Lakoff uporabi besedo »mapping« – iz enega področja preidemo na drugo, v tem primeru iz ljubezni na potovanje. Vsako primerjanje (vsaka paradigma) sledi vzorcu (je stalni vzorec konceptualnih) pojmovnih povezav. V paradigmi »ljubezen je potovanje« je odnos vozilo. Na sorden način v vsakdanjem govoru metaforično konceptualiziramo čas. Čas je pogosto podan kot premikanje, kjer je prihodnost pred opazovalcem, preteklost pa za njim. Ker ima premikanje prostorsko dimenzijo, jo dobi tudi čas, posledično pa tudi »hitrost« in podobni pojmi. ==== Metafore vsakdanjih dogodkov ==== *Spremembe so premiki. *Razlogi so sila. *Nameni so smotri. *Načini so poti. *Težave so ovira. *Pričakovani napredek je urnik potovanja, potnik pride do predvidenih ciljev ob predvidenih trenutkih. *Diskusija je vojna. *Več je zgoraj, manj je spodaj. *Vrlina je zgoraj, razvada je spodaj. *Prihodnost je pred nami, preteklost je za nami. *Ljubezen je norost. *Ljubezen je vojna. == Postopek za ugotavljanje metaforičnih besed v besedilu: == (1) Preberemo celotno besedilo in s tem pridobimo splošno razumevanje pomena. (2) Opredelimo leksikalne enote v besedilu. (3a) Za vsako leksikalno enoto v besedilu določimo njen pomen v kontekstu, tj. na kakšen način se povezuje s posameznimi entitetami, relacijami ali lastnostmi v situaciji, ki jo besedilo evocira (kontekstualni pomen). Upoštevamo tudi okolje, v katerem se leksikalna enota nahaja (kaj je pred in za njo). (3b) Za vsako leksikalno enoto ugotovimo, ali ima nek osnovnejši sodobni pomen v drugih kontekstih. Osnovni pomeni so običajno: * konkretnejši (to pomeni, da si je tisto, kar evocirajo, lažje predstavljati, videti, slišati občutiti, vohati ali okusiti); * povezani s telesnim delovanjem; * bolj natančni in jasni; * zgodovinsko starejši. Pri čemer osnovni pomeni niso nujno najpogostejši pomeni leksikalne enote. (3c) Če ima leksikalna enota pomen, ki je v drugih kontekstih osnovnejši in sodobnejši, ugotovimo, ali je kontekstualni pomen v nasprotju z osnovnim pomenom, a ga je na temelju primerjave moč razumeti. (4) Če je odgovor pritrdilen, potem leksikalno enoto označimo kot metaforično. Poleg tega, da z izrazom »leksikalna enota« poudarjamo pomen (ali enega od pomenov) besede, Cienki še dodaja, da je le ta širši od besede, saj vključuje tudi pogoste besedne zveze, ki lahko izražajo eno posamezno enoto pomena. Kognitivno jezikoslovje se je v Sloveniji začelo razvijati šele konec devetdesetih let, kar je razmeroma pozno glede na vpliv, ki ga je kognitivno gibanje imelo v drugih evropskih državah. Konceptualne metafore lahko razvrstimo glede na kognitivno funkcijo v strukturne, ontološke in orientacijske. == Viri == *Silva Trdina: ''Besedna umetnost 2''. Ljubljana: MK, 1970. {{COBISS|ID=12402689}} *Jožica Čeh: ''Pogledi na metaforo''. V: Jezik in slovstvo 50/3-4. Ljubljana, 2005. 75-86. {{COBISS|ID= 30468706}} *Silva Bratož: ''Metafore našega časa''. Koper: Univerza na Primorskem, 2010. {{COBISS|ID=42106722}} *[[Aristotel]]: ''Poetika'' [''Περὶ ποιητικῆς''] Iz starogrščine prevedel Kajetan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982. {{COBISS|ID=13215233}} *Hans Blumenberg: ''Paradigmen zu einer Metaphorologie''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1997. {{COBISS|ID=4401506}} *Thomas Eder, Franz Josef Czernin (ur.): ''Zur Metapher. Die Metapher in Philosophie, Wissenschaft und Literatur''. München, Paderborn: Wilhelm Fink Verlag, 2007. *Robert J. Fogelin: ''Figuratively Speaking''. New Haven, CT: Yale University Press, 1988. *Anselm Haverkamp (ur.): ''Theorie der Metapher''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1996. {{COBISS|ID=19005538}} *Anselm Haverkamp (ur.): ''Die paradoxe Metapher''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1998. *Jaakko Hintikka (ur.): ''Aspects of Metaphor''. Dordrecht: Kluwer Academic, 1994. *Stefan Gottschling: ''Lexikon der Wortwelten''. Augsburg: SGV-Verlag, 2008. *[[Roman Jakobson]]: ''Lingvistični in drugi spisi''. Prevedli Drago Bajt, Bojan Baskar, Frane Jerman, Zoja Skušek-Močnik, Zdenka Škerlj-Jerman. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta, 1989. *Mark Johnson (ur.): ''Philosophical Perspectives on Metaphor''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1981. *[[Božidar Kante]] (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. *[[Božidar Kante]]: ''Metafora in kontekst''. Ljubljana: Jutro, 1996. {{COBISS|ID=63219456}} *Ralf Konersmann (ur.): ''Wörterbuch der philosophischen Metaphern''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 2007. *[[Zoltán Kövecses]]: ''Metaphor. A Practical Introduction''. New York: Oxford University Press, 2002. *[[Erika Kržišnik]]: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju: čas je denar - tako rečemo = tako mislimo. Marko Jesenšek (ur.): ''Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih.'' Slovenski slovenistični kongres. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2004 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 15). 56–74. *[[Erika Kržišnik]]: »Metafore« v katerih govorimo v slovenščini frazeološko - konceptualnometaforična analiza frazemov govorenja. ''Europhras Slovenija 2005. Frazeologija v jezikosloviju in drugih vedah''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007. 183-203. *[[George Lakoff]]: Sodobna teorija metafore [The contemporary theory of metaphor]. Iz angleščine prevedel [[Božidar Kante]]. Božidar Kante (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. 271–325. {{COBISS|ID=73165824}} *Samuel R. Levin: ''The Semantics of Metaphor'', Baltimore: Johns Hopkins University Press, 1977. {{COBISS|ID=15685474}} *Regina Mahlmann: ''Sprachbilder, Metaphern & Co''. Weinheim: Beltz Verlag, 2010. *[[Boris A. Novak]]: ''Oblike srca. Pesmarica pesniških oblik''. Ljubljana: Modrijan, 1997. {{COBISS|ID=70319872}} *Andrew Ortony (ur.): ''Metaphor and Thought'', Cambridge: Cambridge University Press, 1993. {{COBISS|ID=22580573}} *Viktor Pöschl (ur.): ''Bibliographie zur antiken Bildersprache''. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1964. *[[Paul Ricœur]]: ''Živa metafora'' [''La métaphore vive'']. Iz francoščine prevedla [[Nastja Skrušny Babin]]; spremna beseda [[Janez Vodičar]]. Paris: Le Seuil, 1975. {{COBISS|ID=250186496}} *Eckard Rolf: ''Metaphertheorien. Typologie – Darstellung – Bibliographie''. Berlin–New York: De Gruyter, 2005. {{COBISS|ID=223284736}} *Sheldon Sacks (ur.): ''On Metaphor''. Chicago: University of Chicago Press, 1979. {{COBISS|ID=37905664}} *W. A. Shibles: ''Metaphor, An annotated bibliography and history''. Whitewater: The Language Press, 1971. {{COBISS|ID=21496162}} *[[Jerica Snoj]]: ''Metafora v leksikalnim sistemu''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2010. {{COBISS|ID=252311040}} *Bernhard H. F. Taureck: ''Metaphern und Gleichnisse in der Philosophie. Versuch einer kritischen Ikonologie der Philosophie''. Suhrkamp, Frankfurt am Main, 2004. *[[Harald Weinrich]]: Art. Metapher. Joachim Ritter und Karlfried Gründer (ur.): ''Historisches Wörterbuch der Philosophie'', 5. Basel: Schwabe AG, 1971-2007. Elektronski vir [http://www.ruhr-uni-bochum.de/komparatistik/basislexikon/texte/metapher/ktext.html 1179-1186]. == Glej tudi == *[[seznam tropov in figur]] {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Metafore| ]] [[Kategorija:Literarna teorija]] {{normativna kontrola}} rdn0fc248ogcsk5g80o2atqrqkilsjk 6682023 6682022 2026-05-27T17:52:17Z ~2026-31707-29 260654 /* Med metafore uvrščamo tudi: */ nw 6682023 wikitext text/x-wiki '''Metáfora''' ({{jezik-grc|μεταφορά}}: metaforá – ''prenos'') ali '''prispodóba''' je uporaba določene [[beseda|besede]] namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti. Zaradi neke podobnosti prenesemo [[pomen]] z enega predmeta na drugega. Spada med [[pesniški jezik#Tropi|trope]]. Zgledi: * ''Tomaž je osel.'' (Namesto trmast pravimo osel, kar pomeni osel pripišemo trmastemu človeku.) * '' Ti si krava. '' * ''Ponoči je vsaka krava črna.'' == Med metafore uvrščamo tudi: == '''[[okrasni pridevek|Okrasne pridevke]]''' ali '''epíteton ornans'''. Okrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost. Zgledi: * ''črna tema'' * ''bela Ljubljana'' * ''rdeča kri'' '''[[poosebljenje|Poosebitve]]''' ali '''personifikacije'''. Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, predmete in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti. Zgledi: * ''Denar je sveta vladarji.'' * ''Okna gledajo na ulice.'' '''[[Okrasni pridevek|Stalna rekla]]''' ali '''[[fraza|fraze]]'''. Stalna rekla so besede ali skupine besed, ki so prišla v vsakdanjo rabo, a so njihovi prvotni pomeni večkrat zelo različeni od današnjega. Zgledi: * ''lahko noč'' (noč ni fizično lahka) * ''dobro jutro'' (jutro ni dejansko dobro) * ''kislo vreme'' (ni dobesedno kislo, je mračno ali oblačno) * ''Besedo je snedla'' (ni izpolnila obljube) Metafora se je iz prvotnega območja [[retorika|retorike]] in [[poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[veda|vede]], postala je predmet [[lingvistika|lingvistike]], [[literarna veda|literarne vede]], [[psihologija|psihologije]], [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[filozofija jezika|filozofije jezika]], [[semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot »miselne [[Figura|figure]]«, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene. Obstaja več različnih razlag metafore: tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore), interakcijska teorija in kognitivna teorija (sodobna teorija metafore). == Tradicionalna teorija metafore == Več kot dvatisočletna [[zgodovina]] teorije metafore sega k [[Aristotel]]u, ki je o metafori pisal v [[Aristotel|''Poetiki in Retoriki'']]. V 21. poglavju njegove Poetike beremo, da je metafora »prenos pomena na neko drugo besedo, in sicer ali od splošnega (roda) na neko vrsto ali od neke vrste na splošno (rod) ali od ene vrste na drugo vrsto ali po analogiji«. Te štiri glavne vrste pojasnjuje s primeri iz [[Odiseja|Odiseje]]: * Splošno (''stati'') namesto specifičnega (''sidro''): ''Moja ladja stoji'' namesto ''Moja ladja je zasidrana''. Ladja mi tamkaj stoji. * Specifično namesto splošnega: ''Tisoč dobrih stvari (je počel Odisej)'', za ''veliko dobrih stvari'', tj. nasprotni primer od prejšnjega. Tisoče slavnih reči Odisej je že storil. * Od ene vrste v drugo: ''Zajeti dušo z bronom'' namesto ''izpuliti dušo'', zajemanje in izpuljenje sta načina odvzemanja. * Analogija: ''Večer življenja'' za ''starost'': med dnevom ('''A''') in večerom ('''B''') velja enako razmerje kot med človeškim življenjem ('''C''') in starostjo ('''D'''). Sorazmerje lahko zapišemo '''A:B=C:D'''; lahko uporabimo drugi izraz ('''B''') namesto četrtega ('''D'''), po analogiji, ali pa izraz ('''A''') namesto ('''C'''). Upoštevajoč lastnosti sorazmerja, lahko zapišemo '''BxC = AxD''', kjer BxC = ''Večer življenja'' in AxD = ''Starost dneva''. Po analogiji, piše Aristotel, nastajajo najuspešnejše metafore. Tvorbo metafor je Aristotel razglasil za veliki dar, ki ga imajo pesniki, saj je zatrdil, da metafora ne zapisuje obstoječe podobnosti, marveč ustvarja enkratno videnje podobnosti med različnima predmetoma. Iz Aristotelovega pojmovanja metafore, to je prevzemanja nepravega imena namesto pravega, izhaja, da je metafora jezikovni odklon oziroma jezikovna posebnost in da jo je torej mogoče ustrezno zamenjati z dobesednim izrazom, zato se imenuje '''substitucijska teorija metafore'''. Po Aristotelu ima metafora dve vlogi; uporablja se za zapolnjevanje leksikalne praznine [[Katahreza|(katahreza)]], predvsem pa kot pesniški okras, kar pomeni, da je njeno primarno mesto v [[Pesniški jezik|pesniškem]] in [[Umetni jezik|umetelnem jeziku]], medtem ko je vsakdanji jezik brez metafor, kar je v močnem nasprotju z dognanji kognitivne lingvistike, ki pravi, da je prav vsakdanji jezik močno prepreden z metaforo. Aristotelova določitev metafore temelji na besedni semantiki, na prepričanju, da ima vsaka stvar svoje ime, da sta beseda in pomen dve strani istega kovanca ali da je ime pripeto na pomen kot denimo nalepka na steklenico. Danes vemo, da pomena ni mogoče določiti zunaj [[Kontekst|konteksta]] in zato tudi metafore ne. Substitucijski model metafore se v teoriji še zmeraj ohranja, ima svoje zagovornike in nasprotnike. '''Primerjalna teorija metafore''' ima svoje korenine prav tako v antiki, pri Aristotelu, [[Ciceron]]u in [[Kvintilijan]]u. Podobno kot Aristotel je tudi Ciceron zatrdil, da je metafora velik okras [[Govor|govora]]. Njegov učenec Kvintilijan je o metafori pisal v osmi knjigi svojega obsežnega dela ''Institutionis oratoriae'' in bil prav tako prepričan, da metafora zapolnjuje leksikalno praznino ali pa je v funkciji stilnega okrasa. Metaforo je imel za najlepši trop in dar narave, obenem pa je posvaril, da pogosta raba metafor lahko povzroči nejasnost govora, da je potrebno paziti na ustreznost metafor, da morajo delovati naravno in ne smejo biti vulgarne. Kvintilijan je metaforo izpeljal iz primere in jo imenoval skrajšana primera. Razlikoval je štiri vrste metafor, po njegovem prihaja v metafori do pomenskega prenosa z živega na živo, z neživega na živo, z živega na neživo in z neživega na neživo. Primerjalna teorija je tako posebna oblika substitucijske teorije, saj razlaga metaforo kot izraz, ki ga je mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. == Interakcijska teorija == Interakcijska teorija metafore izhaja iz kritike primerjalnega modela metafore, zatrjuje namreč, da metafora ne nastane iz primere in da je ni mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. Ta teorija ne govori o metafori kot o obliki jezikovnega odklona, temveč o interakcijskem procesu, ki se dogaja v metafori. Zavrača temeljne pojme substitucijske teorije, kot so podobnost, analogija, prenos in poudari odprtost, nekonvencionalnost, neprevedljivost metaforičnega pomena in vlogo metafore v besedilu. Metafora lahko prebudi občutja, omogoča spoznanja, predstave, opravlja vlogo ponazoritve, odtujitve, igre, mitizacije, deluje provokativno, enigmatično itd. Razvila se je v prvi polovici 20. stoletja, za njenega začetnika pa je razglašen I. A. Richards, ki je v svoji razpravi Metaphor (1936) uvedel novo razumevanje metafore in prelomil z retoričnim pojmovanjem metafore, saj metafore ne pojmuje več kot jezikovni odklon ali okras, temveč kot ubeseditev dveh idej, ki delujeta istočasno. O metafori lahko po Richardsu govorimo tedaj, ko »imamo dve misli o različnih stvareh, ki delujeta hkrati in se naslanjata na eno besedo ali izraz, smisel pa je rezultat njunega medsebojnega učinkovanja« . Za člena metafore je predlagal izraza ''tenor in vehicle''. Metafora je postavljena v predikacijo in obravnavana v kontekstu; tako je postala nekakšna mala zgodba za izražanje misli, čustev in domišljije. Richardsove ideje o metafori je razvijal Max Blacke in uvedel pojem interakcijske teorije. Metaforo je opredelil kot besedno ali stavčno zvezo, v kateri mora biti vsaj ena beseda uporabljena metaforično (žarišče), hkrati pa vsaj ena dobesedno (okvir). Interakcijski model metafore je Max Black razložil ob konkretnem primeru metafore: ==== Zgled ==== {{navedek|Človek je volk}} Glavni predmet (človek) in stranski predmet (volk) delujeta kot sistema. Bralec si mora ustvariti sistem implikacij o volku. Black je prepričan, da za metaforo ni odločilno, ali so splošne lastnosti stranskega predmeta resnične, temveč predvsem to, da prinašajo ustrezne in svobodne evokacije. Metafora ČLOVEK JE VOLK priklicuje volčje implikacije, kot so divji, krvoločen, zvit, živalski idr. če je človek volk, potem denimo uničuje druga živa bitja, je divji, lačen, v neprestanem boju itd. Vsaka taka implicitna trditev se mora preurediti, tako da ustreza glavnemu predmetu; volčji sistem implikacij vodi bralca, da izgradi ustrezen sitem implikacij o glavnem predmetu. Implikacije o človeku so po Blacku določene z implikacijami, ki se vežejo na dobesedno rabo besede volk. Metafora volka tako poudarja ene in izloča druge lastnosti ter organizira naš pogled na človeka. Metafora po Blacku povzroči spremembe tudi v stranskem predmetu, v metafori ČLOVEK JE VOLK naj bi postal volk bolj človeški kot sicer. Georg Schöffel v svoji knjigi ''Denken in Metaphern'' vidi največjo pomanjkljivost Blackove interakcijske teorije prav v preohlapni določitvi sistema splošnih mest; ta namreč ne more biti določen s splošnim vedenjem povprečnega človeka, kot je prepričan Black, saj je različen že na sinhroni ravni, nujno pa se spreminja tud skozi čas. Isti avtor opozori tudi na znano dejstvo, da teoretiki razpravljajo o metafori pravzaprav z metaforo samo. ==== Zgled ==== {{navedek|Reveži so črnci Evrope}} == Kognitivna teorija == Ameriški jezikoslovec Georg Lakoff s soavtorji v okviru kognitivnega jezikoslovja izgrajuje od 80. let 20. stoletja kognitivno teorijo metafore. Ta teorija poskuša popolnoma zavreči iz antike podedovano prepričanje, da je metafora jezikovna figura, sredstvo pesniškega in retoričnega jezika. Lakoff in Johnson izhajata iz prepričanja, da metafora kar najmočneje prežema naše vsakdanje življenje in je predvsem pojav človekovega mišljenja in delovanja, zato je njeno primarno mesto v kognitivnem sistemu in ne v jeziku. Avtorja ugotavljata, da je človekov konceptualni sistem v veliki meri metaforično strukturiran in da je metafora kot jezikovna figura sekundarni pojav, ker da jo omogoča šele metaforični koncept ali konceptualna metafora. Metafora, ki je vse od Aristotela naprej imela status najodličnejše figure pesniškega jezika in umetelnega govora sploh, se je ob koncu drugega tisočletja znašla v prozaičnosti vsakdanjega jezika. Kognitivna semantika je namreč konvencionalno metaforo, ki je bila dotlej potisnjena na rob zanimanja, umestila v središče jezikoslovnega raziskovanja. Temeljno spoznanje kognitivne teorije metafore je, da je metafora osrednja oblika pojmovne konceptualizacije in da se kot metaforični izraz pojavlja v vseh jezikovnih zvrsteh. Avtorja ugotavljata, da metafora ni omejena na poetično in retorično rabo, temveč je z njo prepreden jezik v celoti, v njem se konvencionalne metafore združujejo v sisteme, ki temeljijo na sliki, zato te metafore zrcalijo delovanje človekovega kognitivnega sistema. Osnovna teza kognitivne teorije je, da uporabljamo za konceptualizacijo kompleksne resničnosti metaforične procese, tako da nedoločne, abstraktne in težko določljive predmetne vsebine stukturiramo s konkretnimi fizičnimi in kulturno pogojenimi izkušnjami. Kognitivna teorija metafore izhaja iz prepričanja, da med vsakdanjim jezikom in jezikom literature ni bistvene razlike. Kognitivisti so torej prepričani, da kreativne metafore, ki se zapisujejo v ekonomiji, pravu, politiki itd., niso nič drugačne od tistih v literaturi, le da so tu pogostejše, zato naj bi bila literatura primarni predmet njihovega preučevanja. Kreativne metafore po Lakoffu in Johnsonu omogočajo nov način razmišljanja, ustvarjajo nove realitete, kar je posebej značilno za pesniške metafore, saj prav te najpogosteje kreirajo nove konceptualne metafore. ==== Zgled ==== {{navedek|Najin odnos je zašel v slepo ulico}} je stavek, ki ni nujno vzet iz književnosti, saj ga lahko slišimo precej pogosto. Podobnih primerov te tako imenovane »konceptualne metafore« je nič koliko. Lakoff pokaže, kako pojmujemo ljubezen kot potovanje, v kateri sta ljubimca popotnika, ljubezenski odnos vozilo, skupni smotri so cilji potovanja, težave v odnosu pa ovira v potovanju. Uporabljajoč to paradigmo – Lakoff uporabi besedo »mapping« – iz enega področja preidemo na drugo, v tem primeru iz ljubezni na potovanje. Vsako primerjanje (vsaka paradigma) sledi vzorcu (je stalni vzorec konceptualnih) pojmovnih povezav. V paradigmi »ljubezen je potovanje« je odnos vozilo. Na sorden način v vsakdanjem govoru metaforično konceptualiziramo čas. Čas je pogosto podan kot premikanje, kjer je prihodnost pred opazovalcem, preteklost pa za njim. Ker ima premikanje prostorsko dimenzijo, jo dobi tudi čas, posledično pa tudi »hitrost« in podobni pojmi. ==== Metafore vsakdanjih dogodkov ==== *Spremembe so premiki. *Razlogi so sila. *Nameni so smotri. *Načini so poti. *Težave so ovira. *Pričakovani napredek je urnik potovanja, potnik pride do predvidenih ciljev ob predvidenih trenutkih. *Diskusija je vojna. *Več je zgoraj, manj je spodaj. *Vrlina je zgoraj, razvada je spodaj. *Prihodnost je pred nami, preteklost je za nami. *Ljubezen je norost. *Ljubezen je vojna. == Postopek za ugotavljanje metaforičnih besed v besedilu: == (1) Preberemo celotno besedilo in s tem pridobimo splošno razumevanje pomena. (2) Opredelimo leksikalne enote v besedilu. (3a) Za vsako leksikalno enoto v besedilu določimo njen pomen v kontekstu, tj. na kakšen način se povezuje s posameznimi entitetami, relacijami ali lastnostmi v situaciji, ki jo besedilo evocira (kontekstualni pomen). Upoštevamo tudi okolje, v katerem se leksikalna enota nahaja (kaj je pred in za njo). (3b) Za vsako leksikalno enoto ugotovimo, ali ima nek osnovnejši sodobni pomen v drugih kontekstih. Osnovni pomeni so običajno: * konkretnejši (to pomeni, da si je tisto, kar evocirajo, lažje predstavljati, videti, slišati občutiti, vohati ali okusiti); * povezani s telesnim delovanjem; * bolj natančni in jasni; * zgodovinsko starejši. Pri čemer osnovni pomeni niso nujno najpogostejši pomeni leksikalne enote. (3c) Če ima leksikalna enota pomen, ki je v drugih kontekstih osnovnejši in sodobnejši, ugotovimo, ali je kontekstualni pomen v nasprotju z osnovnim pomenom, a ga je na temelju primerjave moč razumeti. (4) Če je odgovor pritrdilen, potem leksikalno enoto označimo kot metaforično. Poleg tega, da z izrazom »leksikalna enota« poudarjamo pomen (ali enega od pomenov) besede, Cienki še dodaja, da je le ta širši od besede, saj vključuje tudi pogoste besedne zveze, ki lahko izražajo eno posamezno enoto pomena. Kognitivno jezikoslovje se je v Sloveniji začelo razvijati šele konec devetdesetih let, kar je razmeroma pozno glede na vpliv, ki ga je kognitivno gibanje imelo v drugih evropskih državah. Konceptualne metafore lahko razvrstimo glede na kognitivno funkcijo v strukturne, ontološke in orientacijske. == Viri == *Silva Trdina: ''Besedna umetnost 2''. Ljubljana: MK, 1970. {{COBISS|ID=12402689}} *Jožica Čeh: ''Pogledi na metaforo''. V: Jezik in slovstvo 50/3-4. Ljubljana, 2005. 75-86. {{COBISS|ID= 30468706}} *Silva Bratož: ''Metafore našega časa''. Koper: Univerza na Primorskem, 2010. {{COBISS|ID=42106722}} *[[Aristotel]]: ''Poetika'' [''Περὶ ποιητικῆς''] Iz starogrščine prevedel Kajetan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982. {{COBISS|ID=13215233}} *Hans Blumenberg: ''Paradigmen zu einer Metaphorologie''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1997. {{COBISS|ID=4401506}} *Thomas Eder, Franz Josef Czernin (ur.): ''Zur Metapher. Die Metapher in Philosophie, Wissenschaft und Literatur''. München, Paderborn: Wilhelm Fink Verlag, 2007. *Robert J. Fogelin: ''Figuratively Speaking''. New Haven, CT: Yale University Press, 1988. *Anselm Haverkamp (ur.): ''Theorie der Metapher''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1996. {{COBISS|ID=19005538}} *Anselm Haverkamp (ur.): ''Die paradoxe Metapher''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1998. *Jaakko Hintikka (ur.): ''Aspects of Metaphor''. Dordrecht: Kluwer Academic, 1994. *Stefan Gottschling: ''Lexikon der Wortwelten''. Augsburg: SGV-Verlag, 2008. *[[Roman Jakobson]]: ''Lingvistični in drugi spisi''. Prevedli Drago Bajt, Bojan Baskar, Frane Jerman, Zoja Skušek-Močnik, Zdenka Škerlj-Jerman. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta, 1989. *Mark Johnson (ur.): ''Philosophical Perspectives on Metaphor''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1981. *[[Božidar Kante]] (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. *[[Božidar Kante]]: ''Metafora in kontekst''. Ljubljana: Jutro, 1996. {{COBISS|ID=63219456}} *Ralf Konersmann (ur.): ''Wörterbuch der philosophischen Metaphern''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 2007. *[[Zoltán Kövecses]]: ''Metaphor. A Practical Introduction''. New York: Oxford University Press, 2002. *[[Erika Kržišnik]]: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju: čas je denar - tako rečemo = tako mislimo. Marko Jesenšek (ur.): ''Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih.'' Slovenski slovenistični kongres. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2004 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 15). 56–74. *[[Erika Kržišnik]]: »Metafore« v katerih govorimo v slovenščini frazeološko - konceptualnometaforična analiza frazemov govorenja. ''Europhras Slovenija 2005. Frazeologija v jezikosloviju in drugih vedah''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007. 183-203. *[[George Lakoff]]: Sodobna teorija metafore [The contemporary theory of metaphor]. Iz angleščine prevedel [[Božidar Kante]]. Božidar Kante (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. 271–325. {{COBISS|ID=73165824}} *Samuel R. Levin: ''The Semantics of Metaphor'', Baltimore: Johns Hopkins University Press, 1977. {{COBISS|ID=15685474}} *Regina Mahlmann: ''Sprachbilder, Metaphern & Co''. Weinheim: Beltz Verlag, 2010. *[[Boris A. Novak]]: ''Oblike srca. Pesmarica pesniških oblik''. Ljubljana: Modrijan, 1997. {{COBISS|ID=70319872}} *Andrew Ortony (ur.): ''Metaphor and Thought'', Cambridge: Cambridge University Press, 1993. {{COBISS|ID=22580573}} *Viktor Pöschl (ur.): ''Bibliographie zur antiken Bildersprache''. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1964. *[[Paul Ricœur]]: ''Živa metafora'' [''La métaphore vive'']. Iz francoščine prevedla [[Nastja Skrušny Babin]]; spremna beseda [[Janez Vodičar]]. Paris: Le Seuil, 1975. {{COBISS|ID=250186496}} *Eckard Rolf: ''Metaphertheorien. Typologie – Darstellung – Bibliographie''. Berlin–New York: De Gruyter, 2005. {{COBISS|ID=223284736}} *Sheldon Sacks (ur.): ''On Metaphor''. Chicago: University of Chicago Press, 1979. {{COBISS|ID=37905664}} *W. A. Shibles: ''Metaphor, An annotated bibliography and history''. Whitewater: The Language Press, 1971. {{COBISS|ID=21496162}} *[[Jerica Snoj]]: ''Metafora v leksikalnim sistemu''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2010. {{COBISS|ID=252311040}} *Bernhard H. F. Taureck: ''Metaphern und Gleichnisse in der Philosophie. Versuch einer kritischen Ikonologie der Philosophie''. Suhrkamp, Frankfurt am Main, 2004. *[[Harald Weinrich]]: Art. Metapher. Joachim Ritter und Karlfried Gründer (ur.): ''Historisches Wörterbuch der Philosophie'', 5. Basel: Schwabe AG, 1971-2007. Elektronski vir [http://www.ruhr-uni-bochum.de/komparatistik/basislexikon/texte/metapher/ktext.html 1179-1186]. == Glej tudi == *[[seznam tropov in figur]] {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Metafore| ]] [[Kategorija:Literarna teorija]] {{normativna kontrola}} rysmqzjv05pb8o5t7u1id0hgsc2yl1p 6682024 6682023 2026-05-27T17:52:46Z ~2026-31707-29 260654 /* Med metafore uvrščamo tudi: */ v 6682024 wikitext text/x-wiki '''Metáfora''' ({{jezik-grc|μεταφορά}}: metaforá – ''prenos'') ali '''prispodóba''' je uporaba določene [[beseda|besede]] namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti. Zaradi neke podobnosti prenesemo [[pomen]] z enega predmeta na drugega. Spada med [[pesniški jezik#Tropi|trope]]. Zgledi: * ''Tomaž je osel.'' (Namesto trmast pravimo osel, kar pomeni osel pripišemo trmastemu človeku.) * '' Ti si krava. '' * ''Ponoči je vsaka krava črna.'' == Med metafore uvrščamo tudi: == '''[[okrasni pridevek|Okrasne pridevke]]''' ali '''epíteton ornans'''. Okrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost. Zgledi: * ''črna tema'' * ''bela Ljubljana'' * ''rdeča kri'' '''[[poosebljenje|Poosebitve]]''' ali '''personifikacije'''. Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, predmete in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti. Zgledi: * ''Denar je sveta vladar'' * ''Okna gledajo na ulice.'' '''[[Okrasni pridevek|Stalna rekla]]''' ali '''[[fraza|fraze]]'''. Stalna rekla so besede ali skupine besed, ki so prišla v vsakdanjo rabo, a so njihovi prvotni pomeni večkrat zelo različeni od današnjega. Zgledi: * ''lahko noč'' (noč ni fizično lahka) * ''dobro jutro'' (jutro ni dejansko dobro) * ''kislo vreme'' (ni dobesedno kislo, je mračno ali oblačno) * ''Besedo je snedla'' (ni izpolnila obljube) Metafora se je iz prvotnega območja [[retorika|retorike]] in [[poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[veda|vede]], postala je predmet [[lingvistika|lingvistike]], [[literarna veda|literarne vede]], [[psihologija|psihologije]], [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[filozofija jezika|filozofije jezika]], [[semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot »miselne [[Figura|figure]]«, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene. Obstaja več različnih razlag metafore: tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore), interakcijska teorija in kognitivna teorija (sodobna teorija metafore). == Tradicionalna teorija metafore == Več kot dvatisočletna [[zgodovina]] teorije metafore sega k [[Aristotel]]u, ki je o metafori pisal v [[Aristotel|''Poetiki in Retoriki'']]. V 21. poglavju njegove Poetike beremo, da je metafora »prenos pomena na neko drugo besedo, in sicer ali od splošnega (roda) na neko vrsto ali od neke vrste na splošno (rod) ali od ene vrste na drugo vrsto ali po analogiji«. Te štiri glavne vrste pojasnjuje s primeri iz [[Odiseja|Odiseje]]: * Splošno (''stati'') namesto specifičnega (''sidro''): ''Moja ladja stoji'' namesto ''Moja ladja je zasidrana''. Ladja mi tamkaj stoji. * Specifično namesto splošnega: ''Tisoč dobrih stvari (je počel Odisej)'', za ''veliko dobrih stvari'', tj. nasprotni primer od prejšnjega. Tisoče slavnih reči Odisej je že storil. * Od ene vrste v drugo: ''Zajeti dušo z bronom'' namesto ''izpuliti dušo'', zajemanje in izpuljenje sta načina odvzemanja. * Analogija: ''Večer življenja'' za ''starost'': med dnevom ('''A''') in večerom ('''B''') velja enako razmerje kot med človeškim življenjem ('''C''') in starostjo ('''D'''). Sorazmerje lahko zapišemo '''A:B=C:D'''; lahko uporabimo drugi izraz ('''B''') namesto četrtega ('''D'''), po analogiji, ali pa izraz ('''A''') namesto ('''C'''). Upoštevajoč lastnosti sorazmerja, lahko zapišemo '''BxC = AxD''', kjer BxC = ''Večer življenja'' in AxD = ''Starost dneva''. Po analogiji, piše Aristotel, nastajajo najuspešnejše metafore. Tvorbo metafor je Aristotel razglasil za veliki dar, ki ga imajo pesniki, saj je zatrdil, da metafora ne zapisuje obstoječe podobnosti, marveč ustvarja enkratno videnje podobnosti med različnima predmetoma. Iz Aristotelovega pojmovanja metafore, to je prevzemanja nepravega imena namesto pravega, izhaja, da je metafora jezikovni odklon oziroma jezikovna posebnost in da jo je torej mogoče ustrezno zamenjati z dobesednim izrazom, zato se imenuje '''substitucijska teorija metafore'''. Po Aristotelu ima metafora dve vlogi; uporablja se za zapolnjevanje leksikalne praznine [[Katahreza|(katahreza)]], predvsem pa kot pesniški okras, kar pomeni, da je njeno primarno mesto v [[Pesniški jezik|pesniškem]] in [[Umetni jezik|umetelnem jeziku]], medtem ko je vsakdanji jezik brez metafor, kar je v močnem nasprotju z dognanji kognitivne lingvistike, ki pravi, da je prav vsakdanji jezik močno prepreden z metaforo. Aristotelova določitev metafore temelji na besedni semantiki, na prepričanju, da ima vsaka stvar svoje ime, da sta beseda in pomen dve strani istega kovanca ali da je ime pripeto na pomen kot denimo nalepka na steklenico. Danes vemo, da pomena ni mogoče določiti zunaj [[Kontekst|konteksta]] in zato tudi metafore ne. Substitucijski model metafore se v teoriji še zmeraj ohranja, ima svoje zagovornike in nasprotnike. '''Primerjalna teorija metafore''' ima svoje korenine prav tako v antiki, pri Aristotelu, [[Ciceron]]u in [[Kvintilijan]]u. Podobno kot Aristotel je tudi Ciceron zatrdil, da je metafora velik okras [[Govor|govora]]. Njegov učenec Kvintilijan je o metafori pisal v osmi knjigi svojega obsežnega dela ''Institutionis oratoriae'' in bil prav tako prepričan, da metafora zapolnjuje leksikalno praznino ali pa je v funkciji stilnega okrasa. Metaforo je imel za najlepši trop in dar narave, obenem pa je posvaril, da pogosta raba metafor lahko povzroči nejasnost govora, da je potrebno paziti na ustreznost metafor, da morajo delovati naravno in ne smejo biti vulgarne. Kvintilijan je metaforo izpeljal iz primere in jo imenoval skrajšana primera. Razlikoval je štiri vrste metafor, po njegovem prihaja v metafori do pomenskega prenosa z živega na živo, z neživega na živo, z živega na neživo in z neživega na neživo. Primerjalna teorija je tako posebna oblika substitucijske teorije, saj razlaga metaforo kot izraz, ki ga je mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. == Interakcijska teorija == Interakcijska teorija metafore izhaja iz kritike primerjalnega modela metafore, zatrjuje namreč, da metafora ne nastane iz primere in da je ni mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. Ta teorija ne govori o metafori kot o obliki jezikovnega odklona, temveč o interakcijskem procesu, ki se dogaja v metafori. Zavrača temeljne pojme substitucijske teorije, kot so podobnost, analogija, prenos in poudari odprtost, nekonvencionalnost, neprevedljivost metaforičnega pomena in vlogo metafore v besedilu. Metafora lahko prebudi občutja, omogoča spoznanja, predstave, opravlja vlogo ponazoritve, odtujitve, igre, mitizacije, deluje provokativno, enigmatično itd. Razvila se je v prvi polovici 20. stoletja, za njenega začetnika pa je razglašen I. A. Richards, ki je v svoji razpravi Metaphor (1936) uvedel novo razumevanje metafore in prelomil z retoričnim pojmovanjem metafore, saj metafore ne pojmuje več kot jezikovni odklon ali okras, temveč kot ubeseditev dveh idej, ki delujeta istočasno. O metafori lahko po Richardsu govorimo tedaj, ko »imamo dve misli o različnih stvareh, ki delujeta hkrati in se naslanjata na eno besedo ali izraz, smisel pa je rezultat njunega medsebojnega učinkovanja« . Za člena metafore je predlagal izraza ''tenor in vehicle''. Metafora je postavljena v predikacijo in obravnavana v kontekstu; tako je postala nekakšna mala zgodba za izražanje misli, čustev in domišljije. Richardsove ideje o metafori je razvijal Max Blacke in uvedel pojem interakcijske teorije. Metaforo je opredelil kot besedno ali stavčno zvezo, v kateri mora biti vsaj ena beseda uporabljena metaforično (žarišče), hkrati pa vsaj ena dobesedno (okvir). Interakcijski model metafore je Max Black razložil ob konkretnem primeru metafore: ==== Zgled ==== {{navedek|Človek je volk}} Glavni predmet (človek) in stranski predmet (volk) delujeta kot sistema. Bralec si mora ustvariti sistem implikacij o volku. Black je prepričan, da za metaforo ni odločilno, ali so splošne lastnosti stranskega predmeta resnične, temveč predvsem to, da prinašajo ustrezne in svobodne evokacije. Metafora ČLOVEK JE VOLK priklicuje volčje implikacije, kot so divji, krvoločen, zvit, živalski idr. če je človek volk, potem denimo uničuje druga živa bitja, je divji, lačen, v neprestanem boju itd. Vsaka taka implicitna trditev se mora preurediti, tako da ustreza glavnemu predmetu; volčji sistem implikacij vodi bralca, da izgradi ustrezen sitem implikacij o glavnem predmetu. Implikacije o človeku so po Blacku določene z implikacijami, ki se vežejo na dobesedno rabo besede volk. Metafora volka tako poudarja ene in izloča druge lastnosti ter organizira naš pogled na človeka. Metafora po Blacku povzroči spremembe tudi v stranskem predmetu, v metafori ČLOVEK JE VOLK naj bi postal volk bolj človeški kot sicer. Georg Schöffel v svoji knjigi ''Denken in Metaphern'' vidi največjo pomanjkljivost Blackove interakcijske teorije prav v preohlapni določitvi sistema splošnih mest; ta namreč ne more biti določen s splošnim vedenjem povprečnega človeka, kot je prepričan Black, saj je različen že na sinhroni ravni, nujno pa se spreminja tud skozi čas. Isti avtor opozori tudi na znano dejstvo, da teoretiki razpravljajo o metafori pravzaprav z metaforo samo. ==== Zgled ==== {{navedek|Reveži so črnci Evrope}} == Kognitivna teorija == Ameriški jezikoslovec Georg Lakoff s soavtorji v okviru kognitivnega jezikoslovja izgrajuje od 80. let 20. stoletja kognitivno teorijo metafore. Ta teorija poskuša popolnoma zavreči iz antike podedovano prepričanje, da je metafora jezikovna figura, sredstvo pesniškega in retoričnega jezika. Lakoff in Johnson izhajata iz prepričanja, da metafora kar najmočneje prežema naše vsakdanje življenje in je predvsem pojav človekovega mišljenja in delovanja, zato je njeno primarno mesto v kognitivnem sistemu in ne v jeziku. Avtorja ugotavljata, da je človekov konceptualni sistem v veliki meri metaforično strukturiran in da je metafora kot jezikovna figura sekundarni pojav, ker da jo omogoča šele metaforični koncept ali konceptualna metafora. Metafora, ki je vse od Aristotela naprej imela status najodličnejše figure pesniškega jezika in umetelnega govora sploh, se je ob koncu drugega tisočletja znašla v prozaičnosti vsakdanjega jezika. Kognitivna semantika je namreč konvencionalno metaforo, ki je bila dotlej potisnjena na rob zanimanja, umestila v središče jezikoslovnega raziskovanja. Temeljno spoznanje kognitivne teorije metafore je, da je metafora osrednja oblika pojmovne konceptualizacije in da se kot metaforični izraz pojavlja v vseh jezikovnih zvrsteh. Avtorja ugotavljata, da metafora ni omejena na poetično in retorično rabo, temveč je z njo prepreden jezik v celoti, v njem se konvencionalne metafore združujejo v sisteme, ki temeljijo na sliki, zato te metafore zrcalijo delovanje človekovega kognitivnega sistema. Osnovna teza kognitivne teorije je, da uporabljamo za konceptualizacijo kompleksne resničnosti metaforične procese, tako da nedoločne, abstraktne in težko določljive predmetne vsebine stukturiramo s konkretnimi fizičnimi in kulturno pogojenimi izkušnjami. Kognitivna teorija metafore izhaja iz prepričanja, da med vsakdanjim jezikom in jezikom literature ni bistvene razlike. Kognitivisti so torej prepričani, da kreativne metafore, ki se zapisujejo v ekonomiji, pravu, politiki itd., niso nič drugačne od tistih v literaturi, le da so tu pogostejše, zato naj bi bila literatura primarni predmet njihovega preučevanja. Kreativne metafore po Lakoffu in Johnsonu omogočajo nov način razmišljanja, ustvarjajo nove realitete, kar je posebej značilno za pesniške metafore, saj prav te najpogosteje kreirajo nove konceptualne metafore. ==== Zgled ==== {{navedek|Najin odnos je zašel v slepo ulico}} je stavek, ki ni nujno vzet iz književnosti, saj ga lahko slišimo precej pogosto. Podobnih primerov te tako imenovane »konceptualne metafore« je nič koliko. Lakoff pokaže, kako pojmujemo ljubezen kot potovanje, v kateri sta ljubimca popotnika, ljubezenski odnos vozilo, skupni smotri so cilji potovanja, težave v odnosu pa ovira v potovanju. Uporabljajoč to paradigmo – Lakoff uporabi besedo »mapping« – iz enega področja preidemo na drugo, v tem primeru iz ljubezni na potovanje. Vsako primerjanje (vsaka paradigma) sledi vzorcu (je stalni vzorec konceptualnih) pojmovnih povezav. V paradigmi »ljubezen je potovanje« je odnos vozilo. Na sorden način v vsakdanjem govoru metaforično konceptualiziramo čas. Čas je pogosto podan kot premikanje, kjer je prihodnost pred opazovalcem, preteklost pa za njim. Ker ima premikanje prostorsko dimenzijo, jo dobi tudi čas, posledično pa tudi »hitrost« in podobni pojmi. ==== Metafore vsakdanjih dogodkov ==== *Spremembe so premiki. *Razlogi so sila. *Nameni so smotri. *Načini so poti. *Težave so ovira. *Pričakovani napredek je urnik potovanja, potnik pride do predvidenih ciljev ob predvidenih trenutkih. *Diskusija je vojna. *Več je zgoraj, manj je spodaj. *Vrlina je zgoraj, razvada je spodaj. *Prihodnost je pred nami, preteklost je za nami. *Ljubezen je norost. *Ljubezen je vojna. == Postopek za ugotavljanje metaforičnih besed v besedilu: == (1) Preberemo celotno besedilo in s tem pridobimo splošno razumevanje pomena. (2) Opredelimo leksikalne enote v besedilu. (3a) Za vsako leksikalno enoto v besedilu določimo njen pomen v kontekstu, tj. na kakšen način se povezuje s posameznimi entitetami, relacijami ali lastnostmi v situaciji, ki jo besedilo evocira (kontekstualni pomen). Upoštevamo tudi okolje, v katerem se leksikalna enota nahaja (kaj je pred in za njo). (3b) Za vsako leksikalno enoto ugotovimo, ali ima nek osnovnejši sodobni pomen v drugih kontekstih. Osnovni pomeni so običajno: * konkretnejši (to pomeni, da si je tisto, kar evocirajo, lažje predstavljati, videti, slišati občutiti, vohati ali okusiti); * povezani s telesnim delovanjem; * bolj natančni in jasni; * zgodovinsko starejši. Pri čemer osnovni pomeni niso nujno najpogostejši pomeni leksikalne enote. (3c) Če ima leksikalna enota pomen, ki je v drugih kontekstih osnovnejši in sodobnejši, ugotovimo, ali je kontekstualni pomen v nasprotju z osnovnim pomenom, a ga je na temelju primerjave moč razumeti. (4) Če je odgovor pritrdilen, potem leksikalno enoto označimo kot metaforično. Poleg tega, da z izrazom »leksikalna enota« poudarjamo pomen (ali enega od pomenov) besede, Cienki še dodaja, da je le ta širši od besede, saj vključuje tudi pogoste besedne zveze, ki lahko izražajo eno posamezno enoto pomena. Kognitivno jezikoslovje se je v Sloveniji začelo razvijati šele konec devetdesetih let, kar je razmeroma pozno glede na vpliv, ki ga je kognitivno gibanje imelo v drugih evropskih državah. Konceptualne metafore lahko razvrstimo glede na kognitivno funkcijo v strukturne, ontološke in orientacijske. == Viri == *Silva Trdina: ''Besedna umetnost 2''. Ljubljana: MK, 1970. {{COBISS|ID=12402689}} *Jožica Čeh: ''Pogledi na metaforo''. V: Jezik in slovstvo 50/3-4. Ljubljana, 2005. 75-86. {{COBISS|ID= 30468706}} *Silva Bratož: ''Metafore našega časa''. Koper: Univerza na Primorskem, 2010. {{COBISS|ID=42106722}} *[[Aristotel]]: ''Poetika'' [''Περὶ ποιητικῆς''] Iz starogrščine prevedel Kajetan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982. {{COBISS|ID=13215233}} *Hans Blumenberg: ''Paradigmen zu einer Metaphorologie''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1997. {{COBISS|ID=4401506}} *Thomas Eder, Franz Josef Czernin (ur.): ''Zur Metapher. Die Metapher in Philosophie, Wissenschaft und Literatur''. München, Paderborn: Wilhelm Fink Verlag, 2007. *Robert J. Fogelin: ''Figuratively Speaking''. New Haven, CT: Yale University Press, 1988. *Anselm Haverkamp (ur.): ''Theorie der Metapher''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1996. {{COBISS|ID=19005538}} *Anselm Haverkamp (ur.): ''Die paradoxe Metapher''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1998. *Jaakko Hintikka (ur.): ''Aspects of Metaphor''. Dordrecht: Kluwer Academic, 1994. *Stefan Gottschling: ''Lexikon der Wortwelten''. Augsburg: SGV-Verlag, 2008. *[[Roman Jakobson]]: ''Lingvistični in drugi spisi''. Prevedli Drago Bajt, Bojan Baskar, Frane Jerman, Zoja Skušek-Močnik, Zdenka Škerlj-Jerman. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta, 1989. *Mark Johnson (ur.): ''Philosophical Perspectives on Metaphor''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1981. *[[Božidar Kante]] (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. *[[Božidar Kante]]: ''Metafora in kontekst''. Ljubljana: Jutro, 1996. {{COBISS|ID=63219456}} *Ralf Konersmann (ur.): ''Wörterbuch der philosophischen Metaphern''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 2007. *[[Zoltán Kövecses]]: ''Metaphor. A Practical Introduction''. New York: Oxford University Press, 2002. *[[Erika Kržišnik]]: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju: čas je denar - tako rečemo = tako mislimo. Marko Jesenšek (ur.): ''Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih.'' Slovenski slovenistični kongres. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2004 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 15). 56–74. *[[Erika Kržišnik]]: »Metafore« v katerih govorimo v slovenščini frazeološko - konceptualnometaforična analiza frazemov govorenja. ''Europhras Slovenija 2005. Frazeologija v jezikosloviju in drugih vedah''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007. 183-203. *[[George Lakoff]]: Sodobna teorija metafore [The contemporary theory of metaphor]. Iz angleščine prevedel [[Božidar Kante]]. Božidar Kante (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. 271–325. {{COBISS|ID=73165824}} *Samuel R. Levin: ''The Semantics of Metaphor'', Baltimore: Johns Hopkins University Press, 1977. {{COBISS|ID=15685474}} *Regina Mahlmann: ''Sprachbilder, Metaphern & Co''. Weinheim: Beltz Verlag, 2010. *[[Boris A. Novak]]: ''Oblike srca. Pesmarica pesniških oblik''. Ljubljana: Modrijan, 1997. {{COBISS|ID=70319872}} *Andrew Ortony (ur.): ''Metaphor and Thought'', Cambridge: Cambridge University Press, 1993. {{COBISS|ID=22580573}} *Viktor Pöschl (ur.): ''Bibliographie zur antiken Bildersprache''. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1964. *[[Paul Ricœur]]: ''Živa metafora'' [''La métaphore vive'']. Iz francoščine prevedla [[Nastja Skrušny Babin]]; spremna beseda [[Janez Vodičar]]. Paris: Le Seuil, 1975. {{COBISS|ID=250186496}} *Eckard Rolf: ''Metaphertheorien. Typologie – Darstellung – Bibliographie''. Berlin–New York: De Gruyter, 2005. {{COBISS|ID=223284736}} *Sheldon Sacks (ur.): ''On Metaphor''. Chicago: University of Chicago Press, 1979. {{COBISS|ID=37905664}} *W. A. Shibles: ''Metaphor, An annotated bibliography and history''. Whitewater: The Language Press, 1971. {{COBISS|ID=21496162}} *[[Jerica Snoj]]: ''Metafora v leksikalnim sistemu''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2010. {{COBISS|ID=252311040}} *Bernhard H. F. Taureck: ''Metaphern und Gleichnisse in der Philosophie. Versuch einer kritischen Ikonologie der Philosophie''. Suhrkamp, Frankfurt am Main, 2004. *[[Harald Weinrich]]: Art. Metapher. Joachim Ritter und Karlfried Gründer (ur.): ''Historisches Wörterbuch der Philosophie'', 5. Basel: Schwabe AG, 1971-2007. Elektronski vir [http://www.ruhr-uni-bochum.de/komparatistik/basislexikon/texte/metapher/ktext.html 1179-1186]. == Glej tudi == *[[seznam tropov in figur]] {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Metafore| ]] [[Kategorija:Literarna teorija]] {{normativna kontrola}} 4fhf4c7l7z5svfbbbfnvocixpjl926t 6682025 6682024 2026-05-27T17:53:03Z ~2026-31707-29 260654 /* Med metafore uvrščamo tudi: */ ua 6682025 wikitext text/x-wiki '''Metáfora''' ({{jezik-grc|μεταφορά}}: metaforá – ''prenos'') ali '''prispodóba''' je uporaba določene [[beseda|besede]] namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti. Zaradi neke podobnosti prenesemo [[pomen]] z enega predmeta na drugega. Spada med [[pesniški jezik#Tropi|trope]]. Zgledi: * ''Tomaž je osel.'' (Namesto trmast pravimo osel, kar pomeni osel pripišemo trmastemu človeku.) * '' Ti si krava. '' * ''Ponoči je vsaka krava črna.'' == Med metafore uvrščamo tudi: == '''[[okrasni pridevek|Okrasne pridevke]]''' ali '''epíteton ornans'''. Okrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost.mjav mjav Zgledi: * ''črna tema'' * ''bela Ljubljana'' * ''rdeča kri'' '''[[poosebljenje|Poosebitve]]''' ali '''personifikacije'''. Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, predmete in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti. Zgledi: * ''Denar je sveta vladar'' * ''Okna gledajo na ulice.'' '''[[Okrasni pridevek|Stalna rekla]]''' ali '''[[fraza|fraze]]'''. Stalna rekla so besede ali skupine besed, ki so prišla v vsakdanjo rabo, a so njihovi prvotni pomeni večkrat zelo različeni od današnjega. Zgledi: * ''lahko noč'' (noč ni fizično lahka) * ''dobro jutro'' (jutro ni dejansko dobro) * ''kislo vreme'' (ni dobesedno kislo, je mračno ali oblačno) * ''Besedo je snedla'' (ni izpolnila obljube) Metafora se je iz prvotnega območja [[retorika|retorike]] in [[poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[veda|vede]], postala je predmet [[lingvistika|lingvistike]], [[literarna veda|literarne vede]], [[psihologija|psihologije]], [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[filozofija jezika|filozofije jezika]], [[semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot »miselne [[Figura|figure]]«, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene. Obstaja več različnih razlag metafore: tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore), interakcijska teorija in kognitivna teorija (sodobna teorija metafore). == Tradicionalna teorija metafore == Več kot dvatisočletna [[zgodovina]] teorije metafore sega k [[Aristotel]]u, ki je o metafori pisal v [[Aristotel|''Poetiki in Retoriki'']]. V 21. poglavju njegove Poetike beremo, da je metafora »prenos pomena na neko drugo besedo, in sicer ali od splošnega (roda) na neko vrsto ali od neke vrste na splošno (rod) ali od ene vrste na drugo vrsto ali po analogiji«. Te štiri glavne vrste pojasnjuje s primeri iz [[Odiseja|Odiseje]]: * Splošno (''stati'') namesto specifičnega (''sidro''): ''Moja ladja stoji'' namesto ''Moja ladja je zasidrana''. Ladja mi tamkaj stoji. * Specifično namesto splošnega: ''Tisoč dobrih stvari (je počel Odisej)'', za ''veliko dobrih stvari'', tj. nasprotni primer od prejšnjega. Tisoče slavnih reči Odisej je že storil. * Od ene vrste v drugo: ''Zajeti dušo z bronom'' namesto ''izpuliti dušo'', zajemanje in izpuljenje sta načina odvzemanja. * Analogija: ''Večer življenja'' za ''starost'': med dnevom ('''A''') in večerom ('''B''') velja enako razmerje kot med človeškim življenjem ('''C''') in starostjo ('''D'''). Sorazmerje lahko zapišemo '''A:B=C:D'''; lahko uporabimo drugi izraz ('''B''') namesto četrtega ('''D'''), po analogiji, ali pa izraz ('''A''') namesto ('''C'''). Upoštevajoč lastnosti sorazmerja, lahko zapišemo '''BxC = AxD''', kjer BxC = ''Večer življenja'' in AxD = ''Starost dneva''. Po analogiji, piše Aristotel, nastajajo najuspešnejše metafore. Tvorbo metafor je Aristotel razglasil za veliki dar, ki ga imajo pesniki, saj je zatrdil, da metafora ne zapisuje obstoječe podobnosti, marveč ustvarja enkratno videnje podobnosti med različnima predmetoma. Iz Aristotelovega pojmovanja metafore, to je prevzemanja nepravega imena namesto pravega, izhaja, da je metafora jezikovni odklon oziroma jezikovna posebnost in da jo je torej mogoče ustrezno zamenjati z dobesednim izrazom, zato se imenuje '''substitucijska teorija metafore'''. Po Aristotelu ima metafora dve vlogi; uporablja se za zapolnjevanje leksikalne praznine [[Katahreza|(katahreza)]], predvsem pa kot pesniški okras, kar pomeni, da je njeno primarno mesto v [[Pesniški jezik|pesniškem]] in [[Umetni jezik|umetelnem jeziku]], medtem ko je vsakdanji jezik brez metafor, kar je v močnem nasprotju z dognanji kognitivne lingvistike, ki pravi, da je prav vsakdanji jezik močno prepreden z metaforo. Aristotelova določitev metafore temelji na besedni semantiki, na prepričanju, da ima vsaka stvar svoje ime, da sta beseda in pomen dve strani istega kovanca ali da je ime pripeto na pomen kot denimo nalepka na steklenico. Danes vemo, da pomena ni mogoče določiti zunaj [[Kontekst|konteksta]] in zato tudi metafore ne. Substitucijski model metafore se v teoriji še zmeraj ohranja, ima svoje zagovornike in nasprotnike. '''Primerjalna teorija metafore''' ima svoje korenine prav tako v antiki, pri Aristotelu, [[Ciceron]]u in [[Kvintilijan]]u. Podobno kot Aristotel je tudi Ciceron zatrdil, da je metafora velik okras [[Govor|govora]]. Njegov učenec Kvintilijan je o metafori pisal v osmi knjigi svojega obsežnega dela ''Institutionis oratoriae'' in bil prav tako prepričan, da metafora zapolnjuje leksikalno praznino ali pa je v funkciji stilnega okrasa. Metaforo je imel za najlepši trop in dar narave, obenem pa je posvaril, da pogosta raba metafor lahko povzroči nejasnost govora, da je potrebno paziti na ustreznost metafor, da morajo delovati naravno in ne smejo biti vulgarne. Kvintilijan je metaforo izpeljal iz primere in jo imenoval skrajšana primera. Razlikoval je štiri vrste metafor, po njegovem prihaja v metafori do pomenskega prenosa z živega na živo, z neživega na živo, z živega na neživo in z neživega na neživo. Primerjalna teorija je tako posebna oblika substitucijske teorije, saj razlaga metaforo kot izraz, ki ga je mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. == Interakcijska teorija == Interakcijska teorija metafore izhaja iz kritike primerjalnega modela metafore, zatrjuje namreč, da metafora ne nastane iz primere in da je ni mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. Ta teorija ne govori o metafori kot o obliki jezikovnega odklona, temveč o interakcijskem procesu, ki se dogaja v metafori. Zavrača temeljne pojme substitucijske teorije, kot so podobnost, analogija, prenos in poudari odprtost, nekonvencionalnost, neprevedljivost metaforičnega pomena in vlogo metafore v besedilu. Metafora lahko prebudi občutja, omogoča spoznanja, predstave, opravlja vlogo ponazoritve, odtujitve, igre, mitizacije, deluje provokativno, enigmatično itd. Razvila se je v prvi polovici 20. stoletja, za njenega začetnika pa je razglašen I. A. Richards, ki je v svoji razpravi Metaphor (1936) uvedel novo razumevanje metafore in prelomil z retoričnim pojmovanjem metafore, saj metafore ne pojmuje več kot jezikovni odklon ali okras, temveč kot ubeseditev dveh idej, ki delujeta istočasno. O metafori lahko po Richardsu govorimo tedaj, ko »imamo dve misli o različnih stvareh, ki delujeta hkrati in se naslanjata na eno besedo ali izraz, smisel pa je rezultat njunega medsebojnega učinkovanja« . Za člena metafore je predlagal izraza ''tenor in vehicle''. Metafora je postavljena v predikacijo in obravnavana v kontekstu; tako je postala nekakšna mala zgodba za izražanje misli, čustev in domišljije. Richardsove ideje o metafori je razvijal Max Blacke in uvedel pojem interakcijske teorije. Metaforo je opredelil kot besedno ali stavčno zvezo, v kateri mora biti vsaj ena beseda uporabljena metaforično (žarišče), hkrati pa vsaj ena dobesedno (okvir). Interakcijski model metafore je Max Black razložil ob konkretnem primeru metafore: ==== Zgled ==== {{navedek|Človek je volk}} Glavni predmet (človek) in stranski predmet (volk) delujeta kot sistema. Bralec si mora ustvariti sistem implikacij o volku. Black je prepričan, da za metaforo ni odločilno, ali so splošne lastnosti stranskega predmeta resnične, temveč predvsem to, da prinašajo ustrezne in svobodne evokacije. Metafora ČLOVEK JE VOLK priklicuje volčje implikacije, kot so divji, krvoločen, zvit, živalski idr. če je človek volk, potem denimo uničuje druga živa bitja, je divji, lačen, v neprestanem boju itd. Vsaka taka implicitna trditev se mora preurediti, tako da ustreza glavnemu predmetu; volčji sistem implikacij vodi bralca, da izgradi ustrezen sitem implikacij o glavnem predmetu. Implikacije o človeku so po Blacku določene z implikacijami, ki se vežejo na dobesedno rabo besede volk. Metafora volka tako poudarja ene in izloča druge lastnosti ter organizira naš pogled na človeka. Metafora po Blacku povzroči spremembe tudi v stranskem predmetu, v metafori ČLOVEK JE VOLK naj bi postal volk bolj človeški kot sicer. Georg Schöffel v svoji knjigi ''Denken in Metaphern'' vidi največjo pomanjkljivost Blackove interakcijske teorije prav v preohlapni določitvi sistema splošnih mest; ta namreč ne more biti določen s splošnim vedenjem povprečnega človeka, kot je prepričan Black, saj je različen že na sinhroni ravni, nujno pa se spreminja tud skozi čas. Isti avtor opozori tudi na znano dejstvo, da teoretiki razpravljajo o metafori pravzaprav z metaforo samo. ==== Zgled ==== {{navedek|Reveži so črnci Evrope}} == Kognitivna teorija == Ameriški jezikoslovec Georg Lakoff s soavtorji v okviru kognitivnega jezikoslovja izgrajuje od 80. let 20. stoletja kognitivno teorijo metafore. Ta teorija poskuša popolnoma zavreči iz antike podedovano prepričanje, da je metafora jezikovna figura, sredstvo pesniškega in retoričnega jezika. Lakoff in Johnson izhajata iz prepričanja, da metafora kar najmočneje prežema naše vsakdanje življenje in je predvsem pojav človekovega mišljenja in delovanja, zato je njeno primarno mesto v kognitivnem sistemu in ne v jeziku. Avtorja ugotavljata, da je človekov konceptualni sistem v veliki meri metaforično strukturiran in da je metafora kot jezikovna figura sekundarni pojav, ker da jo omogoča šele metaforični koncept ali konceptualna metafora. Metafora, ki je vse od Aristotela naprej imela status najodličnejše figure pesniškega jezika in umetelnega govora sploh, se je ob koncu drugega tisočletja znašla v prozaičnosti vsakdanjega jezika. Kognitivna semantika je namreč konvencionalno metaforo, ki je bila dotlej potisnjena na rob zanimanja, umestila v središče jezikoslovnega raziskovanja. Temeljno spoznanje kognitivne teorije metafore je, da je metafora osrednja oblika pojmovne konceptualizacije in da se kot metaforični izraz pojavlja v vseh jezikovnih zvrsteh. Avtorja ugotavljata, da metafora ni omejena na poetično in retorično rabo, temveč je z njo prepreden jezik v celoti, v njem se konvencionalne metafore združujejo v sisteme, ki temeljijo na sliki, zato te metafore zrcalijo delovanje človekovega kognitivnega sistema. Osnovna teza kognitivne teorije je, da uporabljamo za konceptualizacijo kompleksne resničnosti metaforične procese, tako da nedoločne, abstraktne in težko določljive predmetne vsebine stukturiramo s konkretnimi fizičnimi in kulturno pogojenimi izkušnjami. Kognitivna teorija metafore izhaja iz prepričanja, da med vsakdanjim jezikom in jezikom literature ni bistvene razlike. Kognitivisti so torej prepričani, da kreativne metafore, ki se zapisujejo v ekonomiji, pravu, politiki itd., niso nič drugačne od tistih v literaturi, le da so tu pogostejše, zato naj bi bila literatura primarni predmet njihovega preučevanja. Kreativne metafore po Lakoffu in Johnsonu omogočajo nov način razmišljanja, ustvarjajo nove realitete, kar je posebej značilno za pesniške metafore, saj prav te najpogosteje kreirajo nove konceptualne metafore. ==== Zgled ==== {{navedek|Najin odnos je zašel v slepo ulico}} je stavek, ki ni nujno vzet iz književnosti, saj ga lahko slišimo precej pogosto. Podobnih primerov te tako imenovane »konceptualne metafore« je nič koliko. Lakoff pokaže, kako pojmujemo ljubezen kot potovanje, v kateri sta ljubimca popotnika, ljubezenski odnos vozilo, skupni smotri so cilji potovanja, težave v odnosu pa ovira v potovanju. Uporabljajoč to paradigmo – Lakoff uporabi besedo »mapping« – iz enega področja preidemo na drugo, v tem primeru iz ljubezni na potovanje. Vsako primerjanje (vsaka paradigma) sledi vzorcu (je stalni vzorec konceptualnih) pojmovnih povezav. V paradigmi »ljubezen je potovanje« je odnos vozilo. Na sorden način v vsakdanjem govoru metaforično konceptualiziramo čas. Čas je pogosto podan kot premikanje, kjer je prihodnost pred opazovalcem, preteklost pa za njim. Ker ima premikanje prostorsko dimenzijo, jo dobi tudi čas, posledično pa tudi »hitrost« in podobni pojmi. ==== Metafore vsakdanjih dogodkov ==== *Spremembe so premiki. *Razlogi so sila. *Nameni so smotri. *Načini so poti. *Težave so ovira. *Pričakovani napredek je urnik potovanja, potnik pride do predvidenih ciljev ob predvidenih trenutkih. *Diskusija je vojna. *Več je zgoraj, manj je spodaj. *Vrlina je zgoraj, razvada je spodaj. *Prihodnost je pred nami, preteklost je za nami. *Ljubezen je norost. *Ljubezen je vojna. == Postopek za ugotavljanje metaforičnih besed v besedilu: == (1) Preberemo celotno besedilo in s tem pridobimo splošno razumevanje pomena. (2) Opredelimo leksikalne enote v besedilu. (3a) Za vsako leksikalno enoto v besedilu določimo njen pomen v kontekstu, tj. na kakšen način se povezuje s posameznimi entitetami, relacijami ali lastnostmi v situaciji, ki jo besedilo evocira (kontekstualni pomen). Upoštevamo tudi okolje, v katerem se leksikalna enota nahaja (kaj je pred in za njo). (3b) Za vsako leksikalno enoto ugotovimo, ali ima nek osnovnejši sodobni pomen v drugih kontekstih. Osnovni pomeni so običajno: * konkretnejši (to pomeni, da si je tisto, kar evocirajo, lažje predstavljati, videti, slišati občutiti, vohati ali okusiti); * povezani s telesnim delovanjem; * bolj natančni in jasni; * zgodovinsko starejši. Pri čemer osnovni pomeni niso nujno najpogostejši pomeni leksikalne enote. (3c) Če ima leksikalna enota pomen, ki je v drugih kontekstih osnovnejši in sodobnejši, ugotovimo, ali je kontekstualni pomen v nasprotju z osnovnim pomenom, a ga je na temelju primerjave moč razumeti. (4) Če je odgovor pritrdilen, potem leksikalno enoto označimo kot metaforično. Poleg tega, da z izrazom »leksikalna enota« poudarjamo pomen (ali enega od pomenov) besede, Cienki še dodaja, da je le ta širši od besede, saj vključuje tudi pogoste besedne zveze, ki lahko izražajo eno posamezno enoto pomena. Kognitivno jezikoslovje se je v Sloveniji začelo razvijati šele konec devetdesetih let, kar je razmeroma pozno glede na vpliv, ki ga je kognitivno gibanje imelo v drugih evropskih državah. Konceptualne metafore lahko razvrstimo glede na kognitivno funkcijo v strukturne, ontološke in orientacijske. == Viri == *Silva Trdina: ''Besedna umetnost 2''. Ljubljana: MK, 1970. {{COBISS|ID=12402689}} *Jožica Čeh: ''Pogledi na metaforo''. V: Jezik in slovstvo 50/3-4. Ljubljana, 2005. 75-86. {{COBISS|ID= 30468706}} *Silva Bratož: ''Metafore našega časa''. Koper: Univerza na Primorskem, 2010. {{COBISS|ID=42106722}} *[[Aristotel]]: ''Poetika'' [''Περὶ ποιητικῆς''] Iz starogrščine prevedel Kajetan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982. {{COBISS|ID=13215233}} *Hans Blumenberg: ''Paradigmen zu einer Metaphorologie''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1997. {{COBISS|ID=4401506}} *Thomas Eder, Franz Josef Czernin (ur.): ''Zur Metapher. Die Metapher in Philosophie, Wissenschaft und Literatur''. München, Paderborn: Wilhelm Fink Verlag, 2007. *Robert J. Fogelin: ''Figuratively Speaking''. New Haven, CT: Yale University Press, 1988. *Anselm Haverkamp (ur.): ''Theorie der Metapher''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1996. {{COBISS|ID=19005538}} *Anselm Haverkamp (ur.): ''Die paradoxe Metapher''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1998. *Jaakko Hintikka (ur.): ''Aspects of Metaphor''. Dordrecht: Kluwer Academic, 1994. *Stefan Gottschling: ''Lexikon der Wortwelten''. Augsburg: SGV-Verlag, 2008. *[[Roman Jakobson]]: ''Lingvistični in drugi spisi''. Prevedli Drago Bajt, Bojan Baskar, Frane Jerman, Zoja Skušek-Močnik, Zdenka Škerlj-Jerman. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta, 1989. *Mark Johnson (ur.): ''Philosophical Perspectives on Metaphor''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1981. *[[Božidar Kante]] (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. *[[Božidar Kante]]: ''Metafora in kontekst''. Ljubljana: Jutro, 1996. {{COBISS|ID=63219456}} *Ralf Konersmann (ur.): ''Wörterbuch der philosophischen Metaphern''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 2007. *[[Zoltán Kövecses]]: ''Metaphor. A Practical Introduction''. New York: Oxford University Press, 2002. *[[Erika Kržišnik]]: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju: čas je denar - tako rečemo = tako mislimo. Marko Jesenšek (ur.): ''Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih.'' Slovenski slovenistični kongres. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2004 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 15). 56–74. *[[Erika Kržišnik]]: »Metafore« v katerih govorimo v slovenščini frazeološko - konceptualnometaforična analiza frazemov govorenja. ''Europhras Slovenija 2005. Frazeologija v jezikosloviju in drugih vedah''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007. 183-203. *[[George Lakoff]]: Sodobna teorija metafore [The contemporary theory of metaphor]. Iz angleščine prevedel [[Božidar Kante]]. Božidar Kante (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. 271–325. {{COBISS|ID=73165824}} *Samuel R. Levin: ''The Semantics of Metaphor'', Baltimore: Johns Hopkins University Press, 1977. {{COBISS|ID=15685474}} *Regina Mahlmann: ''Sprachbilder, Metaphern & Co''. Weinheim: Beltz Verlag, 2010. *[[Boris A. Novak]]: ''Oblike srca. Pesmarica pesniških oblik''. Ljubljana: Modrijan, 1997. {{COBISS|ID=70319872}} *Andrew Ortony (ur.): ''Metaphor and Thought'', Cambridge: Cambridge University Press, 1993. {{COBISS|ID=22580573}} *Viktor Pöschl (ur.): ''Bibliographie zur antiken Bildersprache''. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1964. *[[Paul Ricœur]]: ''Živa metafora'' [''La métaphore vive'']. Iz francoščine prevedla [[Nastja Skrušny Babin]]; spremna beseda [[Janez Vodičar]]. Paris: Le Seuil, 1975. {{COBISS|ID=250186496}} *Eckard Rolf: ''Metaphertheorien. Typologie – Darstellung – Bibliographie''. Berlin–New York: De Gruyter, 2005. {{COBISS|ID=223284736}} *Sheldon Sacks (ur.): ''On Metaphor''. Chicago: University of Chicago Press, 1979. {{COBISS|ID=37905664}} *W. A. Shibles: ''Metaphor, An annotated bibliography and history''. Whitewater: The Language Press, 1971. {{COBISS|ID=21496162}} *[[Jerica Snoj]]: ''Metafora v leksikalnim sistemu''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2010. {{COBISS|ID=252311040}} *Bernhard H. F. Taureck: ''Metaphern und Gleichnisse in der Philosophie. Versuch einer kritischen Ikonologie der Philosophie''. Suhrkamp, Frankfurt am Main, 2004. *[[Harald Weinrich]]: Art. Metapher. Joachim Ritter und Karlfried Gründer (ur.): ''Historisches Wörterbuch der Philosophie'', 5. Basel: Schwabe AG, 1971-2007. Elektronski vir [http://www.ruhr-uni-bochum.de/komparatistik/basislexikon/texte/metapher/ktext.html 1179-1186]. == Glej tudi == *[[seznam tropov in figur]] {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Metafore| ]] [[Kategorija:Literarna teorija]] {{normativna kontrola}} 61bs3gjdilin4hqcuh7un7zsinyvovs 6682026 6682025 2026-05-27T17:53:14Z NDG 244193 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-31707-29|~2026-31707-29]] ([[User talk:~2026-31707-29|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2025-29967-59|~2025-29967-59]] 6530203 wikitext text/x-wiki '''Metáfora''' ({{jezik-grc|μεταφορά}}: metaforá – ''prenos'') ali '''prispodóba''' je uporaba določene [[beseda|besede]] namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti. Zaradi neke podobnosti prenesemo [[pomen]] z enega predmeta na drugega. Spada med [[pesniški jezik#Tropi|trope]]. Zgledi: * ''Tomaž je osel.'' (Namesto trmast pravimo osel, kar pomeni osel pripišemo trmastemu človeku.) * '' Ti si krava. '' * ''Ponoči je vsaka krava črna.'' == Med metafore uvrščamo tudi: == '''[[okrasni pridevek|Okrasne pridevke]]''' ali '''epíteton ornans'''. Okrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost. Zgledi: * ''črna tema'' * ''bela Ljubljana'' * ''rdeča kri'' '''[[poosebljenje|Poosebitve]]''' ali '''personifikacije'''. Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, predmete in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti. Zgledi: * ''Denar je sveta vladar.'' * ''Okna gledajo na ulice.'' '''[[Okrasni pridevek|Stalna rekla]]''' ali '''[[fraza|fraze]]'''. Stalna rekla so besede ali skupine besed, ki so prišla v vsakdanjo rabo, a so njihovi prvotni pomeni večkrat zelo različeni od današnjega. Zgledi: * ''lahko noč'' (noč ni fizično lahka) * ''dobro jutro'' (jutro ni dejansko dobro) * ''kislo vreme'' (ni dobesedno kislo, je mračno ali oblačno) * ''Besedo je snedla'' (ni izpolnila obljube) Metafora se je iz prvotnega območja [[retorika|retorike]] in [[poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[veda|vede]], postala je predmet [[lingvistika|lingvistike]], [[literarna veda|literarne vede]], [[psihologija|psihologije]], [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[filozofija jezika|filozofije jezika]], [[semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot »miselne [[Figura|figure]]«, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene. Obstaja več različnih razlag metafore: tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore), interakcijska teorija in kognitivna teorija (sodobna teorija metafore). == Tradicionalna teorija metafore == Več kot dvatisočletna [[zgodovina]] teorije metafore sega k [[Aristotel]]u, ki je o metafori pisal v [[Aristotel|''Poetiki in Retoriki'']]. V 21. poglavju njegove Poetike beremo, da je metafora »prenos pomena na neko drugo besedo, in sicer ali od splošnega (roda) na neko vrsto ali od neke vrste na splošno (rod) ali od ene vrste na drugo vrsto ali po analogiji«. Te štiri glavne vrste pojasnjuje s primeri iz [[Odiseja|Odiseje]]: * Splošno (''stati'') namesto specifičnega (''sidro''): ''Moja ladja stoji'' namesto ''Moja ladja je zasidrana''. Ladja mi tamkaj stoji. * Specifično namesto splošnega: ''Tisoč dobrih stvari (je počel Odisej)'', za ''veliko dobrih stvari'', tj. nasprotni primer od prejšnjega. Tisoče slavnih reči Odisej je že storil. * Od ene vrste v drugo: ''Zajeti dušo z bronom'' namesto ''izpuliti dušo'', zajemanje in izpuljenje sta načina odvzemanja. * Analogija: ''Večer življenja'' za ''starost'': med dnevom ('''A''') in večerom ('''B''') velja enako razmerje kot med človeškim življenjem ('''C''') in starostjo ('''D'''). Sorazmerje lahko zapišemo '''A:B=C:D'''; lahko uporabimo drugi izraz ('''B''') namesto četrtega ('''D'''), po analogiji, ali pa izraz ('''A''') namesto ('''C'''). Upoštevajoč lastnosti sorazmerja, lahko zapišemo '''BxC = AxD''', kjer BxC = ''Večer življenja'' in AxD = ''Starost dneva''. Po analogiji, piše Aristotel, nastajajo najuspešnejše metafore. Tvorbo metafor je Aristotel razglasil za veliki dar, ki ga imajo pesniki, saj je zatrdil, da metafora ne zapisuje obstoječe podobnosti, marveč ustvarja enkratno videnje podobnosti med različnima predmetoma. Iz Aristotelovega pojmovanja metafore, to je prevzemanja nepravega imena namesto pravega, izhaja, da je metafora jezikovni odklon oziroma jezikovna posebnost in da jo je torej mogoče ustrezno zamenjati z dobesednim izrazom, zato se imenuje '''substitucijska teorija metafore'''. Po Aristotelu ima metafora dve vlogi; uporablja se za zapolnjevanje leksikalne praznine [[Katahreza|(katahreza)]], predvsem pa kot pesniški okras, kar pomeni, da je njeno primarno mesto v [[Pesniški jezik|pesniškem]] in [[Umetni jezik|umetelnem jeziku]], medtem ko je vsakdanji jezik brez metafor, kar je v močnem nasprotju z dognanji kognitivne lingvistike, ki pravi, da je prav vsakdanji jezik močno prepreden z metaforo. Aristotelova določitev metafore temelji na besedni semantiki, na prepričanju, da ima vsaka stvar svoje ime, da sta beseda in pomen dve strani istega kovanca ali da je ime pripeto na pomen kot denimo nalepka na steklenico. Danes vemo, da pomena ni mogoče določiti zunaj [[Kontekst|konteksta]] in zato tudi metafore ne. Substitucijski model metafore se v teoriji še zmeraj ohranja, ima svoje zagovornike in nasprotnike. '''Primerjalna teorija metafore''' ima svoje korenine prav tako v antiki, pri Aristotelu, [[Ciceron]]u in [[Kvintilijan]]u. Podobno kot Aristotel je tudi Ciceron zatrdil, da je metafora velik okras [[Govor|govora]]. Njegov učenec Kvintilijan je o metafori pisal v osmi knjigi svojega obsežnega dela ''Institutionis oratoriae'' in bil prav tako prepričan, da metafora zapolnjuje leksikalno praznino ali pa je v funkciji stilnega okrasa. Metaforo je imel za najlepši trop in dar narave, obenem pa je posvaril, da pogosta raba metafor lahko povzroči nejasnost govora, da je potrebno paziti na ustreznost metafor, da morajo delovati naravno in ne smejo biti vulgarne. Kvintilijan je metaforo izpeljal iz primere in jo imenoval skrajšana primera. Razlikoval je štiri vrste metafor, po njegovem prihaja v metafori do pomenskega prenosa z živega na živo, z neživega na živo, z živega na neživo in z neživega na neživo. Primerjalna teorija je tako posebna oblika substitucijske teorije, saj razlaga metaforo kot izraz, ki ga je mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. == Interakcijska teorija == Interakcijska teorija metafore izhaja iz kritike primerjalnega modela metafore, zatrjuje namreč, da metafora ne nastane iz primere in da je ni mogoče nadomestiti z dobesednim izrazom. Ta teorija ne govori o metafori kot o obliki jezikovnega odklona, temveč o interakcijskem procesu, ki se dogaja v metafori. Zavrača temeljne pojme substitucijske teorije, kot so podobnost, analogija, prenos in poudari odprtost, nekonvencionalnost, neprevedljivost metaforičnega pomena in vlogo metafore v besedilu. Metafora lahko prebudi občutja, omogoča spoznanja, predstave, opravlja vlogo ponazoritve, odtujitve, igre, mitizacije, deluje provokativno, enigmatično itd. Razvila se je v prvi polovici 20. stoletja, za njenega začetnika pa je razglašen I. A. Richards, ki je v svoji razpravi Metaphor (1936) uvedel novo razumevanje metafore in prelomil z retoričnim pojmovanjem metafore, saj metafore ne pojmuje več kot jezikovni odklon ali okras, temveč kot ubeseditev dveh idej, ki delujeta istočasno. O metafori lahko po Richardsu govorimo tedaj, ko »imamo dve misli o različnih stvareh, ki delujeta hkrati in se naslanjata na eno besedo ali izraz, smisel pa je rezultat njunega medsebojnega učinkovanja« . Za člena metafore je predlagal izraza ''tenor in vehicle''. Metafora je postavljena v predikacijo in obravnavana v kontekstu; tako je postala nekakšna mala zgodba za izražanje misli, čustev in domišljije. Richardsove ideje o metafori je razvijal Max Blacke in uvedel pojem interakcijske teorije. Metaforo je opredelil kot besedno ali stavčno zvezo, v kateri mora biti vsaj ena beseda uporabljena metaforično (žarišče), hkrati pa vsaj ena dobesedno (okvir). Interakcijski model metafore je Max Black razložil ob konkretnem primeru metafore: ==== Zgled ==== {{navedek|Človek je volk}} Glavni predmet (človek) in stranski predmet (volk) delujeta kot sistema. Bralec si mora ustvariti sistem implikacij o volku. Black je prepričan, da za metaforo ni odločilno, ali so splošne lastnosti stranskega predmeta resnične, temveč predvsem to, da prinašajo ustrezne in svobodne evokacije. Metafora ČLOVEK JE VOLK priklicuje volčje implikacije, kot so divji, krvoločen, zvit, živalski idr. če je človek volk, potem denimo uničuje druga živa bitja, je divji, lačen, v neprestanem boju itd. Vsaka taka implicitna trditev se mora preurediti, tako da ustreza glavnemu predmetu; volčji sistem implikacij vodi bralca, da izgradi ustrezen sitem implikacij o glavnem predmetu. Implikacije o človeku so po Blacku določene z implikacijami, ki se vežejo na dobesedno rabo besede volk. Metafora volka tako poudarja ene in izloča druge lastnosti ter organizira naš pogled na človeka. Metafora po Blacku povzroči spremembe tudi v stranskem predmetu, v metafori ČLOVEK JE VOLK naj bi postal volk bolj človeški kot sicer. Georg Schöffel v svoji knjigi ''Denken in Metaphern'' vidi največjo pomanjkljivost Blackove interakcijske teorije prav v preohlapni določitvi sistema splošnih mest; ta namreč ne more biti določen s splošnim vedenjem povprečnega človeka, kot je prepričan Black, saj je različen že na sinhroni ravni, nujno pa se spreminja tud skozi čas. Isti avtor opozori tudi na znano dejstvo, da teoretiki razpravljajo o metafori pravzaprav z metaforo samo. ==== Zgled ==== {{navedek|Reveži so črnci Evrope}} == Kognitivna teorija == Ameriški jezikoslovec Georg Lakoff s soavtorji v okviru kognitivnega jezikoslovja izgrajuje od 80. let 20. stoletja kognitivno teorijo metafore. Ta teorija poskuša popolnoma zavreči iz antike podedovano prepričanje, da je metafora jezikovna figura, sredstvo pesniškega in retoričnega jezika. Lakoff in Johnson izhajata iz prepričanja, da metafora kar najmočneje prežema naše vsakdanje življenje in je predvsem pojav človekovega mišljenja in delovanja, zato je njeno primarno mesto v kognitivnem sistemu in ne v jeziku. Avtorja ugotavljata, da je človekov konceptualni sistem v veliki meri metaforično strukturiran in da je metafora kot jezikovna figura sekundarni pojav, ker da jo omogoča šele metaforični koncept ali konceptualna metafora. Metafora, ki je vse od Aristotela naprej imela status najodličnejše figure pesniškega jezika in umetelnega govora sploh, se je ob koncu drugega tisočletja znašla v prozaičnosti vsakdanjega jezika. Kognitivna semantika je namreč konvencionalno metaforo, ki je bila dotlej potisnjena na rob zanimanja, umestila v središče jezikoslovnega raziskovanja. Temeljno spoznanje kognitivne teorije metafore je, da je metafora osrednja oblika pojmovne konceptualizacije in da se kot metaforični izraz pojavlja v vseh jezikovnih zvrsteh. Avtorja ugotavljata, da metafora ni omejena na poetično in retorično rabo, temveč je z njo prepreden jezik v celoti, v njem se konvencionalne metafore združujejo v sisteme, ki temeljijo na sliki, zato te metafore zrcalijo delovanje človekovega kognitivnega sistema. Osnovna teza kognitivne teorije je, da uporabljamo za konceptualizacijo kompleksne resničnosti metaforične procese, tako da nedoločne, abstraktne in težko določljive predmetne vsebine stukturiramo s konkretnimi fizičnimi in kulturno pogojenimi izkušnjami. Kognitivna teorija metafore izhaja iz prepričanja, da med vsakdanjim jezikom in jezikom literature ni bistvene razlike. Kognitivisti so torej prepričani, da kreativne metafore, ki se zapisujejo v ekonomiji, pravu, politiki itd., niso nič drugačne od tistih v literaturi, le da so tu pogostejše, zato naj bi bila literatura primarni predmet njihovega preučevanja. Kreativne metafore po Lakoffu in Johnsonu omogočajo nov način razmišljanja, ustvarjajo nove realitete, kar je posebej značilno za pesniške metafore, saj prav te najpogosteje kreirajo nove konceptualne metafore. ==== Zgled ==== {{navedek|Najin odnos je zašel v slepo ulico}} je stavek, ki ni nujno vzet iz književnosti, saj ga lahko slišimo precej pogosto. Podobnih primerov te tako imenovane »konceptualne metafore« je nič koliko. Lakoff pokaže, kako pojmujemo ljubezen kot potovanje, v kateri sta ljubimca popotnika, ljubezenski odnos vozilo, skupni smotri so cilji potovanja, težave v odnosu pa ovira v potovanju. Uporabljajoč to paradigmo – Lakoff uporabi besedo »mapping« – iz enega področja preidemo na drugo, v tem primeru iz ljubezni na potovanje. Vsako primerjanje (vsaka paradigma) sledi vzorcu (je stalni vzorec konceptualnih) pojmovnih povezav. V paradigmi »ljubezen je potovanje« je odnos vozilo. Na sorden način v vsakdanjem govoru metaforično konceptualiziramo čas. Čas je pogosto podan kot premikanje, kjer je prihodnost pred opazovalcem, preteklost pa za njim. Ker ima premikanje prostorsko dimenzijo, jo dobi tudi čas, posledično pa tudi »hitrost« in podobni pojmi. ==== Metafore vsakdanjih dogodkov ==== *Spremembe so premiki. *Razlogi so sila. *Nameni so smotri. *Načini so poti. *Težave so ovira. *Pričakovani napredek je urnik potovanja, potnik pride do predvidenih ciljev ob predvidenih trenutkih. *Diskusija je vojna. *Več je zgoraj, manj je spodaj. *Vrlina je zgoraj, razvada je spodaj. *Prihodnost je pred nami, preteklost je za nami. *Ljubezen je norost. *Ljubezen je vojna. == Postopek za ugotavljanje metaforičnih besed v besedilu: == (1) Preberemo celotno besedilo in s tem pridobimo splošno razumevanje pomena. (2) Opredelimo leksikalne enote v besedilu. (3a) Za vsako leksikalno enoto v besedilu določimo njen pomen v kontekstu, tj. na kakšen način se povezuje s posameznimi entitetami, relacijami ali lastnostmi v situaciji, ki jo besedilo evocira (kontekstualni pomen). Upoštevamo tudi okolje, v katerem se leksikalna enota nahaja (kaj je pred in za njo). (3b) Za vsako leksikalno enoto ugotovimo, ali ima nek osnovnejši sodobni pomen v drugih kontekstih. Osnovni pomeni so običajno: * konkretnejši (to pomeni, da si je tisto, kar evocirajo, lažje predstavljati, videti, slišati občutiti, vohati ali okusiti); * povezani s telesnim delovanjem; * bolj natančni in jasni; * zgodovinsko starejši. Pri čemer osnovni pomeni niso nujno najpogostejši pomeni leksikalne enote. (3c) Če ima leksikalna enota pomen, ki je v drugih kontekstih osnovnejši in sodobnejši, ugotovimo, ali je kontekstualni pomen v nasprotju z osnovnim pomenom, a ga je na temelju primerjave moč razumeti. (4) Če je odgovor pritrdilen, potem leksikalno enoto označimo kot metaforično. Poleg tega, da z izrazom »leksikalna enota« poudarjamo pomen (ali enega od pomenov) besede, Cienki še dodaja, da je le ta širši od besede, saj vključuje tudi pogoste besedne zveze, ki lahko izražajo eno posamezno enoto pomena. Kognitivno jezikoslovje se je v Sloveniji začelo razvijati šele konec devetdesetih let, kar je razmeroma pozno glede na vpliv, ki ga je kognitivno gibanje imelo v drugih evropskih državah. Konceptualne metafore lahko razvrstimo glede na kognitivno funkcijo v strukturne, ontološke in orientacijske. == Viri == *Silva Trdina: ''Besedna umetnost 2''. Ljubljana: MK, 1970. {{COBISS|ID=12402689}} *Jožica Čeh: ''Pogledi na metaforo''. V: Jezik in slovstvo 50/3-4. Ljubljana, 2005. 75-86. {{COBISS|ID= 30468706}} *Silva Bratož: ''Metafore našega časa''. Koper: Univerza na Primorskem, 2010. {{COBISS|ID=42106722}} *[[Aristotel]]: ''Poetika'' [''Περὶ ποιητικῆς''] Iz starogrščine prevedel Kajetan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982. {{COBISS|ID=13215233}} *Hans Blumenberg: ''Paradigmen zu einer Metaphorologie''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1997. {{COBISS|ID=4401506}} *Thomas Eder, Franz Josef Czernin (ur.): ''Zur Metapher. Die Metapher in Philosophie, Wissenschaft und Literatur''. München, Paderborn: Wilhelm Fink Verlag, 2007. *Robert J. Fogelin: ''Figuratively Speaking''. New Haven, CT: Yale University Press, 1988. *Anselm Haverkamp (ur.): ''Theorie der Metapher''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1996. {{COBISS|ID=19005538}} *Anselm Haverkamp (ur.): ''Die paradoxe Metapher''. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1998. *Jaakko Hintikka (ur.): ''Aspects of Metaphor''. Dordrecht: Kluwer Academic, 1994. *Stefan Gottschling: ''Lexikon der Wortwelten''. Augsburg: SGV-Verlag, 2008. *[[Roman Jakobson]]: ''Lingvistični in drugi spisi''. Prevedli Drago Bajt, Bojan Baskar, Frane Jerman, Zoja Skušek-Močnik, Zdenka Škerlj-Jerman. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta, 1989. *Mark Johnson (ur.): ''Philosophical Perspectives on Metaphor''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1981. *[[Božidar Kante]] (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. *[[Božidar Kante]]: ''Metafora in kontekst''. Ljubljana: Jutro, 1996. {{COBISS|ID=63219456}} *Ralf Konersmann (ur.): ''Wörterbuch der philosophischen Metaphern''. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 2007. *[[Zoltán Kövecses]]: ''Metaphor. A Practical Introduction''. New York: Oxford University Press, 2002. *[[Erika Kržišnik]]: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju: čas je denar - tako rečemo = tako mislimo. Marko Jesenšek (ur.): ''Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih.'' Slovenski slovenistični kongres. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2004 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 15). 56–74. *[[Erika Kržišnik]]: »Metafore« v katerih govorimo v slovenščini frazeološko - konceptualnometaforična analiza frazemov govorenja. ''Europhras Slovenija 2005. Frazeologija v jezikosloviju in drugih vedah''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007. 183-203. *[[George Lakoff]]: Sodobna teorija metafore [The contemporary theory of metaphor]. Iz angleščine prevedel [[Božidar Kante]]. Božidar Kante (ur.): ''Kaj je metafora?''. Ljubljana: Krtina, 1998. 271–325. {{COBISS|ID=73165824}} *Samuel R. Levin: ''The Semantics of Metaphor'', Baltimore: Johns Hopkins University Press, 1977. {{COBISS|ID=15685474}} *Regina Mahlmann: ''Sprachbilder, Metaphern & Co''. Weinheim: Beltz Verlag, 2010. *[[Boris A. Novak]]: ''Oblike srca. Pesmarica pesniških oblik''. Ljubljana: Modrijan, 1997. {{COBISS|ID=70319872}} *Andrew Ortony (ur.): ''Metaphor and Thought'', Cambridge: Cambridge University Press, 1993. {{COBISS|ID=22580573}} *Viktor Pöschl (ur.): ''Bibliographie zur antiken Bildersprache''. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1964. *[[Paul Ricœur]]: ''Živa metafora'' [''La métaphore vive'']. Iz francoščine prevedla [[Nastja Skrušny Babin]]; spremna beseda [[Janez Vodičar]]. Paris: Le Seuil, 1975. {{COBISS|ID=250186496}} *Eckard Rolf: ''Metaphertheorien. Typologie – Darstellung – Bibliographie''. Berlin–New York: De Gruyter, 2005. {{COBISS|ID=223284736}} *Sheldon Sacks (ur.): ''On Metaphor''. Chicago: University of Chicago Press, 1979. {{COBISS|ID=37905664}} *W. A. Shibles: ''Metaphor, An annotated bibliography and history''. Whitewater: The Language Press, 1971. {{COBISS|ID=21496162}} *[[Jerica Snoj]]: ''Metafora v leksikalnim sistemu''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2010. {{COBISS|ID=252311040}} *Bernhard H. F. Taureck: ''Metaphern und Gleichnisse in der Philosophie. Versuch einer kritischen Ikonologie der Philosophie''. Suhrkamp, Frankfurt am Main, 2004. *[[Harald Weinrich]]: Art. Metapher. Joachim Ritter und Karlfried Gründer (ur.): ''Historisches Wörterbuch der Philosophie'', 5. Basel: Schwabe AG, 1971-2007. Elektronski vir [http://www.ruhr-uni-bochum.de/komparatistik/basislexikon/texte/metapher/ktext.html 1179-1186]. == Glej tudi == *[[seznam tropov in figur]] {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Metafore| ]] [[Kategorija:Literarna teorija]] {{normativna kontrola}} 5xf2w7bfqgei3eetu7af0rpa8l4arg9 Bajec 0 113390 6681897 6579188 2026-05-27T12:44:56Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6681897 wikitext text/x-wiki '''Bajec''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|487. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urad Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 566 oseb, na dan 1.januarja 2011 pa 556 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 515. mesto. Prvotno je ime označevalo [[čarovnik]]a (to je tisti, ki baja), ali nekoga, ki je znal zdraviti bolne.<ref name="Mladina - Tednik">{{navedi splet | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik | archive-date = 2008-12-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081201104042/http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | url-status = dead }}</ref> == Znani nosilci priimka == * [[Anton Bajec]] (1897—1985), jezikoslovec, univ. profesor in akademik; tudi šahist * [[Ambrož Bajec Lapajne]] (1974—2024), operni pevec, tenorist *[[Boštjan Bajec]] (*1975), psiholog, univ. prof. * [[Darinka Bajec]] (1924—2017), redovnica, oblikovalka keramike in restavratorka * [[Drago Bajec]] (1904—1928), pesnik * [[Filomena Bajec Fižolnik]] (1933—2019), baletna solistka * [[Franc Ksaver Bajec]] (1866—1931), rimskokatoliški duhovnik in ameriški izseljenski publicist * [[Ivan Bajec]] (*1949), rimskokatoliški duhovnik in afriški misijonar *[[Ivana Bajec]] (*1990), slikarka, risarka, grafičarka * [[Ivo Bajec]] (1932—2018), šahist, šahovski in športni novinar, komentator in publicist * [[Iztok Lebar Bajec]], računalničar in pedagog * [[Janez Bajec]] (*1947), plastični kirurg * [[Jasna Fakin Bajec]], zgodovinarka in etnologinja * [[Jože Bajec]] (1913—1983), knjižničar, bibliograf (za periodični tisk) * [[Jurij Bajec]] (*1946), ekonomist, univ. profesor (v Srbiji) * [[Karmen Bajec]] (*1981), slikarka, likovna umetnica * [[Katja Bajec Felc]] (*1972), organistka, zborovodkinja *[[Klemen Bajec]] (*1965), računalnikar * [[Marko Bajec]], računalnikar, univ. prof. * [[Matjaž Bajec]] (1934—2011), filharmonik, oboist (Maribor in Graz) * [[Melita Lemut Bajec]] (*1977), jezikoslovka, prevodoslovka/sociolingvistka? * [[Milan Bajec]] (1920—2007), novinar, urednik, publicist (Beograd) * [[Pavel Bajec]] (*1951), duhovnik in misijonar * [[Pavla Bajec]] (1921—2017), redovnica, glasbena vzgojiteljica, likovna oblikovalka, slikarka * [[Tilen Bajec]], organist (orglavec) * [[Viktor Bajec]] (1909—2006), agronom, mlekarski in živinorejski strokovnjak *[[Zdenka Bajec]] (r. [[Stritar]]) (1914—2010), pevka == Glej tudi == * priimek [[Bajc]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bajec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] luuy3ox4w2si3otrfgucad2r798mww3 Nicolae Ceaușescu 0 114641 6681949 6473739 2026-05-27T14:53:06Z Erardo Galbi 166658 6681949 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Nicolae Ceaușescu | honorific_prefix = [[Tovariš|Tovarășul]] [[Conducător]] | image = Nicolae Ceaușescu.jpg | caption = Uradni portret, 1965 | office = [[Romunska komunistična partija|Generalni sekretar Romunske komunistične partije]] | term_start = 22. marec 1965 | term_end = 22. december 1989 | predecessor = [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]] | successor = ''ukinjeno'' | order1 = 1. | office1 = Predsednik Romunije | term_start1 = 28. marec 1974 | term_end1 = 22. december 1989 | predecessor1 = ''ukinjeno'' | successor1 = [[Seznam članov sveta Fronte narodne odrešitve|Svet Fronte narodne odrešitve]] (''v. d.'') | primeminister1 = {{plain list| * [[Manea Mănescu]] * [[Ilie Verdeț]] * [[Constantin Dăscălescu]] }} | office2 = [[Državni svet Romunije|Predsednik Državnega sveta]] | term_start2 = 9. december 1967 | term_end2 = 22. december 1989 | primeminister2 = {{plain list| * [[Ion Gheorghe Maurer]] * [[Manea Mănescu]] * [[Ilie Verdeț]] * [[Constantin Dăscălescu]] }} | predecessor2 = [[Chivu Stoica]] | successor2 = ''ukinjeno'' {{collapsed infobox section begin|Additional positions}} | office3 = Član [[Državni svet Romunije|Prezidija velikega narodnega zbora]] | term_start3 = 31. maj 1950 | term_end3 = 3. oktober 1955 | president3 = [[Constantin Ion Parhon]] <br /> [[Petru Groza]] | office4 = Namestnik ministra na [[Ministrstvo za narodno obrambo|Ministrstvu za narodno obrambo]] | term_start4 = 1950 | term_end4 = 1954 | primeminister4 = [[Petru Groza]] <br /> [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]] | minister4 = [[Emil Bodnăraș]] | office5 = Namestnik ministra na [[Ministrstvo za kmetijstvo|Ministrstvu za kmetijstvo]] | term_start5 = 1949 | term_end5 = 1950 | primeminister5 = [[Petru Groza]] | minister5 = [[Vasile Vaida]] | office6 = Podsekretar na [[Ministrstvo za kmetijstvo|Ministrstvu za kmetijstvo]] | term_start6 = 13. maj 1948 | term_end6 = 1949 | primeminister6 = [[Petru Groza]] | minister6 = [[Vasile Vaida]] | office7 = Član Centralnega komiteja [[Romunska komunistična partija||Komunistične partije]] | term_start7 = 21. oktober 1945 | term_end7 = 22. december 1989 | office8 = Prvi sekretar [[Zveza komunistične mladine|Zveze komunistične mladine]] | term_start8 = 23. avgust 1944 | term_end8 = junij 1945 | successor8 = [[Constantin Drăgoescu]] | office9 = Prvi sekretar [[Okrožje Olt|Regijskega komiteja Olt]] [[Romunska komunistična partija|Komunistične partije]] | 1blankname9 = {{nowrap|Prvi sekretar}} | 1namedata9 = [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]] | term_start9 = december 1946 | term_end9 = maj 1948 | office10 = Član [[Veliki državni zbor|Velikega državnega zbora]] | term_start10 = 28. marec 1948 | term_end10 = 30. november 1952 | constituency10 = [[Olt County]] | term_start11 = 30. november 1952 | term_end11 = 2. marec 1969 | constituency11 = [[Regija Argeș|Regija Pitești]] | term_start12 = 2. marec 1969 | term_end12 = 22. december 1989 | constituency12 = [[Bukarešta]] | office13 = Član [[Poslanska zbornica (Romunija)|Poslanske zbornice]] | term_start13 = 19. november 1946 | term_end13 = 25. februar 1948 | constituency13 = [[Olt County]] {{collapsed infobox section end}} | party = [[Romunska komunistična partija]] <small>(1932–1989)</small> | resting_place = [[Pokopališče Ghencea]], [[Bukarešta]], Romunija | death_cause = [[Usmrtitev s streljanjem]] | known_for = {{ubl|class=nowrap| | [[Nicolae Ceaușescu's cult of personality|Kult osebnosti]] | [[Sistematizacija (Romunija)|Sistematizacija]]{{Ref label |term|a|}} | [[Varčevalna politika v 1980-ih letih v Romuniji|Varčevalna politika]]{{Ref label |term|b|}} | [[Ceaușescov govor 21. avgusta 1968|Govor 21. avgusta 1968]] | [[Odlok 770]] }} | signature = Nicolae Ceauşescu Signature.svg | spouse = {{Marriage|[[Elena Ceaușescu|Elena Petrescu]]|1947|1989|end=died}} | children = {{plainlist}} * [[Valentin Ceaușescu|Valentin]] * [[Zoia Ceaușescu|Zoia]] * [[Nicu Ceaușescu|Nicu]] {{endplainlist}} | allegiance = {{flagcountry|Socialist Republic of Romania|1965}} | branch = [[Romunske oborožene sile|Romunska vojska]] | serviceyears = 1950–1954 | battles = [[Romunska revolucija]]{{executed}} | rank = [[Generalpodpolkovnik]] | module = '''Criminal conviction''' {{Infobox criminal | child = yes | conviction = [[Genocide]] | trial = Trial and execution of Nicolae and Elena Ceaușescu | conviction_penalty = [[Capital punishment]] | victims = Romanian [[dissident]]s }} | footnotes = a. {{note|term}} {{small|Primarily the [[Romanian rural systematization program]]}}<br /> b. {{note|term}} {{small|Resulting in the successful repayment of Romania's entire [[Foreign debt of the Socialist Republic of Romania|external debt]]}} }} '''Nicolae Ceaușescu''' [nikolàe čeavšésku], [[Romuni|romunski]] [[Komunizem|komunistični]] [[politik]] in [[diktator]], * [[26. januar]] [[1918]], [[Scornicești]], † [[25. december]] [[1989]], [[Târgoviște]]. Od leta 1965 do 1989 je bil Ceaușescu generalni sekretar Romunske komunistične partije ter drugi in zadnji komunistični voditelj [[Romunija|Romunije]]. Bil je tudi vodja države (od 1967 predsednik Državnega sveta in) od leta 1974 hkrati predsednik republike, do odstranitve s položaja in usmrtitve v romunski revoluciji decembra 1989, ki je bil del serije protikomunistične in tistega leta protisovjetske vstaje v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. Ceaușescu, rojen leta 1918 v [[Scornicești|Scorniceștiju]] v okrožju Olt, je bil član romunskega komunističnega mladinskega gibanja. Ceaușescu je napredoval skozi različne položaje pod socialistično vladavino Gheorgheja Gheorghiu-Deja in je po smrti le-tega leta 1965 nasledil vodstvo Romunske komunistične partije kot generalni sekretar.<ref>Behr, E. (1991). ''Kiss the hand you cannot bite: the rise and fall of the Ceaușescus''. London: Hamish Hamilton.</ref> Ko je prišel na oblast, je omejil cenzuro tiska in v svojem govoru 21. avgusta 1968 odkrito obsodil invazijo Varšavskega pakta na [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], kar je povzročilo porast priljubljenosti. Vendar je bilo posledično obdobje stabilnosti kratko, saj je njegova vlada kmalu postala močno [[Totalitarizem|totalitarna]] in je takrat veljala za najbolj represivno v vzhodnem bloku. Njegova tajna policija, imenovana Securitate, je bila odgovorna za množični nadzor ter hudo politično represijo in številne kršitve človekovih pravic v državi ter je nadzorovala medije in tisk. Gospodarsko slabo upravljanje zaradi neuspešnih naftnih podvigov v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je povzročilo skokovite zunanje dolgove Romunije. Ceaușescujevi poskusi izvajanja politik, ki bi privedle do znatne rasti prebivalstva, so privedle do vse večjega števila nevarnih splavov in povečalo število siromašenja v državnih institucijah. Leta 1982 je Ceaușescu vladi naročil, naj izvozi velik del kmetijske in industrijske proizvodnje države, da bi poplačal te dolgove. Pomanjkanje, ki je sledilo, je drastično znižalo življenjski standard, kar je privedlo do strožje razdelitve [[Hrana|hrane]], [[Voda|vode]], [[Nafta|nafte]], [[Toplota|toplote]], [[Električna energija|električne energije]], [[Zdravilo|zdravil]] in drugih potrebščin. Njegov kult osebnosti je doživel izjemen vzpon, ki mu je sledil obsežen nepotizem in močno poslabšanje zunanjih odnosov, tudi s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ko so decembra 1989 v Temišvaru demonstrirali protivladni protestniki, je Ceaușescu demonstracije dojel kot politično grožnjo in je 17. decembra ukazal vojski naj strelja po demonstrantih, kar je povzročilo veliko število smrtnih žrtev in poškodovanih. Ob razkritju, da je za napad odgovoren Ceaușescu, je povzročilo množično širjenje nemirov in državljanskih nemirov po vsej državi.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Nicolae-Ceausescu|title=Nicolae Ceaușescu – president of Romania|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> Demonstracije, ki so dosegle [[Bukarešta|Bukarešto]], so postale znane kot romunska revolucija – edino nasilno strmoglavljenje komunistične vlade med revolucijami leta 1989. Ceaușescu in njegova žena [[Elena Ceaușescu|Elena]] sta s helikopterjem pobegnila iz prestolnice, a ju je po pobegu oboroženih sil ujela vojska.<ref>Ratesh, N. (1991). Romania: The Entangled Revolution. Praeger Publishers.</ref> Po aretaciji so jima sodili in ju zaradi Ceaușescuove krivde za [[genocid]] nad Romi obsodili na smrtno kazen in ju na božični dan 25. decembra ubili z ustrelitvijo.<ref>{{navedi novice|url=http://www.thetimes.co.uk/tto/news/world/europe/article2601567.ece|location=London|work=[[The Times]]|first=Roger|last=Boyes|title=Ceaușescu looked in my eyes and he knew that he was going to die|date=24 December 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.biography.com/people/nicolae-ceausescu-38355|title=Nicolae Ceaușescu|website=Biography.com}}</ref> == Zgodnje življenje in zgodnja politična kariera == [[Slika:008.Portret Nicolae Ceaușescu. (1936).jpg|levo|sličica|310x310_pik|18-letni Ceaușescu, aretiran leta 1936, zaradi komunističnih dejavnosti, zaradi česar je bil obsojen na dve leti zapora]] Nicolae Ceaușescu se je rodil 26. januarja 1918 v [[Scorniceșt|Scorniceștu]]. Bil je tretji od devetih otrok v družini. Njegov oče Andruță (1886–1969) je imel v lasti 7,4 hektarja kmetijskih zemljišč in nekaj [[Domača ovca|ovac]], Nicolae pa je dohodek svoje velike družine dopolnil s krojaštvom. V vaški šoli je študiral do 11. leta, ko je odšel v [[Bukarešta|Bukarešto]]. Služba državnega arhiva okrožja Olt hrani izvlečke iz katalogov osnovne šole Scornicești, ki potrjujejo, da je Nicolae A. Ceaușescu opravil prvi razred s povprečjem 8,26 in drugi razred s povprečjem 8,18, s čimer je bil tretji najboljši v razredu v katerega je bilo vpisanih 25 študentov. Novinar Cătălin Gruia je leta 2007 trdil, da je Nicolae pobegnil od svojega domnevno izjemno religioznega, nasilnega in strogega očeta. Sprva je živel pri svoji sestri Niculini Rusescu, nato pa je začel delati kot čevljarski vajenec.<ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Gruia|first=Cătălin|title=The Man They Killed on Christmas Day|publisher=Createspace Independent Pub|year=2013|isbn=978-1492282594|location=United Kingdom|page=42}}</ref> Leta 1932 se je Ceaușescu pridružil ilegalni romunski komunistični partiji in je bil leta 1933, ko je imel 15 let, aretiran med stavko.<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Gruia|first=Cătălin|title=The Man They Killed on Christmas Day|publisher=Createspace Independent Pub|year=2013|isbn=978-1492282594|location=United Kingdom|page=42}}</ref> Leta 1934 je bil ponovno aretiran; najprej za zbiranje podpisov za protestno peticijo proti sojenju železničarjem in dvakrat za druge podobne dejavnosti, zaradi katerih je na dokumentih ZSZ dobil opredelitev "nevarnega komunističnega hujskača" in "aktivnega distributerja komunistične in protinarodne propagande." Potem se je odpravil v ilegalo, vendar so ga leta 1936 ujeli in obsodili na dvoletno zaporno kazen v zaporu [[Doftana]] zaradi subverzivnih dejavnosti. Leta 1939, ko je bil izpuščen iz zapora, je Ceaușescu spoznal dve leti starejšo [[Elena Ceaușescu|Eleno Petrescu]]: poročila sta se 23. decembra 1947, Elena pa je igrala pomembno vlogo v njegovem političnem življenju skozi desetletja. Leta 1940 so Ceaușesca aretirali in ponovno zaprli. Leta 1943 so ga premestili v koncentracijsko taborišče Târgu Jiu, kjer je delil sobo z Gheorghejem Gheorghiu-Dejem in postal njegov varovanec. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je Romunija začela padati pod sovjetski vpliv, je bil imenovan za sekretarja Zveze komunistične mladine (1944−1945).<ref name="Gruia43">Gruia, p. 43</ref> Potem, ko so [[Komunizem|komunisti]] leta 1947 prevzeli oblast v [[Romunija|Romuniji]], je Ceaușescu vodil kmetijsko ministrstvo, nato je bil imenovan za namestnika ministra za oborožene sile pod [[Stalinizem|stalinističnim režimom]] Gheorghiu-Deja. Leta 1952 ga je Gheorghiu-Dej vključil v Centralni komite, nekaj mesecev po tem, ko je bila očiščena "moskovska frakcija" stranke, ki jo je vodila [[Ana Pauker]]. Leta 1954 je postal polnopravni član politbiroja in se sčasoma znašel na drugem najpomembnejšem mestu v partijski hierarhiji.<ref name="Behr, Edward pages 181-186">Behr, Edward ''Kiss the Hand You Cannot Bite'', New York: Villard Books, 1991 pp. 181–186.</ref><ref>Behr, Edward ''Kiss the Hand You Cannot Bite'', New York: Villard Books, 1991 pp. 180–181.</ref> == Voditelj Romunije == === Zgodnja leta vladanja === Ko je 19. marca 1965 umrl [[Gheorghiu-Dej]], kljub svoji bližini z dolgoletnim voditeljem, Ceaușescu ni veljal za samoumevnega naslednika. Vendar je zaradi nesoglasij med starejšimi in bolj uveljavljenimi funkcionarji politbiro izbral Ceaușescuja kot kompromisnega kandidata.<ref name="Revolution1989">{{navedi knjigo|last=Sebetsyen|first=Victor|title=Revolution 1989: The Fall of the Soviet Empire|publisher=[[Pantheon Books]]|location=New York City|year=2009|isbn=978-0-375-42532-5|url=https://archive.org/details/revolution1989fa00sebe}}</ref> Za generalnega sekretarja partije in s tem voditelja države je bil izvoljen 22. marca 1965, tri dni po Gheorghiu-Dejevi smrti. [[Slika:Nicolae Ceaușescu, Deng Xiaoping & Leonid Brejnev, 1965.jpg|levo|sličica|259x259_pik|Ceaușescu skupaj z [[Deng Šjaoping|Dengom Šjaopingom]] in [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] leta 1965 ]] Eno prvih dejanj, ki jih je Ceaușescu opravil kot voditelj, je bilo preimenovanje vladajoče delavske stranke v Romunsko komunistično partijo, obenem pa je razglasil novo ime države: Socialistična republika Romunija, namesto dotedanje »ljudske republike« po zgledu ZSSR, ČSSR in SFRJ. Po odstopu dotedanjega predsednika [[Chivu Stoica]] decembra 1967 je bil imenovan tudi za predsednika državnega sveta, torej formalnega državnega poglavarja. Kmalu je postal priljubljena osebnost zaradi svoje politike zavračanja omejene suverenosti, ki je izpodbijala prevlado [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in obsodila neokolonialno izkoriščanje Romunije, ki se je izvajalo tudi preko zloglasnega SovRoma. Od leta 1966 ni več aktivno sodeloval v Varšavskem paktu (čeprav je formalno Romunija ostala njegova članica), leta 1968 pa je zavrnil sodelovanje pri invaziji sil vzhodnega bloka na [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]] in v javnem govoru izjavil, da je invazija na Češkoslovaško država članica Varšavskega pakta s strani druge države članice bila nevarnost za mir in že tako negotovo politično ravnotežje v [[Evropa|Evropi]]. Zaradi tega govora je Ceaușescu postal močno priljubljen v Romuniji.<ref name="Crampton, Richard page 355">Crampton, Richard ''Eastern Europe In the Twentieth Century – And After'', London: Routledge, 1997 p. 355.</ref><ref>Crampton, Richard ''Eastern Europe in the Twentieth Century – And After'', London: Routledge, 1997 p. 355.</ref> V naslednjih letih je Ceaușescu vodil odprto politiko do [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]. Romunija je bila prva država Varšavskega pakta, ki je priznala Zahodno Nemčijo, prva se je pridružila Mednarodnemu denarnemu skladu in prva, ki je sprejela ameriškega predsednika [[Richard Nixon|Richarda Nixona]]. Leta 1971 je Romunija postala članica Splošnega sporazuma o carinah in trgovini. Romunija in Jugoslavija sta bili tudi edini vzhodnoevropski državi, ki sta pred razpadom vzhodnega bloka sklenili trgovinske sporazume z Evropsko gospodarsko skupnostjo.<ref>{{navedi knjigo|title=European Union enlargement: background, developments, facts|url=https://archive.org/details/europeanunionenl0000sajd|first1=Martin |last1=Sajdik |first2=Michaël |last2=Schwarzinger|publisher=Transaction Publishers|location=New Jersey|year=2008|page=[https://archive.org/details/europeanunionenl0000sajd/page/10 10]|isbn=978-1-4128-0667-1}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,907041-1,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20111103230439/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,907041-1,00.html|url-status=dead|archive-date=3 November 2011|title=Rumania: Enfant Terrible|work=Time|date=2 April 1973|access-date=20 May 2010}}</ref> [[Slika:Nicolae Ceaușescu & Kim Il-sung, North Korea 1971.jpg|levo|sličica|233x233_pik|Ceaușescu leta 1971 skupaj z severnokorejskim voditeljem [[Kim Il-sung|Kimom il-sungom]]]] [[Slika:Nicolae Ceaușescu with Pol Pot.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Ceaușescu leta 1978 skupaj z kambodškim voditeljem [[Pol Pot|Pol Potom]]]] Potem, ko Romunija ni sodelovala pri invaziji na Češkoslovaško, je Ceaușescu sklenil obrambno pogodbo z [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] in se ni hotel postaviti na stran v komunističnem notranjem prepiru med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Od 14. do 19. maja 1968 Ceaușescu sprejel v Bukarešti obisk priznanega francoskega predsednika Charlesa de Gaulla. Leta 1969 je bil v Bukarešti sprejet tudi ameriški predsednik Richard Nixon, v svoji državi pa so ga v kontekstu vietnamske vojne videli kot krvnika vietnamskih in ameriških vojakov. Romunija je tisto leto postala edina država vzhodnega bloka, ki je predvajala podobe prvega človeka, ki hodi po Luni. Leta 1977 je Ceaușescu pred njunim zgodovinskim srečanjem, ki je potekalo 20. novembra 1977, zaporedoma sprejel [[Menahem Begin|Menahema Begina]], izraelskega premierja, in [[Anvar el-Sadat|Anvarja el-Sadata]], egiptovskega predsednika. General [[Ion Pacepa]] (vodja romunske tajne službe, ki se je leta 1978 preselil na Zahod, prebeg) v svojih spominih, objavljenih pod naslovom Rdeča obzorja, pojasnjuje, da je Ceaușescu s poziranjem želel svetu dati pozitivno podobo svojega režima in Romunije. Toda v zakulisju je diktator iskal tajne vezi s PLO Yasserja Arafata in zagotavljal logistično in finančno podporo vojaškim operacijam PLO, pa tudi [[Fatah|Fatahu]] Abu Nidala. Ceaușescujeva pomoč bi imela koristi tudi skupina [[Baader-Meinhof|Baader-Meinhoff]]. Pacepa navaja, da če je Ceaușescu vzdrževal diplomatske odnose z Izraelom, je bilo to v koristoljubnem cilju, saj je šlo za izdajo emigracijskih vizumov Romunskim Judom proti znatnim denarjem. Kot pravi Pacepa, je Ceaușescu nekoč rekel: "Naš največji izvoz so [[Judje]]." <ref>{{navedi knjigo|title=The EU and Romania: accession and beyond|author=David Phinnemore|publisher=Federal Trust for Education and Research|location=London|year=2006|isbn=1-903403-79-0|page=13}}</ref><ref name=":Ferrero">The contradictions between domestic and foreign policies in the Cold War Romania (1956-1975), Ferrero, M.D, 2006, Historia Actual Online</ref> Leta 1971 je Ceaușescu obiskal [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Severna Koreja|Severno Korejo]]. Pri obisku teh dveh držav ga je navdihnila popolna »nacionalna preobrazba«, kot je bila razvita v političnem programu Korejske delavske stranke ali kot jo je izvajala Kitajska med kulturno revolucijo. Kmalu po vrnitvi v Romunijo je začel posnemati severnokorejski socialistični model, na katero je vplivala »ilozofija [[džuče]]« diktatorja [[Kim Il-sung|Kim il-sunga]], saj je v [[Romunščina|romunščino]] prevedel in v državi široko distribuiral različne knjige o džučeju in ideološkem ustvarjanju novega romunskega človeka, ki sta ga oblikovala tako [[komunizem]] kot nacionalna zavest/tradicija.<ref>Crampton, Richard ''Eastern Europe In the Twentieth Century – And After'', London: Routledge, 1997 pp. 354–355.</ref><ref name="cs">{{csref|country=romania|author=Sergiu Verona|section=Government and Politics}}</ref><ref>Grosescu, R. (2004). "The Political Regrouping of Romanian Nomenklatura during the 1989 Revolution". ''Romanian Journal of Society and Politics'', 4(1), 97–123.</ref> Prav tako je zelo dobro sodeloval s sosednjo Jugoslavijo, s katero je razvil tako dobre odnose, da so postala letna srečanja na najvišji ravni tradicionalna, Ceaușescu pa je bil edini tujec, ki je prejel (ob svoji 60-letnici 1978) jugoslovanski red junaka socialističnega dela. === Kršitve človekovih pravic in obtožbe o genocidu === Ceaușescu je v Romuniji v času svojega vladanja izvajal politično represijo s pomočjo njegove tajne policije [[Securitate]]. Ni dopuščal nikakršnega nasprotovanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/foto-mineva-28-let-od-usmrtitve-romunskega-diktatorja-ceausescuja/441412|title=Foto: Mineva 28 let od usmrtitve romunskega diktatorja Ceausescuja|publisher=RTV slo}}</ref> Njegova tajna policija je bila odgovorna za hude kršitve človekovih pravic, vključno z aretacijami, mučenjem in usmrtitvami na tisoče ljudi, poleg tega pa je imela tudi velik nadzor ljudstva, nadzorovala pa je tudi medije in tisk. Pod Ceaușescovim vodstvom je Securitate postala ena najbolj brutalnih tajnih policij na svetu. Zagotavljala je vsakršen nadzor nad narodom, največkrat s prisluškovanjem na telefonu. Pod njegovo [[Komunizem|komunistično diktaturo]] so nasprotnike režima zapirali v razna delovna taborišča, zapore in celo norišnice. Ceauşescujev poskus povečanja romunskega prebivalstva je pripeljal do ustanavljanja otroških gulagov za prizadete, invalidne in »odvečne« otroke, npr. v [[Cighid|Cighidu]]. Tožilci pravijo, da so politični zaporniki v zaporih in norišnicah trpeli pretepanje, [[Lakota|lakoto]], mraz in pomanjkanje zdravstvene oskrbe. Leta 1978 je Ceaușescu povečal preganjanje [[Religija|religije]], da bi povečal doktorino ateizma [[Marksizem-leninizem|marksizmo-leninizma]].<ref>Critisim of atheism, English Wikipedia</ref> Veliko število vernikov je bilo tako zaprtih v razne zapore s prisilnim delom. [[Romi]] so bili v veliki meri zanemarjeni.<ref name="books.openedition.org">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ceup/1554|title=The Roma in Romanian History|first=Viorel|last=Achim|chapter=Chapter VI. The gypsies during the communist regime. A few points of reference|series=CEUP collection|year=2013|publisher=Central European University Press|pages=189–202|isbn=9786155053931|access-date=29 August 2019|via=OpenEdition Books}}</ref> Ceauşescujeva politika je gospodarsko izčrpala državo, zunanji dolg je naraščal in s tem tudi revščina, zaradi česar je velik del prebivalstva živel v skrajni revščini. V času vladanja Ceaușesca je umrlo dva milijona ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/svet/zadnji-dnevi-nicolaeja-ceausescuja-65208|title=Zadnji dnevi Nicolaeja Ceausescuja|publisher=žurnal24}}</ref>{{Potreben boljši vir}}{{Pojasni}} Po podatkih, pridobljenih iz njegovega sojenja leta 1989 je Ceaușescu odgovoren tudi za genocid nad več kot 60.000 ljudi, ki so bili ubiti v romunski revoluciji na njegov ukaz. Njegovi štirje pomočniki so pozneje priznali, da so skupaj z Ceaușescom krivi storilstva pri genocidu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1990-01-28-mn-1255-story.html|title=4 Top Ceausescu Aides Admit Complicity in Genocide : Romania: They are the first senior officials of regime to go on trial before a military court. The four are said to have confessed to all charges.}}</ref> === Zadnja leta vladavine === [[Slika:Nicolae Ceaușescu (1988).jpg|sličica|297x297_pik|Ceaușescu leta 1988]] Ko je [[Mihail Gorbačov]] leta 1985 postal voditelj Sovjetske zveze, je uvedel obsežne reforme, na kar pa se je Ceaușescu odzval z zavrnitvijo. Že v koncu sedemdesetih let se je Ceaușescu soočal z [[Nesoglasja v Romuniji v času Nicolaea Ceaușescua|velikimi nesoglasji]], ki so jih izvajali uporniki po državi. Prva takih je bila stavka rudarjev leta 1977.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/tako-zahrbtno-se-je-ceausescu-s-pomocjo-zdravnikov-resil-nezadovoljnih-rudarjev-potem-ko-njegovi-vojaki-niso-bili-pripravljeni-streljati-na-lastni-narod/#google_vignette|title=Tako zahrbtno se je Ceaușescu s pomočjo zdravnikov rešil nezadovoljnih rudarjev, potem ko njegovi vojaki niso bili pripravljeni streljati na lastni narod!|publisher=Nova24TV}}</ref> V osemdesetih letih so se nesoglasja še naprej stopnjevala, vendar je Securitate zatirala in močno kaznovala protestnike. V Romuniji je intenzivna industrializacija je povzročila upad [[Gospodarstvo|gospodarstva]], zlasti [[Kmetijstvo|kmetijstva]]. Delavcem niso več izplačevali plač, elektriko je bilo treba racionalizirati in oskrba s hrano je upadla. Da bi zmanjšali državni dolg, so hrano neusmiljeno usmerjali v izvoz. Namesto reševanja težav je Ceauşescu sprožil velikanske gradbene projekte. Zgradil je [[kanal Donava-Črno morje]], ki so ga začeli graditi pod vodstvom Gheorghiu-Deja in katerega breg je bil okrašen z mozaikom, ki prikazuje njegovo podobo. Na kanalu je dal zgraditi jedrsko elektrarno [[Cernavodă]], ki naj bi bila opremljena s petimi jedrskimi reaktorji in je nazadnje le delno začela obratovati. Intenzivno si je prizadeval za obnovo Bukarešte po hudem potresu v Vrancei leta 1977, predvsem za gradnjo parlamentarne palače. To je bistveno zmanjšalo pogled na mesto Bukarešto kot na »mali Pariz« Balkana. Posebej neusmiljen je bil tako imenovani program "racionalizacije", v resnici pa uničevanja vasi, v katerem naj bi vasi na silo združili in pretvorili v agroindustrijske komplekse. Če bi se ti načrti uresničili, bi bilo uničenih okoli 8000 vasi. Uradno se je te akcija imenovala "sistematizacija".<ref>Vladimir Tismăneanu: ''„Tremors in Romania”''. New York Times (30 December 1987)</ref> Leta 1988, ob njegovi 70. rojstnem dnevu, je Ceaușescu prejel medaljo [[Karl Marx|Karla Marxa]] s strani vzhodnonemškega voditelja [[Erich Honecker|Ericha Honeckerja]] kot priznanje za njegov negativen odnos do sovjetske perestrojke.<ref name=":1">Ruxandra Cesereanu: ''„Decembrie '89. Deconstrucția unei revoluții”'', Ediția a II-a revăzută și adăugită (Polirom, Iași, 2009), p.25, 26, 31, 32, 34, 38, 39, 40</ref> Novembra 1989 je Ceaușescu odpotoval na obisk v [[Moskva|Moskvo]]. Tam mu je bilo predlagano, da naj odstopi s položaja voditelja države, potem, ko je v Evropi tega meseca padel [[berlinski zid]]. Zavrnil je in dosledno ignoriral znake časa. Istega leta so mu odvzeli britanski viteški red (častni KBE), s katerim ga je leta 1978 odlikovala kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] === Revolucija === Novembra 1989 je bil na XIV. kongresu Romunske komunistične partije (PCR) Ceaușescu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja romunske KP. Med kongresom je imel Ceaușescu govor, v katerem je obsodil protikomunistične revolucije, ki se dogajajo po vsej preostali vzhodni Evropi. Naslednji mesec pa je Ceaușescujeva oblast sama začela propadati zaradi dogodkov v Temišvaru in Bukarešti. Odstop češkoslovaškega predsednika [[Gustav Husák|Gustava Husáka]] 10. decembra 1989 je pomenil padec komunističnega režima na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], zaradi česar je bila Ceaușescujeva Romunija edini preostali trdi komunistični režim v [[Varšavski pakt|Varšavskem paktu]].<ref>{{navedi knjigo|title=Narcissism and politics : dreams of glory|url=https://archive.org/details/narcissismpoliti0000post|last=M.|first=Post, Jerrold|publisher=Cambridge University Press|year=2014|isbn=9781107008724|location=New York|pages=[https://archive.org/details/narcissismpoliti0000post/page/106 106]|oclc=878953196}}</ref> 16. decembra 1989 je prišlo do velike vstaje v Temišvaru v zahodni Romuniji, potem ko naj bi bil ugrabljen disidentski protestantsko-reformirani madžarski pastor László Tőkés. Ceauşescu je ukazal policiji in vojski, da naj zatre upor. Več demonstrantov je bilo zato ubitih. Tajna policija Securitate je za zatiranje uporabila helikopterje. Na divje vstaje so se odzvali z neposrednim terorjem proti upornikom in tistim pripadnikom vojske, ki so zamenjali stran. Vojska in enote tajne službe so več dni streljale na svoje ljudi, na ulicah pa je ležalo na ducate trupel. Ceauşescu je podcenjeval obseg upora: odšel je v Teheran na državni obisk in za dva dni prepustil vladne zadeve svoji ženi Eleni. Po dvodnevnem potovanju v Iran je 21. decembra 1989 Nicolae Ceaușescu nagovoril 100.000 ljudi na palačnem trgu v Bukarešti. Potem, ko mu je prebivalstvo na začetku navijalo, se je razpoloženje med govorom spremenilo in Ceaușescu je moral osupel sprejeti, da je bil preglašen in množica se je začela obračati proti njemu. Televizijski prenos v živo je bil odpovedan. Securitate je nato sprožila ogenj na upornike, vendar je vojska pod vodstvom obrambnega ministra Vasileja Milea to ustavila in preprečila.<ref>{{navedi knjigo|last=Aubin|first=Stephen P|title=Distorting defense: Network news and national security|publisher=Greenwood Publishing Group|year=1998|page=158|isbn=978-0-275-96303-3|url=https://books.google.com/books?id=5YH5rPgWvzUC&q=revolution+romania+1989+death+toll&pg=PA158|access-date=28 June 2008}}</ref> === Sojenje in usmrtitev === [[Slika:Grave of Nicolae Ceausescu - Ghencea Civil Cemetery - Bucharest - Romania.jpg|sličica|283x283_pik|Grob Nicolaea Ceausesca in njegove žene Elene, kjer sta bila pokopana po usmrtitvi.]] Ceaușescu in njegova žena Elena sta z Emilom Bobujem in Maneo Mănescujem pobegnila iz prestolnice ter s helikopterjem odletela v Ceaușescujevo rezidenco [[Snagov]], iz katere sta ponovno pobegnila, tokrat v Târgoviște. Helikopter so zapustili v bližini [[Târgoviște|Târgovișteja]], saj jim je vojska. ki je do takrat že omejila letenje v romunskem zračnem prostoru, naročila pristanek. Ceaușescusa je zadržala policija, medtem ko so policisti poslušali radio. Na koncu so ju predali vojski. Na božični dan 25. decembra 1989 so Ceaușescu in njegovi ženi Eleni sodili na vojaškem sodišču v majhni sobi po ukazu Fronte nacionalne odrešitve, začasne romunske vlade. Soočeni so bili z obtožbami, vključno z nezakonitim zbiranjem premoženja in genocidom nad prebivalstvom. Ceaușescu je večkrat zanikal pooblastilo sodišča, da mu sodi, in zatrdil, da je še vedno zakonito predsednik Romunije. Na koncu sojenja je bil Ceaușescu spoznan za krivega zaradi zločinov proti človeštvu in obsojen na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. Vojaku, ki je stal na straži v postopku, je bilo ukazano, naj enega za drugim odpelje ven in jih ustreli, vendar sta Ceaușescu in Elena zahtevala, da umreta skupaj. Vojaki so se s tem strinjali in jima nato zavezali roke za hrbet. Kmalu po izreku obsodbe je Ceaușescu rekel: »Lahko bi naju ubili brez te maškarade.« Ceaușescu in Elena sta bila nato odpeljana ven pred strelski zid, kjer so jima z trakovi zavezali oči. Ob 16:00 je nato skupina vojakov, ki so jo sestavljali stotnik Ionel Boeru, narednik Georghin Octavian in Dorin-Marian Cîrlan, ustrelila in ubila 71-letnega Nicolaea Ceaușesca in njegovo ženo Eleno.<ref>{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/europe/article6967099.ece|newspaper=The Times|location=London|title=Ceausescu looked in my eyes and he knew that he was going to die|first=Roger|last=Boyes|date=24 December 2009|access-date=20 May 2010|url-access=subscription|archive-date=2011-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604155855/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/europe/article6967099.ece|url-status=dead}}</ref> Zvečer tega dne je bila diktatorjeva usmrtitev prikazana tudi na romunski televiziji.<ref>{{navedi splet|title=Der Diktator und sein Henker|url=https://www.stern.de/politik/ausland/ceausescus-scharfrichter-der-diktator-und-sein-henker-3293070.html|access-date=3 October 2020|website=stern.de|language=de}}</ref> Prenagljeno sojenje in podobe mrtvega Ceaușescusa so bili posneti s kamerami, posnetki pa so bili objavljeni v številnih zahodnih državah dva dni po usmrtitvi. Po usmrtitvi so trupla Nicolaea in Elene Ceaușescu pokopali v preprostih grobovih na pokopališču Ghencea v Bukarešti,<ref name="bbc25dec">{{navedi novice|title=Ceausescu execution 'avoided mob lynching'|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8430213.stm|access-date=30 March 2013|newspaper=BBC|date=25 December 2009}}</ref> na nasprotnih straneh poti; njihovi grobovi so bili pogosto okrašeni s cvetjem in simboli komunistične oblasti. Julija 2010 so njuni trupli premestili na pokopališče v [[Ghencei]], kjer so ju pokopali z pogrebno slovesnostjo, ki jo je organizirala njuna družina. == Glej tudi == * [[Nesoglasja v Romuniji v času Nicolaea Ceaușescua|nesoglasja v Romuniji v času Nicolaea Ceaușesca]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ceaușescu, Nicolae}} [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Romunski politiki]] [[Kategorija:Romunski komunisti]] [[Kategorija:Nosilci reda Karla Marxa]] [[Kategorija:Nosilci reda slona]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Usmrčeni vladarji]] [[Kategorija:Antiintelektualizem]] 7ujuyugbecsrf1mmyzaadayjnk7jn7g Valentino Rossi 0 115080 6681893 6668601 2026-05-27T12:28:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6681893 wikitext text/x-wiki {{Infobox motorcycle rider | name = Valentino Rossi | nationality = {{flag|ITA|name=italijanska}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | Current team = [[Petronas Yamaha SRT]] | Bike number = 46 | website = [http://www.valentinorossi.com valentinorossi.com] | MotoGP Active years = {{MGP|2000}}–{{MGP|2021}} | MotoGP Championships = 7 ({{MGP|2001}}, {{MGP|2002}}, {{MGP|2003}}, {{MGP|2004}}, {{MGP|2005}}, {{MGP|2008}}, {{MGP|2009}}) | MotoGP Manufacturers = [[Honda]] <small>({{MGP|2000}}–{{MGP|2003}})</small><br>[[Yamaha Motor Company|Yamaha]] <small>({{MGP|2004}}–{{MGP|2010}}, {{MGP|2013}}–{{MGP|2021}})</small><br>[[Ducati]] <small>({{MGP|2011}}–{{MGP|2012}})</small> | MotoGP Race Starts = 372 | MotoGP Race Wins = 89 | MotoGP Podiums = 199 | MotoGP Poles = 55 | MotoGP Fastest laps = 76 | MotoGP Total Points = 5415 | 250 Active years = {{MGP|1998}}–{{MGP|1999}} | 250 Championships = 1 ({{MGP|1999}}) | 250 Manufacturers = [[Aprilia]] | 250 Race Starts = 30 | 250 Race Wins = 14 | 250 Podiums = 21 | 250 Poles = 5 | 250 Fastest laps = 11 | 250 Total Points = 510 | 125 Active years = {{MGP|1996}}–{{MGP|1997}} | 125 Championships = 1 ({{MGP|1997}}) | 125 Manufacturers = [[Aprilia]] | 125 Race Starts = 30 | 125 Race Wins = 12 | 125 Podiums = 15 | 125 Poles = 5 | 125 Fastest laps = 9 | 125 Total Points = 432 }} '''Valentino Rossi''', [[Italijani|italijanski]] motociklistični [[dirkač]], *[[16. februar]] [[1979]], [[Urbino]], [[Italija]]. Valentino je eden najuspešnejših motociklistov na svetu in edini, ki je postal svetovni prvak v štirih različnih razredih; v razredu do 125 cm³ (1), 250 cm³ (1), 500 cm³ (1) in MotoGP (5). Prav tako pa je postal dvakrat zapored svetovni prvak z dvema različnima motorjema ([[Honda]] leta 2004 in [[Yamaha Motor Co.|Yamaha]] 2005). Pravijo mu tudi ''Dottore Rossi'' ali ''The Doctor''. ''Dottore'' je v italijanščini sinonim za izjemnega profesionalca in vrhunskega specialista ali mojstra. Po nekaterih razlagah naj bi na sintagmo vplivala tudi pogostost zdravnikov s priimkom Rossi v Italiji ali popularnost zdravnika iz ameriške nadaljevanke [[Mestece Peyton|''Mestece Peyton'']]. Po podatkih časnika [[Sports Ilustrated|''Sports Ilustrated'']] naj bi bil sedmi najbolje plačani športnik na svetu, z zaslužkom 30 milijonov dolarjev letno. Debitiral je v {{MGP|1996|sezoni}} v razredu 125 cm³ z [[Aprilia|Aprilio]] in končal v skupnem seštevku na 9. mestu. Že naslednje leto je z enajstimi zmagami ugnal vso konkurenco in napredoval v razred 250 cm³. Prvo leto v tem razredu je končal kot drugi v prvenstvu, že naslednje pa se je okronal z naslovom prvaka. Po prvi sezoni v najvišjem, 500 cm³ razredu, je v drugi v sezoni 2001 s Hondo osvojil naslov svetovnega prvaka. Sledil je niz štirih zaporednih naslovov svetovnega prvaka v novem MotoGP razredu. Prva dva naslova je osvojil s Hondo, druga dva pa z Yamaho. Nato sta ga v sezonah 2006 in 2007 premagala [[Nicky Hayden]] in [[Casey Stoner]]. V sezoni 2008 se je znova vrnil na vrh, kjer je ostal tudi v sezoni 2009. Leta 2011 se je iz Yamahe preselil k Ducatiju, kjer je ostal dve sezoni, v katerih ni osvojil niti ene zmage. Leta 2013 se je vrnil k Yamahi.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8324552.stm|title=Cool Rossi crowned world champion|date=25. 10. 2009|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/articles/news/2010/383391/yamaha-and-valentino-to-part-company-at-end-of-2010|title=Yamaha and Valentino to part company at end of 2010|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171110061618/https://www.yamaha-racing.com/motogp/articles/news/2010/383391/yamaha-and-valentino-to-part-company-at-end-of-2010|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8886198.stm|title=Valentino Rossi to leave Yamaha for Ducati in 2011|date=15. 8. 2010|accessdate=9. 11. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2012/08/10/rossi-heads-back-to-yamaha-for-2013-on-two-year-contract/159233|title=Rossi heads back to Yamaha for 2013 on two-year contract|date=|accessdate=9. 11. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2015 je bil ponovno blizu osvojitve naslova prvaka, saj je vodil večino prvenstva, vendar je na zadnji dirki izgubil prvo mesto proti moštvenemu kolegu [[Jorge Lorenzo|Jorgeju Lorenzu]]. Sezona se je zaključila zelo burno, saj je na predzadnji dirki Rossi trčil z [[Marc Márquez|Marcom Marquezom]], ki je posledično odstopil, Rossi pa je dobil kazen za zadnjo dirko. Marqueza je obtožil, da je incident izzval namerno, da bi do naslova pomagal rojaku Lorenzu, kar pa je Marquez večkrat zanikal. Drugi dirkači in strokovnjaki so se strinjali, da so bili Marquezovi manevri agresivni, vendar v skladu s pravili. Direktor dirk [[Mike Webb]] je podal uradno izjavo, da je krivda na obeh dirkačih. Lorenzo je sčasoma priznal, da mu je Marquez pomagal tako, da se ni nikdar resno trudil, da bi ga prehitel. Sporno rivalstvo med Rossijem in Marquezom se je končalo na katalonskem Grand Prixu leta 2016, ko sta si javno segla v roke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/121708/rossi-marquez-embarrassed-motogp|title=Rossi: Marquez embarrassed MotoGP by helping Lorenzo win|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Autosport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/224594/1/motogp-race-director-explains-rossi-punishment|title=MotoGP Race Director explains Rossi punishment|date=26. 10. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/sport/moto-gp/2015/11/08/news/motogp_valencia_marquez_volevo_attaccare_lorenzo_alla_fine_ma_non_ce_l_ho_fatta_-126901982/?refresh_ce|title=MotoGp, Valencia; Lorenzo ammette: ''Aiutato dalla Honda''. Marquez: "Chi lo dice manca di rispetto''|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.today.it/sport/moto-gp-valencia-lorenzo-marquez.html|title=Moto Gp Valencia, Lorenzo ammette: "Marquez e Pedrosa mi hanno aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Today|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2015-11-08/motogp-lorenzo-ammette-marquez-mi-ha-aiutato-165413.shtml?uuid=AC3OnsVB|title=MotoGP, Lorenzo ammette: "Marquez mi ha aiutato"|date=8. 11. 2015|accessdate=9. 11. 2017|website=Il Sole 24 Ore|publisher=|last=|first=}}</ref> Valentino Rossi je rekorder po številu zmag v razredih 500 cm³ in MotoGP z 89-imi zmagami. V seštevku zmag v vseh razredih je drugi s 115-imi zmagami, prvi je [[Giacomo Agostini]], ki jih ima 122. == Kariera == === Zgodnja leta === Valentino Rossi se je rodil 16. februarja 1979 v [[Urbino|Urbinu]] v Marcheju. Ko je bil še otrok, se je družina preselila v [[Tavullia|Tavullio]]. Njegov oče [[Graziano Rossi]] je bil motociklistični dirkač, zato je tudi Valentino motorje začel voziti že zelo zgodaj. Njegovo mamo Stefanio je skrbelo za njegovo varnost, zato mu je oče kot varnejši nadomestek motorja kupil gokarta, ki ga je mladi Valentino vzljubil. Kmalu pa si je želel dirkati še hitreje, zato je Graziano sinu namesto 60-kubičnega kupil gokart s 100-kubičnim motorjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/riders/Valentino+Rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=MotoGP|publisher=|last=|first=|archive-date=2013-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130501074112/http://www.motogp.com/en/riders/Valentino+Rossi|url-status=dead}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.yamaha-racing.com/motogp/teams/rider/valentino-rossi|title=Valentino Rossi|date=|accessdate=3. 11. 2017|website=Yamaha Racing|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190518163519/https://www.yamaha-racing.com/motogp/teams/rider/valentino-rossi|url-status=dead}}</ref> Leta 1990 je Valentino osvojil regionalno prvenstvo v gokartu. Zatem je začel dirkati z minimotom in je do konca leta 1991 osvojil številne regionalne dirke. Obenem je nadaljeval z dirkanjem z gokartom in je na državnem prvenstvu v [[Parma|Parmi]] osvojil 5. mesto. Skupaj z očetom sta se začela zanimati za selitev v italijansko serijo s 100-kubičnimi motorji in na evropsko serijo, ki bi ga najverjetneje pripeljala v [[Formula 1|formulo 1]]. Zaradi previsokih stroškov za štartnine na dirkah sta se odločila, da bo Valentino dirkal v minimoto prvenstvu.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Valentino Rossi – The Autobiography: What if I had never tried it|url=https://archive.org/details/whatifihadnevert0000ross|last=Rossi|first=Valentino|publisher=Arrow Books|year=2006|isbn=978-0-09-948696-1|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1993 je ob pomoči očeta, Virginia Ferrarija, Claudia Castiglionija in Claudia Lusuardija, ki je vodil uradno ekipo Cagiva Sport Production, prišel do priložnosti za dirko s 125-kubičnim motorjem Cagivo Mito. Dirko je končal kot deveti, čeprav je poškodoval motor že v nesreči v prvem ovinku ne več kot sto metrov iz boksov. Prva sezona v italijanskem prvenstvu je bila zelo nihajoča, je pa na zadnji dirki v Misanu osvojil prvi štartni položaj. V drugi sezoni je dirkal za Lusuardijevo ekipo Mito in osvojil naslov italijanskega prvaka. Leta 1994 je Rossi tekmoval v italijanskem prvenstvu 125 GP z motociklom Sandroni, ki je uporabljal motor Rotax. Motocikel je izdelal [[Guido Mancini]], nekdanji dirkač in mehanik, ki je v preteklosti sodeloval tudi z [[Loris Capirossi|Lorisom Capirossijem]]. Leta 2016 so o Manciniju posneli dokumentarec »Mancini, motociklistični čarodej (Il Mago Mancini)« v režiji [[Jeffrey Zani|Jeffreyja Zanija]], ki prikaže začetek izdelave takšnega tipa motociklov in odnos med Mancinijem in Rossijem. Leta 1995 je Rossi prešel na Aprilio in osvojil italijansko prvenstvo 125 GP. Bil je tudi tretji na evropskem prvenstvu. === 125 cm³ prvenstvo === [[File:Tavullia valentino rossi fanshop in.jpg|thumb|250px|right|Aprilia RS 125 (levo) in 250 (desno), s katerima je Rossi osvojil prvenstvo 125 cm3 leta 1997 in 250 cm3 leta 1999.]] Rossi je svoj prvenec na motociklističnih dirkah dočakal v sezoni 1996 v 125 kubičnem razredu. Prvo sezono je dosegel nekaj uspehov, konstantno dosegal točke in včasih končal tik pod stopničkami vse od prve dirke v Malezije do tekme v Italiji, vendar je nato odstopil tako v Franciji kot tudi na Nizozemskem. Nekaj več točk je ponovno dosegel v Nemčiji, kjer je končal kot peti, vendar je nato v Veliki Britaniji ponovno odstopil. Na Veliki nagradi Avstrije leta 1996 je Rossi dosegel svoje prve stopničke v karieri, potem ko je osvojil 3. mesto po boju s [[Jorge Martinez|Jorgejem Martinezom]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZWwcONWpZ0w|title=#RacingTogether: MotoGP™ comes back to Austria|date=10. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=Youtube}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.mcnews.com.au/motogp-statistics-update-austria-2018/|title=MotoGP Statistics update as Austria beckons round 11|date=9. 8. 2018|accessdate=20. 12. 2021|website=MC News}}</ref> Na naslednji dirki na Češkem je dosegel tudi prvi najboljši štartni položaj v karieri in nato prvo zmago v karieri v tem razredu z motociklom AGV Aprilia RS125R. Ponovno mu je to uspelo po boju z Martinezom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2016/08/18/20-years-and-counting-since-rossi-s-first-win/207734|title=20 years and counting since Rossi’s first win|date=18. 8. 2016|accessdate=20. 12. 2021|website=MotoGP}}</ref> Po zmagi je Rossi z zbiranjem točk nadaljeval v Imoli, nato pa je dvakrat zapored odstopil na dirkah v Kataloniji in Riu, vendar je ponovno osvojil večje število točk v Avstraliji. Prvo sezono je v skupnem seštevku končal na 9. mestu s 111-imi točkami. V svoji drugi sezoni leta 1997 se je iz ekipe AGV preselil v uradno ekipo Nastro Azzurro Aprilia Team in začel s svojo prevlado. Začel je z najboljšim štartnim položajem in zmago na dirki v Maleziji, nato pa je na naslednji tekmi na Japonskem odstopil. Vrnil se je z dvema zaporednima zmagama v Španiji in Italiji. V Avstriji je končal kot drugi, le 0,004 sekunde za zmagovalcem dirke [[Noboru Ueda|Noborujem Uedo]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zatem je dosegel celo vrsto zmag na dirkah od Francije do Velike Britanije, vključno s tremi najboljšimi štartnimi položaji na Nizozemskem, v Imoli in Nemčiji. Na Češkem je bil tretji, za konec pa je osvojil še zmagi v Kataloniji in Indoneziji. V Avstraliji je bil šesti. V sezoni 1997 je postal svetovni prvak v razredu do 125 ccm z zmagami na 11-ih od 15-ih dirk, osvojil je 321 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.visordown.com/features/general/valentino-rossi-his-first-world-championship-1997|title=VALENTINO ROSSI, HIS FIRST WORLD CHAMPIONSHIP IN 1997|date=30. 7. 2009|accessdate=20. 12. 2021|website=Visor Down|last=Cope|first=Ben}}</ref> V tej sezoni se je večkrat oblekel v [[Robin Hood|Robina Hooda]] in s seboj nosil napihnjeno lutko. Ta zabavni lik si je v tej in prihodnjih sezonah pridobil veliko oboževalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxsports.com.au/latest-news|title=The six eras of Valentino Rossi's career|date=29. 5. 2014|accessdate=20. 12. 2021|website=Fox Sports}}</ref> === 250 cm³ prvenstvo === Po osvojitvi naslova v najšibkejšem razredu leta 1997 se je Rossi naslednje leto preselil v višji razred do 250 ccm. Leta 1998 je ekipa Aprilia RS250 dosegla svoj vrhunec in je imela v ekipi poleg Rossija še [[Loris Capirossi|Lorisa Capirossija]] in [[Tetsuya Harada|Tetsuyo Harado]]. Rossijeva sezona se je sicer začela slabo, saj je na uvodnih dirkah na Japonskem in v Maleziji odstopil. Nato se je vrnil v igro s tremi zaporednimi drugimi mesti na dirkah v Španiji, Italiji in Franciji, vendar je nato na dirki v Madridu ponovno odstopil. Svojo prvo zmago je dosegel na dirki na Nizozemskem in slavil z več kot 19-imi sekundami prednosti pred drugouvrščenim [[Jürgen Fuchs|Jürgenom Fuchsom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvdrenthe.nl/nieuws/110624/De-negen-TT-zeges-van-Valentino-Rossi|title=De negen TT zeges van Valentino Rossi|date=26. 6. 2016|accessdate=22. 1. 2022|website=RTV drenthe}}</ref> V Veliki Britaniji je še enkrat odstopil, nato pa se je vrnil z novimi stopničkami v Nemčiji, kjer je bil tretji. Na Češkem je spet odstopil, vendar je nato zaradi zmag na dirkah od Imole do Argentine končal na drugem mestu v svoji debitantski sezoni v tem razredu. Osvojil je 201 točko, 23 manj od prvaka tega razreda leta 1998 Lorisa Capirossija. [[File:Valentino Rossi 1999 Donington Park.jpg|thumb|Valentino Rossi leta 1999 na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije, na kateri je tudi zmagal.]] V svoji drugi sezoni v 250 ccm razredu leta 1999 je Rossi vozil kot edini dirkač uradne Apriliine ekipe Aprilia Grand Prix Racing in prevladoval v sezoni. Začel jo je z najboljšim štartnim položajem v soboto v Maleziji, na dan dirke pa je zaključil kot peti. Na Japonskem je zbral še nekaj točk, nato pa v Španiji prvič v sezoni zmagal. V Franciji je Rossi v kvalifikacijah dosegel svoj drugi najboljši štartni položaj v sezoni, vendar je na nedeljski dirki dostopil. Nato je ponovno odskočil od konkurence z zaporednima zmagama v Italiji in Kataloniji, na Nizozemskem pa osvojil drugo mesto in tesno izgubil zmago v boju s Capirossijem. Zmagal je še na treh dirkah od Velike Britanije do Češke in v Nemčiji osvojil še en najboljši štartni položaj. V Imoli je končal kot drugi na stopničkah, nato pa je bil v Valenciji osmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/09/imolagprace/|title=Criville Wins 500 GP at Imola; Capirossi First in 250 GP|date=5. 9. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Sezono je končal s tremi zmagami: v Avstraliji po hudem boju z [[Olivier Jacque|Olivierjem Jacquejem]], Južnoafriški republiki in [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/phillipgpfin/|title=Okada Wins 500 GP Race at Phillip Island, Australia; Rossi Takes 250 GP|date=3. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/soagpfin/|title=Biaggi (500cc) and Rossi (250cc) Win at South African GP|date=10. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Argentini je bil tretji po zmagi v sobotnih kvalifikacijah za to dirko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/argengpfin/|title=Roberts Wins 500 GP at Buenos Aires; 250 Race Goes to Jacque|date=31. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Dirko pred koncem sezone je v Riu de Janeiru že osvojil naslov prvaka. Na koncu je zbral 309 točk, kar mu je prineslo prvi naslov svetovnega prvaka v razredu do 250 ccm in skupno drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/1999/10/riogpfin/|title=Abe Wins Rio 500 GP, While Criville Takes Championship; Rossi Both Race Winner and Champion in 250’s|date=24. 10. 1999|accessdate=22. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> === 500 cm³ prvenstvo === ==== 2000 ==== Potem ko je leta 1999 postal prvak v razredu do 250 ccm, je Rossi dobil mesto v Hondini ekipi za najelitnejši razred motociklističnih dirk svetovnega prvenstva do 500 ccm. Z njim je kot osebni mentor v prvem letu pri Hondi delal upokojeni petkrat svetovni prvak razreda do 500 ccm [[Mick Doohan]], glavni inženir pa je bil [[Jeremy Burgess]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.theage.com.au/sport/motorsport/rossi-jumps-bikes-to-yamaha-20040201-gdx7zi.html|title=Rossi jumps bikes to Yamaha|date=1. 2. 2004|accessdate=23. 1. 2022|website=The Age}}</ref> V letu 2000 je Rossi prvič dirkal proti rivalu [[Max Biaggi|Maxu Biaggiju]]. Debitantsko sezono v najelitnejšem razredu je Rossi začel z odstopoma na prvih dveh dirkah v Južnoafriški republiki in Maleziji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/892489/1/rossi-i-thought-why-are-they-so-slow-and-crashed|title=MotoGP: Rossi's 2000 debut: I thought 'why are they so slow?'… and crashed!|date=29. 3. 2018|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/04/02april00gp/|title=Roberts Victorious in Rain-Interrupted Malaysian 500 GP|date=2. 4. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Prve točke je dosegel na tretji dirki na Japonskem, nato pa je bil dvakrat tretji v Španiji in Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-4onkWrjLEU&gl=US&hl=en|title=On This Day: Rossi's first podium|date=30. 4. 2020|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube|archive-date=2020-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200507105940/https://www.youtube.com/watch?v=-4onkWrjLEU&gl=US&hl=en|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/05/14may00gp/|title=Defending 500 GP Champion Criville Victorious at French GP|date=14. 5. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Še nekaj točk je zbral tudi v Italiji, v Kataloniji pa osvojil še ene stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/06/11june00gp/|title=Roberts (500) and Jacque (250) Victorious at Catalunya GP|date=11. 6. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je končal na šestem mestu. Šele na deveti dirki je Rossi za Hondo dosegel prvo zmago, svojo prvo v razredu do 500 ccm, do katere je prišel po hudem boju s Suzukijevim dirkačem [[Kenny Roberts mlajši|Kennyjem Robertsom mlajšim]] in Apriliinim [[Jeremy McWilliams|Jeremyjem McWilliamsom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68847/1/rossi-wins-despite-mcwilliams-grit|title=Rossi wins despite McWilliams grit|date=9. 7. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=CRASH|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/09july00fimgpfinal/|title=Rossi (500) and Waldmann (250) Win Donnington GP|date=9. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki so velik vpliv imele spreminjajoče se vremenske razmere. Kljub temu, da je bil v kvalifikacijah šele sedmi, je Italijan izbral prave pnevmatike in dosegel prvo zmago. Po zmagi v Doningtom Parku je Rossi na naslednji treh dirkah vselej stal na stopničkah: v Nemčiji in na Češkem je bil drugi, na Portugalskem pa tretji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/07/23july00finalgermangp/|title=Barros (500) and Jacque (250) Take Victory at German GP|date=23. 7. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/08/20aug00finalbrnogp/|title=Biaggi (500) and Nakano (250) Victorious at Brno GP|date=20. 8. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/03sept00finalestorilgp/|title=McCoy (500) and Katoh (250) Victorious at Estoril GP|date=3. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> V Valenciji je nato odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/09/17sept00finalvalenciagp/|title=McCoy (500) and Nakano (250) Victorious at Valencia GP|date=17. 9. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na dirki v Riu de Janeiru je Rossi ponovno zmagal, vendar si je na tej dirki Kenny Roberts mlajši s šestim mestom zagotovil neulovljivo prednost in naslov svetovnega prvaka v sezoni 2000.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/68999/1/rossi-wins-but-kenny-conquers|title=Rossi wins but Kenny conquers|date=7. 10. 2000|accessdate=3. 11. 2017|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/07oct00finalriogp/|title=Roberts Clinches 500 Title; Rossi (500) and Katoh (250) Take Race Victory at Rio|date=7. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8YafMm8TxCk|title=#RacingTogether: Roberts Jr. crowned champion in Rio|date=13. 7. 2016|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube}}</ref> Po drugi zmagi v sezoni je nato Rossi osvojil še drugo mesto na Veliki nagradi Pacifika in tretje mesto v Avstraliji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/15oct00finalmotegigp/|title=Roberts (500) and Katoh (250) Win at Motegi GP|date=15. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2000/10/29oct00australiangpfinal/|title=Biaggi (500) and Jacque (250) Win Final GP; Jacque 250 Champion|date=29. 10. 2000|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=sia_sk_K2q8&gl=US&hl=en|title=MotoGP™ Classics - Phillip Island 2000|date=1. 1. 2014|accessdate=23. 1. 2022|website=Youtube|archive-date=2014-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140101115349/http://www.youtube.com/watch?v=sia_sk_K2q8&gl=US&hl=en|url-status=bot: unknown}}</ref> V svoji debitantski sezoni je postal svetovni podprvak z osvojenimi 209-imi točkami. ==== 2001 ==== [[File:Honda NSR500 2001.jpg|thumb|250px|left|Honda NSR500, s katero je Rossi dirkal v sezoni 2001.]] V svoji drugi sezoni v razredu do 500 ccm je Rossi dominiral, dosegel je 11 zmag in le trikrat ni zaključil na stopničkah. Sezono je začel z zmago na Japonskem po boju z Maxom Biaggijem in zaporednima najboljšima štartnima položajema ter zmagama v Južnoafriški republiki in Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/08april01finalsuzukagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take Suzuka GP|date=8. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/04/22april01finalsouthafricagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Take South African GP|date=22. 4. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Francosko dirko je zaključil na tretjem mestu, nato pa odstopil na domačem prizorišču v Italiji, potem ko je osvojil najboljši štartni položaj in nato še vodil na deževni dirki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/05/20may01finalfrancegp/|title=Biaggi (500) and Katoh (250) Victorious at French GP|date=20. 5. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycledaily.com/2001/06/03june01mugello/|title=Barros (500) and Harada (250) Win Wet Mugello GP|date=3. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/02june01mugellogpqualifying/|title=Rossi (500) and Harada (250) on Pole for Mugello GP|date=2. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Rossi se je vrnil z novim najboljšim štartnim položajem in zmago na naslednji dirki v Kataloniji kljub slabemu štartu, zaradi katerega je po koncu prvega kroga padel na 15. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2001/06/17june01catalunyagp/|title=Rossi (500) and Katoh (250) Victorious at Catalunya GP|date=17. 6. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Motorcycle Daily}}</ref> Na Nizozemskem je bil drugi, potem ko je tesno izgubil boj z Biaggijem. Ponovno je zmagal na naslednji dirki v Veliki Britaniji. V Nemčiji je razočaral s sedmim mestom, nato pa je dosegel dve zaporedni zmagi na Češkem in Portugalskem, s čimer je dobil še 29 točk prednosti pred Biaggijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/69865/1/rossi-to-sacrifice-gps-for-glory|title=Rossi to sacrifice GP's for glory?|date=5. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/69906/1/rossi-rules-in-estoril-biaggi-crashes-again|title=Rossi rules in Estoril - Biaggi crashes again.|date=9. 9. 2001|accessdate=23. 1. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Valenciji je bil po koncu dirke ponovno razočaran, saj je končal kot enajsti, vendar je nato dosegel nov niz zmag od Pacifika do Ria de Janeira. V sezoni 2001 so dirkači zadnjič dirkali v 500 cm³ prvenstvu, saj so naslednje leto prešli na močnejše motocikle in prvenstvo MotoGP. Zadnji prvak v 500 cm³ prvenstvu je postal Rossi, ki je v sezoni osvojil 11 dirk in zbral 325 točk,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/race-report/70088/1/valentino-rossi-500cc-world-champion|title=Valentino Rossi: 500cc World Champion|date=14. 10. 2001|accessdate=3. 11. 2017|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> to je 106 točk več od velikega rivala v tej sezoni Biaggija. Rossi je tako postal prvi dirkač, ki je osvojil po vrsti naslove prvaka v vseh treh prvenstvih. Med sezono se je pridružil ameriškemu motociklističnemu dirkaču [[Colin Edwards|Colinu Edwardsu]] na vzdržljivostni dirki 8 ur Suzuke. Z motociklom Honda VTR1000SPW je postal prvi Italijan, ki je zmagal na tej dirki. Z Edwardsom sta osvojila dirko, čeprav Rossi s tovrstnimi tekmami ni imel nobenih izkušenj. Za sezono 2002 so še dovolili dirkanje z dvotaktnimi 500 cm³ motorji, vendar so bili ti v primerjavi z novimi štiritaktnimi 900 cm³ zastareli. === Prvenstvo MotoGP === ==== Honda (2002-2003) ==== ===== 2002 ===== [[File:Motogp rossi 300.jpg|thumb|right|Rossi na MotoGP motociklu Honda RC211V.]] Debitantsko leto razreda MotoGP je bilo leto 2002, ko so imeli vozniki tehnične težave ob navajanju na nove motocikle. Rossi je sezono začel odločno in zmagal na prvi dirki v mokrih razmerah na Japonskem, pri čemer je premagal več domačih dirkačev, ki so dirkali s posebnim povabilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70463/1/rossi-and-rcv-triumphant-at-suzuka|title=Rossi and RCV triumphant at Suzuka|date=7. 4. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash}}</ref> Na prvih petih dirkah je osvojil najboljši štartni položaj. Rossi je v Južnoafriški republiki zasedel drugo mesto, svojo prvo in edino zmago v razredu MotoGP pa je dosegel njegov moštveni kolega [[Tohru Ukawa]]. Zatem je zmagal na zaporednih dirkah od Španije do Nemčije in ob tem nanizal še dva najboljša štartna položaja na Nizozemskem in v Veliki Britaniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70761/1/rain-hands-pole-to-rossi-in-qualifying-washout|title=Rain hands pole to Rossi in qualifying washout|date=28. 6. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash|last=Wilkins|first=Robert}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70828/1/rossi-carries-on-regardless|title=Rossi carries on regardless.|date=13. 7. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash}}</ref> Edini odstop v sezoni je zabeležil na Češkem, nato pa dvakrat zapored zmagal na Portugalskem in v Riu in bil še dvakrat drugi na dirkah za Veliko nagrado Pacifika in Malezije. Ob koncu je dosegel še zmago v Avstraliji in drugo mesto na finalni dirki v Valenciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/70966/1/biaggi-victorious-as-rossi-gets-tyred|title=Biaggi victorious as Rossi gets tyred|date=25. 8. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225185437/https://www.crash.net/motogp/news/70966/1/biaggi-victorious-as-rossi-gets-tyred|url-status=dead}}</ref> Rossi je zmagal na osmih od prvih devetih dirk sezone in skupno v njej dosegel 11 zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71375/1/fantastic-fiftieth-for-island-winner-rossi|title=Fantastic fiftieth for Island winner Rossi|date=20. 10. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225085943/https://www.crash.net/motogp/race-report/71375/1/fantastic-fiftieth-for-island-winner-rossi|url-status=dead}}</ref> Svoj drugi naslov je potrdil na dirki v Riu de Janeiru, kar je predstavljalo njegov prvi naslov v razredu MotoGP in skupno četrti naslov dirkaškega svetovnega prvaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/71132/1/rossi-rides-the-storm-to-fourth-world-title|title=Rossi rides the storm to fourth world title.|date=21. 9. 2002|accessdate=11. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ===== 2003 ===== [[File:Honda RC211V 2003.jpg|thumb|left|Motocikel Honda RC211V, ki ga je Rossi vozil v sezoni 2003.]] Po prepričljivem letu 2002 je Rossi še naprej prevladoval tudi v sezoni 2003, čeprav mu je nekaj več konkurence predstavljal obetajoči Španec [[Sete Gibernau]]. Rossi je osvojil najboljši štartni položaj in zmago na prvi dirki sezone na Japonskem, ki pa jo je zaznamovala smrt japonskega dirkača [[Daijiro Kato|Daijira Kata]], ki je padel v odseku 130R in pri visoki hitrosti trčil v pregrado v predelu Casio.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/71939/1/rossi-wins-at-suzuka-ducati-on-podium|title=Rossi wins at Suzuka, Ducati on podium.|date=6. 4. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/73588/1/kato-inquiry-racing-accident-barriers-to-blame|title=Kato inquiry: Racing accident, barriers to blame.|date=28. 11. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Drugo dirko v Južni Afriki je Rossi končal na drugem mestu, nato pa ponovno zmagal v Španiji, čeprav je v prvem krogu zdrsnil na deveto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72162/1/rossi-wins-slide-spectacular|title=Rossi wins slide spectacular!|date=11. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72176/1/rossi-jerez-is-always-a-dream|title=Rossi: Jerez is always a dream.|date=12. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednjih treh dirkah je Rossi vselej osvojil najboljši štartni položaj. V Franciji je bil drugi, potem ko ga je po borbi v zadnjem krogu prehitel Gibernau.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72282/1/sete-storms-two-part-thriller|title=Sete storms two-part thriller.|date=25. 5. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uLV_5n89kbo|title=MotoGP™ Classics - Le Mans 2003|date=28. 2. 2014|accessdate=17. 8. 2022|website=YouTube}}</ref> V Italiji je zmagal, v Kataloniji pa je bil ponovno drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72395/1/rossi-triumphs-in-all-italian-showdown|title=Rossi triumphs in all-Italian showdown.|date=8. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72475/1/capirossi-crowned-king-of-catalunya|title=Capirossi crowned king of Catalunya.|date=15. 6. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Nato je bil dvakrat zapored tretji na Nizozemskem in v Veliki Britaniji – slednje je bilo rezultat desetsekundne kazni zaradi prehitevanja v času rumenih zastav, zaradi česar je zmago osvojil Max Biaggi. V Nemčiji je bil ponovno drugi po boju z Gibernaujem, ki ga je prehitel za samo 0,060 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72713/1/biaggi-takes-win-after-rossi-penalised|title=Biaggi takes win after Rossi penalised.|date=13. 7. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/07/27/gibernau-defeats-rossi-in-sizzling-german-duel/135121|title=Gibernau defeats Rossi in sizzling German duel|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/72823/1/gibernau-defeats-rossi-in-photo-finish|title=Gibernau defeats Rossi in photo finish.|date=27. 7. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po dirki v Nemčiji je Rossi zmagal še na treh dirkah in dosegel dva najboljša štartna položaja. Tega je v zmago pretvoril na Češkem, kjer se je ponovno boril z glavnim tekmecem za naslov Gibernaujem, vendar ga je tokrat Rossi prehitel v zadnjem krogu in zmagal za 0,042 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72936/1/rossi-wins-titanic-brno-battle|title=Rossi wins titanic Brno battle.|date=17. 8. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/news/2003-09-21/rossi-wins-again-in-brazil-stoner-second-in-125cc/1482042|title=Rossi wins again in Brazil, Stoner second in 125cc|date=20. 9. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=News}}</ref> Zmagal je tudi na Portugalskem ter v Riu, kjer je predhodno osvojil najboljši štartni položaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/09/19/rossi-scorches-to-new-pole-record-under-rio-sunshine/135304|title=Rossi scorches to new pole record under Rio sunshine|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Na Veliki nagradi Pacifika je končal na drugem mestu, potem ko je sredi dirke naredil napako in zapeljal na makadam, s tem pa padel na deveto mesto, zaradi česar v zadnjih krogih ni mogel več ujeti zmagovalca dirke Biaggija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/05/max-biaggi-takes-clinical-victory-at-dramatic-motegi-encounter/135370|title=Max Biaggi takes clinical victory at dramatic Motegi encounter|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Rossi je sezono končal v velikem slogu s tremi zaporednimi najboljšimi štartnimi položaji in zmagami na dirkah v Maleziji, Avstraliji in Valenciji. Veliko nagrado Avstralije na Phillip Islandu v tej sezoni mnogi poznavalci zaradi edinstvenih okoliščin štejejo za enega največjih trenutkov Rossijeve kariere. Potem ko je dobil deset sekund kazni zaradi prehitevanja Marca Melandrija v času rumenih zastav zaradi padca Ducatijevega dirkača [[Troy Bayliss|Troya Baylissa]], je Rossi še pospešil in na koncu zmagal z več kot 15-imi sekundami prednosti, tako da zaradi kazni ni ostal brez zmage.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73394/1/rossi-wins-island-thriller-despite-penalty|title=Rossi wins Island thriller - despite penalty!|date=19. 10. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/19/rossi-wins-dramatic-philip-island-encounter-despite-ten-second-penalty/135453|title=Rossi wins dramatic Philip Island encounter despite ten second penalty|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> Naslov prvaka v sezoni 2003 je Rossi potrdil na dirki v Maleziji dve dirki pred koncem,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73302/1/vale-takes-victory-and-fifth-world-title|title=Vale takes victory and fifth world title|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash.net|archive-date=2021-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227213544/https://www.crash.net/motogp/race-report/73302/1/vale-takes-victory-and-fifth-world-title|url-status=dead}}</ref> kar je predstavljalo njegov tretji naslov v najmočnejšem motociklističnem razredu in peti naslov skupno. Na zadnji dirki v Valenciji je še zadnjič zmagal s Hondo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73503/1/rossi-ends-season-with-valencia-victory|title=Rossi ends season with Valencia victory.|date=2. 11. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zaradi vse večjega skepticizma, da je razlog za njegov uspeh precej boljši motocikel RC211V in ne njegove dirkaške sposobnosti, sta se Rossi in Honda ob koncu sezone razšla.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/73520/1/rossi-leaves-honda|title=Rossi leaves Honda.|date=3. 11. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Govorice sredi sezone so nakazovale možnost prestopa k Ducatiju, kar je sprožilo navdušenje v italijanskih medijih – možnost Rossija na italijanskem motociklu se jim je zdel predober scenarij, da bi se lahko uresničil. Ducati se je v resnici trudil prepričati Rossija, da bi prestopil v njihovo moštvo in sedel na motocikel Desmosedici, vendar je Rossi zaradi več razlogov ponudbo zavrnil. Kritiki so menili, da čaka Ducati v primerjavi z drugimi tovarnami še dolga pot, preden bi postali konkurenčni, četudi bi zanje dirkal Rossi. To se je izkazalo za resnico ob Ducatijevi bledi predstavi v sezoni 2004, ki je bila še slabša od njihovega prvega leta v razredu MotoGP leta 2003. V svoji avtobiografiji ''What If I'd Never Tried It?'', izdani leta 2005, je Rossi zapisal, da je raje izbral Yamaho tudi zato, ker je bila miselnost pri Ducatiju podobna tisti, ki ji je skušal ubežati pri Hondi. Ob koncu je Rossi podpisal dvoletno pogodbo z Yamaho v vrednosti več kot 12 milijonov ameriških dolarjev – šlo je za znesek, ki ga ni bila pripravljena plačati nobena druga tovarna, niti Honda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/news/2003-10-11/rossi-set-to-leave-honda/1491690|title=Rossi set to leave Honda|date=11. 10. 2003|accessdate=17. 8. 2022|website=News}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/11/11/doohan-on-rossi-business-is-business/135556|title=Doohan on Rossi: "Business is business"|accessdate=17. 8. 2022|website=MotoGP}}</ref> ==== Yamaha (2004–2010) ==== ===== 2004 ===== [[File:Yamaha YZR-M1 2004.jpg|thumb|Motocikel Yamaha YZR-M1, ki ga je Rossi vozil v sezoni 2004.]] Rossi je zamenjal Hondo za Yamaho in z ekipo podpisal dveletno pogodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorsport.com/motogp/news/rossi-joins-yamaha-in-2004/142045/|title=Rossi joins Yamaha in 2004|accessdate=4. 12. 2022|website=Motorsport|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308191914/https://www.motorsport.com/motogp/news/rossi-joins-yamaha-in-2004/142045/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/73561/1/rossi-joins-yamaha-have-your-say-the-response|title=Rossi joins Yamaha - Have your say... the response|date=15. 11. 2003|accessdate=4. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Mnogi so dvomili o njegovi potezi in pričakovali, da bosta favorita za naslov Biaggi, ki se je leto prej pridružil ekipi Honda Pons, in Gibernau. Ker je bilo tradicionalno prvo prizorišče sezone v Suzuki umaknjeno s koledarja zaradi varnostnih težav po smrtni nesreči Daijira Kata leto pred tem, se je sezona 2004 pričela v Welkomu v Južnoafriški republiki. Rossi je v soboto osvojil prvo štartno mesto in nato zmagal tudi na nedeljski dirki po težkem boju z Maxom Biaggijem, s čimer je postal prvi dirkač v zgodovini, ki je zmagal na dirkah z motocikli iz različnih tovarn, potem ko je na zadnjih dirkah prejšnje sezone še slavil na Hondi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73908/1/rossi-yamaha-and-motogp-win-in-africa|title=Rossi, Yamaha and MotoGP win in Africa|date=18. 4. 2004|accessdate=4. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/2004/SPORT/04/18/moto.safrica/|title=Rossi celebrates a welcome victory|date=18. 4. 2004|accessdate=4. 12. 2022|website=CNN|archive-date=2019-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190416091732/http://edition.cnn.com/2004/SPORT/04/18/moto.safrica/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ghostarchive.org/varchive/XLN7kfwhi5U|title=ON THIS DAY: Rossi's Instant Impact|date=18. 4. 2020|accessdate=4. 12. 2022|website=Ghost Archive}}</ref> V Španiji je osvojil še en najboljši štartni položaj, vendar je v nedeljo s četrtim mestom zaključil niz 23-ih zaporednih dirk na stopničkah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73983/1/sete-shines-through-spanish-rain|title=Sete shines through Spanish rain|date=2. 5. 2004|accessdate=4. 12. 2022|website=Crash}}</ref> Ponovno je ostal brez zmagovalnega odra v Franciji, vendar se je nato odzval s tremi zaporednimi zmagami v Italiji, Kataloniji in na Nizozemskem, kjer je štartal kot prvi in nato bil boljši v hudem boju z Gibernaujem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/74131/1/rossi-wins-dramatic-italian-grand-prix|title=Rossi wins dramatic Italian Grand Prix|date=6. 6. 2004|accessdate=4. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/2004/SPORT/06/06/motorcycling.italy/|title=Rossi shrugs off rain for victory|date=6. 6. 2004|accessdate=4. 12. 2022|website=CNN|archive-date=2019-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190416091731/http://edition.cnn.com/2004/SPORT/06/06/motorcycling.italy/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74187/1/rossi-haunts-gibernau-at-home|title=Rossi haunts Gibernau at home|date=13. 6. 2004|accessdate=4. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki v Riu de Janeiru je Rossi padel, potem ko je izgubil nadzor nad motociklom in zdrsnil na makadam. To se je zgodilo med bojem z Makotom Tamado, Maxom Biaggijem, Nickyjem Haydenom in Alexom Barrosom, posledično pa je odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/74310/1/tamada-wins-wild-rio-gp|title=Tamada wins wild Rio GP!|date=4. 7. 2004|accessdate=7. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po dirki v Riu je ostal brez stopničk tudi na Veliki nagradi Nemčije, kjer je bil četrti, vendar se je nato vrnil na vrh z zmago na britanski dirki, kjer je bil najboljši že v sobotnih kvalifikacijah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74381/1/biaggi-beats-barros-for-german-gp-victory|title=Biaggi beats Barros for German GP victory|date=18. 7. 2004|accessdate=7. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74452/1/rossi-wins-british-gp-edwards-on-podium|title=Rossi wins British GP, Edwards on podium|date=25. 7. 2004|accessdate=7. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Češkem je bil drugi, na Portugalskem prvi in na Japonskem drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74526/1/gibernau-czechs-rivals-with-brno-victory|title=Gibernau Czechs rivals with Brno victory|date=22. 8. 2004|accessdate=7. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74692/1/tamada-wins-home-gp-rossis-rivals-falter|title=Tamada wins home GP, Rossi's rivals falter|date=19. 9. 2004|accessdate=7. 12. 2022|website=Crash}}</ref> Na premierni dirki v Katarju so se pojavile polemike, ko je bila Rossijeva ekipa kaznovana s štartom iz ozadja. Na dirki je zmagal Gibernau, Rossi pa je med vožnjo na šestem mestu padel in odstopil drugič v sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/74764/1/gibernau-wins-dramatic-qatar-gp-rossi-falls|title=Gibernau wins dramatic Qatar GP, Rossi falls|date=2. 10. 2004|accessdate=8. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74801/1/rossi-gibernau-play-down-qatar-controversy|title=Rossi, Gibernau play down Qatar controversy|date=7. 10. 2004|accessdate=8. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gazzetta.it/primi_piani/motori/2004/pp_1.0.531501425.shtml|title=Rossi furioso: "Una bastardata"|accessdate=8. 12. 2022|website=Gazzetta dello Sport}}</ref> Na naslednjem dirkaškem vikendu v Maleziji je zmagal tako v kvalifikacijah kot pozneje na dirki, sledili pa sta še zmagi v Avstraliji in Valenciji, kjer se je za deveto zmago v sezoni boril proti Troyju Baylissu, Nickyju Haydenu, Makotu Tamadi in Maxu Biaggiju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/75025/1/rossi-wins-frantic-valencia-finale|title=Rossi wins frantic Valencia finale|date=31. 10. 2004|accessdate=8. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Rossi je osvojil prvo mesto v skupnem seštevku z zbranimi 304-imi točkami. Gibernau jih je dosegel 257, Biaggi pa 217. Svoj tretji naslov svetovnega prvaka v razredu MotoGP, četrti v najvišjem razredu in šesti skupno je potrdil na predzadnji dirki na Phillip Islandu, kjer je prehitel Gibernauja le za 0,097 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/74919/1/rossi-wins-2004-world-championship|title=Rossi wins 2004 world championship!|date=17. 10. 2004|accessdate=8. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ===== 2005 ===== [[File:Valentino Rossi 2005 Donington Park 7.jpg|thumb|right|Rossi leta 2005 na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije.]] V sezoni 2005 sta bila Rossi in tovarniška ekipa Yamahe še dominantnejša kot leto prej. Rossi je sezono začel z osvojitvijo najboljšega štartnega položaja in zmago na prvi dirki v Španiji, do katere pa je prišel na kontroverzen način po trčenju v zadnjem krogu z Gibernaujem iz ekipe Gresini Honda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/75523/1/rossi-wins-after-last-turn-sete-take-out|title=Rossi wins after last turn Sete take-out!|date=10. 4. 2005|accessdate=14. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Portugalskem je bil drugi, nato pa je dosegel pet zaporednih zmag od dirke na Kitajskem do tiste na Nizozemskem, vključno z dodatnimi osvojenimi kvalifikacijami v Franciji, Italiji in Assnu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/75690/1/rossi-surfs-to-shanghai-victory-jacque-second|title=Rossi surfs to Shanghai victory - Jacque second!|date=1. 5. 2005|accessdate=14. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/75772/1/rossi-restrains-gibernau-for-le-mans-victory|title=Rossi restrains Gibernau for Le Mans victory|date=15. 5. 2005|accessdate=14. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/75865/1/rossi-beats-biaggi-in-breathtaking-home-duel|title=Rossi beats Biaggi in breathtaking home duel|date=5. 6. 2005|accessdate=14. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na prvi dirki v ZDA po letu 1994 se je Rossi boril in končal na tretjem mestu, dirko pa je dobil domači dirkač Nicky Hayden.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76104/1/faultless-hayden-wins-first-gp-home-gp|title=Faultless Hayden wins first GP, home GP!|date=10. 7. 2005|accessdate=14. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorsport.com/motogp/news/laguna-seca-2005-the-day-nicky-hayden-was-unbeatable-909464/909464/|title=Laguna Seca 2005: The day Nicky Hayden was “unbeatable”|date=23. 5. 2017|accessdate=14. 12. 2022|website=Motorsport|last=Klein|first=Jamie}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=h7bzD-7Xm4Q|title=Remember MotoGP™ Laguna Seca 2005|accessdate=22. 12. 2022|website=Youtube}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=meosKxgJhVA&gl=US&hl=en|title=MotoGP Classics -- Laguna Seca 05'|date=28. 3. 2013|accessdate=22. 12. 2022|website=Youtube|archive-date=2013-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130330224326/http://www.youtube.com/watch?v=meosKxgJhVA&gl=US&hl=en|url-status=bot: unknown}}</ref> Rossi je nato nanizal tri zaporedne zmage, in sicer na deževni dirki v Veliki Britaniji, kjer je zmagal tudi v kvalifikacijah, nato pa še v Nemčiji, kjer je v zadnjem krogu za sabo zadrževal Gibernauja, in na Češkem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76202/1/rossi-wins-actionpacked-donington-rain-dance.html|title=Rossi wins action-packed Donington rain dance!|date=24. 7. 2005|accessdate=22. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76265/1/rossi-slays-hondas-for-sachsenring-win|title=Rossi slays Hondas for Sachsenring win|date=31. 7. 2005|accessdate=22. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76385/1/gibernau-powerless-as-rossi-wins-brno|title=Gibernau 'powerless` as Rossi wins Brno|date=28. 8. 2005|accessdate=22. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Edini odstop in dirka brez zmagovalnega odra se je odvila na Japonskem, kjer je med neuspelim poskusom prehitevanja trčil v Marca Melandrija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76474/1/capirossi-wins-motegi-rossi-torpedoes-melandri|title=Capirossi wins Motegi, Rossi torpedoes Melandri|date=18. 9. 2005|accessdate=22. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po dirki v Motegiju je nato ponovno stopil na oder za zmagovalce z drugim mestom v Maleziji in dvema zaporednima zmagama v Katarju in Avstraliji, kjer se je za zmago boril z Nickyjem Haydenom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76591/1/rossi-what-a-race|title=Rossi: What a race!|date=2. 10. 2005|accessdate=31. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76659/1/rossi-thunders-to-victory-down-under|title=Rossi thunders to victory down under|date=16. 10. 2005|accessdate=31. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Sezono je zaključil z drugim mestom na debitantski dirki v Turčiji in tretjim na finalu v Valenciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76723/1/magic-melandri-takes-first-win-in-turkey|title=Magic Melandri takes first win in Turkey|date=23. 10. 2005|accessdate=31. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76804/1/melandri-wins-valencia-season-finale|title=Melandri wins Valencia season finale|date=6. 11. 2005|accessdate=31. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Rossi je sezono končal na prvem mestu z osvojenimi 367-imi točkami, s čimer je imel 147 točk več od drugega Marca Melandrija in osvojil svoj četrti naslov v razredu MotoGP, petega v najmočnejšem razredu in sedmega skupno. Naslov je potrdil v Sepangu štiri dirke pred koncem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76531/1/capirossi-wins-rossi-crowned-2005-champion|title=Capirossi wins, Rossi crowned 2005 champion|date=25. 9. 2005|accessdate=31. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76542/1/rossis-magnificent-seventh|title=Rossi`s magnificent seventh|date=26. 9. 2005|accessdate=31. 12. 2022|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zmagal je na 11-ih dirkah, vključno s tremi na deževnih dirkah v Šanghaju, Le Mansu in Doningtonu. ===== 2006 ===== {{multiple image |align=right |direction=vertical |width1=250 |image1=Mugello 2006 Valentino Rossi.JPG |image2=Valentino Rossi 2006 Philip Island.jpg |width2=250 |footer=Rossi leta 2006 na dirki v Italiji (zgoraj) in Avstraliji (spodaj).}} V sezoni 2006 je bil Rossi znova favorit za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Toda na prvi dirki v Španiji ni imel sreče, saj je Toni Elías naredil napako in prepozno zaviral v ovinku, ob tem pa zadel v Rossijev zadnji del motocikla, ki je zaradi tega trčil v makadam. Dirko je nadaljeval, vendar mu je uspelo končati le na 14. mestu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77230/1/capirossi-beats-pedrosa-for-jerez-victory|title=Capirossi beats Pedrosa for Jerez victory.|date=26. 3. 2006|accessdate=27. 5. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/77247/1/pictures-rossis-first-turn-fall|title=PICTURES: Rossi's first turn fall.|date=27. 3. 2006|accessdate=27. 5. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki v Katarju je dosegel svojo prvo zmago v sezoni, na tretji dirki v Turčiji pa je končal tik pod zmagovalnim odrom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77304/1/rossi-restores-order-with-close-qatar-win|title=Rossi restores order with close Qatar win.|date=8. 4. 2006|accessdate=27. 5. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/77370/1/melandri-beats-stoner-in-turkish-thriller|title=Melandri beats Stoner in Turkish thriller.|date=30. 4. 2006|accessdate=27. 5. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji preizkušnji na Kitajskem se je Rossiju ponovno primerila katastrofa, saj je bil prisiljen odstopiti, potem ko je s trinajstega napredoval na peto mesto in se boril s Colinom Edwardsom in Johnom Hopkinsom za tretje mesto. Delček gume iz njegove sprednje pnevmatike je zadel ob njegov sprednji blatnik in ga zbil z motorja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77442/1/pedrosa-wins-shanghai-showdown-rossi-retyres|title=Pedrosa wins Shanghai showdown, Rossi 'retyres'.|date=14. 5. 2006|accessdate=27. 5. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Nič bolje ni bilo na naslednji dirki v Franciji, kjer je zadel v zadnji del Hondinega dirkača Danija Pedrose, zaradi česar ga je zaneslo in je zadel še Randyja de Punieta, ki je nato padel s svojega Kawasakija po trku v Setea Gibernaua. Potem ko se je znova povzpel na drugo mesto, je Rossi v petem krogu prehitel Hopkinsa in začel loviti Pedroso. Hopkins je v 10. krogu izgubil nadzor nad sprednjim delom svojega Suzukija in odstopil. Rossi je zanesljivo vodil na prvem mestu z več kot tremi sekundami prednosti, dokler ni njegova Yamaha odpovedala zaradi tehničnih težav v 21. krogu, zaradi česar je moral Rossi odstopiti na drugi zaporedni dirki. Le Mans je zapustil na osmem mestu v skupnem seštevku s 43-imi točkami zaostanka za Nickyjem Haydenom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77489/1/rossi-powerless-as-melandri-wins-le-mans|title=Rossi 'powerless' as Melandri wins Le Mans.|date=21. 5. 2006|accessdate=27. 5. 2024|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po teh dveh razočaranjih na dirkah se je Rossi vrnil z dvema zmagama: na domačem dirkališču v Italiji in v Kataloniji, kjer je pred tem osvojil tudi najboljši štartni položaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77564/1/rossi-strikes-back-with-home-mugello-win|title=Rossi strikes back with home Mugello win|date=4. 6. 2006|accessdate=28. 5. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77633/1/rossi-wins-roberts-podiums-after-catalan-chaos|title=Rossi wins, Roberts podiums after Catalan chaos.|date=18. 6. 2006|accessdate=28. 5. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na nizozemski preizkušnji je končal šele na osmem mestu, potem ko si je pri padcu v četrtek zlomil roko in gleženj. Dirko je dobil Nicky Hayden, ki je v zadnjem krogu dobil dvoboj z Rossijevim moštvenim kolegom pri Yamahi Colinom Edwardsom. Edwards je poskušal priti mimo Haydena, vendar je prišel v ovinek preširoko na gramoz in je padel v zadnjem ovinku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77684/1/hayden-wins-after-last-turn-assen-showdown|title=Hayden wins after last turn Assen showdown!|date=24. 6. 2006|accessdate=28. 5. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po razočaranju v Assnu je Rossi osvojil drugo mesto na dirki v Veliki Britaniji in še eno zmago v Nemčiji, kjer je bil trde bitke s tremi Hondinimi dirkači Marcom Melandrijem, Nickyjem Haydenom in Danijem Pedroso.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77814/1/rossi-beats-hondas-for-incredible-sachsenring-win|title=Rossi beats Hondas for incredible Sachsenring win.|date=16. 7. 2006|accessdate=2. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki za Veliko nagrado Združenih držav Amerike je ponovno odstopil zaradi mehanskih težav v zadnjih krogih, medtem ko je lokalni junak Nicky Hayden zmagal drugič zapored. To je povečalo Haydenovo prednost pred Rossijem iz 34 na 51 točk, Rossi pa je padel na četrto mesto v prvenstvu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/77860/1/hayden-claims-us-gp-repeat-rossi-disaster|title=Hayden claims US GP repeat, Rossi disaster.|date=23. 7. 2006|accessdate=2. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.roadracingworld.com/news/updated-nicky-hayden-wins-the-red-bull-us-grand-prix-at-mazda-raceway-laguna-seca/|title=Updated: Nicky Hayden Wins The Red Bull U.S. Grand Prix At Mazda Raceway Laguna Seca|date=23. 7. 2006|accessdate=2. 6. 2024|website=Roadracing World}}</ref> Na dirki na Češkem je Rossi v kvalifikacijah osvojil prvo mesto, na dirki pa drugo. Nato je zmagal na malezijski preizkušnji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78043/1/rossi-wins-sepang-after-capirossi-showdown|title=Rossi wins Sepang after Capirossi showdown.|date=10. 9. 2006|accessdate=3. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden je držal vodstvo v skupnem seštevku skozi večino sezone, toda Rossi se je z dobrimi rezultati počasi prebijal navzgor po lestvici točk. S tretjim mestom v Avstraliji in drugim mestom na Japonskem se je prednost Haydena v točkah zmanjšala z 51 točk po dirki v Laguni Seci na 12 točk po dirki v Motegiju, pri čemer se je Rossi povzpel s četrtega na drugo mesto v skupnem seštevku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78085/1/melandri-wins-first-ever-bike-swap-motogp|title=Melandri wins first ever 'bike swap' MotoGP.|date=17. 9. 2006|accessdate=3. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78136/1/capirossi-conquers-motegi-rossi-ready-to-strike|title=Capirossi conquers Motegi, Rossi ready to strike.|date=24. 9. 2006|accessdate=3. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na predzadnji dirki sezone na Portugalskem je Rossi v soboto osvojil prvo mesto. V nedeljo je Haydena v petem krogu zadel njegov moštveni kolega Dani Pedrosa, zaradi česar sta oba dirkača odstopila. V zadnjem krogu je Toni Elías, ki je bil na tretjem mestu, prehitel Kennyja Robertsa mlajšega in Rossija ter prevzel vodstvo. Rossi se je nazadnje vrnil v ospredje, toda Elías je v zadnjem ovinku prišel mimo njega in zmagal na dirki s pičlimi 0,002 sekunde prednosti pred Rossijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78218/1/elias-wins-repsol-horror-hands-rossi-title-lead|title=Elias wins, Repsol horror hands Rossi title lead.|date=15. 10. 2006|accessdate=18. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/152603/1/flashback-estoril-2006|title=FLASHBACK: Estoril 2006.|date=24. 9. 2009|accessdate=18. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> S tem drugim mestom je Rossi pred zadnjo dirko leta prevzel vodstvo v skupnem seštevku za 8 točk. Na zadnji dirki sezone v Valenciji je moral Rossi za osvojitev naslova svetovnega prvaka končati na drugem mestu ali višje. V soboto je osvojil drugi zaporedni najboljši štartni položaj, medtem ko se je Hayden kvalificiral šele na peto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78287/1/rossi-on-target-hayden-all-or-nothing|title=Rossi on target, Hayden 'all or nothing'.|date=28. 10. 2006|accessdate=18. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Vendar pa je Rossi slabo začel nedeljsko dirko in padel nazaj na sedmo mesto. V petem krogu je naredil napako, izgubil nadzor nad motociklom in padel. Uspelo se mu je pobrati in nadaljevati, vendar zaman: dirko je zaključil le na 13. mestu, sezono je končal z 247-imi točkami in izgubil naslov proti Nickyju Haydenu za samo pet točk. Dirko je dobil Troy Bayliss, ki je zamenjal poškodovanega Seteja Gibernaua.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78294/1/bayliss-wins-rossi-falls-hayden-world-champion.html|title=Bayliss wins, Rossi falls, Hayden world champion!|date=29. 10. 2006|accessdate=18. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po dirki je Rossi svoj padec označil za "katastrofo", a je čestital tudi Nickyju za osvojeni naslov svetovnega prvaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78311/1/rossi-a-disaster|title=Rossi: A disaster.|date=30. 10. 2006|accessdate=18. 6. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ===== 2007 ===== [[File:Valentino rossi.jpg|thumb|right|Rossi med dirko na Nizozemskem leta 2007 s posebno podobo motocikla.]] Potem ko je Rossi leta 2006 izgubil boj za nov naslov svetovnega prvaka, je v sezoni 2007 vseeno poskusil znova, saj je bil še vedno eden izmed favoritov za osvojitev prvenstva. Moč motocikla je bila za to sezono zmanjšana z 990 ccm na 800 ccm in čez zimo je Yamaha delala na novem motociklu, ki je ustrezal tem specifikacijam, tako za Rossija kot za Colina Edwardsa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/75860/1/motogp-800cc-from-2007|title=MotoGP 800cc from 2007|date=5. 6. 2005|accessdate=28. 8. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na otvoritvi nove sezone v Katarju je Rossi v soboto osvojil svoj prvi najboljši štartni položaj v sezoni, vendar je bil v nedeljo na dirki drugi za Caseyjem Stonerjem, ki je prestopil iz ekipe LCR Honda v tovarniško ekipo Ducati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78662/1/stoner-defeats-rossi-for-debut-victory|title=Stoner defeats Rossi for debut victory!|date=10. 3. 2007|accessdate=28. 8. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Rossi je nato zmagal na drugi dirki v Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78730/1/rossi-stamps-authority-with-spanish-gp-victory|title=Rossi stamps authority with Spanish GP victory|date=25. 3. 2007|accessdate=28. 8. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Turčiji je Rossi v soboto osvojil še eno prvo mesto v kvalifikacijah, vendar je na koncu končal precej nižje na desetem mestu, potem ko je v hitrem enajstem zavoju zapeljal preširoko, ko se je poskušal odlepiti v uvodnem krogu. Rossi se je prebil nazaj na drugo mesto in v devetem krogu prehitel Lorisa Capirossija, vendar je hitro izgubil položaj, potem ko so Michelinove gume začele popuščati in je trpel zaradi skrivnostnega pomanjkanja hitrosti, kar je omogočilo Toniju Elíasu, Capirossiju, Johnu Hopkinsu, Marcu Melandriju in Alexu Barrosu, da so ga prehiteli v treh krogih. Stoner je vodil celotno dirko, zmagal in s tem pridobil 10 točk prednosti pred Rossijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78815/1/stoner-supreme-in-istanbul-stunner|title=Stoner supreme in Istanbul stunner|date=22. 4. 2007|accessdate=4. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Rossi, ki se je znova znašel v zaostanku v prvenstvu, se je na Kitajskem odzval tako, da je v soboto dosegel še en najboljši štartni položaj in nato dirko končal na drugem mestu po hudem boju s Stonerjem. Avstralec, ki je dobro izkoristil hitrost Ducatija na dolgi ciljni ravnini, je švignil mimo Rossija vsakič, ko ga je prej prehitel na dirkališču.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78881/1/stoner-thwarts-rossi-for-shanghai-victory|title=Stoner thwarts Rossi for Shanghai victory|date=6. 5. 2007|accessdate=4. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki v Franciji je Chris Vermeulen na Suzukiju zmagal na dirki, ki jo je zaznamoval dež. Rossi je sprva začel dobro in celo prehitel Stonerja v zgodnjem delu dirke, ko pa se je dež okrepil, pa je Rossi trpel na motociklu YZR-M1. Prehiteli so ga Stoner, Randy de Puniet, Sylvain Guintoli in kasneje tudi Nicky Hayden, Dani Pedrosa in Alex Hofmann. Rossi je na koncu končal na šestem mestu, medtem ko je Stoner prečkal ciljno črto na tretjem in tako povečal svojo prednost v prvenstvu na 21 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78940/1/vermeulen-victorious-in-le-mans-rain|title=Vermeulen victorious in Le Mans rain|date=20. 5. 2007|accessdate=4. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Italiji je prvič v sezoni zmagal, na sedmi dirki sezone v Kataloniji pa je osvojil svojo četrto in zadnjo zmago v kvalifikacijah v sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79016/1/rossi-strikes-back-with-sixth-home-win|title=Rossi strikes back with sixth home win|date=3. 6. 2007|accessdate=10. 9. 2024|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/?edition-redirect=uk|title=Rossi takes MotoGP pole in record time|date=9. 6. 2007|accessdate=10. 9. 2024|website=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79054/1/rossi-pips-de-puniet-for-catalan-pole|title=Rossi pips de Puniet for Catalan pole|date=9. 6. 2007|accessdate=10. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po težkem boju s Stonerjem je Rossi dirko končal na drugem mestu z le 0,069 sekunde zaostanka in spet izgubil nekaj točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79065/1/stoner-stings-rossi-with-greatest-victory|title=Stoner stings Rossi with greatest victory|date=10. 6. 2007|accessdate=16. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.roadracingworld.com/news/updated-stoner-wins-his-fourth-motogp-race-of-the-season-at-catalunya/|title=Updated: Stoner Wins His Fourth MotoGP Race Of The Season, At Catalunya|date=10. 6. 2007|accessdate=16. 9. 2024|website=Roadracing World & Motorcycle Technology}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=L4X4yvTHaRM|title=MotoGP™ Classics - Barcelona-Catalunya 2007|date=10. 1. 2014|accessdate=16. 9. 2024|website=Youtube}}</ref> V Veliki Britaniji je končal tik pod zmagovalnim odrom na četrtem mestu, vendar se je na nizozemski dirki vrnil na odličen način, ko je zmagal z enajstega mesta po kvalifikacijah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79141/1/stoner-storms-donington|title=Stoner storms Donington|date=24. 6. 2007|accessdate=18. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Prehitel je veliko dirkačev, štiri kroge pred koncem tudi Stonerja, pred katerim je vse do cilja ohranil minimalno prednost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79207/1/rossi-hunts-down-stoner-at-assen.html|title=Rossi hunts down Stoner at Assen|date=30. 6. 2007|accessdate=18. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=u27jFAuY70A|title=Remember MotoGP™ Assen 2007|accessdate=18. 9. 2024|website=Youtube}}</ref> Po veliki zmagi v Assnu se je Rossiju primerila smola, ko je padel v petem krogu dirke v Nemčiji in posledično odstopil. Že nasploh je dirko pričel slabo, saj je v prvem krogu padel s šestega na deveto mesto, vendar je hitro pridobil dve poziciji, preden je s težavo prehitel Randyja de Punieta za šesto mesto. Ko se je Rossi poskušal stisniti s svojim motorjem poleg de Punietovega Kawasakija, je pri nizki hitrosti izgubil nadzor nad sprednjim delom svojega motocikla M1 v dolgem desnem ovinku in zdrsnil na gramoz.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79282/1/pedrosa-honda-demolish-drought-in-germany|title=Pedrosa, Honda demolish drought in Germany|date=15. 7. 2007|accessdate=24. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Več točk je nato zbral na naslednjih dirkah, ko je končal na četrtem in sedmem mestu v Združenih državah Amerike in na Češkem, toda do takrat je Stoner pridelal že 60 točk prednosti po 12-ih dirkah sezone.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/news/2007-08-19/stoner-wins-czech-motogp/644376|title=Stoner wins Czech MotoGP|date=19. 8. 2007|accessdate=24. 9. 2024|website=ABC News}}</ref> Rossi je ponovno odstopil na novem prizorišču v San Marinu, medtem ko je Stoner dosegel svojo osmo zmago v sezoni in s tem povečal prednost v prvenstvu s 60-ih na 85 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79516/1/stoner-soars-to-misano-victory-rossi-stops|title=Stoner soars to Misano victory, Rossi stops|date=2. 9. 2007|accessdate=24. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=9faRVxYlEgs|title=Remember MotoGP™ -- Misano 2007|accessdate=24. 9. 2024|website=Youtube|archive-date=2013-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130922061628/http://www.youtube.com/watch?v=9faRVxYlEgs|url-status=bot: unknown}}</ref> Na naslednji preizkušnji na Portugalskem je Rossi dosegel svojo zadnjo zmago sezone po tesnem boju s Hondinim dirkačem Danijem Pedroso. Rossi se je v uvodnem krogu prebil s petega na tretje mesto in prehitel Stonerja v devetem krogu, potem ko je Pedrosa storil enako dva kroga prej. Nato je prehitel Pedroso v desetem krogu in začel se je trd boj, kjer je Pedrosa ponovno prehitel Rossija v 16. krogu, ki pa je nato vrnil udarec štiri kroge pred koncem, ko je Pedrosa zapeljal preširoko v ovinek. Rossi je naredil podobno napako in Pedrosa je le pol kroga kasneje znova prevzel vodstvo. Rossi je nato bolje zaviral v enem izmed ovinkov in Pedroso prehitel po notranji strani. Ciljno črto je prečkal 0,175 sekunde pred tekmecem in zmagal četrtič v sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79585/1/rossi-wins-as-racing-returns|title=Rossi wins as racing returns|date=16. 9. 2007|accessdate=24. 9. 2024|website=Crash}}</ref> Na dirki na Japonskem je imel Rossi težave z zaviranjem na svojem drugem motociklu, potem ko so morali vsi dirkači zamenjati motorje zaradi sušeče se steze, in končal na 13. mestu. To je bilo dovolj, da je Casey Stoner leta 2007 postal svetovni prvak, potem ko je dirko končal na šestem mestu, kar mu je zagotovilo neulovljivo prednost v prvenstvu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79637/1/stoner-wins-2007-motogp-world-championship|title=Stoner wins 2007 MotoGP World Championship!|date=23. 9. 2007|accessdate=24. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Rossi je v Avstraliji osvojil še zadnje stopničke v seozni in končal na tretjem mestu. Dirko v Maleziji je končal kot peti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79730/1/stoner-flattens-phillip-island|title=Stoner flattens Phillip Island|date=14. 10. 2007|accessdate=26. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zadnjo dirko sezone v Valenciji je Rossi zaradi zloma treh kosti v desni roki po padcu med kvalifikacijami začel daleč zadaj na 17. mestu. V sedmem krogu je napredoval na 16. mesto in prehitel Shinyo Nakana za 15. mesto, kar bi mu prineslo vsaj točko, vendar je bil prisiljen odstopiti v 18. krogu, potem ko je njegov motocikel YZR-M1 utrpel tehnične težave, kar je bil njegov tretji odstop v sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79878/1/pedrosa-takes-home-valencia-glory|title=Pedrosa takes home Valencia glory|date=4. 11. 2007|accessdate=26. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Dirko je dobil Dani Pedrosa, Casey Stoner pa je zaostal približno pet sekund na drugem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79880/1/pedrosa-this-is-fantastic|title=Pedrosa: This is fantastic!|date=4. 11. 2007|accessdate=26. 9. 2024|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Stoner je dominiral v sezoni 2007, zmagal je na desetih dirkah in osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka s 125-imi točkami prednosti pred drugouvrščenim Danijem Pedroso. Rossi je končal na tretjem mestu z 241-imi točkami, kar je šest manj kot leta 2006. To je bila Rossijeva najslabša uvrstitev v prvenstvu od njegove prve sezone leta 1996 v 125-kubični kategoriji. Z zmago na zadnji dirki v Valenciji je Pedrosa Rossija, ki je na sklepu sezone odstopil, prehitel za eno točko. ===== 2008 ===== [[File:Valentino Rossi 2008 Donington Park 3.jpg|thumb|Rossi na britanski dirki leta 2008.]] Po dveh frustrirajočih sezonah, ko sta Rossi in Yamaha dve sezoni zapored izgubila naslov proti Hondi Nickyja Haydena in Ducatiju Caseyja Stonerja, so kritiki začeli dvomiti, ali so sposobni osvojiti še en naslov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2007/10/29october07_rossi_rr1/|title=Can Rossi Win Another Title . . . Or Is He Done?: MD Reader Responses – Part 1|date=29. 10. 2007|accessdate=23. 4. 2025|website=Motorcycle Daily|last=Edge|first=Dirck}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycledaily.com/2007/11/14november07_rossi_rr2/|title=Can Rossi Win Another Title . . . Or Is He Done?: MD Reader Responses – Part 2|date=14. 11. 2007|accessdate=23. 4. 2025|website=Motorcycle Daily|last=Edge|first=Kimberly}}</ref> Nekateri so menili, da bi se moral Rossi upokojiti, medtem ko so drugi domnevali, da bo Casey Stoner osvojil svoj drugi naslov ali da bo Dani Pedrosa pravi kandidat za naslov prvaka po odličnih predstavah v letih 2006 in 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcyclenews.com/sport/|title=MotoGP: Valentino Rossi wary of Dani Pedrosa threat|date=1. 4. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Motorcycle News}}</ref> V sezoni 2008 je Rossi zamenjal pnevmatike Michelin za pnevmatike Bridgestone, za kar je trdil, da je bilo potrebno za "povečanje njegove motivacije".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79879/1/official-rossi-to-bridgestone|title=Official: Rossi to Bridgestone.|date=4. 11. 2007|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/rossi-says-bridgestone-switch-was-needed-4416773/4416773/|title=Rossi says Bridgestone switch was needed|date=28. 11. 2007|accessdate=23. 4. 2025|website=Autosport|last=Lostia|first=Michele|last2=Elizalde|first2=Pablo}}</ref> Njegov novi moštveni kolega [[Jorge Lorenzo]] se ni odločil za menjavo. Rossi je začel sezono s petim mestom v Katarju, medtem ko je Stoner zmagal na tej uvodni dirki, zaradi česar so nekateri že domnevali, da se bo ponovila sezona 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/80277/1/stoner-fights-through-for-night-victory|title=Stoner fights through for night victory|date=9. 3. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash}}</ref> Vendar je Rossi na naslednji dirki v Španiji osvojil drugo mesto, Stoner pa je zaključil šele kot enajsti. Na Portugalskem je bil Rossi ponovno na stopničkah na tretjem mestu, njegov moštveni kolega Jorge Lorenzo pa je zmagal pred Danijem Pedroso.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2008/apr/14/motorsports.sport|title=Rookie Lorenzo rides to first win|date=14. 4. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=The Guardian|last=Aspin|first=Guy}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2008/apr/14/motorsports.motogp|title=Thrilling Lorenzo maintains his upward trajectory|date=14. 4. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=The Guardian|last=Irish|first=Oliver}}</ref> Po dobrih predstavah v Španiji in na Portugalskem je Rossi dosegel tri zaporedne zmage: dve zmagi na dirkah na Kitajskem in v Franciji ter eno zmago na dirki v Italiji po predhodno osvojenem najboljšem štartnem položaju v sobotnih kvalifikacijah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/80519/1/rossi-smashes-losing-streak-in-shanghai|title=Rossi smashes losing streak in Shanghai|date=4. 5. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/80587/1/rossi-ties-nieto-in-dramatic-french-gp|title=Rossi ties Nieto in dramatic French GP.|date=18. 5. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/80665/1/rossi-escapes-to-mugello-seventh-heaven|title=Rossi escapes to Mugello seventh heaven|date=1. 6. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash}}</ref> Sledili sta še dve drugi mesti, eno v Kataloniji in eno v Veliki Britaniji. Dirka za Veliko nagrado Nizozemske za Rossija ni bila uspešna. V Assen je prišel z 11-imi točkami prednosti pred drugouvrščenim Pedroso, vendar je slabo štartal s tretjega mesta in nato kmalu izgubil nadzor nad zadnjim delom svojega motocikla M1 – ob padcu je zadel tudi LCR Hondo Randyja de Punieta, ki ga je pri tem prav tako odneslo. Rossi je ponovno sedel na motocikel in dirkal naprej, vendar se je zmogel povzpeti le do enajstega mesta, s čimer je vodstvo v prvenstvu za štiri točke prevzel Pedrosa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/80898/1/stoner-wins-dutch-tt-rossi-falls|title=Stoner wins Dutch TT, Rossi falls.|date=28. 6. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po razočaranju v Assnu je Rossi ponovno prevzel vodstvo v skupnem seštevku po dirki v Nemčiji, ki jo je zaznamoval dež in je Pedrosa zletel z mokre steze. Rossi je bil drugi, dirko pa je dobil Stoner.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/80975/1/stoner-wins-german-gp-water-fight|title=Stoner wins German GP water fight.|date=13. 7. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Rossi je nato dosegel nov niz zmag od Združenih držav Amerike, kjer je zmagal po težkem boju s Stonerjem, ki je nekaj krogov po prehitevanju padel, a nadaljeval in dosegel drugo mesto, do Japonske, kjer je zmagal po zmagi v kvalifikacijah. Najboljši je bil tudi na dirki v Indianapolisu, ki je bila skrajšana zaradi dežja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2008/Rossi+stops+Stoner+for+first+Laguna+Seca+victory|title=Rossi stops Stoner for first Laguna Seca victory|date=20. 7. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=MotoGP|archive-date=2012-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120203214643/http://www.motogp.com/en/news/2008/Rossi+stops+Stoner+for+first+Laguna+Seca+victory|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2008/july/jul2008-motogp-stoner-upset-aggresive-moves-/|title=Casey Stoner upset with aggressive Valentino Rossi|date=21. 7. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Motorcycle News|last=Birt|first=Matthew}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcycle.com/events/rossi-edges-stoner-at-laguna-seca-85417.html|title=Rossi Edges Stoner at Laguna Seca|date=21. 7. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Motorcycle}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JY9mrKR5SkA|title=MotoGP Historic Battles -- Rossi vs Stoner Laguna Seca 08'|accessdate=23. 4. 2025|website=YouTube}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/81298/1/rossi-takes-red-flagged-indy-win|title=Rossi takes red flagged Indy win.|date=14. 9. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Z zmagama v Laguni Seci in Indianapolisu je dokončal zbirko kariernih zmag v vseh aktualnih dirkališčih. Zmaga v Motegiju je bila njegova prva v razredu MotoGP, postal pa je tudi prvi dirkač Yamahe, ki je zmagal na dirkališču v lasti Honde. Na 15. dirki prvenstva v Motegiju je moral Rossi za potrditev naslova svetovnega prvaka doseči najmanj tretje mesto. Štartal je slabo, s četrtega je padel na peto mesto, a je hitro napredoval, tako da je že v drugem krogu prehitel Jorgeja Lorenza in Nickyja Haydna, preden je začel loviti svoje tekmece za naslov. Ko je Stoner v šestem krogu prehitel Pedroso, je Rossi storil enako in sledil Stonerju, dokler ga ni prehitel v 14. krogu pod zaviranjem. Rossi je z zmago osvojil svoj peti naslov svetovnega prvaka v razredu MotoGP, šesti naslov prvaka v najvišjem razredu in skupno osmi dirkaški naslov tri dirke pred koncem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/81376/1/rossi-wins-motegi-2008-motogp-title|title=Rossi wins Motegi, 2008 MotoGP title.|date=28. 9. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Lf0IZ_F5e-8|title=Remember MotoGP™: Japan 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=YouTube}}</ref> Na stopničkah je nosil majico z napisom "Scusate il ritardo" ("Oprostite za zamudo") v italijanščini, kar se je nanašalo na njegovo pomanjkanje naslovov v zadnjih dveh letih.<ref>{{Navedi splet|url=https://sport.sky.it/motori/2008/09/28/parole_dopo_trionfo_rossi.html|title=Rossi dopo il trionfo: "Scusate il ritardo"|date=28. 9. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Sport Sky|archive-date=2019-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190417093902/https://sport.sky.it/motori/2008/09/28/parole_dopo_trionfo_rossi.html|url-status=dead}}</ref> Potem, ko je po Motegiju pobegnil na nedosegljivo prednost 92-ih točk, je osvojil še tri stopničke: drugo mesto za domačim junakom Stonerjem v Avstraliji, zmago v Maleziji in tretje mesto v dirki v Valenciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/81436/1/stoner-wins-home-australian-gp|title=Stoner wins home Australian GP.|date=5. 10. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/81516/1/rossi-stalks-pedrosa-for-sepang-victory|title=Rossi stalks Pedrosa for Sepang victory.|date=19. 10. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2008/10/19/sports/19iht-motogp19.17080009.html|title=Valentino Rossi wins Malaysian MotoGP|date=19. 10. 2008|accessdate=23. 4. 2025|website=The New York Times}}</ref> Rossi je prvenstvo končal na prvem mestu s 373-imi točkami, 93 točk pred drugouvrščenim Caseyjem Stonerjem. ===== 2009 ===== {{multiple image |align=right |direction=vertical |width1=250 |image1=Valentino Rossi vittoria 100.jpg |image2=Casey Stoner, Valentino Rossi and Jorge Lorenzo 2009 Sachsenring.jpg |width2=250 |footer=Rossi ob praznovanju 100. dirkaške zmage na nizozemski dirki leta 2009 in med bojem s Caseyjem Stonerjem in Jorgejem Lorenzom na dirki v Nemčiji v isti sezoni. }} Po nepričakovanem uspehu in Rossijevem naslovu svetovnega prvaka leta 2008 so mnogi pričakovali, da bo tudi leta 2009 močan kandidat za naslov. Rossi je osvojil dve zaporedni drugi mesti: na dirki v Katarju in na Japonskem, kjer je v kvalifikacijah zmagal, na dirki pa je bil najboljši njegov moštveni kolega Jorge Lorenzo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/145300/1/stoner-contains-rossi-for-qatar-victory|title=Stoner wins Qatar Grand Prix|date=13. 4. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/145931/1/lorenzo-beats-rossi-for-motegi-victory|title=Lorenzo wins Japanese Grand Prix|date=26. 4. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Prvo zmago v sezoni je dosegel na tretji dirki v Španiji. Štartal s četrtega mesta, a je v drugem krogu prehitel moštvenega kolega Lorenza, nato pa je v sedmem krogu napredoval na drugo mesto. Vodilni Pedrosa je takrat pred njim vodil z 1,4 sekunde prednosti, a ga je Rossi dohitel 11 krogov pred koncem. V ovinku Nieto ga je uspešno prehitel in zmagal z 2,7 sekunde prednosti, s čimer je prevzel vodstvo v skupnem seštevku z 11-imi točkami prednosti pred Stonerjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/146265/1/valentino-rossi-fights-back-with-jerez-victory|title=Rossi wins at Jerez|date=3. 5. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Velika nagrada Francije se je za Rossija izkazala za katastrofo. Jorge Lorenzo je zmagal v kaotični dirki, ki jo je zaznamoval dež, medtem ko je Rossi po prezgodnji menjavi motocikla za gladke pnevmatike padel in prejel še kazen, zaradi česar je končal na šestnajstem mestu in tako ni osvojil točk. S tem je vodstvo v prvenstvu prevzel moštveni kolega Lorenzo, ki je vodil točko pred Rossijem in Stonerjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/146932/1/lorenzo-wins-french-gp-melandri-second|title=Lorenzo wins at Le Mans|date=14. 5. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Stvari so se začele izboljševati, ko je Rossi v Italiji osvojil tretje mesto, a je na tem prizorišču prekinil niz sedmih zaporednih zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/147690/1/stoner-breaks-rossis-home-reign-at-mugello|title=Stoner wins Italian Grand Prix|date=31. 5. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8075977.stm|title=Stoner triumphs in Mugello epic|date=31. 5. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=BBC Sport}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=cfOawHtXmrU|title=On This Day: Stoner breaks the streak|accessdate=17. 7. 2025|website=YouTube}}</ref> Po Mugellu je Rossi dosegel še dve zmagi: v Kataloniji, kjer se je skozi celotno dirko boril z Lorenzom in ga prehitel v zadnjem ovinku zadnjega kroga ter zmagal za le 0,095 sekunde, ter zmago s prvega štartnega mesta na nizozemski dirki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/148356/1/lorenzo-outsmarted-by-braver-rossi|title=Lorenzo: Rossi more clever, or brave|date=14. 6. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=FNJtvDTXTAc|title=Remember MotoGP™ Catalunya 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=YouTube|archive-date=2014-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20140610132408/http://www.youtube.com/watch?v=FNJtvDTXTAc|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ghostarchive.org/varchive/iI0i_JhcXJk|title=On This Day: Rossi vs Lorenzo|accessdate=17. 7. 2025|website=YouTube}}</ref> Ta zmaga je pomenila njegovo 100. zmago v karieri, s čimer je postal šele drugi voznik v zgodovini motociklističnih dirk po [[Giacomo Agostini|Giacomu Agostiniju]], ki je dosegel 100 zmag.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8122354.stm|title=Rossi earns 100th career victory|date=27. 6. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=BBC Sport}}</ref> Na dirki v ZDA je Rossi končal tesno drugi za presenetljivim zmagovalcem dirke Danijem Pedroso.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/149378/1/pedrosa-ends-honda-drought-with-us-gp-victory|title=Pedrosa wins at Laguna Seca|date=5. 7. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Nato je osvojil še tri najboljše štartne položaje in ob tem zmago v Nemčiji, kjer se je pet krogov pred koncem znova boril z vsemi močmi s svojim moštvenim kolegom Jorgejem Lorenzom. V predzadnjem krogu je ponovno prevzel vodstvo in Španca zadržal za 0,099 sekunde ter si zagotovil zmago.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/150012/1/rossi-defeats-lorenzo-in-germany|title=Rossi wins at Sachsenring|date=19. 7. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/150021/1/rossi-revels-in-great-sachsenring-glory|title=Rossi delighted with German win|date=19. 7. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash}}</ref> Ta zmaga je Rossiju prinesla 14 točk prednosti pred Lorenzom v prvenstvu in 28 točk prednosti pred Stonerjem. Na naslednji dirki v Veliki Britaniji je Rossi štartal s prvega štartnega položaja, a je v prvem krogu padel na tretje mesto. Petčlanska vodilna skupina v sestavi Jorge Lorenzo, Andrea Dovizioso, Rossi, Dani Pedrosa in Toni Elías se je borila za vodstvo, ko je Elías v osmem krogu padel, potem ko je na mokri beli črti na stezi zadel mokro stezo. Podobna napaka je prav tako privedla do Lorenzovega padca in odstopa. Dovizioso in Rossi sta se borila, a ko se je dež okrepil, se je povečevala tudi njuna prednost. Oba sta bila v vodstvu, ločilo pa ju je 13 sekund od tretjeuvrščenega Randyja de Punieta. Vendar je nato Rossi v 20. krogu izgubil nadzor nad motociklom in zaradi padca zdrsnil na enajsto mesto. Dovizioso je imel skoraj deset sekund prednosti pred de Punietom. Rossi se je v zadnjem krogu povzpel na peto mesto in v zadnjem ovinku prehitel še domačina Jamesa Toselanda, a je kljub temu prvič zmagal Hondin Dovizioso.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/150379/1/dovizioso-takes-debut-victory-at-donington|title=Dovizioso wins at Donington|date=26. 7. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Češkem je Rossi prepričljivo zmagal z 11-imi sekundami prednosti pred drugim Pedroso. Rossi je edini odstop v sezoni 2009 zabeležil v Indianapolisu, ko je padel potem, ko ga je v desetem krogu prehitel poznejši zmagovalec Lorenzo. Ta je prepolovil Rossijevo prednost v seštevku na le 25 točk pet dirk pred koncem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/151672/1/lorenzo-its-like-schwantz-rainey-and-lawson|title=Lorenzo celebrates Indy victory|date=31. 8. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki v San Marinu je Rossi šestič v sezoni dobil kvalifikacije in nato še dirko na domačem prizorišču pred Lorenzom, s čimer je prednost spet narasla na 30 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/151991/1/rossi-the-flying-donkey-of-misano|title=Rossi celebrates home win|date=6. 9. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po portugalski dirki, kjer je zmagal Lorenzo, Rossi pa je bil le četrti, se je prednost spet stopila na 18 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/153161/1/lorenzo-storms-to-estoril-victory-rossi-struggles|title=Lorenzo takes Estoril victory|date=4. 10. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Avstraliji je Rossi končal tik za domačim zmagovalcem Caseyjem Stonerjem. Lorenzo je odstopil po trku v prvem krogu s hondinim Nickyjem Haydenom. Dve dirki pred koncem je tako razlika med Lorenzom in Rossijem znašala 38 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.auto123.com/en/news/motogp-australia-casey-stoner-wins-jorge-lorenzo-crashes-valentino-rossi-pads-championship-lead/22960/|title=MotoGP Australia – Casey Stoner wins, Jorge Lorenzo crashes, Valentino Rossi pads Championship lead – Car News – Auto123|date=19. 10. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Auto 123}}</ref> Na predzadnji dirki v Maleziji je Rossi v soboto osvojil še en najboljši štartni položaj in nato na mokri stezi v Sepangu na dirki stopničke s tretjim mestom za Stonerjem in Pedroso. S tem je osvojil svoj šesti naslov v razredu MotoGP, sedmega v najmočnejšem razredu in devetega skupno. Jorge Lorenzo je štartal z zadnjega mesta in se povzpel do četrtega, tik za Rossija. S tem je Rossi že imel neulovljivih 45 točk pred Lorenzom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/153977/1/valentino-rossi-talks-nine-world-titles|title=Rossi celebrates latest world championship|date=25. 10. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnji dirki v Valenciji je bil Rossi drugi za Pedroso.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/154482/1/pedrosa-wins-valencia-motogp-finale|title=Pedrosa wins at Valencia|date=8. 11. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Rossi je v prvenstvu končal na prvem mestu s 306-imi točkami, 72 točk pred drugouvrščenim Jorgejem Lorenzom. Šest zmag je bilo najnižje število zmag, kar jih je Rossi dosegel v sezoni, v kateri je osvojil prvenstvo. Prejšnji minimumi so bili devet zmag leta 1999 v razredu 250 ccm ter 2003, 2004 in 2008 v MotoGP. Tudi v Mugellu prvič po letu 2001 ni zmagal. 8. junija 2009 je Rossi z Yamaho vozil po znameniti gorski stezi Snaefell v ekshibicijskem krogu na dirki Isle of Man TT skupaj z Agostinijem, v tako imenovanem "krogu bogov".<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/sport/motorsport/rossi-falls-in-love-with-isle-of-man-14331294.html|title=Rossi falls in love with Isle of Man|date=9. 6. 2009|accessdate=17. 7. 2025|website=Belfast Telegraph}}</ref> Zaradi slabega vremena je bila ta dirka prestavljena za 48 ur. Izvedel je tudi slovesnost podelitve vencev na podelitvi najboljšim v razredu Superbike, na katere so se uvrstili John McGuinness, Steve Plater in Guy Martin.<ref name=":4" /> ===== 2010 ===== {{multiple image |align=right |direction=vertical |width1=250 |image1=Valentino Rossi 2010 Qatar GP 2.jpg |image2=Fiat Yamaha Laguna Seca 2010.jpg |width2=250 |footer= Rossi slavi zmago na dirki v Katarju leta 2010 (zgoraj) in Rossi na dirki v ZDA s posebno livrejo (spodaj). }} Z dvema zaporednima naslovoma je bil Rossi pred sezono 2010 znova favorit za osvojitev prvenstva, kar se je zdelo še bolj verjetno, potem ko je pozimi zmagal na vseh predsezonskih testiranjih, razen na enem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/157871/1/stoner-topples-rossi-as-2010-testing-ends|title=Stoner leads on last night in Qatar|date=19. 3. 2010|accessdate=31. 7. 2025|website=Crash}}</ref> Rossi je sezono začel dobro. Na prvi dirki v Katarju je zmagal po padcu vodilnega Caseyja Stonerja. V Španiji je bil tretji, čeprav si je dva tedna pred tem poškodoval ramo v nesreči z motokroserjem. Zmagal je njegov moštveni kolega Jorge Lorenzo pred Hondinim Danijem Pedroso. Po zmagi v kvalifikacijah je bil Rossi v Franciji drugi, Lorenzo pa je prvič v MotoGP karieri zmagal drugič zapored.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/158651/1/rossi-wins-qatar-thriller-stoner-falls|title=Rossi takes Qatar GP win|date=11. 4. 2010|accessdate=31. 7. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/159342/1/rossi-i-played-it-safe|title=Rossi: This just wasn't our race this year|date=3. 5. 2010|accessdate=31. 7. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/159319/1/lorenzo-defeats-pedrosa-with-last-lap-jerez-win|title=Lorenzo wins Spanish GP|date=2. 5. 2010|accessdate=31. 7. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/159972/1/lorenzo-breaks-rossi-for-le-mans-win|title=Lorenzo wins in Le Mans|date=23. 5. 2010|accessdate=31. 7. 2025|website=Crash}}</ref> Rossijeve poškodbe sprva niso jemali resno in so pričakovali, da se bo pozdravila v nekaj tednih, vendar se natrgane vezi v rami niso celile po pričakovanjih. Na četrti dirki v Italiji je med drugim prostim treningom padel pri hitrosti približno 190 km/h in utrpel zlom desne golenice z izpahom. S tem se je končalo upanje na osvojitev naslova v tej sezoni. Operacijo je prestal v bližini doma v bolnišnici Cattolica, po čemer so napovedali okrevanje vsaj 2-3 mesece.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8723843.stm|title=Valentino Rossi faces six months out after breaking leg|date=5. 6. 2010|accessdate=31. 7. 2025|website=BBC Sport}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://moto.gpupdate.net/en/motogp-news/236693/doctors-tell-rossi-he-s-out-for-six-months/|title=Doctors tell Rossi he's out for six months|date=11. 6. 2010|accessdate=31. 7. 2025|website=GPUpdate|archive-date=2010-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20100613194739/http://moto.gpupdate.net/en/motogp-news/236693/doctors-tell-rossi-he-s-out-for-six-months/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2010/jun/05/valentino-rossi-fractures-leg|title=Valentino Rossi fractures leg in practice for Italian grand prix|date=5. 6. 2010|accessdate=31. 7. 2025|website=The Guardian}}</ref> Prvič v karieri je tako izpustil domačo dirko, obenem pa je manjkal tudi v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in Katalonije. Tekmeci Lorenzo, Pedrosa in Stoner so se z uspehi oddaljili v skupnem seštevku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/rossi-sidelined-with-shin-bone-fracture-4438081/4438081/|title=Rossi sidelined with shin bone fracture|date=5. 6. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Autosport|last=Moody|first=Toby|last2=Beer|first2=Matt}}</ref> Pred britansko dirko je Suzi Perry v kolumni v Daily Telegraphu napovedala Rossijevo vrnitev na dirki v Brnu,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/motoring/columnists/suziperry/7826605/MotoGP-Silverstone-preview.html|title=MotoGP Silverstone preview|date=18. 6. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=The Telegraph|last=Perry|first=Suzi}}</ref> kar je teden dni pozneje potrdil tudi sam.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8765421.stm|title=Valentino Rossi optimistic on target date for return|date=26. 6. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=BBC Sport}}</ref> 7. julija je v Misanu preizkusil motocikel Yamaha YZF-R1, sicer namenjen za prvenstvo Superbike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2010/Valentino+Rossi+test+ride+in+Misano+today|title=Valentino Rossi test ride in Misano today|date=7. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=MotoGP|archive-date=2012-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120203215648/http://www.motogp.com/en/news/2010/Valentino+Rossi+test+ride+in+Misano+today|url-status=dead}}</ref> Prevozil je 26 krogov in zaostal približno 2 sekundi za rezultati prvenstva na tem dirkališču. Ob koncu je začutil nelagodje in bolečine v nogi in rami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/rossi-still-in-pain-in-comeback-test-4439252/4439252/|title=Rossi still in pain in comeback test|date=7. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Autosport|last=Beer|first=Matt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2010/valentino+rossi+completes+succesful+misano+outing|title=Valentino Rossi completes test at Misano|date=7. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=MotoGP|archive-date=2011-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20111229072945/http://www.motogp.com/en/news/2010/valentino+rossi+completes+succesful+misano+outing|url-status=dead}}</ref> 12. julija se je udeležil treninga v Brnu in takrat izjavil, da je srečnejši in prihaja v formo.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8795830.stm|title=Valentino Rossi cleared to make shock return in Germany|date=12. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=BBC Sport}}</ref> [[File:MotoGP - Sachsenring 2010 (4812027985).jpg|thumb|Rossi in Lorenzo leta 2010 po koncu dirke v Sachsenringu.]] Po zdravniškem pregledu se je Rossi po štirih tekmah premora vrnil na dirko v Nemčijo, kjer je bil v kvalifikacijah peti, na dirki pa je v zadnjem ovinku izgubil stopničke proti Caseyju Stonerju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/161595/1/title-battle-reignited-as-rossi-returns-in-germany|title=Rossi to rejoin the grid in Germany|date=14. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/161682/1/rossi-loses-out-to-stoner-in-comeback-podium-battle|title='Fantastic' result for Rossi|date=19. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurosport.com/moto/pedrosa-wins-in-germany_sto2402304/story.shtml|title=Pedrosa wins in Germany|date=18. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Eurosport}}</ref> Vrnil se je dve dirki prej, kot je bilo napovedano in le 41 dni po nesreči.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2010/rossi+return|title=Rossi is back!|date=15. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=MotoGP|archive-date=2012-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120204002950/http://www.motogp.com/en/news/2010/rossi+return|url-status=dead}}</ref> Na deveti dirki v ZDA je prvič po zlomu noge pred sedmimi tedni osvojil stopničke, pri čemer je tik pred koncem prehitel Hondinega Andreo Doviziosa. Zmagal je Lorenzo pred Pedroso.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/161929/1/valentino-rossi-amazes-with-rehab-podium|title=Rossi celebrates podium return|date=25. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/161924/1/lorenzo-wins-us-gp-pedrosa-falls-from-lead|title=Lorenzo takes sixth victory in America|date=25. 7. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Češkem je bil Rossi peti, v Indianapolisu pa četrti. Na praktično domači dirki v San Marinu je bil Rossi tretji za zmagovalcem Pedroso in drugim Lorenzom. Dirko je zaznamovala smrt japonskega dirkača razreda Moto 2 Shoye Tomizawe, ki sta ga z visoko hitrostjo po padcu zadela Alex de Angelis in Scott Redding. Zaradi poškodb je umrl v bolnišnici.<ref>{{Navedi splet|url=https://metro.co.uk/2010/09/05/shoya-tomizawa-killed-in-moto2-horror-crash-at-san-marino-gp-3435597/|title=Shoya Tomizawa killed in Moto2 horror crash at San Marino GP|date=5. 9. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Metro|last=Crowther|first=Joe}}</ref> Na novem prizorišču v Aragoniji je bil Rossi šele šesti. Na naslednji dirki na Japonskem je bil ponovno tretji. Dirka je bila zaradi motenj v letalskem prometu po drugem izbruhu vulkana Eyjafjallajökull na Islandiji prestavljena z aprila na oktober. Rossi se je za mesto na stopničkah boril z Lorenzom, dirko pa je dobil Stoner. Kljub temu si je do takrat Lorenzo v skupnem seštevku že nabral 69 točk prednosti pred drugim Pedroso.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/9055324.stm|title=Casey Stoner takes stunning MotoGP victory in Japan|date=3. 10. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=BBC Sport}}</ref> V Maleziji je Rossi dosegel osupljivo zmago, saj je štartal šele s šestega mesta in vmes padel na enajsto, nato pa je napredoval in se večkrat boril s Hondinim Dovizioso, ki je na koncu zaostal 0,224 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/164162/1/rossi-ends-losing-streak-at-sepang-lorenzo-champion|title=Rossi wins in Malaysia but Lorenzo is champion|date=10. 10. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> S tem je zmagal prvič po junijski nesreči in drugič v sezoni. Vendar je obenem Lorenzo potrdil naslov svetovnega prvaka s tretjim mestom, saj mu je za to zadostovalo že deveto. Po zmagi v Maleziji je Rossi osvojil še tretje mesto v Avstraliji, drugo na Portugalskem in tretje na zadnji dirki v Valenciji. V skupnem seštevku je končal na tretjem mestu z 233-imi točkami. Zbral je 150 točk manj od prvaka Jorgeja Lorenza in 12 točk manj od drugega Danija Pedrose. V sezoni je skupno dosegel deset uvrstitev na stopničke, vključno s petimi zaporednimi na zadnjih dirkah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/164850/1/final-2010-motogp-world-championship-standings|title=2010 MotoGP points standings|date=7. 11. 2010|accessdate=2. 8. 2025|website=Crash}}</ref> ==== Ducati (2011-2012) ==== ===== 2011 ===== [[File:Valentino Rossi 2011 Estoril.jpg|thumb|right|Rossi leta 2011 na dirki na Portugalskem.]] 15. avgusta 2010 je Rossi po dirki v Brnu potrdil, da bo dirkal za tovarniško ekipo Ducati. Podpisal je dvoletno pogodbo z začetkom sezone 2011 in se pridružil nekdanjemu moštvenemu kolegu Nickyju Haydnu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.yamaha-racing.com/Racing/motogp/news/newsdetail.jsp?Component=tcm:78-383391&PageTitle=Yamaha%20and%20Valentino%20to%20part%20company%20at%20end%20of%202010|title=Yamaha and Valentino to part company at end of 2010|date=15. 8. 2010|accessdate=8. 11. 2025|website=Yamaha Motor Racing|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819072352/http://www.yamaha-racing.com/Racing/motogp/news/newsdetail.jsp?Component=tcm:78-383391&PageTitle=Yamaha%20and%20Valentino%20to%20part%20company%20at%20end%20of%202010|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/motorsport/motorbikes/8886198.stm|title=Valentino Rossi to leave Yamaha for Ducati in 2011|date=15. 8. 2010|accessdate=8. 11. 2025|website=BBC Sport}}</ref> Motocikel Ducati Desmosedici je prvič preizkusil v Valencii 9. novembra 2010, kar je bil njegov prvi nastop na italijanskem motociklu po letu 1999.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorcyclenews.com/sport/|title=Valentino Rossi tenth on Ducati debut|date=9. 11. 2010|accessdate=8. 11. 2025|website=Motorcycle News|last=Birt|first=Matthew}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://onehd.com.au/onehd/newsarticles/Speed-Grand-Prix-New-start-for-Rossi-and-Ducati-TX-PAR-MII91.htm|title=New start for Rossi and Ducati|date=14. 1. 2011|accessdate=15. 11. 2025|website=10 Bold|archive-date=2015-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151017014823/http://onehd.com.au/onehd/newsarticles/Speed-Grand-Prix-New-start-for-Rossi-and-Ducati-TX-PAR-MII91.htm|url-status=bot: unknown}}</ref> Za prvo dirko sezone so imeli visoka pričakovanja, a je ta Rossiju prinesla razočaranje, saj je v Katarju končal le na sedmem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/results/167571/1/qatar-motogp-race-results|title=Race results from the Qatar MotoGP, round 1 of the 2011 world championship|date=20. 3. 2011|accessdate=15. 11. 2025|website=Crash}}</ref> Zaradi trčenja s Caseyjem Stonerjem na preizkušnji v Španiji je Stoner odstopil, Rossi pa je končal na petem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/news/2011-04-04/lorenzo-wins-spanish-gp-after-stoner-crash/2630256|title=Lorenzo wins Spanish GP after Stoner crash|date=3. 4. 2011|accessdate=15. 11. 2025|website=ABC}}</ref> Na Portugalskem je sledilo še eno peto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/168849/1/rossi-dovizioso-was-playing-with-me|title=Rossi beaten in the line by Dovizioso|date=2. 5. 2011|accessdate=17. 11. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Najboljši rezultat sezone je dosegel v Franciji, kjer je osvojil svoje prve in edine stopničke v tej sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/169250/1/valentino-rossi-celebrates-first-ducati-podium|title=Rossi hails first Ducati podium|date=16. 5. 2011|accessdate=17. 11. 2025|website=Crash}}</ref> Naslednje štiri dirke je nato končal med najboljšimi šestimi. Bil je peti v Kataloniji, šesti v Veliki Britaniji, četrti na nizozemski dirki in spet šesti v Italiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/170677/1/rossi-finds-big-improvement-in-the-race|title=Rossi happy with Assen fourth|date=26. 6. 2011|accessdate=17. 11. 2025|website=Crash}}</ref> Slabi rezultati so se nadaljevali: deveto mesto v Nemčiji,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/171313/1/depressing-race-for-ducati|title=Rossi: Still too far back|date=18. 7. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=Crash}}</ref> šesti mesti v Združenih državah Amerike in na Češkem,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/171550/1/rossi-explains-sixth-at-us-grand-prix|title=Rossi analyses sixth in US GP|date=25. 7. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/172124/1/rossi-buoyed-by-minor-brno-breakthrough.html|title=Rossi encouraged by Brno performance|date=15. 8. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=Crash}}</ref> deseto mesto v Indianapolisu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/172526/1/gearbox-woes-taunt-rossi-at-indy|title=Rossi recovers to tenth after gearbox problems|date=29. 8. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=Crash}}</ref> ter sedmo in deseto mesto v San Marinu in Aragoniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/172777/1/rossi-i-was-a-little-crazy|title=Rossi satisfied with seventh|date=5. 9. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/173164/1/crutchlow-wins-rossi-battle-during-his-ride-of-the-year|title=Crutchlow boosts confidence with Aragon ninth|date=19. 9. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=Crash}}</ref> Sledili so trije zaporedni odstopi na Japonskem,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2011/japan+motegi+ducati+race+rossi+hayden|title=Bad luck for Ducati in Motegi following a promising weekend|date=2. 10. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=MotoGP|archive-date=2011-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20111009013540/http://www.motogp.com/en/news/2011/japan+motegi+ducati+race+rossi+hayden|url-status=dead}}</ref> v Avstraliji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/174110/1/pics-valentino-rossi-crashes-out-in-australia|title=PICS: Rossi falls passing Bautista|date=17. 10. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> in v Valenciji. Malezijska dirka je bila odpovedana potem, ko se je [[Marco Simoncelli]] v drugem krogu smrtno poškodoval po trčenju z Rossijem in Colinom Edwardsom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/motogp/15420069|title=Marco Simoncelli dies after MotoGP crash in Sepang|date=23. 10. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=BBC Sport}}</ref> Rossi je sezono v skupnem seštevku končal na sedmem mestu s 139-imi točkami, 211 točk za prvakom Caseyjem Stonerjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/174679/1/rossi-simoncelli-end-season-tied-on-points|title=Rossi, Simoncelli finish 2011 tied on points|date=6. 11. 2011|accessdate=19. 11. 2025|website=Crash|last=Barstow|first=Ollie}}</ref> Prav tako je prvič v svoji karieri sezono končal brez zmage.<ref>{{Navedi splet|url=https://uk.sports.yahoo.com/23012012/58/lorenzo-rossi-fading.html|title=Lorenzo: Rossi not fading yet|date=23. 1. 2012|accessdate=19. 11. 2025|website=Eurosport}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===== 2012 ===== Novo sezono je Rossi ponovno pričel slabo z desetim mestom v Katarju<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/178407/1/valentino-rossi-lashes-out-after-qatar-nightmare|title=Rossi losing patience after Qatar nightmare|date=10. 4. 2012|accessdate=18. 2. 2026|website=Crash}}</ref> ter devetim in sedmim mestom v Španiji in na Portugalskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/179400/1/valentino-rossi-i-managed-to-have-some-fun|title=Rossi: A better weekend|date=6. 5. 2012|accessdate=18. 2. 2026|website=Crash}}</ref> Enega najboljših rezultatov v tem letu je dosegel na mokri dirki v Franciji, kjer je končal na drugem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/179898/1/lorenzo-wins-wet-le-mans-rossi-second|title=Lorenzo storms to wet Le Mans win|accessdate=18. 2. 2026|website=Crash|last=McLaren|first=Peter|date=20. 5. 2012}}</ref> Na naslednjih nekaj dirkah je Ducati nadaljeval s slabo predstavo in je Rossi zbral le nekaj točk. V Kataloniji je bil sedmi, na britanski dirki pa deveti. Na Nizozemskem je bil šele trinajsti, nato pa je v Nemčiji končal kot šesti, kar je predstavljalo enega boljših rezultatov v sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/181759/1/rossi-dry-best-with-difficult-but-faster-setup|title=Rossi sixth and 'closer to Yamahas|date=9. 7. 2012|accessdate=18. 2. 2026|website=Crash}}</ref> V Italiji je bil še mesto višje, v ZDA pa je odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorsport.com/motogp/news/hayden-sixth-at-home-race-crash-for-rossi-at-laguna-seca/424020/?filters%5Barticle_type%5D%5B0%5D=6&nrt=112|title=Hayden sixth in home race, crash for Rossi in Laguna Seca|date=31. 7. 2012|accessdate=18. 2. 2026|website=Motorsport}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tako v Indianapolisu kot na Češkem je bil sedmi. V San Marinu je končno spet dosegel stopničke z drugim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/184052/1/valentino-rossi-no-second-thoughts|title=Rossi: The choice is done|date=17. 9. 2012|accessdate=18. 2. 2026|website=Crash|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zadnjo sezono pri Ducatiju je Rossi zaključil z osmim mestom v Aragoniji, sedmim na Japonskem, petim v Maleziji, sedmim v Avstraliji in desetim mestom na finalu sezone v Valenciji. Rossi je v skupnem seštevku končal na šestem mestu s 163-imi točkami, 187 točk za prvakom Jorgejem Lorenzom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/186013/1/rossi-lapped-as-ducati-era-draws-to-an-end.html|title=Tough finale as Rossi bids farewell to Ducati|date=12. 11. 2012|accessdate=18. 2. 2026|website=Crash|archive-date=2016-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160104215545/http://www.crash.net/motogp/news/186013/1/rossi-lapped-as-ducati-era-draws-to-an-end.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ==== Vrnitev k Yamahi (2013–2020) ==== ===== 2013 ===== [[File:2013 - Le Mans - MotoGP 02 (cropped).jpg|thumb|right|Rossi in Cal Crutchlow na dirki v Franciji leta 2013.]] 10. avgusta 2012 je bilo potrjeno, da bo Rossi do konca sezone 2014 ponovno vozil za tovarniško ekipo Yamahe in nadaljeval sodelovanje z Jorgejem Lorenzom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2012/Rossi+back+to+Yamaha|title=Rossi heads back to Yamaha for 2013 on two-year contract|accessdate=9. 3. 2026|website=MotoGP|archive-date=2014-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140911002010/http://www.motogp.com/en/news/2012/Rossi+back+to+Yamaha|url-status=dead}}</ref> Sezono je dobro začel na uvodni dirki v Katarju, saj je štartal kot sedmi in prehitel novinca [[Marc Márquez|Marca Márqueza]] za končno drugo mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/189587/1/qatar-motogp-rossi-dazzles-on-yamaha-return|title=Rossi revels in comeback podium|date=8. 4. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> Na naslednjih dveh dirkah v Ameriki in Španiji je Rossi končal na šestem in četrtem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/190179/1/austin-motogp-rossi-defensive-sixth-lost-part-of-a-disc|title=Rossi defensive sixth, 'lost part of a disc'|date=22. 4. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/190802/1/motogp-jerez-rossi-expected-to-be-faster|title=Rossi unable to match pace of leading trio in Jerez|date=5. 5. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> Na francoski dirki je bil razočaran z le dvanajstim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/191387/1/le-mans-valentino-rossi-a-good-result-thrown-away|title=Rossi sees podium chance slide away|date=20. 5. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> Na peti dirki, Veliki nagradi Italije, je Rossi zabeležil svoj edini odstop v sezoni po trčenju z Álvarom Bautisto v prvem krogu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/191895/1/mugello-motogp-rossi-bautista-clash-declared-racing-incident|title=Rossi, Bautista clash declared 'racing incident'|date=2. 6. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> Na naslednji dirki v Kataloniji je osvojil četrto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/192433/1/rossi-and-yamaha-growing-up-every-race|title=Rossi: We are growing up every race|date=16. 6. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> 29. junija 2013 je Rossi na nizozemski dirki zabeležil svojo prvo zmago v razredu MotoGP po Maleziji leta 2010 – s tem je končal niz 46-ih dirk brez zmage.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/192955/1/imperious-valentino-rossi-dominates-dutch-motogp|title=Dutch MotoGP: Imperious Valentino Rossi dominates in Assen|date=29. 6. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> Nadaljeval je z dobrimi rezultati in osvojil tretji mesti v Nemčiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/193520/1/rossi-i-must-go-faster-if-i-want-to-fight-for-title|title=German MotoGP: Rossi: I must go faster if I want to fight for title|date=15. 7. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> in Združenih državah Amerike.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/193775/1/rossi-happy-with-third-consecutive-podium|title=US MotoGP: Rossi happy with third consecutive podium|date=22. 7. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> Po štirih zaporednih četrtih mestih je Rossi osvojil tretje mesto v Aragoniji,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/196369/1/rossi-hails-positive-podium-return|title=Aragon MotoGP: Rossi hails 'positive' podium return|date=30. 9. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> dve dirki kasneje pa še v Avstraliji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/197271/1/rossi-celebrates-first-flagtoflag-podium|title=Australian MotoGP: Rossi celebrates first flag-to-flag podium|date=21. 10. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> Na zadnjih dveh dirkah na Japonskem in v Valenciji je končal na šestem oziroma četrtem mestu. V skupnem seštevku je končal na četrtem mestu z 237-imi točkami – njegov najboljši rezultat od leta 2010 – 97 točk za prvakom Marcom Márquezom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/198007/1/final-2013-motogp-world-championship-standings|title=Final 2013 MotoGP World Championship standings|date=10. 11. 2013|accessdate=9. 3. 2026|website=Crash}}</ref> ===== 2014 ===== Pričakovanja za leto 2014 so bila visoka. Rossi je sezono dobro začel z drugim mestom v Katarju, kjer je za Márquezom zaostal le za 0,259 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/201426/1/valentino-rossi-dangerous-galbusera-bet-paid-off.html|title=Qatar MotoGP: Valentino Rossi – 'Dangerous' Galbusera bet paid off|date=24. 3. 2014|accessdate=24. 4. 2026|website=Crash}}</ref> Na naslednjih dveh dirkah je Rossi končal na osmem in četrtem mestu. Boljše rezultate je dosegel v Španiji in Franciji, kjer je obakrat končal drugi za Márquezom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/204017/1/tyre-risk-spurs-rossi-on-to-podium.html|title=Spain MotoGP: Tyre 'risk' spurs Rossi on to podium|date=5. 5. 2014|accessdate=24. 4. 2026|website=Crash}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/204607/1/rossi-mistake-ends-marquez-victory-battle.html|title=Le Mans MotoGP: Rossi mistake ends Marquez victory battle|date=19. 5. 2014|accessdate=24. 4. 2026|website=Crash}}</ref> 1. junija 2014 je nastopil na svoji 300. dirki za veliko nagrado v Italiji, kjer je končal na tretjem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=http://msn.foxsports.com/speed/motogp/300-races-later-rossis-stats-put-marquez-on-toes-entering-mugello/|title=300 races later: Rossi's stats put Marquez on toes entering Mugello|date=28. 5. 2014|accessdate=24. 4. 2026|website=Fox Sports|last=Reiman|first=Samuel}}</ref> Drugo mesto za Márquezom je dosegel tudi na Veliki nagradi Katalonije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2014/06/15/marquez-wins-again-in-great-barcelona-race/164390|title=Marquez wins again in great Barcelona race|date=18. 4. 2014|accessdate=24. 4. 2026|website=MotoGP}}</ref> Na nizozemski in nemški dirki so sledili slabši nastopi – končal je peti in četrti – dokler ni sledila serija tretjih mest na dirkah v Indianapolisu, na Češkem in v Veliki Britaniji. Na svoji "domači dirki" v San Marinu je Rossi zmagal na svoji prvi dirki po nizozemski dirki leta 2013.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/sport/motorsport/29197067|title=San Marino MotoGP: Valentino Rossi takes first win of the season|date=15. 9. 2014|accessdate=24. 4. 2026|website=BBC Sport}}</ref> Zmaga ga je popeljala čez 5000 skupnih točk v karieri, s čimer je postal prvi in ​​zaenkrat edini dirkač, ki mu je to uspelo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.smh.com.au/sport/motorsport/valentino-rossi-wins-san-marino-motogp-marc-marquez-crashes-20140914-10gx4b.html|title=Valentino Rossi wins San Marino MotoGP, Marc Marquez crashes|date=14. 9. 2014|accessdate=24. 4. 2026|website=Sydney Morning Herald}}</ref> Na naslednji dirki v Aragoniji je močno padel, za kratek čas izgubil zavest, zato so mu preventivno opravili CT.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2014/10/09/rossi-reflects-on-security-after-aragon-crash/165315|title=Rossi reflects on security after Aragon crash {{!}} MotoGP™|accessdate=24. 4. 2026|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2014/Precautionary+scan+for+Rossi+as+he+recovers+from+Aragon+crash|title=Precautionary scan for Rossi as he recovers from Aragon crash|date=28. 9. 2014|accessdate=24. 4. 2026|website=MotoGP|archive-date=2014-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20141228192503/http://www.motogp.com/en/news/2014/Precautionary+scan+for+Rossi+as+he+recovers+from+Aragon+crash|url-status=dead}}</ref> V Avstraliji je dosegel svojo drugo zmago v sezoni, pri čemer je izkoristil nesrečo Márqueza, ki je bil pred tem na čelu dirke,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/209963/1/rossi-rolls-back-years-with-island-victory.html|title=MotoGP Australia: Rossi rolls back years with 'Island victory|date=19. 10. 2014|accessdate=24. 4. 2026|website=Crash}}</ref> a je nato v Maleziji znova osvojil drugo mesto za velikim tekmecem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/motorsport/29776713|title=Malaysian MotoGP: Marc Marquez clinches record-equalling win|date=26. 10. 2014|accessdate=25. 4. 2026|website=BBC Sport}}</ref> Rossi je na dirki v Valenciji osvojil svoj prvi najboljši štartni položaj po Veliki nagradi Francije leta 2010, kar je bil njegov 60. najboljši štartni položaj na dirkah za Veliko nagrado.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/159948/1/rossi-everything-working-out-except-shoulder.html|title=Rossi delighted with first 2010 pole|date=22. 5. 2010|accessdate=25. 4. 2026|website=Crash}}</ref> Dirko je končal na drugem mestu za Márquezom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2014/Rossi+Valencia+race+review|title=Rossi converts pole to second in race and championship|date=9. 11. 2014|accessdate=25. 4. 2026|website=MotoGP|archive-date=2014-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20141111012701/http://www.motogp.com/en/news/2014/Rossi+Valencia+race+review|url-status=dead}}</ref> Rossi si je zagotovil drugo mesto v prvenstvu z 295-imi točkami, za prvakom Marcom Márquezom pa je zaostal za 67 točk.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/210762/1/final-2014-motogp-championship-standings.html|title="Final 2014 MotoGP Championship standings|date=9. 11. 2014|accessdate=25. 4. 2026|website=Crash}}</ref> == Viri == {{Sklici|3}} == Glej tudi == * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *{{official|http://www.valentinorossi.com}} * {{sports links}} {{Predloga:MotoGPprvaki}} {{MotoGP legende}} {{Predloga:Repsol Honda}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rossi, Valentino}} [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] [[Kategorija:Italijanski dirkači]] fpaa1n6nw4rhkwgq3ahd8g94jjtcpry Morfin 0 117473 6682220 5786413 2026-05-28T07:51:54Z ~2026-31560-18 260689 /* Uporaba */ slovnični popravek 6682220 wikitext text/x-wiki {| width="40%" border="2" cellspacing="0" cellpadding="4" rules="all" class="hintergrundfarbe1 rahmenfarbe1" style="float:right; clear:right; margin:1em 0 1em 1em; border-style: solid; border-width: 1px; border-collapse:collapse; font-size:95%; empty-cells:show; background-color: white;" |- style="background-color:#ffdead;" ! colspan="2" | Strukturna formula |- style="background-color:#ffffff;" | colspan="2" align="center" | [[Slika:Morphin - Morphine.svg|200px]] |- | Kemijska formula || C<sub>17</sub>H<sub>19</sub>NO<sub>3</sub> |- ! colspan="2" bgcolor="#feeddd" | Splošno |- | width="40%" | Ime || width="60%" | morfin |- ! colspan="2" bgcolor="#feeddd" | Farmakologija |- | Skupina zdravil || [[analgetik]]i (protibolečinska zdravila) |- | Podskupina || [[opioidni analgetiki]] |- ! colspan="2" bgcolor="#feeddd" | Delovanje |- | colspan="2" | * močan analgetik |- ! colspan="2" bgcolor="#feeddd"| [[Slika:Hazard T.svg|50px]] <br /> Zelo strupen |} '''Morfin''' (tudi '''morfij''') je glavni [[alkaloid]] v [[opij]]u in spada med tako imenovane [[opiat]]e. V medicini velja za enega najmočnejših [[analgetik]]ov med naravnimi snovmi. Morfin je bil prvi alkaloid, ki so ga izolirali v čisti obliki ter je predstavljal začetek nove znanstvene discipline - [[farmakologija|farmakologije]]. Morfin se dobiva iz opija, torej posušenega mlečka nezrelih glavic [[vrtni mak|vrtnega maka]] (''Papaver somniferum''). == Zgodovina in poimenovanje == Morfin je leta 1804 prvi izoliral nemški lekarnar [[Friedrich Wilhelm Adam Sertürner]] ter ga poimenoval morfij po [[Morfej]]u, grškem bogu sanj. Naziv morfij se je v pogovornem jeziku ohranil še do danes (pravilnejše ime je morfin). Njegova uporaba se je razširila šele z razvojem podkožnih [[Injekcija (medicina)|injekcij]] (1853). Uporabljal se je kot protibolečinsko zdravilo ter pri lajšanju [[odtegnitveni sindrom|odtegnitvenega sindroma]] pri [[alkoholizem|alkoholizmu]] in odvisnosti od opija. Leta 1874 so iz morfina sintetizirali [[heroin]]. == Uporaba == Morfin se uporablja pri lajšanju močnih in zelo močnih [[bolečina|bolečin]] (na primer pri [[rak (bolezen)|rakavih]] obolenjih). Zdravilo je lahko v obliki kapsul, tablet, kapljic, zrnc, svečk, zdravilnih obližev in injekcij. Pogosto gre za farmacevtske oblike s podaljšanim sproščanjem. Glede na smernice [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] naj bi se dajal, če je le možno peroralno in odmerjanje naj bi bilo individualno. Najpogostejši [[neželeni učinek]] je [[zaprtje]], zato se pogosto hkrati daje tudi [[odvajalo]]. == Farmakologija == Morfin deluje v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] kot [[agonist]] na opioidnih [[receptor (biokemija)|receptorjih]]. Zatorej se prevajanje bolečinskih dražljajev in posledično občutenje bolečine zavreta. Deluje tudi na [[obkrajno živčevje]], kjer zmanjša občutljivost živčnih končičev na bolečinske dražljaje. Neželeni učinki: * nastop [[zasvojenost]]i * [[depresija dihanja]] * zaprtje * [[motnje zavesti]] (halucinacije, [[razbranost]] ...) * [[hipotenzija]] Morfin tudi zavira center za kašelj v osrednjem živčevju in tako deluje kot [[antitusik]]. Na začetku terapije lahko povzroča [[slabost]] in [[bljuvanje]], ker deluje tudi na center za bruhanje. Čez čas ta učinek preneha. Nevarnost zastoja dihanja je pri bolnikih z močnimi bolečinami manj verjetna, ker bolečine same povzročajo stimulacijo dihanja. Sodobni zdravilni pripravki, in sicer farmacevtske oblike s podaljšanim sproščanjem, vzdržujejo konstantno plazemsko koncentracijo učinkovine v krvi in tveganje za nastop zasvojenosti je manjše. [[Kategorija:Opioidi]] [[Kategorija:Etri]] [[Kategorija:Fenoli]] [[Kategorija:1804 v znanosti]] [[Kategorija:Osnovna zdravila Svetovne zdravstvene organizacije]] [[Kategorija:Antagonisti receptorjev GABA]] {{normativna kontrola}} 6vyc6hoibl1v60tzbgyct0ba5vpbaho Milijonar 0 120149 6682209 6680921 2026-05-28T07:39:09Z ~2026-31792-82 260686 tudi znan kot Luka Žagar 6682209 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Milijonar<br><small>Who Wants to Be a Millionaire?</small> | slika = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]] | naslov = | žanr = TV kviz | avtor = David Briggs<br>Mike Whitehill<br>Steven Knight | voditelj = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)<br>Boštjan Romih (7.–11. sezona)<br>Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)<br>Jure Godler (16. sezona–) | skladatelj = Keith Strachan<br>Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )<br/>Ramon Covalo<br/>Nick Magnus (2019 - 2020) | število_predvajanih_sezon = | število_predvajanih_epizod = | čas_trajanja =50 minut | produkcijska_hiša = | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = | začetek_konec = '''Lepo je biti milijonar'''<br>6. marec 2000–27. maj 2005 <small>([[POP TV]])</small><br>'''Milijonar z Jonasom'''<br>1. marec 2007–1. januar 2008 <small>([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])</small><br>'''Milijonar'''<br>4. marec 2019– v teku <small>([[Planet TV]])</small> |število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}} [[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]] '''Milijonar tudi znan kot Luka Žagar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci. Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov. == Pravila kviza == Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020, 2026 - 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno. ===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]=== Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih). *''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor. *''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči. *''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša občinstvo v studiu. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu. *''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.'' *''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«. == Slovenska različica == === Nagradni sklad === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! width=25|Vprašanje !! width="86" |2000-2002!! width="86" |2003-2005 !! width="60" |2007-2008 !! width="60" |2019-2020 !! width="60" |2020- |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)''' |'''10 000 000 SIT''' |'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|14 |5 000 000 SIT |7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|13 |2 500 000 SIT |5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|12 |2 000 000 SIT |2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|11 |1 500 000 SIT |1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)''' |'''1 000 000 SIT''' |'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|9 |500 000 SIT |500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|8 |250 000 SIT |250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|7 |175 000 SIT |175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|6 |100 000 SIT |100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)''' |'''50 000 SIT''' |'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|4 |40 000 SIT |40 000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|3 |30 000 SIT |30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|2 |20 000 SIT |20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|1 |10 000 SIT |10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € |} === Oddaje po sezonah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan="2" style="background:#ccc;" width="40" |Sezona ! style="background:#ccc;" width="30" |# ! style="background:#ccc;" width="45" |Oddaje ! style="background:#ccc;" width="130" |Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width="130" |Konec sezone ! style="background:#ccc;" width="120" |Voditelj ! style="background:#ccc;" width="100" |Program ! style="background:#ccc;" width="100" |Nagrada |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Lepo je biti milijonar''' |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''1''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |13 | align="right" |6. marec 2000 &nbsp; | align="right" |5. junij 2000 &nbsp; | rowspan="6" |[[Jonas Žnidaršič]] | rowspan="11" |[[POP TV]] | rowspan="7" |10 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''2''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |12 | align="right" |22. september 2000 &nbsp; | align="right" |28. oktober 2000 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''3''' | align="center" |3 | style="padding: ;" |30 | align="right" |24. februar 2001 &nbsp; | align="right" |16. junij 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''4''' | align="center" |4 | style="padding: ;" |30 | align="right" |15. september 2001 &nbsp; | align="right" |30. december 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''5''' | align="center" |5 | style="padding: ;" |32 | align="right" |23. februar 2002 &nbsp; | align="right" |23. junij 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''6''' | align="center" |6 | style="padding: ;" |27 | align="right" |21. september 2002 &nbsp; | align="right" |29. december 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''7''' | align="center" |7 | style="padding: ;" |30 | align="right" |22. februar 2003 &nbsp; | align="right" |8. junij 2003 &nbsp; | rowspan="5" |[[Boštjan Romih]] |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''8''' | align="center" |8 | style="padding: ;" |29 | align="right" |6. september 2003 &nbsp; | align="right" |28. december 2003 &nbsp; | rowspan="4" |15 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''9''' | align="center" |9 | style="padding: ;" |29 | align="right" |21. februar 2004 &nbsp; | align="right" |30. maj 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''10''' | align="center" |10 | style="padding: ;" |13 | align="right" |19. september 2004 &nbsp; | align="right" |26. december 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''11''' | align="center" |11 | style="padding: ;" | | align="right" |11. februar 2005 &nbsp; | align="right" |10. junij 2005 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar z Jonasom''' |- align="center" | style="background: #ACE1AF" | | align="center" |'''12''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |18 | align="right" |1. marec 2007 &nbsp; | align="right" |28. junij 2007 &nbsp; | rowspan="2" |Jonas Žnidaršič | rowspan="2" |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1 | rowspan="2" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FFBCD9" | | align="center" |'''13''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |17 | align="right" |6. september 2007 &nbsp; | align="right" |1. januar 2008 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar''' |- align="center" | style="background: #C32148" | | align="center" |'''14''' | align="center" |1 | style="padding: ;" | 50 | align="right" |4. marec 2019 &nbsp; | align="right" |21. junij 2019 &nbsp; | rowspan="2" |Slavko Bobovnik | rowspan="16" |[[Planet TV]] | rowspan="16" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''15''' | align="center" |2 |50 | align="right" |26. avgust 2019 &nbsp; | align="right" |11. februar 2020 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''16''' | align="center" |3 |74 | align="right" |2. marec 2020 &nbsp; | align="right" |23. december 2020 &nbsp; | rowspan="14" |[[Jure Godler]] |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''17''' | align="center" |4 | align="center" |75 | align="right" |4. januar 2021 &nbsp; | align="right" |23. junij 2021 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''18''' | align="center" |5 | align="center" |50 | align="right" |3. januar 2022 &nbsp; | align="right" |31. maj 2022 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan="2" | | rowspan="2" align="center" |'''19''' | rowspan="2" align="center" |6 | align="center" |41 | align="right" |12. december 2022 &nbsp; | align="right" |2. junij 2023 &nbsp; |- align="center" | align="center" |16 | align="right" |1. september 2023 &nbsp; | align="right" |15. december 2023 &nbsp; |- align="center" | rowspan="2" style="background: #C32148;" | | rowspan="2" align="center" |'''20''' | rowspan="2" align="center" |7 | align="center" |15 | align="right" |29. januar 2024 &nbsp; | align="right" |28. februar 2024 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |10. maj 2024 &nbsp; | align="right" |14. junij 2024 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''21''' | align="center" rowspan=2|8 | align="center" |15 | align="right" |6. januar 2025 &nbsp; | align="right" |5. februar 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |4. april 2025 &nbsp; | align="right" |9. maj 2025 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" rowspan=3| | align="center" rowspan=3|'''22''' | align="center" rowspan=3|9 | align="center" |3 | align="right" |10. oktober 2025 &nbsp; | align="right" |24. okrober 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |4 | align="right" |7. november 2025 &nbsp; | align="right" |28. november 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |43 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" |8. april 2026 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''23''' | align="center" rowspan=2|10 | align="center" |12 | align="right" |9. april 2026 &nbsp; | align="right" |24. april 2026 &nbsp; |- align="center" | align="center" |15 | align="right" |4. maj 2026 &nbsp; | align="right" |22. maj 2026 &nbsp; |} <small>Št. oddaj do vključno 22. maja 2026</small> == Dobitniki glavne nagrade == ;10 000 000 SIT * 2001 (4. sezona): Peter Lazar * 2002 (5. sezona): Akim Kysselef * 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek * 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] * 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič ; ;15 000 000 SIT * 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija] [[Kategorija:Televizijski kvizi]] {{normativna kontrola}} kicyxqzmqjmrs3v2im7n0nc7zy8jxpn 6682231 6682209 2026-05-28T08:06:18Z ~2026-21579-42 257848 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682209|6682209]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-31792-82|~2026-31792-82]] ([[User talk:~2026-31792-82|pogovor]]) 6682231 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Milijonar<br><small>Who Wants to Be a Millionaire?</small> | slika = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]] | naslov = | žanr = TV kviz | avtor = David Briggs<br>Mike Whitehill<br>Steven Knight | voditelj = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)<br>Boštjan Romih (7.–11. sezona)<br>Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)<br>Jure Godler (16. sezona–) | skladatelj = Keith Strachan<br>Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )<br/>Ramon Covalo<br/>Nick Magnus (2019 - 2020) | število_predvajanih_sezon = | število_predvajanih_epizod = | čas_trajanja =50 minut | produkcijska_hiša = | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = | začetek_konec = '''Lepo je biti milijonar'''<br>6. marec 2000–27. maj 2005 <small>([[POP TV]])</small><br>'''Milijonar z Jonasom'''<br>1. marec 2007–1. januar 2008 <small>([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])</small><br>'''Milijonar'''<br>4. marec 2019– v teku <small>([[Planet TV]])</small> |število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}} [[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]] '''Milijonar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci. Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov. == Pravila kviza == Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020, 2026 - 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno. ===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]=== Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih). *''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor. *''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči. *''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša občinstvo v studiu. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu. *''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.'' *''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«. == Slovenska različica == === Nagradni sklad === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! width=25|Vprašanje !! width="86" |2000-2002!! width="86" |2003-2005 !! width="60" |2007-2008 !! width="60" |2019-2020 !! width="60" |2020- |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)''' |'''10 000 000 SIT''' |'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|14 |5 000 000 SIT |7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|13 |2 500 000 SIT |5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|12 |2 000 000 SIT |2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|11 |1 500 000 SIT |1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)''' |'''1 000 000 SIT''' |'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|9 |500 000 SIT |500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|8 |250 000 SIT |250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|7 |175 000 SIT |175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|6 |100 000 SIT |100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)''' |'''50 000 SIT''' |'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|4 |40 000 SIT |40 000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|3 |30 000 SIT |30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|2 |20 000 SIT |20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|1 |10 000 SIT |10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € |} === Oddaje po sezonah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan="2" style="background:#ccc;" width="40" |Sezona ! style="background:#ccc;" width="30" |# ! style="background:#ccc;" width="45" |Oddaje ! style="background:#ccc;" width="130" |Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width="130" |Konec sezone ! style="background:#ccc;" width="120" |Voditelj ! style="background:#ccc;" width="100" |Program ! style="background:#ccc;" width="100" |Nagrada |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Lepo je biti milijonar''' |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''1''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |13 | align="right" |6. marec 2000 &nbsp; | align="right" |5. junij 2000 &nbsp; | rowspan="6" |[[Jonas Žnidaršič]] | rowspan="11" |[[POP TV]] | rowspan="7" |10 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''2''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |12 | align="right" |22. september 2000 &nbsp; | align="right" |28. oktober 2000 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''3''' | align="center" |3 | style="padding: ;" |30 | align="right" |24. februar 2001 &nbsp; | align="right" |16. junij 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''4''' | align="center" |4 | style="padding: ;" |30 | align="right" |15. september 2001 &nbsp; | align="right" |30. december 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''5''' | align="center" |5 | style="padding: ;" |32 | align="right" |23. februar 2002 &nbsp; | align="right" |23. junij 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''6''' | align="center" |6 | style="padding: ;" |27 | align="right" |21. september 2002 &nbsp; | align="right" |29. december 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''7''' | align="center" |7 | style="padding: ;" |30 | align="right" |22. februar 2003 &nbsp; | align="right" |8. junij 2003 &nbsp; | rowspan="5" |[[Boštjan Romih]] |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''8''' | align="center" |8 | style="padding: ;" |29 | align="right" |6. september 2003 &nbsp; | align="right" |28. december 2003 &nbsp; | rowspan="4" |15 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''9''' | align="center" |9 | style="padding: ;" |29 | align="right" |21. februar 2004 &nbsp; | align="right" |30. maj 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''10''' | align="center" |10 | style="padding: ;" |13 | align="right" |19. september 2004 &nbsp; | align="right" |26. december 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''11''' | align="center" |11 | style="padding: ;" | | align="right" |11. februar 2005 &nbsp; | align="right" |10. junij 2005 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar z Jonasom''' |- align="center" | style="background: #ACE1AF" | | align="center" |'''12''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |18 | align="right" |1. marec 2007 &nbsp; | align="right" |28. junij 2007 &nbsp; | rowspan="2" |Jonas Žnidaršič | rowspan="2" |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1 | rowspan="2" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FFBCD9" | | align="center" |'''13''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |17 | align="right" |6. september 2007 &nbsp; | align="right" |1. januar 2008 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar''' |- align="center" | style="background: #C32148" | | align="center" |'''14''' | align="center" |1 | style="padding: ;" | 50 | align="right" |4. marec 2019 &nbsp; | align="right" |21. junij 2019 &nbsp; | rowspan="2" |Slavko Bobovnik | rowspan="16" |[[Planet TV]] | rowspan="16" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''15''' | align="center" |2 |50 | align="right" |26. avgust 2019 &nbsp; | align="right" |11. februar 2020 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''16''' | align="center" |3 |74 | align="right" |2. marec 2020 &nbsp; | align="right" |23. december 2020 &nbsp; | rowspan="14" |[[Jure Godler]] |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''17''' | align="center" |4 | align="center" |75 | align="right" |4. januar 2021 &nbsp; | align="right" |23. junij 2021 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''18''' | align="center" |5 | align="center" |50 | align="right" |3. januar 2022 &nbsp; | align="right" |31. maj 2022 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan="2" | | rowspan="2" align="center" |'''19''' | rowspan="2" align="center" |6 | align="center" |41 | align="right" |12. december 2022 &nbsp; | align="right" |2. junij 2023 &nbsp; |- align="center" | align="center" |16 | align="right" |1. september 2023 &nbsp; | align="right" |15. december 2023 &nbsp; |- align="center" | rowspan="2" style="background: #C32148;" | | rowspan="2" align="center" |'''20''' | rowspan="2" align="center" |7 | align="center" |15 | align="right" |29. januar 2024 &nbsp; | align="right" |28. februar 2024 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |10. maj 2024 &nbsp; | align="right" |14. junij 2024 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''21''' | align="center" rowspan=2|8 | align="center" |15 | align="right" |6. januar 2025 &nbsp; | align="right" |5. februar 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |4. april 2025 &nbsp; | align="right" |9. maj 2025 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" rowspan=3| | align="center" rowspan=3|'''22''' | align="center" rowspan=3|9 | align="center" |3 | align="right" |10. oktober 2025 &nbsp; | align="right" |24. okrober 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |4 | align="right" |7. november 2025 &nbsp; | align="right" |28. november 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |43 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" |8. april 2026 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''23''' | align="center" rowspan=2|10 | align="center" |12 | align="right" |9. april 2026 &nbsp; | align="right" |24. april 2026 &nbsp; |- align="center" | align="center" |15 | align="right" |4. maj 2026 &nbsp; | align="right" |22. maj 2026 &nbsp; |} <small>Št. oddaj do vključno 22. maja 2026</small> == Dobitniki glavne nagrade == ;10 000 000 SIT * 2001 (4. sezona): Peter Lazar * 2002 (5. sezona): Akim Kysselef * 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek * 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] * 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič ; ;15 000 000 SIT * 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija] [[Kategorija:Televizijski kvizi]] {{normativna kontrola}} cyc0zwm2rxoymuzobhspt6f7gl20cty Libna 0 121393 6682275 6463144 2026-05-28T09:33:55Z ~2026-31819-31 260693 /* */ 6682275 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10104696_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 10.19 |latNS = N | longd = 15 |longm = 31 |longs = 8.23 |longEW = E |najdisi=Libna |slika= |povrsina=2,21 |prebivalstvo=198 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=352 m |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Libna''' je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] {{normativna kontrola}} c7foo8wwyhu0js8h746uv1hee7q26fj 6682286 6682275 2026-05-28T09:57:27Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-31819-31|~2026-31819-31]] ([[User talk:~2026-31819-31|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6463144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10104696_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 10.19 |latNS = N | longd = 15 |longm = 31 |longs = 8.23 |longEW = E |najdisi=Libna |slika= |povrsina=2,21 |prebivalstvo=198 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=302,4 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Libna''' je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] {{normativna kontrola}} jiq2d15cm4qth40um5hytnnx1kq2jqc Seznam slovenskih lutkarjev 0 128008 6681899 6649917 2026-05-27T12:46:16Z ~2026-13659-49 255600 /* K */ 6681899 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[lutkar]]jev.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} ==A== [[Dušan Accetto]] - [[Andrej Adamek]] - [[Miha Arh]] - [[Dušan Arzenšek]] - [[Andreja Avčin|Andr(ej)a Avčin]] == B == [[Ada Bačar]] - [[Maja Bavdaž]] - [[Marijan Belina]]? - [[Branko Bergant]] - [[Tjaša Bertocelj]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Nika Bezeljak]] - [[Mateja Bizjak Petit]] - [[Gabijela Bodlaj]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - ([[Zlatko Bourek]]) - [[Klemen Bračko]] - [[Nives Bratina-Furlan]] - [[Aleksandra Bregar-Gregorc]] - [[Milan Brezigar]] - [[Karel Brišnik]] - [[Marinka Bučar]] - [[Barbara Bulatović]] ==C== [[Branko Caserman]]-''Pipec'' - [[Petra Caserman|Petra (Lučka) Caserman]] - ([[Mojca Cerjak]]) - [[Laci Cigoj]] - [[Igor Cvetko]] - [[Jerca Cvetko]] ==Č== ([[Špela Čadež]]) - [[Bojan Čebulj]] - [[Darka Čeh]] - [[Milan Čenčur]] - [[Alice Čop]] - [[Kajetan Čop]] - [[Krista Čubej]] - [[Lucija Ćirović]] == D == [[Maksimiljan Dajčman]] - [[Mile de Gleria|Mile De Gleria]] - [[Danijel Demšar]] - [[Polde Dežman]] - [[Franci Divjak]]-[[Franci Divjak - Štef|Štef]] - ([[Janez Dobeic]]) - [[Zora Dobeic]] - [[Milenko Doberlet]] - [[Saša Dobrila]] - [[Anja Dolenc]] - ([[Milena Dolgan]]) - [[Peter Dougan]] - [[Lučka Drolc]] ([[Lucija Drolc Uršič]]) - [[Ana Duša]]? ==E== ([[Darka Erdelji]] - [[Saša Eržen]]) ==F== [[Marija Feinig]] - [[Agata Freyer]] - ==G== [[Franc Gajeta]] - [[Matjaž Geder]] - [[Alenka Gerlovič]] - [[Matija Glad]] - ([[Vito Globočnik]]) - [[Veronika Gnidovec]]? - [[Janez Godec]] - [[Karla Godič]] - [[Tin Grabnar]] - [[Matevž Gregorič]] - [[Rihard Grilc]] - [[Lucija Grm Hudeček]] - ==H== [[Talal Hadi]] - [[Drago Hasl]] - [[Petra Hawlina Pikalo]] - [[Urška Hlebec]] - [[Ciril Hočevar]] - [[Slavko Hočevar]] - [[Ana Hribar]] - [[Dušan Hrovatin]] (tudi lutkovni filmski animator) - [[Breda Hrovatin Vintar]] ==I== [[Vojeslav Ipavec]] - [[Jera Ivanc]] ==J== [[Ciril Jagodic]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Gašper Jarni]] - [[Janez Jemec]] - [[Mara Jeraj Kralj]] - [[Iztok Jereb]] - ([[Anton Jezovšek]]) - [[Saša Jovanović]] - [[Metka Jurc]] - ==K== [[Janez Kadiš]] - [[Katja Kähkönen]] - [[Asja Kahrimanović Babnik]] - [[Vida Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Marko Kavčič]]? - [[Nataša Keser]] - [[Darinka Kladnik]] - [[Katarina Klančnik Kocutar]] - [[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]] - [[Savo Klemenčič]] - [[Aja Kobe]] - ([[Alenka Koderman]]) - [[Viljem Kohne]] - [[Tatjana Kolar]] - [[Matjaž Koman]] - [[Boris Kononenko]] - [[Sonja Kononenko]] - [[Tinca Kordan]] - [[Uroš Korenčan]] - [[Helena Korošec]] - [[Albert Kos]] (1948-2022) - [[Stane Košir]] - [[Silvo Košutnik ml.]] - [[Andreja Kovač]] - [[Vekoslav Kovač]] (1890-1971) - [[Lojze Kovačič]] - [[Tilen Kožamelj]] - [[Simona Krajger]] - [[Jaka Kramberger]] - [[Mojca Kreft]] - [[Vanja Iva Kretič]] - [[Aljoša Križ]] - ([[Tomaž Kržišnik]]) - [[Boris Kuburič]] - [[Maja Kuhar]] - [[Saša Kump]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Maja Kunšič]] - [[Niko Kuret]] - [[Peter Kus]] == L == [[Bojan Labovič]] - ([[Ivan Lah]]) - [[Jure Lajovic]] - ([[Jože Lašič]]) - ([[Lojze Lavrič]]) - [[Žiga Lebar]] - [[Igor Likar]] - [[Branko Lipnik]] - [[Minka Lipovec]] - [[Tone Ljubič]] - [[Matjaž Loboda]] - [[Ava Lokošek]] - [[Sebastijan Lukovnjak]] - [[Iztok Lužar]] - [[Tanja Lužar]] ==M== [[Edi Majaron]] - [[Zdenko Majaron]] - [[Majda Majaron]] (r. [[Podvršič]]) - [[Svetlana Makarovič]] - [[Marijan Manček]] - [[Alenka Marinič]] - [[Bojan Maroševič]]? - [[Mario Marsič]] - [[Helena Maruško]] - [[Martina Maurič Lazar]] - [[Lea Menard]] - [[Matija Milčniski]] - [[Ana Marija Mitić]] - [[Dušan Modic]] - [[Rado Mužan]] - [[Matevž Müller]] == N == [[Karmen Novak]] ==O== [[Tatjana Oblak Milčinski]] - ([[Nadja Ocepek]]) - [[Franci Ogrizek]] - [[Tina Oman]] - [[Silvan Omerzu]] - [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]] - [[Iuna Ornik]] - [[Melita Osojnik]] - [[Mojca Osojnik]] ==P== [[Mojca Partljič]] - [[Svetlana Patafta]] - [[Metod Paternost]] - [[Mojca Pavlič Drnovšek]] - [[Ajša Pengov]] (&[[Božo Pengov]]) - [[Jože Pengov]] - [[Brigita Perhavec]] - [[Petra Petan]] - [[Zoran Petrovič]] - [[Maja Pihler]] - [[Petra Pikalo]] - [[Alenka Pirjevec]] - [[Tadej Pišek]]? - [[Breda Piškur]] - [[Majda Podvršič]] por. [[Majaron (priimek)|Majaron]] - [[Vittorio Podrecca]] - [[Dušan Povh]] - [[Katja Povše]] - [[Bojan Pretnar]]-''Kaličopko -'' [[Bernard Pungerčič]] (Sneška P.& Lea P.) ''- [[Marjan Pungartnik]] -'' ([[Frane Puntar]]) == R == [[Borko Radešček]] (1949-2025) - [[Ognjen Radivojević]]? - [[Tamara Raftović Loštrek]] - [[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] - [[Judita Rajnar]] - [[Slavko Rakuša Slavinec]] - [[Mojca Redjko]] - [[Mitja Ritmanič]] - [[Matej Rode]]? - [[Ajda Rooss|Ajda Roos]] - ([[Dragica Ropret Žumer]]-kamišibajkarka) -[[Yulia Roschina]] - [[Jožica Roš]] - (Aleksander Rot) - [[Vito Rožej]] - [[Branko Rudolf]]? ==S== [[Zala Sajko]] - [[Primož Seliškar]] - [[Cveto Sever]] - [[Marjan Sežun]] - [[Daša Simčič]]? - [[Nace Simončič]] - [[Jelena Sitar]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Václav Skrušný]] - [[Vesna Slapar]] - [[Jernej Slapernik]] - Uroš Smasek? - [[Brane Solce]] - [[Matija Solce]] - [[Nika Solce Mihevc]] - [[Erik Spitzer]]? - ([[Zoran Srdić]]) - [[Vera Stich]] - [[Boris Stres]] (1907-2005) - [[Jana Stržinar]]? - ([[Barbara Stupica]]) == Š == [[Robert Šabec]] - [[Cvetko Ščuka]] - [[Sabina Šinko]] - [[Črt Škodlar]] - [[Jasna Škrinjar]] - [[Matjaž Šmalc]] - [[Helena Šobar Zajc]] - [[Jože Šorn (lutkar)]] - [[Ana Špik]] - ([[Luj Šprohar]])? - (Janko Štefe-lutkovni scenograf) - ([[Bina Štampe Žmavc]]) - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Martina F. Štirn]] (''Martina Fukuhara Štirn'') - [[Andrej Štular]] - ([[Ive Šubic]]) - [[Nina Šulin]] - [[Aco Šunjić]] - ([[Mateja Šušteršič]]) - ==T== (Viktorija Tekstor) - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Alja Tkačev]] - [[Ajda Toman]] - [[Ida Trček]] - [[Uroš Trefalt]] - [[Janko Trošt]] - [[Danilo Trstenjak]] - ==U== [[Ana Urbanc]] ==V== [[Ajda Valcl]] - [[Breda Varl]] - [[Tine Varl]] - [[Marko Velkavrh]] - H. Verdel? - [[Janko Vertin]] - [[Nadja Vidmar]]-Markovčič - [[Sten Vilar]] - [[Breda Vintar]] ([[Hrovatin]]) - [[Anže Virant]] - [[Blaž Vižintin]] - [[Brane Vižintin]] - [[Ivan Vlahovič]] - [[Alenka Vodiškar]] - [[Brina Vogelnik]] - [[Eka (Alenka) Vogelnik]] - [[Elena Volpi]] - [[Vesna Vončina]] - [[Božo Vovk]] - ([[Melita Vovk]]) - [[Danilo Vranc]] ==W== [[Robert Waltl]] - [[Hinko Wilfan]] ==Z== [[Benjamin Zajc]] - [[Helena Zajc|Helena (Šobar) Zajc]] - [[Jože Zajec]] - [[Jan Zakonjšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Anže Zevnik]] - [[Joso Zidarič]] - [[Irena Zubalič]] - [[Andreja Zupančič]] - [[Breda Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] == Ž == [[Andrej Žvan (1901)]] {{seznami narodov po poklicu|lutkarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Lutkarji]] [[Kategorija:Slovenski lutkarji|*]] gldreqipb5yxr0mdp5gb6yvgmt2aine Učka 0 135970 6681931 6579915 2026-05-27T14:33:43Z ~2026-31624-63 260637 /* Sklici in opombe */ 6681931 wikitext text/x-wiki ''za naselje glej [[Vela Učka]] in [[Mala Učka]]''{{Infobox mountain range | name = Učka | photo = Ucka-Kvarner1.jpg | photo_caption = Pogled z Kvarnerskega Zaliva | map = Croatia | map_caption = Lokacija na Hrvaškem | label_position = left | country = [[Hrvaška]] | parent = [[Dinarske Alpe]] | highest = Vojak | elevation_m = 1396 | coordinates = {{coord|45|17|6|N|14|12|7|E|type:mountain_region:HR_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | range_coordinates = | area_km2 = | length_km = | length_orientation = | width_km = | width_orientation = | geology = | period = | orogeny = }} '''Učka''' ([[Italijanščina|ital.]] '''''Monte Maggiore''''') je okrog 20 [[km]] dolg, ozek [[gora|gorski]] [[greben]] nad vzhodno [[Istra|istrsko]] obalo in [[Reški zaliv|Reškim zalivom]] ([[Hrvaška]]). [[Slika:RijekaCenterUcka.jpg|sličica|317x317_pik|Učka iz [[Reka, Hrvaška|Reke]]]] Učka je najvišja [[gora]] v [[Istra|Istri]] in se zaradi poraščenosti z [[gozd]]ovi razlikuje od drugih jadranskih obmorskih gora. Vzpenja se nad [[Opatijska riviera|Opatijsko riviero]]. Njen najvišji vrh, imenovan [[Vojak (Učka)|Vojak]] (1401 [[mnm]]), je sicer neporaslo pobočje s kamnitim razglednim stolpom (visok je 5 m), zgrajenim leta [[1911]], ki predstavlja najboljšo razgledno točko v Istri. Ob lepem vremenu je z vrha Učke mogoče videti večino polotoka Istra, otoke [[Cres]], [[Lošinj]] (Lošinjski arhipelag), [[Krk]], [[Kvarnerski zaliv]], [[Gorski kotar]], [[Velebit]], [[Ćićarija|Čičarijo]], [[Tržaški zaliv]], [[Julijske Alpe]] in [[italija]]nske [[Dolomiti|Dolomite]]. Na [[prelaz]]u ''Poklon'' (922 m) na stari cesti [[Reka]]–[[Pazin]] je več [[turizem|turističnih objektov]]. Skozi masiv Učke je po [[Predor Učka|istoimenskem predoru]] speljana [[hitra cesta]], ki je del [[Istrski ipsilon|Istrskega ipsilona]]. == Zanimivosti == [[Asteroid]] 1996 DG2, ki so ga leta [[1996]] odkrili v [[observatorij]]u [[Višnjan]], je dobil ime [[9657 Učka]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.pp-ucka.hr Park prirode Učka] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Gore na Hrvaškem]] [[Kategorija:Istrska županija]] [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Primorsko-goranska županija]] {{normativna kontrola}} 3at3dc7d1qy6z5khubnj09sf3hhan70 Liverpool F.C. 0 148776 6682039 6673696 2026-05-27T18:13:51Z ~2026-31831-25 260656 /* */ 6682039 wikitext text/x-wiki '''Super pokal'''{{slog|razlog=pomankanje notranjih povezav}} {{Football club infobox | clubname = Liverpool FC | image = [[Slika:Lfc logo.PNG]] | fullname = Liverpool Football Club | nickname = ''Rdeči''| founded ={{birth date and age|1892|6|3|df=y}} | ground = [[Anfield (stadium)|Anfield]]<br />[[Liverpool]] | capacity = 53.394<ref name="cap2021">{{navedi splet |title=Premier League Handbook 2020/21 |url=https://resources.premierleague.com/premierleague/document/2021/04/07/6ebff069-a7ee-415d-afbd-15878b6d33b2/2020-21-PL-Handbook-240321.pdf|url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412002820/https://resources.premierleague.com/premierleague/document/2021/04/07/6ebff069-a7ee-415d-afbd-15878b6d33b2/2020-21-PL-Handbook-240321.pdf|archive-date=12 April 2021 |publisher=Premier League |access-date=12 April 2021|page=24}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|ZDA}} [[John W. Henry]] & [[Tom Werner]] | manager = [[Slika:Flag of Netherlands.svg|22pxŠkotska]] [[Irn Bru]] | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Steven Gerrard]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Ian Ayre]]| league = [[Premier League]] | season = 2023/24 | position = 3. mesto | website = https://www.liverpoolfc.com/ | pattern_la1 = _liverpool2425h | pattern_b1 = _liverpool2425h | pattern_ra1 = _liverpool2425h | pattern_sh1 = _liverpool2425h | pattern_so1 = _liverpool2425hl | leftarm1 = E00000 | body1 = E00000 | rightarm1 = E00000 | shorts1 = E00000 | socks1 = E00000 | pattern_la2 = _liverpool2425a | pattern_b2 = _liverpool2425a | pattern_ra2 = _liverpool2425a | pattern_sh2 = _liverpool2425a | pattern_so2 = _liverpool2425al | leftarm2 = 141414 | body2 = 141414 | rightarm2 = 141414 | shorts2 = 141414 | socks2 = 141414 | pattern_la3 = _liverpool2425t | pattern_b3 = _liverpool2425t | pattern_ra3 = _liverpool2425t | pattern_sh3 = _liverpool2425t | pattern_so3 = _liverpool2425tl | leftarm3 = ffffff | body3 = ffffff | rightarm3 = ffffff | shorts3 = 000000 | socks3 = ffffff }} '''Liverpool Football Club''' je profesionalni angleški nogometni klub iz [[Liverpool]]a, [[Merseyside]], [[Anglija]]. Liverpool igra v najelitnejši angleški nogometni ligi (Barclays Premiership) in je eden '''najtrofejnejši''' ter posledično najuspešnejših klubov v zgodovini angleškega nogometa in eden izmed najboljših ter najbolj znanih nogometnih klubov na svetu. Liverpool je v svoji ponosni zgodovini osvojil rekordnih 19 naslovov angleške lige ter tudi '''6 naslovov najboljšega v Evropi'''(več sta jih osvojila samo [[Real Madrid]] in [[AC Milan]]).<ref name="Število lovorik">{{navedi splet | url=http://www.liverpoolfc.tv/history/honours |work=liverpoolfc.tv | title=Število lovorik | accessdate=1 June 2012}}</ref> Nogometni klub Liverpool že od samega začetka igra na štadionu '''[[Anfield]]'''. Mestni svet Liverpoola je leta 2003 odobril izgradnjo novega štadiona v sami bližini sedanjega Anfielda ([[Stanley park]])<ref name="Izgradnja Stanley Parka">{{navedi splet | url=http://www.footballeconomy.com/archive/archive_2003_oct_01.htm | title=Izgradnja Stanley Parka | work=footballeconomy.com | accessdate=1 June 2012 | archive-date=2012-03-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120309092241/http://www.footballeconomy.com/archive/archive_2003_oct_01.htm | url-status=dead }}</ref>, vendar iz teh načrtov ni bilo nič in trenutno ima vodstvo kluba v načrtu obnovo in širitev Anfielda.<ref name="Povečanje Anfielda">{{navedi splet | url=http://soccernet.espn.go.com/news/story/_/id/934008/anfield-development-plan-set-to-drag-on?cc=5739 | title=Povečanje Anfielda | work=soccernet.espn.go.com | accessdate=1 June 2012 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kljub temu, da je Liverpool v svetu poznan zaradi najrazličnejših uspehov, je na žalost poznan tudi po dveh tragedijah - tragedija na štadionu Heysel v Bruslju, kjer je zaradi nemirov na tribunah, po tem, ko se je zrušil zid, umrlo 39 navijačev, večina italijanskega Juventusa<ref name="Tragedija Heysel">{{navedi splet| url=http://bianconeri.tripod.com/heysel.html| work=bianconeri.tripod.com| title=Heysel tragedija| accessdate=1 June 2012}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter tragedija na štadionu Hillsborough v [[Sheffield]]u, kjer je zaradi prevelike množice na tribuni [[Leppings lane]] umrlo 96 navijačev Liverpoola.<ref name="Tragedija Hillsborough">{{navedi splet | url=http://www.liverpoolfc.tv/history/hillsborough|work= liverpoolfc.tv |title=Hillsborough tragedija | accessdate=1 June 2012}}</ref> == Zgodovina == === 1892–1917 === [[Slika:John Houlding.jpg|thumb|John Houlding, ustanovitelj Liverpoola]] Zgodovina nogometnega kluba [[Liverpool]] je tesno povezana z mestnim tekmecem [[Everton]]om. Ko je bila nogometna liga ustvarjena leta 1888, je bil [[Anfield]] en izmed prvih stadionov, kjer so se odigrale nogometne tekme. Tako je bila prva tekma v angleški ligi je bila odigrana prav tukaj, na Anfieldu, in sicer 8. septembra, 1888, ko so bili gledalci na stadionu priča Accringtonu, ki je igral proti, ne rdečim, marveč modrim dresom [[Everton]]a.<ref name="Prva tekma na Anfieldu">{{navedi splet | url=http://lfcstats.co.uk/lfcanfield1.html | title=Prva tekma na Anfieldu |work=lfcstats.co.uk | accessdate=1 June 2012}}</ref> Leta 1891 je [[John Houlding]] (lastnik Anfielda in pivovar) nogometnemu klubu Everton začel računati višjo najemnino stadiona (iz £100 na £250), kar je vodilne Evertona užalilo, hkrati pa takšnih vsot niso bili pripravljeni odšteti, zato so se odločili, da zapustijo Anfield in zaigrajo na [[Goodison park]]u.<ref name="Odhod Evertona iz Anfielda">{{navedi splet | url= http://www.evertonfc.com/news/archive/2010/03/15/when-the-blues-left-anfield | title= Odhod Evertona iz Anfielda | work= evertonfc.com | accessdate= 1 June 2012 | archive-date= 2010-05-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20100526054903/http://www.evertonfc.com/news/archive/2010/03/15/when-the-blues-left-anfield | url-status= dead }}</ref> Houlding je vedel, da je štadion brez nogometne ekipe izguba denarja, zato se je odločil, da ustanovi nov klub - [[Liverpool FC]]! Ustanovljen je bil 15. marca, 1892.<ref name="Ustanovitev Liverpoola">{{navedi splet | url= http://www.liverpoolfc.tv/history/timeline/1892-1917/liverpool-football-club-is-formed | title= Ustanovitev Liverpoola |work= liverpoolfc.tv | accessdate=1 June 2012}}</ref> Originalno naj bi se klub imenoval »Everton Football Club and Athletic Grounds Company, Limited«, vendar je bil kmalu preimenovan v »Liverpool Football Club and Athletic Grounds Company, Limited«, saj nogometna zveza ni želela priznati prvotnega imena. John Houlding je za izvršnega direktorja kluba imenoval Johna McKenno, ki je v klub pripeljal 13 nogometašev od tega 9 Škotov.<ref name="Prvi igralci na Anfieldu">{{navedi splet | url= http://www.thisisanfield.com/clubinfo/history/ | title= Prvi igralci na Anfieldu |work= thisisanfield.com | accessdate=1 June 2012}}</ref> Liverpool je svojo prvo tekmo odigral 1. septembra 1892, ko je s 7:1 premagal [[Rotherham United]], le dva dni kasneje, pa je odigral prvo uradno tekmo, Lancashire ligi in na Anfieldu pred 200 gledalci premagal Higher Walton z rezultatom 8:0. V isti sezoni je Liverpool [[Lancashire]] ligo tudi osvojil in sezono končal brez poraza in si s tem prislužili napredovanje v drugo divizijo za sezono 1893–1894.<ref name="Prva sezona v drugi diviziji ligi">{{navedi splet | url= http://www.lfchistory.net/Stats/Article/2561 | title= Prva sezona v drugi diviziji ligi |work= lfchistory.net | accessdate=1 June 2012}}</ref> Tudi v drugi diviziji Liverpool ni imel težjega dela. 10. februarja 1894 je Liverpool odigral svojo prvo tekmo v [[pokalu FA]] in pred 17.000 gledalci na nabito polnem Anfieldu premagal Preston North End z rezultatom 3:2. V tej sezoni je Liverpool osvojil prvo mesto brez večjih težav, a to še ni bila garancija za napredovanje v prvo divizijo. Za ta podvig je bilo treba premagati zadnjeuvrščeno ekipo prve divizije, [[Newton Heath]] (kasneje preimenovan v [[Manchester United]]). Tekmo, ki je bila odigrana na [[Ewood Park]]u je Liverpool dobil z 2:0 in se prvič v zgodovini uvrstil v prvo divizijo (kasnejšo ligo Premier). [[Slika:Liverpool 1892-1893.jpg|thumb|left|Ekipa Liverpoola v sezoni 1892–1893]] Prvo domačo tekmo v tej diviziji je Liverpool odigral 8. september 1894 proti aktualnim prvakom Aston Villi. Na tej tekmi je bil prvič uporabljen nov 'main stand' in omogočil, da si je tekmo ogledalo 20.000 gledalcev. Liverpool je tekmo izgubil z 1:2. Prva sezona Liverpoola v prvi diviziji ni bila preveč uspešna, zato so se znašli na identični položaju, kot leto poprej, z edino razliko, da so tokrat igrali za obstanek. To tekmo je Liverpool igral močno oslabljen, saj je manjkalo kar 5 igralcev, zato so bili primorani poiskati zamenjave. Ker v teh časih pravila še niso bila tako stroga, je Liverpool svoje igralce iskal pri ekipah iz Škotske, kjer pa Heartsi niso bili pretirano navdušeni nad idejo posoje igralcev, zato so Liverpoolu na pomoč priskočili Hibernian in St Bernard‘s. Liverpool je v tej pomešani in oslabljeni postavi tekmo proti Buryu izgubil in se posledično znova preselil v drugo divizijo. V naslednji sezoni je Liverpool dosegel kar 106 zadetkov in dosegel najvišjo ligaško zmago, ko je z 10:1 odpravil [[Rotherham Town]]. Po uspešni sezoni in ponovni selitvi v prvo divizijo, je prišlo še do ene spremembe, ko je ekipa Liverpoola menjala dosedanje modro-bele drese za nove, rdeče-bele. Ti dresi, so prinesli nove uspehe. Po dveh letih obstanka v prvi diviziji, ko je Liverpool zaključil na 5. (1896–1897) oziroma 9. (1897–1898) mestu, se je ekipa rdečih prvič približala naslovu angleških prvakov. V zadnjem krogu sezone, si je Liverpool s 43. točkami delil prvo mesto z Aston Villo. Da je bila evforija na vrhuncu pa je bil na sporedu ravno spopad teh dveh ekip. Liverpool je za osvojitev prvenstva potreboval zmago, saj je imela Aston Villa veliko boljšo razliko v golih. Na žalost navijačev rdečih je na tej tekmi Aston Villa razbila Liverpool in jih domov poslala s petardo v mreži in končnim rezultatom 5:0. Tej tragediji, je nekaj mesecev kasneje sledila še ena: takratni Liverpoolov najboljši strelec (56 golov na 96 tekmah) je pri komaj 24 letih umrl za tuberkulozo. Sledila je povprečna sezona 1899/1900 in Liverpool je v novo stoletje vstopil s skromnim končnim izkupičkom in zgolj 10. mestom. Sledila je sezona 1900/1901, ki je v zgodovino Liverpoola vsekakor zapisana z zlatimi črkami saj je Liverpool s 45 točkami končal na samem vrhu prve divizije in osvojil svoj '''prvi naslov državnega prvaka'''. Po super sezoni je sledil rahel padec, dve povprečni sezoni in sezona 1903/1904, ko je sledil vnovičen izpad v drugo divizijo. Na srečo rdečih ta kriza ni trajala dolgo, saj se je Liverpool skupaj z Boltonom v prvo divizijo tudi vrnil. Po vrnitvi v prvo divizijo 1905/1906 se nihče ni nadejal pretirano visokih mest, a je sledilo prav to! Liverpool se je znova pobral iz pepela in se iz druge divizije zavihtel naravnost na vrh prve in osvojil svoj '''drugi naslov državnih prvakov'''! Sezono so končali s še eno lovoriko v svojih vitrinah, po tem, ko so osvojili Charity Shield. V boj sta šli najboljša profesionalna (Liverpool) in najboljša amaterska ekipa (Corinthians). Tekmo je Liverpool dobil brez večjih težav in Corinthians odpravil s 5:1. Kot zanimivost: Charity Shield je bila najvišja oziroma največja lovorika in je merila več kot 180&nbsp;cm! 1. september 1906 je bil ponovno prav poseben dan za ta klub, saj so igralci prvič zaigrali pred novo tribuno imenovano - the KOP. To je tribuna, kjer se še danes zbirajo najzvestejši navijači Liverpoola. Svoje ime je dobila po hribu Spioenkop, ko je v drugi burski vojni na njem življenje izgubilo 243 britanskih vojakov, čez 1500 pa je bilo ranjenih. Tako je na tej tekmi Liverpool pred 30.000 gledalci premagal Stoke s končnim rezultatom 1:0 4. december 1909 je Liverpoolu uspel prvi izmed slavnih rezultatskih preobratov. Po tem, ko so ob polčasu proti Newcastlu zaostajali s 5:2, so v drugem polčasu uspeli zrežirati popolni preobrat in dobiti tekmo s 5:6. Med letoma 1906 in 1915 Liverpool ni doživel večjega uspeha, omembe vredni sta uvrstitvi iz leta 1909/1910, ko so sezono končali na 2. mestu in prvi finale FA pokala leta 1914, ko so z 2:1 na stadionu Crystal Palace izgubili pred kar 72.778 gledalci. Zaradi prve svetovne vojne se je po sezoni 1914–1915 liga začasno prekinila. === 1918–1943 === Po štirih letih premora, se je angleška liga nadaljevala v sezoni 1918–1919, po kateri je Liverpool dve leti zapored končal na 4. mestu. Sledila je sezona 1921–1922, ko je Liverpool po 16. letih 17. april 1922 osvojil '''nov naslov državnih prvakov'''. Za naslednjega navijači rdečih niso čakali prav dolgo, saj je prišel v mesto ob reki Mersey že naslednje leto, v sezoni 1922–1923. Sledilo je sušno obdobje, v katerem Liverpool ni dosegel vidnejših uspehov, a se je kljub temu brez težav držal v najvišji angleški ligi. 2. september 1939 Liverpool odigra zadnjo tekmo pred drugo svetovno vojno in na Anfieldu premaga Chelsea z 1:0. === 1944–1969 === [[Slika:Bill Shankly statue.jpg|thumb|kip Billa Shanklya, legende Liverpoola]] Prva liga se je ponovno začela v sezoni 1946–1947. Rdeči so se po ligaškem premoru vrnili v velikem slogu in takoj dosegli še en, '''peti naslov najboljšega v Angliji.''' Leta 1950 je Liverpool prvič zaigral na Wembleyu, ko se je v finalu FA pokala pomeril z [[Arsenal]]om in znova izgubil z 2-0 (tekma je poznana predvsem zato, ker priložnosti za igro ni dobil [[Bob Paisley]], kasnejši menedžer Liverpoola, kljub temu, da je v polfinalu zabil zmagoviti gol proti Evertonu). Vseeno pa je Liverpool uspehom navkljub leta 1954 po 50. letih igranja na najvišjem nivoju izpadel v drugo ligo, kjer je doživel najhujši poraz v zgodovini kluba proti [[Birmingham City]]ju (9-1). Usoda Liverpoola bi bila najbrž kar klavrna, če klub ne bi 1. decembra, 1959 dobil enega najbolj karizmatičnih menedžerjev v zgodovini svetovnega nogometa - [[Bill Shankly]]ja, ki je takoj po tem, ko je dobil moč nad ekipo, izjavil: Zelo sem vesel in ponosen, da sem bil izbran za menedžerja Liverpoola, kluba, ki ima tako velik potencial. Vse skupaj mi predstavlja velik izziv. Po mojem mnenju ima Liverpool najbolj zveste navijače, ki si zaslužijo uspeh in slavo in upam, da mi bo uspelo privabiti nasmeh na njihova usta. Ko se mi je ponudilo mesto menedžerja te ekipe, ga enostavno nisem mogel zavrniti! Tako je po treh letih popolnoma prerodil klub in ga znova vrnil v prvo divizijo že pet tekem pred koncem sezone. Že v drugi sezoni v prvi diviziji je Shankly Liverpool postavil tja kamor spada - na vrh. Tega so si zagotovili 18. aprila 1964, ko so s kar 5:0 na Anfieldu premagali londonski Arsenal. 1. maja 1965 je Liverpool osvojil svoj prvi FA pokal, ko so na Wembleyu pred 100.000 gledalci premagali Leeds United. Po tekmi je Bill Shankly povedal: Odrasli moški so jokali in to je bil najboljši občutek, ki ga lahko katerokoli človeško bitje občuti, ko vidi kaj je dosegel. Bilo je veliko trenutkov, na katere sem ponosen. Prelepih, fantastičnih trenutkov. Ampak to je bil najboljši dan. Le 11 dni kasneje pa je prišla ena izmed manj prijetnih izkušenj. Liverpool je bil v polfinalu evropskega pokala izločen iz strani Interja, po tem, ko so rdeči na Anfieldu zmagali 3:1, so bili v gosteh s 3:0 poraženi. Interju je na tej tekmi visoko zmago podaril kasneje dokazano podkupljen sodnik. Le leto kasneje se je Liverpool ponovno zavihtel na sam vrh Anglije, ko je zasedel vrh lestvice s 6 točkami naskoka pred Leeds unitedom. Pet dni kasneje je imel Liverpool priložnost svoji ligaški zmagi dodati še pokal evropskih zmagovalcev, a je bila po podaljških boljša Borussia Dortmund. === 1970–1995 === Liverpool bi lahko v sezoni 1971/72 dosegel svoj 8. naslov prvakov, a so v zadnjem kolu proti Arsenalu potrebovali zmago, ki je niso dosegli, saj se je tekma končala z 0:0. Sledila je najuspešnejša sezona do tedaj je bila 1972/73, ko je Liverpool po 7. letih osvojil ligaški naslov in prvo evropsko lovoriko ([[UEFA pokal]] proti Borussiji Mönchengladbach. Leto kasneje je vnovič osvojil FA pokal (3-0 proti [[Newcastle United]]u; za Liverpool sta zadela [[Kevin Keegan]] 2x in [[Steve Heighway]]). Sezono 1973/74 je Liverpool končal na drugem mestu, osvojil pa je FA pokal, ko je v finalu na Wembleyu premagal Newcastle s 3:0. Po sezoni pa je sledil šok, saj je Bill Shankly odstopil kot menedžer Liverpoola in mesto prepustil svojemu pomočniku Bobu Paisleyu. Bob Paisley je delo nadaljeval v slogu svojega mentorja in v svoji prvi sezoni zasedel drugo mesto, naslednjo (1975/76) pa je Liverpool znova popeljal na sam ligaški vrh. Tudi sezono kasneje je Liverpool osvojil angleško ligo in ji dodal še UEFA pokal. Sledilo je leto 1977 zagotovo eno najpomembnejših v zgodovini - Liverpool prvič osvoji evropski pokal (danes [[Liga prvakov]]), ko je v finalu v [[Rim]]u premagal Borussio Mönchengladach s 3-1. Leto kasneje je Liverpool uspeh ponovil, tokrat na [[Wembley]]u proti [[Club Brugge]]-u z 1-0. Sledila je rekordna sezona 1978/79, v kateri je Liverpool znova zmagal angleško prvenstvo tokrat z rekordnimi 68-imi točkami (takrat je seveda veljal drugačen točkovni sistem kakor danes), z 8 točkami prednosti pred drugouvrščenim Nottingham Forestom in v 42-ih tekmah prejel le 16 golov. Leta 1980 je Liverpool osvojil ligo že četrtih v zadnjih petih letih in temu leto kasneje dodal še tretji evropski pokal, ki ga je osvojil proti Realu iz Madrida (1-0) v [[Pariz]]u. Sledili sta še dve fantastični sezoni v katerih je Liverpool osvojil dvojčka ([[ligaško prvenstvo]] + [[ligaški pokal]]). 29. september 1981 Liverpool in nogometni svet pretrese smrt ene izmed največjih osebnosti klubske zgodovine - Billa Shanklya. Po slabši sezoni 1980/81 je Liverpool 15. maja 1982 še enkrat več osvojil angleško prvenstvo s fantastičnim zaključkom, ko so zmagali kar 20 od 25 tekem. Po sezoni Sir John Smith oznani, da Bob Paisley s koncem sezone odstopa s trenerskega stolčka. V devetih sezonah je Liverpool pod taktiriko Boba Paisleya osvojil kar 21 lovorik, med katerimi so trije evropski pokali, UEFA pokal, 6 naslovov angleškega prvaka in trije ligaški pokali. [[Bob Paisley]] je po svojem odstopu mesto menedžerja prepustil svojemu asistentu Joe-u Faganu. Ko je leta 1983 postal menedžer Liverpoola mu je bilo 63 let. V svoji prvi sezoni je uspel osvojiti kar tri lovorike: angleško prvenstvo, ligaški pokal ter nov, četrti evropski pokal (zmaga nad AS Romo po streljanju enajstmetrovk v Rimu). Leta 1985 je Liverpoolu znova zaigral v finalu evropskega pokala. Nasproti mu je stal [[Juventus]] na stadionu [[Heysel]] v Bruslju. Že pred začetkom tekme pa se je zgodila tragedija. Zaradi nevtralne tribune (kjer so bili Liverpoolovi in Juventusovi navijači pomešani), je prišlo do manjših izgredov, ki so prerasli v nasilje. Juventusovi navijači so v Liverpoolove metali bakle in druge tope predmete, Liverpoolovi pa so (tudi zaradi alkoholiziranega stanja) izgubili živce in začeli preganjati italijanske navijače po tribuni. Ti so se ustavili ob zidu, ki je ločeval tribune med seboj. Zaradi prevelikega pritiska se je zid porušil in pod seboj pokopal 38 italijanskih in enega belgijskega navijača. Kljub temu, da je po tribunah sejala smrt, se je tekma začela in končala 1-0 v korist Juventusa (po dosojeni fantomski enajstmetrovki, ki jo je realiziral [[Platini]]). Zaradi tragedije na Heyslu, so dobili vsi angleški klubi prepoved nastopanja v evropskih tekmovanjih za pet let, Liverpool pa je dobil prepoved igranja za deset let (kasneje zmanjšano na šest). Štirinajst navijačev Liverpoola je bilo obsojenih. Takoj po tragediji na Heyslu je Joe Fagan odstopil z menedžerskega stolčka Liverpoola. Fagana je nasledil Kenny Dalglish, ki je postal prvi igralec/menedžer v zgodovini kluba. Pod njegovim vodstvom je Liverpool osvojil nove 3 naslove angleških prvakov in dva FA pokala (dvojček v sezoni 1985/86). Kljub temu pa nesreča ni počivala in 15. aprila 1989 znova udarila Liverpool, vendar tokrat veliko huje kot na Heyslu. [[Slika:Liverpool FC, Shankley Gates and Hillsborough Memorial - geograph.org.uk - 328845.jpg|thumb|left|Vrata Billa Shanklya in spomenik z imeni žrtev Hillsborougha]] 15. aprila 1989 je Liverpool na stadionu Hillsborough v Sheffieldu igral polfinale FA pokala proti [[Nottingham Forest]]u. Zaradi preveč prodanih vstopnic in gneče na stojiščih [[Leppings lane]], je umrlo 96 navijačev Liverpoola (95 takoj, 1 kasneje zaradi poškodb v bolnišnici). Zaradi prevelike množice, ki je pritiskala od zadaj, je spredaj brez sape, porinjeni ob železno ograjo, ostalo več Liverpoolovih navijačev. Nekateri so se rešili, drugi pa na žalost niso imeli te sreče. To je bila največja tragedija v britanskem nogometu. V sezoni 1988/89 Liverpool izgubi prvenstvo v zadnjih sekundah tekme po tem, ko so imeli lovoriko v 90. minuti praktično v rokah. Pred tekmo so imeli pred Arsenalom 3 točke prednosti in v gol razliki od tekmecev vodili za +4. Odločilen gol je v 92. minuti in 22. sekundi zadel Michael Thomas, ki je z zmago 2:0 Arsenalu prinesel zmagoslavje. Leto kasneje jim je to vendarle uspelo. Leto po tem, Kenny Dalglish po 5. sezonah in 3. naslovih državnih prvakov zapusti trenerski stolček. Nov menedžer je postal [[Graeme Souness]], ki je v svoji krstni ligaški osvojil FA pokal. Po katastrofalni predstavi Liverpoola proti [[Bristol City]]-ju na Anfieldu in ne ravno uspešnih treh sezonah, je na Souness odstopil in menedžerski stolček prepustil še enemu nekdanjemu igralcu Liverpoola, Royu Evansu. Kljub temu, da je Evans izboljšal ligaško formo, Liverpool, v petih letih, ko je bil menedžer Evans, lige nikoli ni končal višje od tretjega mesta. Edina lovorika, ki jo je Liverpool osvojil z Royem Evansom je ligaški pokal iz leta 1995. === 1996 - danes === V sezoni 1998/99 je Liverpool zaposlil novega menedžerja, ki naj bi sodeloval skupaj z Royem Evansom, [[Gérarda Houllier]]ja, vendar pa do sodelovanja skoraj da ni prišlo, zato je Evans odstopil novembra, 1998. Sezona 2000/01 je bila za Liverpool prelomna, saj je po več kot petih letih osvojil novo lovoriko. No, osvojil jih je več, in sicer ligaški pokal (po izvajanju enajstmetrovk proti [[Birmingham City]]ju v [[Cardiff]]u - to je bil tudi prvi finale na novo zgrajenem Millenium stadionu, po tem ko so stari Wembley porušili in začeli izgradnjo novega), FA pokal (proti Arsenalu, ko je [[Michael Owen]] v zadnjih minutah zadel dva gola in priboril zmago Liverpoolu) ter UEFA pokal (5-4 proti Alavesu). Liverpoolu je kazalo, da se bo končno spet vrnil na stara pota, vendar je Gérardu Houllierju uspelo osvojiti samo še en ligaški pokal leta 2003, ko je Liverpool v finalu v Cardiffu premagal [[Manchester United]]. Houllierja je v sezoni 2004/05 zamenjal španski strateg [[Rafael Benitez]], ki je v Anglijo prispel iz Valencie. Liverpool je v ligi končal šele na 5. mestu, vendar je kljub temu slavil 25. maja 2005, ko je v [[Carigrad]]u, v enemu izmed najboljših finalov Lige prvakov, premagal [[AC Milan]], po tem, ko je ob polčasu izgubljal s 3-0. Liverpool je tekmo dobil po izvajanju z enajstih metrov, ko je [[Jerzy Dudek]], junak večera, obranil 2 strela, enega pa je Serginho poslal čez gol na tribune [[Atatürk]]a. V sezoni 2005/06 je Liverpool v Premier ligi nabral 82 točk, kar pa vseeno ni bilo dovolj za tako želen naslov. Kljub temu se je sezona končala odlično, saj je v vitrine priromal nov FA pokal. Liverpool tudi tokrat ni razočaral. Tokrat je za pravo dramo poskrbel Liverpoolov kapetan [[Steven Gerrard]], ki je vrnil Liverpool v igro z dvema goloma, od katerih je bil drugi prava bomba s kakšnih tridesetih metrov. Tekma se je nato zavlekla do strelov z bele točke, kjer pa je zablestel, po besedah Rafaela Beniteza, najboljši vratar iz Španije, [[Jose “Pepe” Reina]]. 6. februarja 2007 sta Liverpool kupila ameriška poslovneža [[George Gillett]] in [[Tom Hicks]], ki sta za klub odštela 470 milijonov angleških funtov. Liverpool je sezono končal na 3. mestu in igral v 2. finalu Lige prvakov v treh letih. Finale je v Atenah Liverpool izgubil proti AC Milanu z 2-1. V poletnem prestopnem roku, pred novo sezono 2007/08, je Liverpool odštel rekordno vsoto 23 milijonov funtov za španskega napadalca Fernanda Torresa, ki je tako postal najdražji nakup v zgodovini kluba. V sezoni 2008–2009 je Liverpool v prvenstvu dosegel 86 točk, kar je njihov najvišji zbrani seštevek osvojenih točk v Premier Ligi nasploh, ampak kljub temu zaostal za Manchester United-om. Naslednjo sezono je klub končal na sedmem mestu in se posledično ni uspel kvalificirati v [[Champions League]]. Benitez je sporazumno zapustil trenersko klop, zamenjal pa ga je Fulham-ov manager [[Roy Hodgson]]. Leta 2010, se je klub znašel v velikih finančnih težavah in bil na robu stečaja vendar so se upniki uspeli z odobritvijo visokega sodišča dogovoriti o prodaji kluba. [[Slika:King Kenny vs Bolton 2011.jpg|thumb|Drugi mandat Kennya Dalglisha]] Oktobra 2010, je lastnik [[Boston Red Sox]], [[John W. Henry]] iz [[New England Sports Ventures]] uspešno zaključil svojo ponudbo in skupaj s Tomom Wernerjem postal novi lastnik Liverpoola. V januarju 2011 je nekdanji manager Kenny Dalglish prevzel vodenje kluba do konca sezone potem, ko ga je takratni trener Roy Hodgson zaradi slabih rezultatov sporazumno zapustil. V zimskem prestopnem roku januarja 2011 je Liverpool dosegel rekorden prodajni znesek za napadalca Fernanda Torresa, za katerega je [[Chelsea]] odštel 55 milijonov funtov. Denar so rdeči iz Liverpoola porabili za nakup novih moči v napadu - Urugvajca Luisa [[Suarez]]a, ki je prišel iz Nizozemskega Ajaxa in Angleža Andrewa [[Carroll]]a, ki je prestopil iz Newcastle Uniteda. Zaradi dobrih rezultatov v zaključku sezone 2010/2011 so lastniki 12. maja 2011 trenerja Kennya [[Dalglish]]a nagradili s podaljšanjem pogodbe za 3 leta. Kljub temu, da je v sezoni 2011/2012 po petih letih na Anfield znova prišla lovorika (ligaški pokal) ameriški lastniki z rezultati niso bili zadovoljni. Prva žrtev slabih rezultatov je bil [[Damien Commoli]], ki je bil odgovoren za prihode novih igralcev. Zaradi slabših predstav igralcev, ki so v klub prišli v njegovem mandatu (predvsem so bili na udaru [[Andy Carroll]], [[Stewart Downing]], C[[harlie Adam]]) je bil Commoli iz mesta športnega direktorja odslovljen 12. aprila 2012, dober mesec kasneje pa mu je sledil tudi [[Kenny Dalglish]], ki je klop Liverpoola zapustil 16. maja 2012. Vzrok za njegovo zamenjavo so bile slabe predstave v angleški prvi ligi (Premier league), katero je Liverpool končal na skromnem 8. mestu. 1. junija 2012 je na trenerski stolček Liverpoola sedel dotedanji trener [[Swansea City]]a - [[Brendan Rodgers]], ki je s sabo pripeljal tri sveže obraze: Collina Pascoeja, Chrisa Daviesa in Glena Driscollija. Sedem dni kasneje, (8. junija 2012) je mesto pomočnika trenerja zapustil Steve Clark in prevzel mesto trenerja [[West Bromwich Albion]]a. == Klubske barve == [[Slika:Liverpool players celebrate vs Bolton 1.jpg|thumb|Igralci Liverpoola v značilni rdeči opravi]] Liverpoolovi tradicionalni barvi sta rdeča in bela, čeprav je njihov domač dres že od leta 1960 povsem rdeč. Kljub temu pa ni bilo vedno tako, saj je Liverpool svoje prve tekme v zgodovini kluba odigral v belomodri kombinaciji, ki so jih prevzeli od mestnega rivala Evertona. Dve leti kasneje, torej leta 1894, so že igrali v rdečem, leta 1901 pa so preoblikovali svoj klubski logotip in vanj uvrstili Liverpoolovo ptico - Liverbirda. Naslednjih 60 let je Liverpool igral v rdečih majicah in belih hlačkah (nogavice so bile rdeče, črne, bele in na koncu spet rdeče). V sezoni 1964/65 je Liverpoolov menedžer Bill Shankly odločil, da bodo Liverpoolovi dresi povsem rdeči, ki jih je prvič predstavil na tekmi proti Anderlechtu. V svoji biografiji je takratni napadalec Ian St. John pojasnil kako je prišlo do povsem rdečega dresa. Nekega dne naj bi Bill Shankly vstopil v slačilnico in v Rona Yeatsa vrgel rdeče hlačke ter mu zabičal naj jih obleče. Ian St. John je bil nad vso barvno kombinacijo navdušen in predlagal, da dres postane povsem rdeč. Shankly se je z njim strinjal in tako je bila rojena tradicionalna rdeča barva, ki nogometni klub Liverpool označuje za edine “prave rdeče” še danes! Povsem drugače je z gostujočimi dresi, ki so bili po navadi v beločrni kombinaciji, leta 1987 pa celo v sivi, ki se je nato ohranila vse do sezone 1991/92. Iz sive kombinacije je takrat nastala zelenobela. Pravzaprav bi lahko označili devetdeseta kot leta eksperimentiranja, saj je Liverpool v gosteh nosil vse možne različne barve. Trenutni gostujoči dres je sestavljen iz bele majice, črnih hlačk in belih nogavic, vse obogateno z rdečimi črtami. Prav tako obstaja tudi gostujoči dres, ki ga nogometaši Liverpoola nosijo v evropskih tekmovanjih. Ta je povsem črn z rumenimi črtami. Drese za Liverpool proizvaja Adidas, ki je drese za isti klub proizvajal tudi že med letoma 1985 in 1996. Edini dve športni znamki, ki sta izdelovali Liverpoolove drese, sta Umbro (do leta 1985) in Reebok (od leta 1996 do 2006). Liverpool je znan tudi po tem, da je prvi britanski klub, ki je na majici nosil ime sponzorja, po tem ko se je s Hitachijem dogovoril za sponzorstvo leta 1979. V naslednjih letih je imel Liverpool vedno sponzorje, čeprav se niso menjali veliko: Crown Paints, Candy, Carlsberg in Standard Chartered. Trenuten Liverpoolov logotip je ustvarjen okoli ptice Liverbird, ki je zaščitnica mesta in se pojavlja tudi na grbu mesta Liverpool. Ptica je postavljena v ščit. Nad ščitom so Shanklyjeva vrata na Anfieldu, z napisom “You’ll never walk alone”. Dva ognja, ki gorita na vsaki strani sta v spomin žrtvam tragedije na Hillsborough, prav tako pa večni plamen gori na spomeniku žrtvam, ki je postavljen pred štadionom (ob tribuni Kop). == Stadion == [[Slika:Liverpool FC - FC Utrecht.jpg|thumb|left|Kultni stadion Anfield]] Anfield, stadion na katerem igra Liverpool, je bil zgrajen leta 1884 na parceli, ki je mejila na park Stanley in je bil originalno štadion mestnega tekmeca Evertona. Everton je nato zapustil stadion leta 1892 zaradi spora z lastnikom štadiona Johnom Houldingom, ki je nato ustvaril nogometni klub Liverpool, kin a tem štadionu igra še danes. Leta 1906 so največjo tribuno na Anfieldu imenovali “The Spion Kop”, po hribu v Natalu v Afriki, kjer je v drugi boerski vojni padlo ogromno vojakov iz Liverpoola in okolice. Tribuna (oziroma stojišče) je lahko zadržala tudi do 28,000 gledalcev, zaradi česar je bila dolgo znana kot največja tribuna na svetu. Lokalni mit pravi, da gledalci na Kopu z atmosfero, ki jo ustvarijo, enostavno posesajo žogo v gol, zaradi česar Liverpool večino drugih polčasov igra proti Kopu. Tribuno so prenovili in zmanjšali zaradi varnostnih razlogov po tragediji na štadionu Hillsborough, tako da sedaj lahko sprejme “le” okoli 12,390 gledalcev. Nasproti Kopa je tribuna, ki se imenuje Anfield Road, ki je najnovejša tribuna na Anfieldu, saj je bila prenovljena leta 1998 in lahko sprejme okoli 9000 (9074) gledalcev. Drugi dve tribunu sta Main stand (12,227) in Centenary stand (11,762). Main stand (ali glavna tribuna) je najstarejši del štadiona, saj je ostal nedotaknjen od leta 1973. Pod tribuno so slačilnice domačih in gostujočih nogometašev, na sredini tribun pa so direktorjeve pisarne in razkošne sobe, v katerih se da gledati tekme (kot VIP gost seveda). Tribuna Centenary Stand je bila prej poznana kot Kemlyn Road, vendar so jo po prenovi leta 1992 označili za “centenary”. Zaradi prenove so hiše na Kemlyn Roadu podrli, sam naslov pa ne obstaja več. Anfield, sodeč po straneh na uradnih straneh UEFE, sprejme 45,362 gledalcev in je označen s štirimi zvezdicami (pet zvezdic ima lahko samo štadion, ki ima več kot 50,000 sedišč). 30, julija 2004 je mestni svet Liverpoola klubu dal zeleno luč za izgradnjo novega stadiona, ki bi na začetku lahko sprejel do 61.000 gledalcev in je planiran le nekaj metrov stran od Anfielda v parku Stanley . Dela za stadion naj bi se že začela maja 2007, stadion pa naj bi dokončali do poletja 2010. Kljub temu, da bi stadion sprejel okoli 15.000 gledalcev več kot Anfield pa bivša lastnika, George Gillett in Tom Hicks, nista bila zadovoljna in sta hotela zgraditi stadion, ki naj bi sprejel več kot 70.000 gledalcev. 25. julija sta izdala nove plane za stadion, ki naj bi se lahko razširil na 78.000 sedišč, prav tako pa naj bi bil obliki unikaten stadion in bi imel enega bolj zanimivih dizajnov. Do uresničitve teh načrtov nikoli ni prišlo, saj je v oktobru 2010 klub prevzel gigant New England Sports Ventures, ki ima glede obstoječega in novega stadiona svoje načrte. == Klubska kultura == [[Slika:You%27ll Never Walk Alone! op Anfield.jpg|thumb|You'll never walk alone pred tekmo]] Pesem »You’ll never walk alone«, ki je originalno iz mjuzikla Rodgersa in Hammersteina z naslovom Carousel in katero je slavno posnela Liverpoolova glasbena skupina Gerry & The Pacemakers, je himna nogometnega kluba Liverpool. Pesem pojejo navijači vse od šestdesetih let dvajsetega stoletja. Pesem pa pojejo tudi navijači drugih klubov, najbolj znani v tem elementu pa so navijači Celtica. Naslov pesmi je tudi nad Shanklyjevimi vrati na Anfieldu in v klubskem logotipu. Petje Liverpoolovih navijačev te pesmi je v svoji pesmi Fearless vključila tudi slavna skupina Pink Floyd. Druge popuarne pesmi, ki jih pojejo navijači so “Fields of Anfield Road” (na melodijo pesmi [[The Fields of Athenry|Fields of Athenry]]), “Poor Scouser Tommy” (prvi del na melodijo Red River Valleya, drugi del na melodijo The Sash) in “Liverbird upon my chest” (na melodijo Ballad of the Green Berets). Pod taktiriko trenutnega menedžerja Rafaela Beniteza, je v klubu veliko ljudi španskega porekla, začenši z menedžerjem samim, trenerjem vratarjev Xavijem Valerom in fizioterapevtom Victorjem Salinasom. Liverpool ima kar nekaj rivalov v angleški ligi, največji pa je nedvomno njihov mestni rival Everton, s katerim vsaj dvakrat na sezono odigra Merseyside derbi. Rivalstvo obstaja že vse od samega začetka nogometnega kluba Liverpool, torej od leta 1892. Karte za Merseyside derbije so po navadi razprodane že več let vnaprej in derbiji sami so po navadi zelo ostri in fizični, v katerih ne manjka akcije in po navadi tudi rdečih kartonov (Merseyside derbiji imajo več rdečih kartonov kot kateri koli drugi derbiji v zgodovini Premiershipa. [[Slika:The Sun Liverpool.jpg|thumb|left|Poziv za bojkot tabloida the Sun]] Prav tako je potrebno omeniti tudi [[Severozahodni derbi|rivalstvo s severozahodnimi sosedi]], s klubom [[Manchester United]]. Oba kluba sta v preteklosti osvojila vse kar se je osvojiti dalo (Liverpool je dominiral v sedemdesetih in osemdesetih letih, medtem ko je Manchester United dominiral v devetdesetih in začetku novega tisočletja), zato sta tudi najuspešnejša kluba v Angliji. Tekme med tema dvema nasprotnikoma so po navadi odigrane nekaj čez poldne zaradi TV prenosov in tudi zaradi tega, da preprečijo morebitno alkoholiziranost obeh delov navijačev. Film “The 51st state” (znan tudi kot Formula 51 v Združenih državah Amerike) prikazuje sceno, kjer glavni junak Felix DeSouza, z Liverpoolovim dresom na sebi, vstopi v pub, kjer se zbirajo navijači Manchester Uniteda. Prav tako pa se film odvija okoli derbija Liverpool-Manchester United, ki se naposled odigra na Anfieldu. V zadnjih nekaj letih je Liverpoolov velik rival postal Chelsea, s katerim se Liverpool redno srečuje. 11. julija 2007 je bilo potrjeno, da bo Liverpool dobil svoj TV program, LFC TV, ki bo sodeloval z irskim TV podjetjem Setanta, ki ima na svojih kanalih že Rangers TV in Celtic TV. Več let v Liverpoolu tudi velja bojkot angleškega tabloida [[the Sun]], ki je objavil neresnice o dogodkih na štadionu ob tragediji Hillsborough kjer so zapisali, da so Liverpoolovi navijači kradli mrtvim, urinirali po policajih,... Zaradi česar še danes v Liverpoolu bojkotirajo ta tabloid (tako na rdeči, kot tudi na modri strani). == Igralci == === Člansko moštvo sezone 2023/24 === ''Zadnja posodobitev: 9.1.2024'' {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|nat=BRA|pos=GK|name=[[Alisson]]|other=}} {{Fs player|no= 2|nat=ENG|pos=DF|name=[[Joe Gomez]]}} {{Fs player|no= 3|nat=JAP|pos=MF|name=[[Wataru Endo]]}} {{Fs player|no= 4|nat=NED|pos=DF|name=[[Virgil van Dijk]]|other=[[Captain (association football)|kapetan]]}} {{Fs player|no= 5|nat=FRA|pos=DF|name=[[Ibrahima Konate]]|other=}} {{Fs player|no= 6|nat=ESP|pos=MF|name=[[Thiago Alcantara]]|other=}} {{Fs player|no= 7|nat=COL|pos=MF|name=[[Luis Diaz]]|other=}} {{Fs player|no= 8|nat=HUN|pos=MF|name=[[Dominik Szoboszlai]]|other=}} {{Fs player|no= 9|nat=URU|pos=FW|name=[[Darwin Nuñez]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=ARG|pos=FW|name=[[Alexis Mac Allister]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=EGY|pos=FW|name=[[Mohamed Salah]]|other=}} {{Fs player|no=12|nat=ENG|pos=DF|name=[[Joe Gomez (footballer)|Joe Gomez]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ESP|pos=GK|name=[[Adrián (footballer)|Adrián]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=ENG|pos=MF|name=[[Curtis Jones]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=NED|pos=FW|name=[[Cody Gakpo]]|other=}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Harvey Elliott]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=POR|pos=FW|name=[[Diogo Jota]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=GRE|pos=DF|name=[[Kostas Tsimikas]]|other=}} {{Fs player|no=26|nat=SCO|pos=DF|name=[[Andrew Robertson]]|other=}} {{Fs player|no=27|nat=BEL|pos=FW|name=[[Divock Origi]]|other=}} {{Fs player|no=32|nat=CMR|pos=DF|name=[[Joël Matip]]|other=}} {{Fs player|no=38|nat=NED|pos=MF|name=[[Ryan Gravenberch]]|other=}} {{Fs player|no=43|nat=ESP|pos=MF|name=[[Stefan Bajčetić]]|other=}} {{Fs player|no=47|nat=ENG|pos=DF|name=[[Nathaniel Phillips]]|other=}} {{Fs player|no=50|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Doak]]|other=}} {{Fs player|no=62|nat=IRL|pos=GK|name=[[Caoimhín Kelleher]]|other=}} {{Fs player|no=66|nat=ENG|pos=DF|name=[[Trent Alexander-Arnold]]|other=[[Vice-captain (association football)|drugi kapetan]]}} {{Fs player|no=72|nat=NED|pos=DF|name=[[Sepp van den Berg]]|other=}} {{Fs player|no=78|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jarrell Quansah]]|other=}} {{Fs end}} ===Na posoji=== {{Fs start}} {{Fs end}} == Tehnična ekipa Liverpoola == {| class="wikitable" ! Ime in priimek ! Vloga |- | [[Slika:Flag of Germany.svg|22px|Nemčija]] [[Jürgen Klopp]] | Menedžer |- | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Pepijn Lijnders]] | Pomočnik menedžerja |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Peter Krawietz]] | Pomočnik menedžerja |- | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[John Achterberg]] | Trener vratarjev |- | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Andrew Massey]] | Zdravnik prve ekipe |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Andreas Kornmayer]] | Vodja telesne pripravljenosti |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Andy Renshaw]] | Vodja fizioterapevtov |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Jordan Milsom]] | Vodja rehabilitacije |- |} === Vsi menedžerji Liverpoola === {| class="wikitable sortable" |+ ! Ime in priimek ! Doba ! Osvojene lovorike |- | {{ikonazastave|Irska}} [[John McKenna]] | 1892–1996 | Druge lovorike (3x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Tom Watson]] | 1896–1915 | Ligaški naslov (2x), druge lovorike (1x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[David Ashworth]] | 1920–1923 | Ligaški naslov (1x) |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Matt McQueen]] | 1923–1928 | Ligaški naslov (1x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[George Patterson]] | 1928–1936 | / |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[George Kay]] | 1936–1951 | Ligaški naslov (1x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Don Welsh]] | 1951–1956 | / |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Phil Taylor]] | 1956–1959 | / |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Bill Shankly]] | 1959–1974 | Ligaški naslov (3x), FA pokal (2x), UEFA pokal (1x), druge lovorike (4x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Bob Paisley]] | 1974–1983 | Ligaški naslov (6x), Ligaški pokal (2x), Evropski pokal (3x), UEFA pokal (1x), druge lovorike (6x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Fagan]] | 1983–1985 | Ligaški naslov (1x), Ligaški pokal (1x), Evropski pokal (1x) |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Kenny Dalglish]] | 1985–1991 | Ligaški naslov (3x), FA pokal (2x), druge lovorike (4x) |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Graeme Sounness]] | 1991–1994 | FA pokal (1x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Roy Evans]] | 1994–1998 | Ligaški pokal (1x) |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Gérard Houllier]] | 1998–2004 | FA pokal (1x), Ligaški pokal (2x), UEFA pokal (1x), druge lovorike (2x) |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] | 2004–2010 | FA pokal (1x), Evropski pokal (1x), druge lovorike (2x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Roy Hodgson]] | 2010–2011 | / |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Kenny Dalglish]] | 2011–2012 | Ligaški pokal (1x) |- | [[Slika:Flag of Northern Ireland.svg|22px|Severna Irska]] [[Brendan Rodgers]] | 2012–2015 | / |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jürgen Klopp]] | 2015- |Evropski pokal (1x), UEFA Super pokal (1x), Svetovno klubsko prvenstvo (1x), Ligaški naslov (1x), Ligaški pokal (1x), FA pokal (1) |} == Lovorike == === Prvenstva === * '''League Championship (19 naslovov):''' 1900/01, 1905/06, 1921/22, 1922/23, 1946/47, 1963/64, 1965/66, 1972/73, 1975/76, 1976/77, 1978/79, 1979/80, 1981/82, 1982/83, 1983/84, 1985/86, 1987/88, 1989/90, 2019/20 * '''Lancashire League (1 naslov):''' 1892/93 * '''Division two (4 naslovi):''' 1893/94, 1895/96, 1904/05, 1961/62 === Pokali === ==== Domači pokali ==== * '''FA pokal (8x):''' 1965, 1974, 1986, 1989, 1992, 2001, 2006, 2022 * '''Ligaški pokal (9x):''' 1981, 1982, 1983, 1984, 1995, 2001, 2003, 2012, 2022 * '''Community shield (15x):''' 1964 (deljen), 1965 (deljen), 1966, 1974, 1976, 1977 (deljen), 1979, 1980, 1982, 1986 (deljen), 1988, 1989, 1990 (deljen), 2001, 2006 * '''Screen Sport Super Cup (1x):''' 1986 ==== Evropski pokali ==== * '''Evropski pokal (6x):''' 1977, 1978, 1981, 1984, 2005, 2019 * '''UEFA pokal (3x):''' 1973, 1976, 2001 * '''UEFA Super pokal (4x):''' 1977, 2001, 2005, 2019 *'''Svetovno klubsko prvenstvo''' '''(1x)''': 2019 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.liverpoolfc.com/ Uradna spletna stran] {{Liverpool F.C. squad}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1892]] [[Kategorija:Liverpool F.C.| ]] [[Kategorija:Šport v Liverpoolu]] [[Kategorija:Člani Superlige]] omy27db29hdp7u9azn57mvm6bgbthxg 6682040 6682039 2026-05-27T18:15:18Z ~2026-31831-25 260656 /* */ 6682040 wikitext text/x-wiki '''Super pokal'''{{slog|razlog=pomankanje notranjih povezav}} {{Football club infobox | clubname = Liverpool FC | image = [[Slika:Lfc logo.PNG]] | fullname = Liverpool Football Club | nickname = ''Rdeči''| founded ={{birth date and age|1892|6|3|df=y}} | ground = [[Anfield (stadium)|Anfield]]<br />[[Liverpool]] | capacity = 53.394<ref name="cap2021">{{navedi splet |title=Premier League Handbook 2020/21 |url=https://resources.premierleague.com/premierleague/document/2021/04/07/6ebff069-a7ee-415d-afbd-15878b6d33b2/2020-21-PL-Handbook-240321.pdf|url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412002820/https://resources.premierleague.com/premierleague/document/2021/04/07/6ebff069-a7ee-415d-afbd-15878b6d33b2/2020-21-PL-Handbook-240321.pdf|archive-date=12 April 2021 |publisher=Premier League |access-date=12 April 2021|page=24}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Škotska}}<nowiki> [Theresa May]] </nowiki> | manager = [[Slika:Flag of Netherlands.svg|22pxŠkotska]] [[Irn Bru]] | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Steven Gerrard]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Ian Ayre]]| league = [[Premier League]] | season = 2023/24 | position = 3. mesto | website = https://www.liverpoolfc.com/ | pattern_la1 = _liverpool2425h | pattern_b1 = _liverpool2425h | pattern_ra1 = _liverpool2425h | pattern_sh1 = _liverpool2425h | pattern_so1 = _liverpool2425hl | leftarm1 = E00000 | body1 = E00000 | rightarm1 = E00000 | shorts1 = E00000 | socks1 = E00000 | pattern_la2 = _liverpool2425a | pattern_b2 = _liverpool2425a | pattern_ra2 = _liverpool2425a | pattern_sh2 = _liverpool2425a | pattern_so2 = _liverpool2425al | leftarm2 = 141414 | body2 = 141414 | rightarm2 = 141414 | shorts2 = 141414 | socks2 = 141414 | pattern_la3 = _liverpool2425t | pattern_b3 = _liverpool2425t | pattern_ra3 = _liverpool2425t | pattern_sh3 = _liverpool2425t | pattern_so3 = _liverpool2425tl | leftarm3 = ffffff | body3 = ffffff | rightarm3 = ffffff | shorts3 = 000000 | socks3 = ffffff }} '''Liverpool Football Club''' je profesionalni angleški nogometni klub iz [[Liverpool]]a, [[Merseyside]], [[Anglija]]. Liverpool igra v najelitnejši angleški nogometni ligi (Barclays Premiership) in je eden '''najtrofejnejši''' ter posledično najuspešnejših klubov v zgodovini angleškega nogometa in eden izmed najboljših ter najbolj znanih nogometnih klubov na svetu. Liverpool je v svoji ponosni zgodovini osvojil rekordnih 19 naslovov angleške lige ter tudi '''6 naslovov najboljšega v Evropi'''(več sta jih osvojila samo [[Real Madrid]] in [[AC Milan]]).<ref name="Število lovorik">{{navedi splet | url=http://www.liverpoolfc.tv/history/honours |work=liverpoolfc.tv | title=Število lovorik | accessdate=1 June 2012}}</ref> Nogometni klub Liverpool že od samega začetka igra na štadionu '''[[Anfield]]'''. Mestni svet Liverpoola je leta 2003 odobril izgradnjo novega štadiona v sami bližini sedanjega Anfielda ([[Stanley park]])<ref name="Izgradnja Stanley Parka">{{navedi splet | url=http://www.footballeconomy.com/archive/archive_2003_oct_01.htm | title=Izgradnja Stanley Parka | work=footballeconomy.com | accessdate=1 June 2012 | archive-date=2012-03-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120309092241/http://www.footballeconomy.com/archive/archive_2003_oct_01.htm | url-status=dead }}</ref>, vendar iz teh načrtov ni bilo nič in trenutno ima vodstvo kluba v načrtu obnovo in širitev Anfielda.<ref name="Povečanje Anfielda">{{navedi splet | url=http://soccernet.espn.go.com/news/story/_/id/934008/anfield-development-plan-set-to-drag-on?cc=5739 | title=Povečanje Anfielda | work=soccernet.espn.go.com | accessdate=1 June 2012 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kljub temu, da je Liverpool v svetu poznan zaradi najrazličnejših uspehov, je na žalost poznan tudi po dveh tragedijah - tragedija na štadionu Heysel v Bruslju, kjer je zaradi nemirov na tribunah, po tem, ko se je zrušil zid, umrlo 39 navijačev, večina italijanskega Juventusa<ref name="Tragedija Heysel">{{navedi splet| url=http://bianconeri.tripod.com/heysel.html| work=bianconeri.tripod.com| title=Heysel tragedija| accessdate=1 June 2012}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter tragedija na štadionu Hillsborough v [[Sheffield]]u, kjer je zaradi prevelike množice na tribuni [[Leppings lane]] umrlo 96 navijačev Liverpoola.<ref name="Tragedija Hillsborough">{{navedi splet | url=http://www.liverpoolfc.tv/history/hillsborough|work= liverpoolfc.tv |title=Hillsborough tragedija | accessdate=1 June 2012}}</ref> == Zgodovina == === 1892–1917 === [[Slika:John Houlding.jpg|thumb|John Houlding, ustanovitelj Liverpoola]] Zgodovina nogometnega kluba [[Liverpool]] je tesno povezana z mestnim tekmecem [[Everton]]om. Ko je bila nogometna liga ustvarjena leta 1888, je bil [[Anfield]] en izmed prvih stadionov, kjer so se odigrale nogometne tekme. Tako je bila prva tekma v angleški ligi je bila odigrana prav tukaj, na Anfieldu, in sicer 8. septembra, 1888, ko so bili gledalci na stadionu priča Accringtonu, ki je igral proti, ne rdečim, marveč modrim dresom [[Everton]]a.<ref name="Prva tekma na Anfieldu">{{navedi splet | url=http://lfcstats.co.uk/lfcanfield1.html | title=Prva tekma na Anfieldu |work=lfcstats.co.uk | accessdate=1 June 2012}}</ref> Leta 1891 je [[John Houlding]] (lastnik Anfielda in pivovar) nogometnemu klubu Everton začel računati višjo najemnino stadiona (iz £100 na £250), kar je vodilne Evertona užalilo, hkrati pa takšnih vsot niso bili pripravljeni odšteti, zato so se odločili, da zapustijo Anfield in zaigrajo na [[Goodison park]]u.<ref name="Odhod Evertona iz Anfielda">{{navedi splet | url= http://www.evertonfc.com/news/archive/2010/03/15/when-the-blues-left-anfield | title= Odhod Evertona iz Anfielda | work= evertonfc.com | accessdate= 1 June 2012 | archive-date= 2010-05-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20100526054903/http://www.evertonfc.com/news/archive/2010/03/15/when-the-blues-left-anfield | url-status= dead }}</ref> Houlding je vedel, da je štadion brez nogometne ekipe izguba denarja, zato se je odločil, da ustanovi nov klub - [[Liverpool FC]]! Ustanovljen je bil 15. marca, 1892.<ref name="Ustanovitev Liverpoola">{{navedi splet | url= http://www.liverpoolfc.tv/history/timeline/1892-1917/liverpool-football-club-is-formed | title= Ustanovitev Liverpoola |work= liverpoolfc.tv | accessdate=1 June 2012}}</ref> Originalno naj bi se klub imenoval »Everton Football Club and Athletic Grounds Company, Limited«, vendar je bil kmalu preimenovan v »Liverpool Football Club and Athletic Grounds Company, Limited«, saj nogometna zveza ni želela priznati prvotnega imena. John Houlding je za izvršnega direktorja kluba imenoval Johna McKenno, ki je v klub pripeljal 13 nogometašev od tega 9 Škotov.<ref name="Prvi igralci na Anfieldu">{{navedi splet | url= http://www.thisisanfield.com/clubinfo/history/ | title= Prvi igralci na Anfieldu |work= thisisanfield.com | accessdate=1 June 2012}}</ref> Liverpool je svojo prvo tekmo odigral 1. septembra 1892, ko je s 7:1 premagal [[Rotherham United]], le dva dni kasneje, pa je odigral prvo uradno tekmo, Lancashire ligi in na Anfieldu pred 200 gledalci premagal Higher Walton z rezultatom 8:0. V isti sezoni je Liverpool [[Lancashire]] ligo tudi osvojil in sezono končal brez poraza in si s tem prislužili napredovanje v drugo divizijo za sezono 1893–1894.<ref name="Prva sezona v drugi diviziji ligi">{{navedi splet | url= http://www.lfchistory.net/Stats/Article/2561 | title= Prva sezona v drugi diviziji ligi |work= lfchistory.net | accessdate=1 June 2012}}</ref> Tudi v drugi diviziji Liverpool ni imel težjega dela. 10. februarja 1894 je Liverpool odigral svojo prvo tekmo v [[pokalu FA]] in pred 17.000 gledalci na nabito polnem Anfieldu premagal Preston North End z rezultatom 3:2. V tej sezoni je Liverpool osvojil prvo mesto brez večjih težav, a to še ni bila garancija za napredovanje v prvo divizijo. Za ta podvig je bilo treba premagati zadnjeuvrščeno ekipo prve divizije, [[Newton Heath]] (kasneje preimenovan v [[Manchester United]]). Tekmo, ki je bila odigrana na [[Ewood Park]]u je Liverpool dobil z 2:0 in se prvič v zgodovini uvrstil v prvo divizijo (kasnejšo ligo Premier). [[Slika:Liverpool 1892-1893.jpg|thumb|left|Ekipa Liverpoola v sezoni 1892–1893]] Prvo domačo tekmo v tej diviziji je Liverpool odigral 8. september 1894 proti aktualnim prvakom Aston Villi. Na tej tekmi je bil prvič uporabljen nov 'main stand' in omogočil, da si je tekmo ogledalo 20.000 gledalcev. Liverpool je tekmo izgubil z 1:2. Prva sezona Liverpoola v prvi diviziji ni bila preveč uspešna, zato so se znašli na identični položaju, kot leto poprej, z edino razliko, da so tokrat igrali za obstanek. To tekmo je Liverpool igral močno oslabljen, saj je manjkalo kar 5 igralcev, zato so bili primorani poiskati zamenjave. Ker v teh časih pravila še niso bila tako stroga, je Liverpool svoje igralce iskal pri ekipah iz Škotske, kjer pa Heartsi niso bili pretirano navdušeni nad idejo posoje igralcev, zato so Liverpoolu na pomoč priskočili Hibernian in St Bernard‘s. Liverpool je v tej pomešani in oslabljeni postavi tekmo proti Buryu izgubil in se posledično znova preselil v drugo divizijo. V naslednji sezoni je Liverpool dosegel kar 106 zadetkov in dosegel najvišjo ligaško zmago, ko je z 10:1 odpravil [[Rotherham Town]]. Po uspešni sezoni in ponovni selitvi v prvo divizijo, je prišlo še do ene spremembe, ko je ekipa Liverpoola menjala dosedanje modro-bele drese za nove, rdeče-bele. Ti dresi, so prinesli nove uspehe. Po dveh letih obstanka v prvi diviziji, ko je Liverpool zaključil na 5. (1896–1897) oziroma 9. (1897–1898) mestu, se je ekipa rdečih prvič približala naslovu angleških prvakov. V zadnjem krogu sezone, si je Liverpool s 43. točkami delil prvo mesto z Aston Villo. Da je bila evforija na vrhuncu pa je bil na sporedu ravno spopad teh dveh ekip. Liverpool je za osvojitev prvenstva potreboval zmago, saj je imela Aston Villa veliko boljšo razliko v golih. Na žalost navijačev rdečih je na tej tekmi Aston Villa razbila Liverpool in jih domov poslala s petardo v mreži in končnim rezultatom 5:0. Tej tragediji, je nekaj mesecev kasneje sledila še ena: takratni Liverpoolov najboljši strelec (56 golov na 96 tekmah) je pri komaj 24 letih umrl za tuberkulozo. Sledila je povprečna sezona 1899/1900 in Liverpool je v novo stoletje vstopil s skromnim končnim izkupičkom in zgolj 10. mestom. Sledila je sezona 1900/1901, ki je v zgodovino Liverpoola vsekakor zapisana z zlatimi črkami saj je Liverpool s 45 točkami končal na samem vrhu prve divizije in osvojil svoj '''prvi naslov državnega prvaka'''. Po super sezoni je sledil rahel padec, dve povprečni sezoni in sezona 1903/1904, ko je sledil vnovičen izpad v drugo divizijo. Na srečo rdečih ta kriza ni trajala dolgo, saj se je Liverpool skupaj z Boltonom v prvo divizijo tudi vrnil. Po vrnitvi v prvo divizijo 1905/1906 se nihče ni nadejal pretirano visokih mest, a je sledilo prav to! Liverpool se je znova pobral iz pepela in se iz druge divizije zavihtel naravnost na vrh prve in osvojil svoj '''drugi naslov državnih prvakov'''! Sezono so končali s še eno lovoriko v svojih vitrinah, po tem, ko so osvojili Charity Shield. V boj sta šli najboljša profesionalna (Liverpool) in najboljša amaterska ekipa (Corinthians). Tekmo je Liverpool dobil brez večjih težav in Corinthians odpravil s 5:1. Kot zanimivost: Charity Shield je bila najvišja oziroma največja lovorika in je merila več kot 180&nbsp;cm! 1. september 1906 je bil ponovno prav poseben dan za ta klub, saj so igralci prvič zaigrali pred novo tribuno imenovano - the KOP. To je tribuna, kjer se še danes zbirajo najzvestejši navijači Liverpoola. Svoje ime je dobila po hribu Spioenkop, ko je v drugi burski vojni na njem življenje izgubilo 243 britanskih vojakov, čez 1500 pa je bilo ranjenih. Tako je na tej tekmi Liverpool pred 30.000 gledalci premagal Stoke s končnim rezultatom 1:0 4. december 1909 je Liverpoolu uspel prvi izmed slavnih rezultatskih preobratov. Po tem, ko so ob polčasu proti Newcastlu zaostajali s 5:2, so v drugem polčasu uspeli zrežirati popolni preobrat in dobiti tekmo s 5:6. Med letoma 1906 in 1915 Liverpool ni doživel večjega uspeha, omembe vredni sta uvrstitvi iz leta 1909/1910, ko so sezono končali na 2. mestu in prvi finale FA pokala leta 1914, ko so z 2:1 na stadionu Crystal Palace izgubili pred kar 72.778 gledalci. Zaradi prve svetovne vojne se je po sezoni 1914–1915 liga začasno prekinila. === 1918–1943 === Po štirih letih premora, se je angleška liga nadaljevala v sezoni 1918–1919, po kateri je Liverpool dve leti zapored končal na 4. mestu. Sledila je sezona 1921–1922, ko je Liverpool po 16. letih 17. april 1922 osvojil '''nov naslov državnih prvakov'''. Za naslednjega navijači rdečih niso čakali prav dolgo, saj je prišel v mesto ob reki Mersey že naslednje leto, v sezoni 1922–1923. Sledilo je sušno obdobje, v katerem Liverpool ni dosegel vidnejših uspehov, a se je kljub temu brez težav držal v najvišji angleški ligi. 2. september 1939 Liverpool odigra zadnjo tekmo pred drugo svetovno vojno in na Anfieldu premaga Chelsea z 1:0. === 1944–1969 === [[Slika:Bill Shankly statue.jpg|thumb|kip Billa Shanklya, legende Liverpoola]] Prva liga se je ponovno začela v sezoni 1946–1947. Rdeči so se po ligaškem premoru vrnili v velikem slogu in takoj dosegli še en, '''peti naslov najboljšega v Angliji.''' Leta 1950 je Liverpool prvič zaigral na Wembleyu, ko se je v finalu FA pokala pomeril z [[Arsenal]]om in znova izgubil z 2-0 (tekma je poznana predvsem zato, ker priložnosti za igro ni dobil [[Bob Paisley]], kasnejši menedžer Liverpoola, kljub temu, da je v polfinalu zabil zmagoviti gol proti Evertonu). Vseeno pa je Liverpool uspehom navkljub leta 1954 po 50. letih igranja na najvišjem nivoju izpadel v drugo ligo, kjer je doživel najhujši poraz v zgodovini kluba proti [[Birmingham City]]ju (9-1). Usoda Liverpoola bi bila najbrž kar klavrna, če klub ne bi 1. decembra, 1959 dobil enega najbolj karizmatičnih menedžerjev v zgodovini svetovnega nogometa - [[Bill Shankly]]ja, ki je takoj po tem, ko je dobil moč nad ekipo, izjavil: Zelo sem vesel in ponosen, da sem bil izbran za menedžerja Liverpoola, kluba, ki ima tako velik potencial. Vse skupaj mi predstavlja velik izziv. Po mojem mnenju ima Liverpool najbolj zveste navijače, ki si zaslužijo uspeh in slavo in upam, da mi bo uspelo privabiti nasmeh na njihova usta. Ko se mi je ponudilo mesto menedžerja te ekipe, ga enostavno nisem mogel zavrniti! Tako je po treh letih popolnoma prerodil klub in ga znova vrnil v prvo divizijo že pet tekem pred koncem sezone. Že v drugi sezoni v prvi diviziji je Shankly Liverpool postavil tja kamor spada - na vrh. Tega so si zagotovili 18. aprila 1964, ko so s kar 5:0 na Anfieldu premagali londonski Arsenal. 1. maja 1965 je Liverpool osvojil svoj prvi FA pokal, ko so na Wembleyu pred 100.000 gledalci premagali Leeds United. Po tekmi je Bill Shankly povedal: Odrasli moški so jokali in to je bil najboljši občutek, ki ga lahko katerokoli človeško bitje občuti, ko vidi kaj je dosegel. Bilo je veliko trenutkov, na katere sem ponosen. Prelepih, fantastičnih trenutkov. Ampak to je bil najboljši dan. Le 11 dni kasneje pa je prišla ena izmed manj prijetnih izkušenj. Liverpool je bil v polfinalu evropskega pokala izločen iz strani Interja, po tem, ko so rdeči na Anfieldu zmagali 3:1, so bili v gosteh s 3:0 poraženi. Interju je na tej tekmi visoko zmago podaril kasneje dokazano podkupljen sodnik. Le leto kasneje se je Liverpool ponovno zavihtel na sam vrh Anglije, ko je zasedel vrh lestvice s 6 točkami naskoka pred Leeds unitedom. Pet dni kasneje je imel Liverpool priložnost svoji ligaški zmagi dodati še pokal evropskih zmagovalcev, a je bila po podaljških boljša Borussia Dortmund. === 1970–1995 === Liverpool bi lahko v sezoni 1971/72 dosegel svoj 8. naslov prvakov, a so v zadnjem kolu proti Arsenalu potrebovali zmago, ki je niso dosegli, saj se je tekma končala z 0:0. Sledila je najuspešnejša sezona do tedaj je bila 1972/73, ko je Liverpool po 7. letih osvojil ligaški naslov in prvo evropsko lovoriko ([[UEFA pokal]] proti Borussiji Mönchengladbach. Leto kasneje je vnovič osvojil FA pokal (3-0 proti [[Newcastle United]]u; za Liverpool sta zadela [[Kevin Keegan]] 2x in [[Steve Heighway]]). Sezono 1973/74 je Liverpool končal na drugem mestu, osvojil pa je FA pokal, ko je v finalu na Wembleyu premagal Newcastle s 3:0. Po sezoni pa je sledil šok, saj je Bill Shankly odstopil kot menedžer Liverpoola in mesto prepustil svojemu pomočniku Bobu Paisleyu. Bob Paisley je delo nadaljeval v slogu svojega mentorja in v svoji prvi sezoni zasedel drugo mesto, naslednjo (1975/76) pa je Liverpool znova popeljal na sam ligaški vrh. Tudi sezono kasneje je Liverpool osvojil angleško ligo in ji dodal še UEFA pokal. Sledilo je leto 1977 zagotovo eno najpomembnejših v zgodovini - Liverpool prvič osvoji evropski pokal (danes [[Liga prvakov]]), ko je v finalu v [[Rim]]u premagal Borussio Mönchengladach s 3-1. Leto kasneje je Liverpool uspeh ponovil, tokrat na [[Wembley]]u proti [[Club Brugge]]-u z 1-0. Sledila je rekordna sezona 1978/79, v kateri je Liverpool znova zmagal angleško prvenstvo tokrat z rekordnimi 68-imi točkami (takrat je seveda veljal drugačen točkovni sistem kakor danes), z 8 točkami prednosti pred drugouvrščenim Nottingham Forestom in v 42-ih tekmah prejel le 16 golov. Leta 1980 je Liverpool osvojil ligo že četrtih v zadnjih petih letih in temu leto kasneje dodal še tretji evropski pokal, ki ga je osvojil proti Realu iz Madrida (1-0) v [[Pariz]]u. Sledili sta še dve fantastični sezoni v katerih je Liverpool osvojil dvojčka ([[ligaško prvenstvo]] + [[ligaški pokal]]). 29. september 1981 Liverpool in nogometni svet pretrese smrt ene izmed največjih osebnosti klubske zgodovine - Billa Shanklya. Po slabši sezoni 1980/81 je Liverpool 15. maja 1982 še enkrat več osvojil angleško prvenstvo s fantastičnim zaključkom, ko so zmagali kar 20 od 25 tekem. Po sezoni Sir John Smith oznani, da Bob Paisley s koncem sezone odstopa s trenerskega stolčka. V devetih sezonah je Liverpool pod taktiriko Boba Paisleya osvojil kar 21 lovorik, med katerimi so trije evropski pokali, UEFA pokal, 6 naslovov angleškega prvaka in trije ligaški pokali. [[Bob Paisley]] je po svojem odstopu mesto menedžerja prepustil svojemu asistentu Joe-u Faganu. Ko je leta 1983 postal menedžer Liverpoola mu je bilo 63 let. V svoji prvi sezoni je uspel osvojiti kar tri lovorike: angleško prvenstvo, ligaški pokal ter nov, četrti evropski pokal (zmaga nad AS Romo po streljanju enajstmetrovk v Rimu). Leta 1985 je Liverpoolu znova zaigral v finalu evropskega pokala. Nasproti mu je stal [[Juventus]] na stadionu [[Heysel]] v Bruslju. Že pred začetkom tekme pa se je zgodila tragedija. Zaradi nevtralne tribune (kjer so bili Liverpoolovi in Juventusovi navijači pomešani), je prišlo do manjših izgredov, ki so prerasli v nasilje. Juventusovi navijači so v Liverpoolove metali bakle in druge tope predmete, Liverpoolovi pa so (tudi zaradi alkoholiziranega stanja) izgubili živce in začeli preganjati italijanske navijače po tribuni. Ti so se ustavili ob zidu, ki je ločeval tribune med seboj. Zaradi prevelikega pritiska se je zid porušil in pod seboj pokopal 38 italijanskih in enega belgijskega navijača. Kljub temu, da je po tribunah sejala smrt, se je tekma začela in končala 1-0 v korist Juventusa (po dosojeni fantomski enajstmetrovki, ki jo je realiziral [[Platini]]). Zaradi tragedije na Heyslu, so dobili vsi angleški klubi prepoved nastopanja v evropskih tekmovanjih za pet let, Liverpool pa je dobil prepoved igranja za deset let (kasneje zmanjšano na šest). Štirinajst navijačev Liverpoola je bilo obsojenih. Takoj po tragediji na Heyslu je Joe Fagan odstopil z menedžerskega stolčka Liverpoola. Fagana je nasledil Kenny Dalglish, ki je postal prvi igralec/menedžer v zgodovini kluba. Pod njegovim vodstvom je Liverpool osvojil nove 3 naslove angleških prvakov in dva FA pokala (dvojček v sezoni 1985/86). Kljub temu pa nesreča ni počivala in 15. aprila 1989 znova udarila Liverpool, vendar tokrat veliko huje kot na Heyslu. [[Slika:Liverpool FC, Shankley Gates and Hillsborough Memorial - geograph.org.uk - 328845.jpg|thumb|left|Vrata Billa Shanklya in spomenik z imeni žrtev Hillsborougha]] 15. aprila 1989 je Liverpool na stadionu Hillsborough v Sheffieldu igral polfinale FA pokala proti [[Nottingham Forest]]u. Zaradi preveč prodanih vstopnic in gneče na stojiščih [[Leppings lane]], je umrlo 96 navijačev Liverpoola (95 takoj, 1 kasneje zaradi poškodb v bolnišnici). Zaradi prevelike množice, ki je pritiskala od zadaj, je spredaj brez sape, porinjeni ob železno ograjo, ostalo več Liverpoolovih navijačev. Nekateri so se rešili, drugi pa na žalost niso imeli te sreče. To je bila največja tragedija v britanskem nogometu. V sezoni 1988/89 Liverpool izgubi prvenstvo v zadnjih sekundah tekme po tem, ko so imeli lovoriko v 90. minuti praktično v rokah. Pred tekmo so imeli pred Arsenalom 3 točke prednosti in v gol razliki od tekmecev vodili za +4. Odločilen gol je v 92. minuti in 22. sekundi zadel Michael Thomas, ki je z zmago 2:0 Arsenalu prinesel zmagoslavje. Leto kasneje jim je to vendarle uspelo. Leto po tem, Kenny Dalglish po 5. sezonah in 3. naslovih državnih prvakov zapusti trenerski stolček. Nov menedžer je postal [[Graeme Souness]], ki je v svoji krstni ligaški osvojil FA pokal. Po katastrofalni predstavi Liverpoola proti [[Bristol City]]-ju na Anfieldu in ne ravno uspešnih treh sezonah, je na Souness odstopil in menedžerski stolček prepustil še enemu nekdanjemu igralcu Liverpoola, Royu Evansu. Kljub temu, da je Evans izboljšal ligaško formo, Liverpool, v petih letih, ko je bil menedžer Evans, lige nikoli ni končal višje od tretjega mesta. Edina lovorika, ki jo je Liverpool osvojil z Royem Evansom je ligaški pokal iz leta 1995. === 1996 - danes === V sezoni 1998/99 je Liverpool zaposlil novega menedžerja, ki naj bi sodeloval skupaj z Royem Evansom, [[Gérarda Houllier]]ja, vendar pa do sodelovanja skoraj da ni prišlo, zato je Evans odstopil novembra, 1998. Sezona 2000/01 je bila za Liverpool prelomna, saj je po več kot petih letih osvojil novo lovoriko. No, osvojil jih je več, in sicer ligaški pokal (po izvajanju enajstmetrovk proti [[Birmingham City]]ju v [[Cardiff]]u - to je bil tudi prvi finale na novo zgrajenem Millenium stadionu, po tem ko so stari Wembley porušili in začeli izgradnjo novega), FA pokal (proti Arsenalu, ko je [[Michael Owen]] v zadnjih minutah zadel dva gola in priboril zmago Liverpoolu) ter UEFA pokal (5-4 proti Alavesu). Liverpoolu je kazalo, da se bo končno spet vrnil na stara pota, vendar je Gérardu Houllierju uspelo osvojiti samo še en ligaški pokal leta 2003, ko je Liverpool v finalu v Cardiffu premagal [[Manchester United]]. Houllierja je v sezoni 2004/05 zamenjal španski strateg [[Rafael Benitez]], ki je v Anglijo prispel iz Valencie. Liverpool je v ligi končal šele na 5. mestu, vendar je kljub temu slavil 25. maja 2005, ko je v [[Carigrad]]u, v enemu izmed najboljših finalov Lige prvakov, premagal [[AC Milan]], po tem, ko je ob polčasu izgubljal s 3-0. Liverpool je tekmo dobil po izvajanju z enajstih metrov, ko je [[Jerzy Dudek]], junak večera, obranil 2 strela, enega pa je Serginho poslal čez gol na tribune [[Atatürk]]a. V sezoni 2005/06 je Liverpool v Premier ligi nabral 82 točk, kar pa vseeno ni bilo dovolj za tako želen naslov. Kljub temu se je sezona končala odlično, saj je v vitrine priromal nov FA pokal. Liverpool tudi tokrat ni razočaral. Tokrat je za pravo dramo poskrbel Liverpoolov kapetan [[Steven Gerrard]], ki je vrnil Liverpool v igro z dvema goloma, od katerih je bil drugi prava bomba s kakšnih tridesetih metrov. Tekma se je nato zavlekla do strelov z bele točke, kjer pa je zablestel, po besedah Rafaela Beniteza, najboljši vratar iz Španije, [[Jose “Pepe” Reina]]. 6. februarja 2007 sta Liverpool kupila ameriška poslovneža [[George Gillett]] in [[Tom Hicks]], ki sta za klub odštela 470 milijonov angleških funtov. Liverpool je sezono končal na 3. mestu in igral v 2. finalu Lige prvakov v treh letih. Finale je v Atenah Liverpool izgubil proti AC Milanu z 2-1. V poletnem prestopnem roku, pred novo sezono 2007/08, je Liverpool odštel rekordno vsoto 23 milijonov funtov za španskega napadalca Fernanda Torresa, ki je tako postal najdražji nakup v zgodovini kluba. V sezoni 2008–2009 je Liverpool v prvenstvu dosegel 86 točk, kar je njihov najvišji zbrani seštevek osvojenih točk v Premier Ligi nasploh, ampak kljub temu zaostal za Manchester United-om. Naslednjo sezono je klub končal na sedmem mestu in se posledično ni uspel kvalificirati v [[Champions League]]. Benitez je sporazumno zapustil trenersko klop, zamenjal pa ga je Fulham-ov manager [[Roy Hodgson]]. Leta 2010, se je klub znašel v velikih finančnih težavah in bil na robu stečaja vendar so se upniki uspeli z odobritvijo visokega sodišča dogovoriti o prodaji kluba. [[Slika:King Kenny vs Bolton 2011.jpg|thumb|Drugi mandat Kennya Dalglisha]] Oktobra 2010, je lastnik [[Boston Red Sox]], [[John W. Henry]] iz [[New England Sports Ventures]] uspešno zaključil svojo ponudbo in skupaj s Tomom Wernerjem postal novi lastnik Liverpoola. V januarju 2011 je nekdanji manager Kenny Dalglish prevzel vodenje kluba do konca sezone potem, ko ga je takratni trener Roy Hodgson zaradi slabih rezultatov sporazumno zapustil. V zimskem prestopnem roku januarja 2011 je Liverpool dosegel rekorden prodajni znesek za napadalca Fernanda Torresa, za katerega je [[Chelsea]] odštel 55 milijonov funtov. Denar so rdeči iz Liverpoola porabili za nakup novih moči v napadu - Urugvajca Luisa [[Suarez]]a, ki je prišel iz Nizozemskega Ajaxa in Angleža Andrewa [[Carroll]]a, ki je prestopil iz Newcastle Uniteda. Zaradi dobrih rezultatov v zaključku sezone 2010/2011 so lastniki 12. maja 2011 trenerja Kennya [[Dalglish]]a nagradili s podaljšanjem pogodbe za 3 leta. Kljub temu, da je v sezoni 2011/2012 po petih letih na Anfield znova prišla lovorika (ligaški pokal) ameriški lastniki z rezultati niso bili zadovoljni. Prva žrtev slabih rezultatov je bil [[Damien Commoli]], ki je bil odgovoren za prihode novih igralcev. Zaradi slabših predstav igralcev, ki so v klub prišli v njegovem mandatu (predvsem so bili na udaru [[Andy Carroll]], [[Stewart Downing]], C[[harlie Adam]]) je bil Commoli iz mesta športnega direktorja odslovljen 12. aprila 2012, dober mesec kasneje pa mu je sledil tudi [[Kenny Dalglish]], ki je klop Liverpoola zapustil 16. maja 2012. Vzrok za njegovo zamenjavo so bile slabe predstave v angleški prvi ligi (Premier league), katero je Liverpool končal na skromnem 8. mestu. 1. junija 2012 je na trenerski stolček Liverpoola sedel dotedanji trener [[Swansea City]]a - [[Brendan Rodgers]], ki je s sabo pripeljal tri sveže obraze: Collina Pascoeja, Chrisa Daviesa in Glena Driscollija. Sedem dni kasneje, (8. junija 2012) je mesto pomočnika trenerja zapustil Steve Clark in prevzel mesto trenerja [[West Bromwich Albion]]a. == Klubske barve == [[Slika:Liverpool players celebrate vs Bolton 1.jpg|thumb|Igralci Liverpoola v značilni rdeči opravi]] Liverpoolovi tradicionalni barvi sta rdeča in bela, čeprav je njihov domač dres že od leta 1960 povsem rdeč. Kljub temu pa ni bilo vedno tako, saj je Liverpool svoje prve tekme v zgodovini kluba odigral v belomodri kombinaciji, ki so jih prevzeli od mestnega rivala Evertona. Dve leti kasneje, torej leta 1894, so že igrali v rdečem, leta 1901 pa so preoblikovali svoj klubski logotip in vanj uvrstili Liverpoolovo ptico - Liverbirda. Naslednjih 60 let je Liverpool igral v rdečih majicah in belih hlačkah (nogavice so bile rdeče, črne, bele in na koncu spet rdeče). V sezoni 1964/65 je Liverpoolov menedžer Bill Shankly odločil, da bodo Liverpoolovi dresi povsem rdeči, ki jih je prvič predstavil na tekmi proti Anderlechtu. V svoji biografiji je takratni napadalec Ian St. John pojasnil kako je prišlo do povsem rdečega dresa. Nekega dne naj bi Bill Shankly vstopil v slačilnico in v Rona Yeatsa vrgel rdeče hlačke ter mu zabičal naj jih obleče. Ian St. John je bil nad vso barvno kombinacijo navdušen in predlagal, da dres postane povsem rdeč. Shankly se je z njim strinjal in tako je bila rojena tradicionalna rdeča barva, ki nogometni klub Liverpool označuje za edine “prave rdeče” še danes! Povsem drugače je z gostujočimi dresi, ki so bili po navadi v beločrni kombinaciji, leta 1987 pa celo v sivi, ki se je nato ohranila vse do sezone 1991/92. Iz sive kombinacije je takrat nastala zelenobela. Pravzaprav bi lahko označili devetdeseta kot leta eksperimentiranja, saj je Liverpool v gosteh nosil vse možne različne barve. Trenutni gostujoči dres je sestavljen iz bele majice, črnih hlačk in belih nogavic, vse obogateno z rdečimi črtami. Prav tako obstaja tudi gostujoči dres, ki ga nogometaši Liverpoola nosijo v evropskih tekmovanjih. Ta je povsem črn z rumenimi črtami. Drese za Liverpool proizvaja Adidas, ki je drese za isti klub proizvajal tudi že med letoma 1985 in 1996. Edini dve športni znamki, ki sta izdelovali Liverpoolove drese, sta Umbro (do leta 1985) in Reebok (od leta 1996 do 2006). Liverpool je znan tudi po tem, da je prvi britanski klub, ki je na majici nosil ime sponzorja, po tem ko se je s Hitachijem dogovoril za sponzorstvo leta 1979. V naslednjih letih je imel Liverpool vedno sponzorje, čeprav se niso menjali veliko: Crown Paints, Candy, Carlsberg in Standard Chartered. Trenuten Liverpoolov logotip je ustvarjen okoli ptice Liverbird, ki je zaščitnica mesta in se pojavlja tudi na grbu mesta Liverpool. Ptica je postavljena v ščit. Nad ščitom so Shanklyjeva vrata na Anfieldu, z napisom “You’ll never walk alone”. Dva ognja, ki gorita na vsaki strani sta v spomin žrtvam tragedije na Hillsborough, prav tako pa večni plamen gori na spomeniku žrtvam, ki je postavljen pred štadionom (ob tribuni Kop). == Stadion == [[Slika:Liverpool FC - FC Utrecht.jpg|thumb|left|Kultni stadion Anfield]] Anfield, stadion na katerem igra Liverpool, je bil zgrajen leta 1884 na parceli, ki je mejila na park Stanley in je bil originalno štadion mestnega tekmeca Evertona. Everton je nato zapustil stadion leta 1892 zaradi spora z lastnikom štadiona Johnom Houldingom, ki je nato ustvaril nogometni klub Liverpool, kin a tem štadionu igra še danes. Leta 1906 so največjo tribuno na Anfieldu imenovali “The Spion Kop”, po hribu v Natalu v Afriki, kjer je v drugi boerski vojni padlo ogromno vojakov iz Liverpoola in okolice. Tribuna (oziroma stojišče) je lahko zadržala tudi do 28,000 gledalcev, zaradi česar je bila dolgo znana kot največja tribuna na svetu. Lokalni mit pravi, da gledalci na Kopu z atmosfero, ki jo ustvarijo, enostavno posesajo žogo v gol, zaradi česar Liverpool večino drugih polčasov igra proti Kopu. Tribuno so prenovili in zmanjšali zaradi varnostnih razlogov po tragediji na štadionu Hillsborough, tako da sedaj lahko sprejme “le” okoli 12,390 gledalcev. Nasproti Kopa je tribuna, ki se imenuje Anfield Road, ki je najnovejša tribuna na Anfieldu, saj je bila prenovljena leta 1998 in lahko sprejme okoli 9000 (9074) gledalcev. Drugi dve tribunu sta Main stand (12,227) in Centenary stand (11,762). Main stand (ali glavna tribuna) je najstarejši del štadiona, saj je ostal nedotaknjen od leta 1973. Pod tribuno so slačilnice domačih in gostujočih nogometašev, na sredini tribun pa so direktorjeve pisarne in razkošne sobe, v katerih se da gledati tekme (kot VIP gost seveda). Tribuna Centenary Stand je bila prej poznana kot Kemlyn Road, vendar so jo po prenovi leta 1992 označili za “centenary”. Zaradi prenove so hiše na Kemlyn Roadu podrli, sam naslov pa ne obstaja več. Anfield, sodeč po straneh na uradnih straneh UEFE, sprejme 45,362 gledalcev in je označen s štirimi zvezdicami (pet zvezdic ima lahko samo štadion, ki ima več kot 50,000 sedišč). 30, julija 2004 je mestni svet Liverpoola klubu dal zeleno luč za izgradnjo novega stadiona, ki bi na začetku lahko sprejel do 61.000 gledalcev in je planiran le nekaj metrov stran od Anfielda v parku Stanley . Dela za stadion naj bi se že začela maja 2007, stadion pa naj bi dokončali do poletja 2010. Kljub temu, da bi stadion sprejel okoli 15.000 gledalcev več kot Anfield pa bivša lastnika, George Gillett in Tom Hicks, nista bila zadovoljna in sta hotela zgraditi stadion, ki naj bi sprejel več kot 70.000 gledalcev. 25. julija sta izdala nove plane za stadion, ki naj bi se lahko razširil na 78.000 sedišč, prav tako pa naj bi bil obliki unikaten stadion in bi imel enega bolj zanimivih dizajnov. Do uresničitve teh načrtov nikoli ni prišlo, saj je v oktobru 2010 klub prevzel gigant New England Sports Ventures, ki ima glede obstoječega in novega stadiona svoje načrte. == Klubska kultura == [[Slika:You%27ll Never Walk Alone! op Anfield.jpg|thumb|You'll never walk alone pred tekmo]] Pesem »You’ll never walk alone«, ki je originalno iz mjuzikla Rodgersa in Hammersteina z naslovom Carousel in katero je slavno posnela Liverpoolova glasbena skupina Gerry & The Pacemakers, je himna nogometnega kluba Liverpool. Pesem pojejo navijači vse od šestdesetih let dvajsetega stoletja. Pesem pa pojejo tudi navijači drugih klubov, najbolj znani v tem elementu pa so navijači Celtica. Naslov pesmi je tudi nad Shanklyjevimi vrati na Anfieldu in v klubskem logotipu. Petje Liverpoolovih navijačev te pesmi je v svoji pesmi Fearless vključila tudi slavna skupina Pink Floyd. Druge popuarne pesmi, ki jih pojejo navijači so “Fields of Anfield Road” (na melodijo pesmi [[The Fields of Athenry|Fields of Athenry]]), “Poor Scouser Tommy” (prvi del na melodijo Red River Valleya, drugi del na melodijo The Sash) in “Liverbird upon my chest” (na melodijo Ballad of the Green Berets). Pod taktiriko trenutnega menedžerja Rafaela Beniteza, je v klubu veliko ljudi španskega porekla, začenši z menedžerjem samim, trenerjem vratarjev Xavijem Valerom in fizioterapevtom Victorjem Salinasom. Liverpool ima kar nekaj rivalov v angleški ligi, največji pa je nedvomno njihov mestni rival Everton, s katerim vsaj dvakrat na sezono odigra Merseyside derbi. Rivalstvo obstaja že vse od samega začetka nogometnega kluba Liverpool, torej od leta 1892. Karte za Merseyside derbije so po navadi razprodane že več let vnaprej in derbiji sami so po navadi zelo ostri in fizični, v katerih ne manjka akcije in po navadi tudi rdečih kartonov (Merseyside derbiji imajo več rdečih kartonov kot kateri koli drugi derbiji v zgodovini Premiershipa. [[Slika:The Sun Liverpool.jpg|thumb|left|Poziv za bojkot tabloida the Sun]] Prav tako je potrebno omeniti tudi [[Severozahodni derbi|rivalstvo s severozahodnimi sosedi]], s klubom [[Manchester United]]. Oba kluba sta v preteklosti osvojila vse kar se je osvojiti dalo (Liverpool je dominiral v sedemdesetih in osemdesetih letih, medtem ko je Manchester United dominiral v devetdesetih in začetku novega tisočletja), zato sta tudi najuspešnejša kluba v Angliji. Tekme med tema dvema nasprotnikoma so po navadi odigrane nekaj čez poldne zaradi TV prenosov in tudi zaradi tega, da preprečijo morebitno alkoholiziranost obeh delov navijačev. Film “The 51st state” (znan tudi kot Formula 51 v Združenih državah Amerike) prikazuje sceno, kjer glavni junak Felix DeSouza, z Liverpoolovim dresom na sebi, vstopi v pub, kjer se zbirajo navijači Manchester Uniteda. Prav tako pa se film odvija okoli derbija Liverpool-Manchester United, ki se naposled odigra na Anfieldu. V zadnjih nekaj letih je Liverpoolov velik rival postal Chelsea, s katerim se Liverpool redno srečuje. 11. julija 2007 je bilo potrjeno, da bo Liverpool dobil svoj TV program, LFC TV, ki bo sodeloval z irskim TV podjetjem Setanta, ki ima na svojih kanalih že Rangers TV in Celtic TV. Več let v Liverpoolu tudi velja bojkot angleškega tabloida [[the Sun]], ki je objavil neresnice o dogodkih na štadionu ob tragediji Hillsborough kjer so zapisali, da so Liverpoolovi navijači kradli mrtvim, urinirali po policajih,... Zaradi česar še danes v Liverpoolu bojkotirajo ta tabloid (tako na rdeči, kot tudi na modri strani). == Igralci == === Člansko moštvo sezone 2023/24 === ''Zadnja posodobitev: 9.1.2024'' {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|nat=BRA|pos=GK|name=[[Alisson]]|other=}} {{Fs player|no= 2|nat=ENG|pos=DF|name=[[Joe Gomez]]}} {{Fs player|no= 3|nat=JAP|pos=MF|name=[[Wataru Endo]]}} {{Fs player|no= 4|nat=NED|pos=DF|name=[[Virgil van Dijk]]|other=[[Captain (association football)|kapetan]]}} {{Fs player|no= 5|nat=FRA|pos=DF|name=[[Ibrahima Konate]]|other=}} {{Fs player|no= 6|nat=ESP|pos=MF|name=[[Thiago Alcantara]]|other=}} {{Fs player|no= 7|nat=COL|pos=MF|name=[[Luis Diaz]]|other=}} {{Fs player|no= 8|nat=HUN|pos=MF|name=[[Dominik Szoboszlai]]|other=}} {{Fs player|no= 9|nat=URU|pos=FW|name=[[Darwin Nuñez]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=ARG|pos=FW|name=[[Alexis Mac Allister]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=EGY|pos=FW|name=[[Mohamed Salah]]|other=}} {{Fs player|no=12|nat=ENG|pos=DF|name=[[Joe Gomez (footballer)|Joe Gomez]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ESP|pos=GK|name=[[Adrián (footballer)|Adrián]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=ENG|pos=MF|name=[[Curtis Jones]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=NED|pos=FW|name=[[Cody Gakpo]]|other=}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Harvey Elliott]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=POR|pos=FW|name=[[Diogo Jota]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=GRE|pos=DF|name=[[Kostas Tsimikas]]|other=}} {{Fs player|no=26|nat=SCO|pos=DF|name=[[Andrew Robertson]]|other=}} {{Fs player|no=27|nat=BEL|pos=FW|name=[[Divock Origi]]|other=}} {{Fs player|no=32|nat=CMR|pos=DF|name=[[Joël Matip]]|other=}} {{Fs player|no=38|nat=NED|pos=MF|name=[[Ryan Gravenberch]]|other=}} {{Fs player|no=43|nat=ESP|pos=MF|name=[[Stefan Bajčetić]]|other=}} {{Fs player|no=47|nat=ENG|pos=DF|name=[[Nathaniel Phillips]]|other=}} {{Fs player|no=50|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Doak]]|other=}} {{Fs player|no=62|nat=IRL|pos=GK|name=[[Caoimhín Kelleher]]|other=}} {{Fs player|no=66|nat=ENG|pos=DF|name=[[Trent Alexander-Arnold]]|other=[[Vice-captain (association football)|drugi kapetan]]}} {{Fs player|no=72|nat=NED|pos=DF|name=[[Sepp van den Berg]]|other=}} {{Fs player|no=78|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jarrell Quansah]]|other=}} {{Fs end}} ===Na posoji=== {{Fs start}} {{Fs end}} == Tehnična ekipa Liverpoola == {| class="wikitable" ! Ime in priimek ! Vloga |- | [[Slika:Flag of Germany.svg|22px|Nemčija]] [[Jürgen Klopp]] | Menedžer |- | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Pepijn Lijnders]] | Pomočnik menedžerja |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Peter Krawietz]] | Pomočnik menedžerja |- | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[John Achterberg]] | Trener vratarjev |- | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Andrew Massey]] | Zdravnik prve ekipe |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Andreas Kornmayer]] | Vodja telesne pripravljenosti |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Andy Renshaw]] | Vodja fizioterapevtov |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Jordan Milsom]] | Vodja rehabilitacije |- |} === Vsi menedžerji Liverpoola === {| class="wikitable sortable" |+ ! Ime in priimek ! Doba ! Osvojene lovorike |- | {{ikonazastave|Irska}} [[John McKenna]] | 1892–1996 | Druge lovorike (3x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Tom Watson]] | 1896–1915 | Ligaški naslov (2x), druge lovorike (1x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[David Ashworth]] | 1920–1923 | Ligaški naslov (1x) |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Matt McQueen]] | 1923–1928 | Ligaški naslov (1x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[George Patterson]] | 1928–1936 | / |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[George Kay]] | 1936–1951 | Ligaški naslov (1x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Don Welsh]] | 1951–1956 | / |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Phil Taylor]] | 1956–1959 | / |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Bill Shankly]] | 1959–1974 | Ligaški naslov (3x), FA pokal (2x), UEFA pokal (1x), druge lovorike (4x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Bob Paisley]] | 1974–1983 | Ligaški naslov (6x), Ligaški pokal (2x), Evropski pokal (3x), UEFA pokal (1x), druge lovorike (6x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Fagan]] | 1983–1985 | Ligaški naslov (1x), Ligaški pokal (1x), Evropski pokal (1x) |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Kenny Dalglish]] | 1985–1991 | Ligaški naslov (3x), FA pokal (2x), druge lovorike (4x) |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Graeme Sounness]] | 1991–1994 | FA pokal (1x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Roy Evans]] | 1994–1998 | Ligaški pokal (1x) |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Gérard Houllier]] | 1998–2004 | FA pokal (1x), Ligaški pokal (2x), UEFA pokal (1x), druge lovorike (2x) |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] | 2004–2010 | FA pokal (1x), Evropski pokal (1x), druge lovorike (2x) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Roy Hodgson]] | 2010–2011 | / |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Kenny Dalglish]] | 2011–2012 | Ligaški pokal (1x) |- | [[Slika:Flag of Northern Ireland.svg|22px|Severna Irska]] [[Brendan Rodgers]] | 2012–2015 | / |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jürgen Klopp]] | 2015- |Evropski pokal (1x), UEFA Super pokal (1x), Svetovno klubsko prvenstvo (1x), Ligaški naslov (1x), Ligaški pokal (1x), FA pokal (1) |} == Lovorike == === Prvenstva === * '''League Championship (19 naslovov):''' 1900/01, 1905/06, 1921/22, 1922/23, 1946/47, 1963/64, 1965/66, 1972/73, 1975/76, 1976/77, 1978/79, 1979/80, 1981/82, 1982/83, 1983/84, 1985/86, 1987/88, 1989/90, 2019/20 * '''Lancashire League (1 naslov):''' 1892/93 * '''Division two (4 naslovi):''' 1893/94, 1895/96, 1904/05, 1961/62 === Pokali === ==== Domači pokali ==== * '''FA pokal (8x):''' 1965, 1974, 1986, 1989, 1992, 2001, 2006, 2022 * '''Ligaški pokal (9x):''' 1981, 1982, 1983, 1984, 1995, 2001, 2003, 2012, 2022 * '''Community shield (15x):''' 1964 (deljen), 1965 (deljen), 1966, 1974, 1976, 1977 (deljen), 1979, 1980, 1982, 1986 (deljen), 1988, 1989, 1990 (deljen), 2001, 2006 * '''Screen Sport Super Cup (1x):''' 1986 ==== Evropski pokali ==== * '''Evropski pokal (6x):''' 1977, 1978, 1981, 1984, 2005, 2019 * '''UEFA pokal (3x):''' 1973, 1976, 2001 * '''UEFA Super pokal (4x):''' 1977, 2001, 2005, 2019 *'''Svetovno klubsko prvenstvo''' '''(1x)''': 2019 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.liverpoolfc.com/ Uradna spletna stran] {{Liverpool F.C. squad}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1892]] [[Kategorija:Liverpool F.C.| ]] [[Kategorija:Šport v Liverpoolu]] [[Kategorija:Člani Superlige]] fsvixg2h6rlo1titw1cegsg4dzp8jlq Zastava Hrvaške 0 172375 6682089 6680036 2026-05-27T19:27:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682089 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Croatia.svg|sličica|267x267_pik|Plapolajoča hrvaška zastava]] '''Zastava [[Hrvaška|Republike Hrvaške]]''', ki je bila uradno sprejeta [[22. december|22. decembra]] [[1990]], je [[tribarvnica]]; vsako vodoravno barvno polje zavzema tretjino zastave.<ref>{{Navedi splet|url=http://zeljko-heimer-fame.from.hr/hrvat/hr-hist.html|title=Hrvatska-povijesne zastave}}</ref> Barve si od zgoraj navzdol sledijo v zaporedju rdeča, bela, modra. [[Grb Hrvaške|Grb]] se nahaja v sredini zastave. Razmerje med dolžino in širino zastave je 1:2.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=4317|title=Hrvatski sabor - Grafički standardi zastave RH|accessdate=2021-07-13|archive-date=2017-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701053301/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=4317|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Zastava se uporablja že od okoli leta [[1848]] in je nastala veliko kasneje kot grb. [[Neodvisna država Hrvaška]] ([[1941]]–[[1945]]) je uporabljala različico zastave s stiliziranim U-jem zgoraj levo in prvotnim grbom v sredi (brez sedanje krone s petimi zgodovinskimi grbi, ki se nahaja nad ščitom iz belih in rdečih polj). Med letoma [[1945]] in [[1991]], ko je bila Hrvaška del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične republike Jugoslavije]], je imela hrvaška zastava namesto sedanjega grba v sredi petkrako zvezdo kot simbol [[socializem|socializma]].<ref>{{Navedi splet|url=https://emojipedia.org/flag-for-croatia/|title=🇭🇷 Flag for Croatia Emoji}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <gallery> Slika:Flag of Croatia.svg| Zastava Republike Hrvaške, razmerje 1:2 Slika:Flag of the Socialist Republic of Croatia.svg| Zastava SR Hrvaške (1947–1990) Slika:Flag of Croatia Ustasa.svg|Zastava [[NDH]] Slika:Flag of the Kingdom of Croatia.svg| Zastava Kraljevine Hrvaške v času Avstro-ogrske </gallery> == Glej tudi == * [[Grb Hrvaške]] == Sklici == <references /> {{Simboli držav}} {{flag-stub}} [[Kategorija:Zastave po državah|Hrvaška]] [[Kategorija:Državni simboli Hrvaške]] [[Kategorija:Trobojnice|Hrvaška]] pvlx30jxk09cw29suvrey6scb7n7l62 Tottenham Hotspur F.C. 0 176473 6682020 6625687 2026-05-27T17:41:25Z ~2026-31696-89 260653 /* */ 6682020 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox| clubname = Tottenham Hotspur F.C. | fullname = Tottenham Hotspur Football Club | image = [[Slika:Tottenham Hotspur.png|160px]]| nickname = Spurs, Lilywhites | founded = 1882 kot ''Hotspur F.C.'' | ground = [[Tottenham Hotspur Stadium]] | capacity = 62.000<ref>{{navedi splet |url=http://www.premierleague.com/content/dam/premierleague/site-content/News/publications/handbooks/premier-league-handbook-2013-14.pdf |title=Premier League Handbook Season 2013/14 |format=PDF |accessdate=17. maj 2014 |language=en |archive-date=2016-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160131132636/http://www.premierleague.com/content/dam/premierleague/site-content/News/publications/handbooks/premier-league-handbook-2013-14.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160131132636/http://www.premierleague.com/content/dam/premierleague/site-content/News/publications/handbooks/premier-league-handbook-2013-14.pdf |date=2016-01-31 }}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Anglija}} [[Daniel Levy]] | mgrtitle = Trener| manager = {{ikonazastave|Italija}} [[Roberto De Zerbi]] | league = [[Premier League]] | season = 2024/25 | position = 17. mesto| current = | pattern_la1 = _tottenham1920h | pattern_b1 = _tottenham1920h | pattern_ra1 = _tottenham1920h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = _tottenham1920h | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = 000040 | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _thfc201920a | pattern_b2 = _tottenham1920a | pattern_ra2 = _thfc201920a | pattern_sh2 = | pattern_so2 = _tottenham1920a | leftarm2 = 000040 | body2 = 000040 | rightarm2 = 000040 | shorts2 = 000040 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _tottenham2223t1 | pattern_b3 = _tottenham2223t1 | pattern_ra3 = _tottenham2223t1 | pattern_sh3 = _tottenham2223t1 | pattern_so3 = _tottenham2223t1 | leftarm3 = 4CB2D2 | body3 = 4CB2D2 | rightarm3 = 4CB2D2 | shorts3 = 4CB2D2 | socks3 = 4CB2D2 }} '''Tottenham Hotspur Football Club''', večkrat imenovan '''Tottenham ali''' '''Spurs''', je angleški profesionalni nogometni klub v Tottenhamu, Londonu, ki igra v angleški Premier Ligi. Tottenham Hotspur Stadium je dom kluba od aprila 2019, kateri je zamenjal njihov prejšnji dom White Hart Lane, ki je bil porušen, da naredi prostor za stadion. Njihovo igrišče za trening se nahaja na Hotspur Way v Bulls Cross v London Borough of Enfield. Lastnik kluba je ENIC Group. Tottenham igra v domačih kompletih, ki ima bel dres in modre hlače vse od sezone 1898–99. Klubski logotip predstavlja kokoš na žogi, z motom ("To Dare Is to Do"). Ustanovljen v 1882, Tottenham je zmagal FA Cup prvič leta 1901, zaenkrat edini neligaški klub, ki mu je to uspelo narediti to vse od začetka Lige v 1888. Tottenham je postal prvi klub v 20 stoletju, ki mu je uspelo zmagati Ligo in FA Cup (Double), v sezoni 1960–61. Potem, ko so uspeli ubraniti FA Cup v 1962 in v 1963 so postali prvi angleški klub, ki je zmagal en izmed turnirjev Uefe. Bili so tudi zmagovalci UEFA Pokala v 1972, kjer je postal prvi angleški klub, ki je osvojil dve veliki Evropski trofeji. V celoti, Spurs je osvojil dve ligi, osem FA Pokalov, štiri Ligaške Pokale, sedem FA Community Shieldov, eden European Cup Winners' Cup in UEFA Pokal. Tottenham so bili tudi podprvaki v 2018–19 UEFA Liga Prvakov. Imajo dolgoletno rivalstvo z Arsenalom, s katerim gostijo derbi North London. == Igralci == :''Posodobljeno na dan [[30. junij]] [[2021]].<ref name="Profili prve ekipe">{{navedi splet | title = FIRST TEAM PROFILES | url = http://www.tottenhamhotspur.com/players/player_profiles.html | publisher = Tottenham Hotspur FC | accessdate = 2007-09-29}}</ref> === Trenutna ekipa === {{fs start}} {{fs player|no=1|nat=FRA|pos=GK|name=[[Hugo Lloris]]|other=[[Captain (association football)|kapetan]]|ref=<ref>{{navedi splet |title=First team: Hugo Lloris |url=https://www.tottenhamhotspur.com/teams/first-team/players/hugo-lloris/ |publisher=Tottenham Hotspur F.C. |access-date=16 September 2018}}</ref>}} {{Fs player|no=2|nat=IRL|pos=DF|name=[[Matt Doherty (footballer, born 1992)|Matt Doherty]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Sergio Reguilón]]}} {{fs player|no=4|nat=BEL|pos=DF|name=[[Toby Alderweireld]]}} {{Fs player|no=5|nat=DEN|pos=MF|name=[[Pierre-Emile Højbjerg]]}} {{fs player|no=6|nat=COL|pos=DF|name=[[Davinson Sánchez]]}} {{fs player|no=7|nat=KOR|pos=FW|name=[[Son Heung-min]]}} {{fs player|no=8|nat=ENG|pos=MF|name=[[Harry Winks]]}} {{fs player|no=10|nat=ENG|pos=FW|name=[[Harry Kane]]|other=[[Captain (association football)|2. kapetan]]}} {{fs player|no=11|nat=ARG|pos=MF|name=[[Erik Lamela]]}} {{fs player|no=12|nat=ENG|pos=GK|name=[[Joe Hart]]}} {{fs player|no=14|nat=WAL|pos=DF|name=[[Joe Rodon]]}} {{fs player|no=15|nat=ENG|pos=MF|name=[[Eric Dier]]}} {{fs player|no=17|nat=FRA|pos=MF|name=[[Moussa Sissoko]]}} {{Fs mid}} {{fs player|no=18|nat=ARG|pos=MF|name=[[Giovani Lo Celso]]}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ryan Sessegnon]]}} {{fs player|no=20|nat=ENG|pos=MF|name=[[Dele Alli]]}} {{fs player|no=23|nat=NED|pos=FW|name=[[Steven Bergwijn]]}} {{fs player|no=24|nat=CIV|pos=DF|name=[[Serge Aurier]]}} {{fs player|no=25|nat=ENG|pos=DF|name=[[Japhet Tanganga]]}} {{fs player|no=27|nat=BRA|pos=FW|name=[[Lucas Moura]]}} {{fs player|no=28|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tanguy Ndombele]]}} {{Fs player|no=29|nat=ENG|pos=MF|name=[[Oliver Skipp]]}} {{fs player|no=33|nat=WAL|pos=DF|name=[[Ben Davies (footballer, born 1993)|Ben Davies]]}} {{Fs player|no=38|nat=USA|pos=DF|name=[[Cameron Carter-Vickers]]}} {{fs player|no=41|nat=ENG|pos=GK|name=[[Alfie Whiteman]]}} {{Fs player|no=45|nat=BRA|pos=FW|name=[[Carlos Vinícius]]|other=na posoji iz [[S.L. Benfica|Benfice]]}} {{fs player|no=47|nat=ENG|pos=FW|name=[[Jack Clarke (footballer, born 2000)|Jack Clarke]]}} {{fs end}} === Glavni trenerji v klubski zgodovini === :* ''Povzeto glede na podatke, ko so postali trenerji Tottenham Hotspur:'' {| |valign="top"| * 1898 {{flagicon|ENG}} [[Frank Brettell]] * 1899 {{flagicon|SCO}} [[John Cameron (footballer, born 1872)|John Cameron]] * 1907 {{flagicon|ENG}} [[Fred Kirkham (football manager)|Fred Kirkham]] * 1912 {{flagicon|SCO}} [[Peter McWilliam]] * 1927 {{flagicon|ENG}} [[Billy Minter]] * 1930 {{flagicon|ENG}} [[Percy Smith (English footballer)|Percy Smith]] * 1935 {{flagicon|ENG}} [[Wally Hardinge]] ''(začasni)'' * 1935 {{flagicon|ENG}} [[Jack Tresadern]] * 1938 {{flagicon|SCO}} [[Peter McWilliam]] * 1942 {{flagicon|ENG}} [[Arthur Turner (football manager&nbsp;– Tottenham)|Arthur Turner]] * 1946 {{flagicon|ENG}} [[Joe Hulme]] * 1949 {{flagicon|ENG}} [[Arthur Rowe]] * 1955 {{flagicon|ENG}} [[Jimmy Anderson (football manager)|Jimmy Anderson]] * 1958 {{flagicon|ENG}} [[Bill Nicholson (footballer)|Bill Nicholson]] * 1974 {{flagicon|NIR}} [[Terry Neill]] * 1976 {{flagicon|ENG}} [[Keith Burkinshaw]] * 1984 {{flagicon|ENG}} [[Peter Shreeves]] * 1986 {{flagicon|ENG}} [[David Pleat]] * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Trevor Hartley]] ''(začasni)'' * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Doug Livermore]] ''(začasni)'' * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Terry Venables]] * 1991 {{flagicon|ENG}} [[Peter Shreeves]] * 1992 {{flagicon|ENG}} [[Doug Livermore]] **{{flagicon|ENG}} [[Ray Clemence]] * 1993 {{flagicon|ARG}} [[Osvaldo Ardiles]] * 1994 {{flagicon|ENG}} [[Steve Perryman]] ''(začasni)'' * 1994 {{flagicon|ENG}} [[Gerry Francis]] * 1997 {{flagicon|IRL}} [[Chris Hughton]] ''(začasni)'' * 1997 {{flagicon|SUI}} [[Christian Gross]] * 1998 {{flagicon|ENG}} [[David Pleat]] ''(začasni)'' * 1998 {{flagicon|SCO}} [[George Graham (footballer, born 1944)|George Graham]] * 2001 {{flagicon|ENG}} David Pleat ''(začasni)'' * 2001 {{flagicon|ENG}} [[Glenn Hoddle]] * 2003 {{flagicon|ENG}} David Pleat ''(začasni)'' * 2004 {{flagicon|FRA}} [[Jacques Santini]] * 2004 {{flagicon|NLD}} [[Martin Jol]] * 2007 {{flagicon|ENG}} [[Clive Allen]] ''(začasni)'' * 2007 {{flagicon|ESP}} [[Juande Ramos]] * 2008 {{flagicon|ENG}} [[Harry Redknapp]] * 2012 {{flagicon|POR}} [[André Villas-Boas]] * 2013 {{flagicon|ENG}} [[Tim Sherwood]] * 2014 {{flagicon|ARG}} [[Mauricio Pochettino]] * 2019 {{flagicon|POR}} [[José Mourinho]] * 2021 {{flagicon|ENG}} [[Ryan Mason]] ''(začasni)'' * 2021 {{flagicon|POR}} [[Nuno Espirito Santo]] |} === Top 20 trenerjev v klubski zgodovini === :''Povzeto glede na % zmag v vseh tekmovanjih {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- ! !Trener !Leta !Število tekem !Zmage !Procent zmag |- |1 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Brettell]] |1898 - 1899 |63 |37 |58.73 |- |2 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Arthur Turner (football manager - Tottenham)|Arthur Turner]] |1942 - 1946 |49 |27 |55.10 |- |3 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Cameron (footballer born 1872)|John Cameron]] |1899 - 1907 |570 |296 |51.93 |- |4 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[David Pleat]] |1986 - 1987 |119 |60 |50.42 |- |5 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bill Nicholson (footballer)|Bill Nicholson]] |1958 - 1974 |832 |408 |49.03 |- |6 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Harry Redknapp]] |2008 - Present |34 |16 |47.00 |- |7 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Arthur Rowe]] |1949 - 1955 |283 |135 |47.70 |- |8 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Fred Kirkham (football manager)|Fred Kirkham]] |1907 - 1908 |61 |29 |47.54 |- |9 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jimmy Anderson (footballer)|Jimmy Anderson]] |1955 - 1958 |161 |75 |46.58 |- |10 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Percy Smith (football)|Percy Smith]] |1929 - 1935 |253 |109 |46.38 |- |11 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Doug Livermore]]<br />{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Clemence]] |1992 - 1993 |51 |23 |45.09 |- |12 |align="left"|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Martin Jol]] |2004 - 2007 |150 |67 |44.67 |- |13 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Shreeves]] |1984 - 1986 & 1991 - 1992 |177 |79 |44.63 |- |14 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jack Tresadern]] |1935 - 1938 |146 |65 |44.52 |- |15 |align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Peter McWilliam]] |1913 - 1927 & 1938 - 1942 |750 |331 |44.13 |- |16 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} 'The Directors' |1908 - 1913 |231 |99 |42.86 |- |17 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Hulme]] |1946 - 1949 |150 |64 |42.67 |- |18 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Keith Burkinshaw]] |1976 - 1984 |431 |182 |42.23 |- |19 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Terry Venables]] |1987 - 1991 |165 |67 |40.61 |- |20 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Billy Minter]] |1927 - 1929 |124 |49 |39.52 |} == Najbolši igralci leta == :''Anketa povzeta iz Members & Season Ticket Holders'' {| * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Gary Mabbutt]] * 1988 {{flagicon|ENG}} [[Chris Waddle]] * 1989 {{flagicon|NOR}} [[Erik Thorstvedt]] * 1990 {{flagicon|ENG}} [[Paul Gascoigne]] * 1991 {{flagicon|ENG}} [[Paul Allen (footballer)|Paul Allen]] * 1992 {{flagicon|ENG}} [[Gary Lineker]] * 1993 {{flagicon|ENG}} [[Darren Anderton]] * 1994 {{flagicon|GER}} [[Jürgen Klinsmann]] * 1995 {{flagicon|ENG}} [[Teddy Sheringham]] * 1996 {{flagicon|ENG}} [[Sol Campbell]] * 1997 {{flagicon|ENG}} [[Sol Campbell]] * 1998 {{flagicon|FRA}} [[David Ginola]] * 1999 {{flagicon|IRL}} [[Stephen Carr]] * 2000 {{flagicon|IRL}} [[Stephen Carr]] * 2001 {{flagicon|SCO}} [[Neil Sullivan]] * 2002 {{flagicon|WAL}} [[Simon Davies (footballer born 1979)|Simon Davies]] * 2003 {{flagicon|IRL}} [[Robbie Keane]] * 2004 {{flagicon|ENG}} [[Jermain Defoe]] * 2005–06 {{flagicon|IRL}} [[Robbie Keane]] * 2006–07 {{flagicon|BUL}} [[Dimitar Berbatov]] * 2007–08 {{flagicon|IRL}} [[Robbie Keane]] * 2008–09 {{flagicon|ENG}} [[Aaron Lennon]] * 2009–10 {{flagicon|ENG}} [[Michael Dawson (footballer)|Michael Dawson]] * 2010–11 {{flagicon|CRO}} [[Luka Modrić]] * 2011–12 {{flagicon|ENG}} [[Scott Parker]] * 2012–13 {{flagicon|WAL}} [[Gareth Bale]] * 2013–14 {{flagicon|DEN}} [[Christian Eriksen]] * 2014–15 {{flagicon|ENG}} [[Harry Kane]] * 2015–16 {{flagicon|BEL}} [[Toby Alderweireld]] * 2016–17 {{flagicon|DEN}} [[Christian Eriksen]] * 2017–18 {{flagicon|BEL}} [[Jan Vertonghen]] * 2018–19 {{flagicon|KOR}} [[Son Heung-min]] * 2019–20 {{flagicon|KOR}} [[Son Heung-min]] * 2020–21 {{flagicon|ENG}} [[Harry Kane]] |} == Reference == {{sklici}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1882]] [[Kategorija:Tottenham Hotspur F.C.]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} gpqvbv7v4z9u4orlxcfbzdo52njj3p7 6682027 6682020 2026-05-27T17:54:07Z Fanny Crabs 260655 /* */ 6682027 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox| clubname = Tottenham Hotspur F.C. | fullname = Tottenham Hotspur Football Club | image = [[Slika:Tottenham Hotspur.png|160px]]| nickname = Spurs, Lilywhites | founded = 1882 kot ''Hotspur F.C.'' | ground = [[Tottenham Hotspur Stadium]] | capacity = 62.000<ref>{{navedi splet |url=http://www.premierleague.com/content/dam/premierleague/site-content/News/publications/handbooks/premier-league-handbook-2013-14.pdf |title=Premier League Handbook Season 2013/14 |format=PDF |accessdate=17. maj 2014 |language=en |archive-date=2016-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160131132636/http://www.premierleague.com/content/dam/premierleague/site-content/News/publications/handbooks/premier-league-handbook-2013-14.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160131132636/http://www.premierleague.com/content/dam/premierleague/site-content/News/publications/handbooks/premier-league-handbook-2013-14.pdf |date=2016-01-31 }}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Anglija}} [[Daniel Levy]] | mgrtitle = Trener| manager = {{ikonazastave|Italija}} [[Jock McBawbag]] | league = [[Premier League]] | season = 2024/25 | position = 17. mesto| current = | pattern_la1 = _tottenham1920h | pattern_b1 = _tottenham1920h | pattern_ra1 = _tottenham1920h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = _tottenham1920h | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = 000040 | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _thfc201920a | pattern_b2 = _tottenham1920a | pattern_ra2 = _thfc201920a | pattern_sh2 = | pattern_so2 = _tottenham1920a | leftarm2 = 000040 | body2 = 000040 | rightarm2 = 000040 | shorts2 = 000040 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _tottenham2223t1 | pattern_b3 = _tottenham2223t1 | pattern_ra3 = _tottenham2223t1 | pattern_sh3 = _tottenham2223t1 | pattern_so3 = _tottenham2223t1 | leftarm3 = 4CB2D2 | body3 = 4CB2D2 | rightarm3 = 4CB2D2 | shorts3 = 4CB2D2 | socks3 = 4CB2D2 }} '''Tottenham Hotspur Football Club''', večkrat imenovan '''Tottenham ali''' '''Spurs''', je angleški profesionalni nogometni klub v Tottenhamu, Londonu, ki igra v angleški Premier Ligi. Tottenham Hotspur Stadium je dom kluba od aprila 2019, kateri je zamenjal njihov prejšnji dom White Hart Lane, ki je bil porušen, da naredi prostor za stadion. Njihovo igrišče za trening se nahaja na Hotspur Way v Bulls Cross v London Borough of Enfield. Lastnik kluba je ENIC Group. Tottenham igra v domačih kompletih, ki ima bel dres in modre hlače vse od sezone 1898–99. Klubski logotip predstavlja kokoš na žogi, z motom ("To Dare Is to Do"). Ustanovljen v 1882, Tottenham je zmagal FA Cup prvič leta 1901, zaenkrat edini neligaški klub, ki mu je to uspelo narediti to vse od začetka Lige v 1888. Tottenham je postal prvi klub v 20 stoletju, ki mu je uspelo zmagati Ligo in FA Cup (Double), v sezoni 1960–61. Potem, ko so uspeli ubraniti FA Cup v 1962 in v 1963 so postali prvi angleški klub, ki je zmagal en izmed turnirjev Uefe. Bili so tudi zmagovalci UEFA Pokala v 1972, kjer je postal prvi angleški klub, ki je osvojil dve veliki Evropski trofeji. V celoti, Spurs je osvojil dve ligi, osem FA Pokalov, štiri Ligaške Pokale, sedem FA Community Shieldov, eden European Cup Winners' Cup in UEFA Pokal. Tottenham so bili tudi podprvaki v 2018–19 UEFA Liga Prvakov. Imajo dolgoletno rivalstvo z Arsenalom, s katerim gostijo derbi North London. == Igralci == :''Posodobljeno na dan [[30. junij]] [[2021]].<ref name="Profili prve ekipe">{{navedi splet | title = FIRST TEAM PROFILES | url = http://www.tottenhamhotspur.com/players/player_profiles.html | publisher = Tottenham Hotspur FC | accessdate = 2007-09-29}}</ref> === Trenutna ekipa === {{fs start}} {{fs player|no=1|nat=FRA|pos=GK|name=[[Hugo Lloris]]|other=[[Captain (association football)|kapetan]]|ref=<ref>{{navedi splet |title=First team: Hugo Lloris |url=https://www.tottenhamhotspur.com/teams/first-team/players/hugo-lloris/ |publisher=Tottenham Hotspur F.C. |access-date=16 September 2018}}</ref>}} {{Fs player|no=2|nat=IRL|pos=DF|name=[[Matt Doherty (footballer, born 1992)|Matt Doherty]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Sergio Reguilón]]}} {{fs player|no=4|nat=BEL|pos=DF|name=[[Toby Alderweireld]]}} {{Fs player|no=5|nat=DEN|pos=MF|name=[[Pierre-Emile Højbjerg]]}} {{fs player|no=6|nat=COL|pos=DF|name=[[Davinson Sánchez]]}} {{fs player|no=7|nat=KOR|pos=FW|name=[[Son Heung-min]]}} {{fs player|no=8|nat=ENG|pos=MF|name=[[Harry Winks]]}} {{fs player|no=10|nat=ENG|pos=FW|name=[[Harry Kane]]|other=[[Captain (association football)|2. kapetan]]}} {{fs player|no=11|nat=ARG|pos=MF|name=[[Erik Lamela]]}} {{fs player|no=12|nat=ENG|pos=GK|name=[[Joe Hart]]}} {{fs player|no=14|nat=WAL|pos=DF|name=[[Joe Rodon]]}} {{fs player|no=15|nat=ENG|pos=MF|name=[[Eric Dier]]}} {{fs player|no=17|nat=FRA|pos=MF|name=[[Moussa Sissoko]]}} {{Fs mid}} {{fs player|no=18|nat=ARG|pos=MF|name=[[Giovani Lo Celso]]}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ryan Sessegnon]]}} {{fs player|no=20|nat=ENG|pos=MF|name=[[Dele Alli]]}} {{fs player|no=23|nat=NED|pos=FW|name=[[Steven Bergwijn]]}} {{fs player|no=24|nat=CIV|pos=DF|name=[[Serge Aurier]]}} {{fs player|no=25|nat=ENG|pos=DF|name=[[Japhet Tanganga]]}} {{fs player|no=27|nat=BRA|pos=FW|name=[[Lucas Moura]]}} {{fs player|no=28|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tanguy Ndombele]]}} {{Fs player|no=29|nat=ENG|pos=MF|name=[[Oliver Skipp]]}} {{fs player|no=33|nat=WAL|pos=DF|name=[[Ben Davies (footballer, born 1993)|Ben Davies]]}} {{Fs player|no=38|nat=USA|pos=DF|name=[[Cameron Carter-Vickers]]}} {{fs player|no=41|nat=ENG|pos=GK|name=[[Alfie Whiteman]]}} {{Fs player|no=45|nat=BRA|pos=FW|name=[[Carlos Vinícius]]|other=na posoji iz [[S.L. Benfica|Benfice]]}} {{fs player|no=47|nat=ENG|pos=FW|name=[[Jack Clarke (footballer, born 2000)|Jack Clarke]]}} {{fs end}} === Glavni trenerji v klubski zgodovini === :* ''Povzeto glede na podatke, ko so postali trenerji Tottenham Hotspur:'' {| |valign="top"| * 1898 {{flagicon|ENG}} [[Frank Brettell]] * 1899 {{flagicon|SCO}} [[John Cameron (footballer, born 1872)|John Cameron]] * 1907 {{flagicon|ENG}} [[Fred Kirkham (football manager)|Fred Kirkham]] * 1912 {{flagicon|SCO}} [[Peter McWilliam]] * 1927 {{flagicon|ENG}} [[Billy Minter]] * 1930 {{flagicon|ENG}} [[Percy Smith (English footballer)|Percy Smith]] * 1935 {{flagicon|ENG}} [[Wally Hardinge]] ''(začasni)'' * 1935 {{flagicon|ENG}} [[Jack Tresadern]] * 1938 {{flagicon|SCO}} [[Peter McWilliam]] * 1942 {{flagicon|ENG}} [[Arthur Turner (football manager&nbsp;– Tottenham)|Arthur Turner]] * 1946 {{flagicon|ENG}} [[Joe Hulme]] * 1949 {{flagicon|ENG}} [[Arthur Rowe]] * 1955 {{flagicon|ENG}} [[Jimmy Anderson (football manager)|Jimmy Anderson]] * 1958 {{flagicon|ENG}} [[Bill Nicholson (footballer)|Bill Nicholson]] * 1974 {{flagicon|NIR}} [[Terry Neill]] * 1976 {{flagicon|ENG}} [[Keith Burkinshaw]] * 1984 {{flagicon|ENG}} [[Peter Shreeves]] * 1986 {{flagicon|ENG}} [[David Pleat]] * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Trevor Hartley]] ''(začasni)'' * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Doug Livermore]] ''(začasni)'' * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Terry Venables]] * 1991 {{flagicon|ENG}} [[Peter Shreeves]] * 1992 {{flagicon|ENG}} [[Doug Livermore]] **{{flagicon|ENG}} [[Ray Clemence]] * 1993 {{flagicon|ARG}} [[Osvaldo Ardiles]] * 1994 {{flagicon|ENG}} [[Steve Perryman]] ''(začasni)'' * 1994 {{flagicon|ENG}} [[Gerry Francis]] * 1997 {{flagicon|IRL}} [[Chris Hughton]] ''(začasni)'' * 1997 {{flagicon|SUI}} [[Christian Gross]] * 1998 {{flagicon|ENG}} [[David Pleat]] ''(začasni)'' * 1998 {{flagicon|SCO}} [[George Graham (footballer, born 1944)|George Graham]] * 2001 {{flagicon|ENG}} David Pleat ''(začasni)'' * 2001 {{flagicon|ENG}} [[Glenn Hoddle]] * 2003 {{flagicon|ENG}} David Pleat ''(začasni)'' * 2004 {{flagicon|FRA}} [[Jacques Santini]] * 2004 {{flagicon|NLD}} [[Martin Jol]] * 2007 {{flagicon|ENG}} [[Clive Allen]] ''(začasni)'' * 2007 {{flagicon|ESP}} [[Juande Ramos]] * 2008 {{flagicon|ENG}} [[Harry Redknapp]] * 2012 {{flagicon|POR}} [[André Villas-Boas]] * 2013 {{flagicon|ENG}} [[Tim Sherwood]] * 2014 {{flagicon|ARG}} [[Mauricio Pochettino]] * 2019 {{flagicon|POR}} [[José Mourinho]] * 2021 {{flagicon|ENG}} [[Ryan Mason]] ''(začasni)'' * 2021 {{flagicon|POR}} [[Nuno Espirito Santo]] |} === Top 20 trenerjev v klubski zgodovini === :''Povzeto glede na % zmag v vseh tekmovanjih {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- ! !Trener !Leta !Število tekem !Zmage !Procent zmag |- |1 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Brettell]] |1898 - 1899 |63 |37 |58.73 |- |2 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Arthur Turner (football manager - Tottenham)|Arthur Turner]] |1942 - 1946 |49 |27 |55.10 |- |3 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Cameron (footballer born 1872)|John Cameron]] |1899 - 1907 |570 |296 |51.93 |- |4 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[David Pleat]] |1986 - 1987 |119 |60 |50.42 |- |5 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bill Nicholson (footballer)|Bill Nicholson]] |1958 - 1974 |832 |408 |49.03 |- |6 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Harry Redknapp]] |2008 - Present |34 |16 |47.00 |- |7 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Arthur Rowe]] |1949 - 1955 |283 |135 |47.70 |- |8 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Fred Kirkham (football manager)|Fred Kirkham]] |1907 - 1908 |61 |29 |47.54 |- |9 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jimmy Anderson (footballer)|Jimmy Anderson]] |1955 - 1958 |161 |75 |46.58 |- |10 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Percy Smith (football)|Percy Smith]] |1929 - 1935 |253 |109 |46.38 |- |11 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Doug Livermore]]<br />{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Clemence]] |1992 - 1993 |51 |23 |45.09 |- |12 |align="left"|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Martin Jol]] |2004 - 2007 |150 |67 |44.67 |- |13 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Shreeves]] |1984 - 1986 & 1991 - 1992 |177 |79 |44.63 |- |14 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jack Tresadern]] |1935 - 1938 |146 |65 |44.52 |- |15 |align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Peter McWilliam]] |1913 - 1927 & 1938 - 1942 |750 |331 |44.13 |- |16 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} 'The Directors' |1908 - 1913 |231 |99 |42.86 |- |17 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Hulme]] |1946 - 1949 |150 |64 |42.67 |- |18 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Keith Burkinshaw]] |1976 - 1984 |431 |182 |42.23 |- |19 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Terry Venables]] |1987 - 1991 |165 |67 |40.61 |- |20 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Billy Minter]] |1927 - 1929 |124 |49 |39.52 |} == Najbolši igralci leta == :''Anketa povzeta iz Members & Season Ticket Holders'' {| * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Gary Mabbutt]] * 1988 {{flagicon|ENG}} [[Chris Waddle]] * 1989 {{flagicon|NOR}} [[Erik Thorstvedt]] * 1990 {{flagicon|ENG}} [[Paul Gascoigne]] * 1991 {{flagicon|ENG}} [[Paul Allen (footballer)|Paul Allen]] * 1992 {{flagicon|ENG}} [[Gary Lineker]] * 1993 {{flagicon|ENG}} [[Darren Anderton]] * 1994 {{flagicon|GER}} [[Jürgen Klinsmann]] * 1995 {{flagicon|ENG}} [[Teddy Sheringham]] * 1996 {{flagicon|ENG}} [[Sol Campbell]] * 1997 {{flagicon|ENG}} [[Sol Campbell]] * 1998 {{flagicon|FRA}} [[David Ginola]] * 1999 {{flagicon|IRL}} [[Stephen Carr]] * 2000 {{flagicon|IRL}} [[Stephen Carr]] * 2001 {{flagicon|SCO}} [[Neil Sullivan]] * 2002 {{flagicon|WAL}} [[Simon Davies (footballer born 1979)|Simon Davies]] * 2003 {{flagicon|IRL}} [[Robbie Keane]] * 2004 {{flagicon|ENG}} [[Jermain Defoe]] * 2005–06 {{flagicon|IRL}} [[Robbie Keane]] * 2006–07 {{flagicon|BUL}} [[Dimitar Berbatov]] * 2007–08 {{flagicon|IRL}} [[Robbie Keane]] * 2008–09 {{flagicon|ENG}} [[Aaron Lennon]] * 2009–10 {{flagicon|ENG}} [[Michael Dawson (footballer)|Michael Dawson]] * 2010–11 {{flagicon|CRO}} [[Luka Modrić]] * 2011–12 {{flagicon|ENG}} [[Scott Parker]] * 2012–13 {{flagicon|WAL}} [[Gareth Bale]] * 2013–14 {{flagicon|DEN}} [[Christian Eriksen]] * 2014–15 {{flagicon|ENG}} [[Harry Kane]] * 2015–16 {{flagicon|BEL}} [[Toby Alderweireld]] * 2016–17 {{flagicon|DEN}} [[Christian Eriksen]] * 2017–18 {{flagicon|BEL}} [[Jan Vertonghen]] * 2018–19 {{flagicon|KOR}} [[Son Heung-min]] * 2019–20 {{flagicon|KOR}} [[Son Heung-min]] * 2020–21 {{flagicon|ENG}} [[Harry Kane]] |} == Reference == {{sklici}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1882]] [[Kategorija:Tottenham Hotspur F.C.]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} bklbcq03ce8a8v6yl4z5nbgryql14tb 6682032 6682027 2026-05-27T18:03:45Z ~2026-31831-25 260656 /* */ 6682032 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox| clubname = Tottenham Hotspur F.C. | fullname = Tottenham Hotspur Football Club | image = [[Slika:Tottenham Hotspur.png|160px]]| nickname = Spurs, Lilywhites | founded = 1882 kot ''Hotspur F.C.'' | ground = [[Tottenham Hotspur Stadium]] | capacity = 62.000<ref>{{navedi splet |url=http://www.premierleague.com/content/dam/premierleague/site-content/News/publications/handbooks/premier-league-handbook-2013-14.pdf |title=Premier League Handbook Season 2013/14 |format=PDF |accessdate=17. maj 2014 |language=en |archive-date=2016-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160131132636/http://www.premierleague.com/content/dam/premierleague/site-content/News/publications/handbooks/premier-league-handbook-2013-14.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160131132636/http://www.premierleague.com/content/dam/premierleague/site-content/News/publications/handbooks/premier-league-handbook-2013-14.pdf |date=2016-01-31 }}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Scotland}} [[Kirsten Margaret Hempkin]] | mgrtitle = Trener| manager = {{ikonazastave|Italija}} [[Jock McBawbag]] | league = [[Premier League]] | season = 2024/25 | position = 17. mesto| current = | pattern_la1 = _tottenham1920h | pattern_b1 = _tottenham1920h | pattern_ra1 = _tottenham1920h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = _tottenham1920h | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = 000040 | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _thfc201920a | pattern_b2 = _tottenham1920a | pattern_ra2 = _thfc201920a | pattern_sh2 = | pattern_so2 = _tottenham1920a | leftarm2 = 000040 | body2 = 000040 | rightarm2 = 000040 | shorts2 = 000040 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _tottenham2223t1 | pattern_b3 = _tottenham2223t1 | pattern_ra3 = _tottenham2223t1 | pattern_sh3 = _tottenham2223t1 | pattern_so3 = _tottenham2223t1 | leftarm3 = 4CB2D2 | body3 = 4CB2D2 | rightarm3 = 4CB2D2 | shorts3 = 4CB2D2 | socks3 = 4CB2D2 }} '''Tottenham Hotspur Football Club''', večkrat imenovan '''Tottenham ali''' '''Spurs''', je angleški profesionalni nogometni klub v Tottenhamu, Londonu, ki igra v angleški Premier Ligi. Tottenham Hotspur Stadium je dom kluba od aprila 2019, kateri je zamenjal njihov prejšnji dom White Hart Lane, ki je bil porušen, da naredi prostor za stadion. Njihovo igrišče za trening se nahaja na Hotspur Way v Bulls Cross v London Borough of Enfield. Lastnik kluba je ENIC Group. Tottenham igra v domačih kompletih, ki ima bel dres in modre hlače vse od sezone 1898–99. Klubski logotip predstavlja kokoš na žogi, z motom ("To Dare Is to Do"). Ustanovljen v 1882, Tottenham je zmagal FA Cup prvič leta 1901, zaenkrat edini neligaški klub, ki mu je to uspelo narediti to vse od začetka Lige v 1888. Tottenham je postal prvi klub v 20 stoletju, ki mu je uspelo zmagati Ligo in FA Cup (Double), v sezoni 1960–61. Potem, ko so uspeli ubraniti FA Cup v 1962 in v 1963 so postali prvi angleški klub, ki je zmagal en izmed turnirjev Uefe. Bili so tudi zmagovalci UEFA Pokala v 1972, kjer je postal prvi angleški klub, ki je osvojil dve veliki Evropski trofeji. V celoti, Spurs je osvojil dve ligi, osem FA Pokalov, štiri Ligaške Pokale, sedem FA Community Shieldov, eden European Cup Winners' Cup in UEFA Pokal. Tottenham so bili tudi podprvaki v 2018–19 UEFA Liga Prvakov. Imajo dolgoletno rivalstvo z Arsenalom, s katerim gostijo derbi North London. == Igralci == :''Posodobljeno na dan [[30. junij]] [[2021]].<ref name="Profili prve ekipe">{{navedi splet | title = FIRST TEAM PROFILES | url = http://www.tottenhamhotspur.com/players/player_profiles.html | publisher = Tottenham Hotspur FC | accessdate = 2007-09-29}}</ref> === Trenutna ekipa === {{fs start}} {{fs player|no=1|nat=FRA|pos=GK|name=[[Hugo Lloris]]|other=[[Captain (association football)|kapetan]]|ref=<ref>{{navedi splet |title=First team: Hugo Lloris |url=https://www.tottenhamhotspur.com/teams/first-team/players/hugo-lloris/ |publisher=Tottenham Hotspur F.C. |access-date=16 September 2018}}</ref>}} {{Fs player|no=2|nat=IRL|pos=DF|name=[[Matt Doherty (footballer, born 1992)|Matt Doherty]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Sergio Reguilón]]}} {{fs player|no=4|nat=BEL|pos=DF|name=[[Toby Alderweireld]]}} {{Fs player|no=5|nat=DEN|pos=MF|name=[[Pierre-Emile Højbjerg]]}} {{fs player|no=6|nat=COL|pos=DF|name=[[Davinson Sánchez]]}} {{fs player|no=7|nat=KOR|pos=FW|name=[[Son Heung-min]]}} {{fs player|no=8|nat=ENG|pos=MF|name=[[Harry Winks]]}} {{fs player|no=10|nat=ENG|pos=FW|name=[[Harry Kane]]|other=[[Captain (association football)|2. kapetan]]}} {{fs player|no=11|nat=ARG|pos=MF|name=[[Erik Lamela]]}} {{fs player|no=12|nat=ENG|pos=GK|name=[[Joe Hart]]}} {{fs player|no=14|nat=WAL|pos=DF|name=[[Joe Rodon]]}} {{fs player|no=15|nat=ENG|pos=MF|name=[[Eric Dier]]}} {{fs player|no=17|nat=FRA|pos=MF|name=[[Moussa Sissoko]]}} {{Fs mid}} {{fs player|no=18|nat=ARG|pos=MF|name=[[Giovani Lo Celso]]}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ryan Sessegnon]]}} {{fs player|no=20|nat=ENG|pos=MF|name=[[Dele Alli]]}} {{fs player|no=23|nat=NED|pos=FW|name=[[Steven Bergwijn]]}} {{fs player|no=24|nat=CIV|pos=DF|name=[[Serge Aurier]]}} {{fs player|no=25|nat=ENG|pos=DF|name=[[Japhet Tanganga]]}} {{fs player|no=27|nat=BRA|pos=FW|name=[[Lucas Moura]]}} {{fs player|no=28|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tanguy Ndombele]]}} {{Fs player|no=29|nat=ENG|pos=MF|name=[[Oliver Skipp]]}} {{fs player|no=33|nat=WAL|pos=DF|name=[[Ben Davies (footballer, born 1993)|Ben Davies]]}} {{Fs player|no=38|nat=USA|pos=DF|name=[[Cameron Carter-Vickers]]}} {{fs player|no=41|nat=ENG|pos=GK|name=[[Alfie Whiteman]]}} {{Fs player|no=45|nat=BRA|pos=FW|name=[[Carlos Vinícius]]|other=na posoji iz [[S.L. Benfica|Benfice]]}} {{fs player|no=47|nat=ENG|pos=FW|name=[[Jack Clarke (footballer, born 2000)|Jack Clarke]]}} {{fs end}} === Glavni trenerji v klubski zgodovini === :* ''Povzeto glede na podatke, ko so postali trenerji Tottenham Hotspur:'' {| |valign="top"| * 1898 {{flagicon|ENG}} [[Frank Brettell]] * 1899 {{flagicon|SCO}} [[John Cameron (footballer, born 1872)|John Cameron]] * 1907 {{flagicon|ENG}} [[Fred Kirkham (football manager)|Fred Kirkham]] * 1912 {{flagicon|SCO}} [[Peter McWilliam]] * 1927 {{flagicon|ENG}} [[Billy Minter]] * 1930 {{flagicon|ENG}} [[Percy Smith (English footballer)|Percy Smith]] * 1935 {{flagicon|ENG}} [[Wally Hardinge]] ''(začasni)'' * 1935 {{flagicon|ENG}} [[Jack Tresadern]] * 1938 {{flagicon|SCO}} [[Peter McWilliam]] * 1942 {{flagicon|ENG}} [[Arthur Turner (football manager&nbsp;– Tottenham)|Arthur Turner]] * 1946 {{flagicon|ENG}} [[Joe Hulme]] * 1949 {{flagicon|ENG}} [[Arthur Rowe]] * 1955 {{flagicon|ENG}} [[Jimmy Anderson (football manager)|Jimmy Anderson]] * 1958 {{flagicon|ENG}} [[Bill Nicholson (footballer)|Bill Nicholson]] * 1974 {{flagicon|NIR}} [[Terry Neill]] * 1976 {{flagicon|ENG}} [[Keith Burkinshaw]] * 1984 {{flagicon|ENG}} [[Peter Shreeves]] * 1986 {{flagicon|ENG}} [[David Pleat]] * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Trevor Hartley]] ''(začasni)'' * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Doug Livermore]] ''(začasni)'' * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Terry Venables]] * 1991 {{flagicon|ENG}} [[Peter Shreeves]] * 1992 {{flagicon|ENG}} [[Doug Livermore]] **{{flagicon|ENG}} [[Ray Clemence]] * 1993 {{flagicon|ARG}} [[Osvaldo Ardiles]] * 1994 {{flagicon|ENG}} [[Steve Perryman]] ''(začasni)'' * 1994 {{flagicon|ENG}} [[Gerry Francis]] * 1997 {{flagicon|IRL}} [[Chris Hughton]] ''(začasni)'' * 1997 {{flagicon|SUI}} [[Christian Gross]] * 1998 {{flagicon|ENG}} [[David Pleat]] ''(začasni)'' * 1998 {{flagicon|SCO}} [[George Graham (footballer, born 1944)|George Graham]] * 2001 {{flagicon|ENG}} David Pleat ''(začasni)'' * 2001 {{flagicon|ENG}} [[Glenn Hoddle]] * 2003 {{flagicon|ENG}} David Pleat ''(začasni)'' * 2004 {{flagicon|FRA}} [[Jacques Santini]] * 2004 {{flagicon|NLD}} [[Martin Jol]] * 2007 {{flagicon|ENG}} [[Clive Allen]] ''(začasni)'' * 2007 {{flagicon|ESP}} [[Juande Ramos]] * 2008 {{flagicon|ENG}} [[Harry Redknapp]] * 2012 {{flagicon|POR}} [[André Villas-Boas]] * 2013 {{flagicon|ENG}} [[Tim Sherwood]] * 2014 {{flagicon|ARG}} [[Mauricio Pochettino]] * 2019 {{flagicon|POR}} [[José Mourinho]] * 2021 {{flagicon|ENG}} [[Ryan Mason]] ''(začasni)'' * 2021 {{flagicon|POR}} [[Nuno Espirito Santo]] |} === Top 20 trenerjev v klubski zgodovini === :''Povzeto glede na % zmag v vseh tekmovanjih {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- ! !Trener !Leta !Število tekem !Zmage !Procent zmag |- |1 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Brettell]] |1898 - 1899 |63 |37 |58.73 |- |2 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Arthur Turner (football manager - Tottenham)|Arthur Turner]] |1942 - 1946 |49 |27 |55.10 |- |3 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Cameron (footballer born 1872)|John Cameron]] |1899 - 1907 |570 |296 |51.93 |- |4 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[David Pleat]] |1986 - 1987 |119 |60 |50.42 |- |5 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bill Nicholson (footballer)|Bill Nicholson]] |1958 - 1974 |832 |408 |49.03 |- |6 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Harry Redknapp]] |2008 - Present |34 |16 |47.00 |- |7 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Arthur Rowe]] |1949 - 1955 |283 |135 |47.70 |- |8 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Fred Kirkham (football manager)|Fred Kirkham]] |1907 - 1908 |61 |29 |47.54 |- |9 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jimmy Anderson (footballer)|Jimmy Anderson]] |1955 - 1958 |161 |75 |46.58 |- |10 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Percy Smith (football)|Percy Smith]] |1929 - 1935 |253 |109 |46.38 |- |11 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Doug Livermore]]<br />{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Clemence]] |1992 - 1993 |51 |23 |45.09 |- |12 |align="left"|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Martin Jol]] |2004 - 2007 |150 |67 |44.67 |- |13 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Shreeves]] |1984 - 1986 & 1991 - 1992 |177 |79 |44.63 |- |14 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jack Tresadern]] |1935 - 1938 |146 |65 |44.52 |- |15 |align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Peter McWilliam]] |1913 - 1927 & 1938 - 1942 |750 |331 |44.13 |- |16 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} 'The Directors' |1908 - 1913 |231 |99 |42.86 |- |17 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Hulme]] |1946 - 1949 |150 |64 |42.67 |- |18 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Keith Burkinshaw]] |1976 - 1984 |431 |182 |42.23 |- |19 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Terry Venables]] |1987 - 1991 |165 |67 |40.61 |- |20 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Billy Minter]] |1927 - 1929 |124 |49 |39.52 |} == Najbolši igralci leta == :''Anketa povzeta iz Members & Season Ticket Holders'' {| * 1987 {{flagicon|ENG}} [[Gary Mabbutt]] * 1988 {{flagicon|ENG}} [[Chris Waddle]] * 1989 {{flagicon|NOR}} [[Erik Thorstvedt]] * 1990 {{flagicon|ENG}} [[Paul Gascoigne]] * 1991 {{flagicon|ENG}} [[Paul Allen (footballer)|Paul Allen]] * 1992 {{flagicon|ENG}} [[Gary Lineker]] * 1993 {{flagicon|ENG}} [[Darren Anderton]] * 1994 {{flagicon|GER}} [[Jürgen Klinsmann]] * 1995 {{flagicon|ENG}} [[Teddy Sheringham]] * 1996 {{flagicon|ENG}} [[Sol Campbell]] * 1997 {{flagicon|ENG}} [[Sol Campbell]] * 1998 {{flagicon|FRA}} [[David Ginola]] * 1999 {{flagicon|IRL}} [[Stephen Carr]] * 2000 {{flagicon|IRL}} [[Stephen Carr]] * 2001 {{flagicon|SCO}} [[Neil Sullivan]] * 2002 {{flagicon|WAL}} [[Simon Davies (footballer born 1979)|Simon Davies]] * 2003 {{flagicon|IRL}} [[Robbie Keane]] * 2004 {{flagicon|ENG}} [[Jermain Defoe]] * 2005–06 {{flagicon|IRL}} [[Robbie Keane]] * 2006–07 {{flagicon|BUL}} [[Dimitar Berbatov]] * 2007–08 {{flagicon|IRL}} [[Robbie Keane]] * 2008–09 {{flagicon|ENG}} [[Aaron Lennon]] * 2009–10 {{flagicon|ENG}} [[Michael Dawson (footballer)|Michael Dawson]] * 2010–11 {{flagicon|CRO}} [[Luka Modrić]] * 2011–12 {{flagicon|ENG}} [[Scott Parker]] * 2012–13 {{flagicon|WAL}} [[Gareth Bale]] * 2013–14 {{flagicon|DEN}} [[Christian Eriksen]] * 2014–15 {{flagicon|ENG}} [[Harry Kane]] * 2015–16 {{flagicon|BEL}} [[Toby Alderweireld]] * 2016–17 {{flagicon|DEN}} [[Christian Eriksen]] * 2017–18 {{flagicon|BEL}} [[Jan Vertonghen]] * 2018–19 {{flagicon|KOR}} [[Son Heung-min]] * 2019–20 {{flagicon|KOR}} [[Son Heung-min]] * 2020–21 {{flagicon|ENG}} [[Harry Kane]] |} == Reference == {{sklici}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1882]] [[Kategorija:Tottenham Hotspur F.C.]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} swuams3j98h6byvpslakur5fst4o7io Aleš Valič 0 187965 6681985 6627593 2026-05-27T16:09:05Z ~2026-28279-21 259659 /* Zasebno */ 6681985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleš Valič''', [[Slovenci|slovenski]] gledališki, televizijski in filmski [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[6. april]] [[1955]], [[Ljubljana]]. Valič je eden najbolj prepoznavnih slovenskih dramskih in filmskih igralcev. Je dolgoletni bivši član ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]<ref name=":0">{{Navedi splet |url=http://www.drama.si/ansambel/ales-valic.html |title=SNG Drama, Aleš Valič |accessdate=2008-10-06 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412023720/http://www.drama.si/ansambel/ales-valic.html |url-status=dead }}</ref> in profesor na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Znan je tudi kot interpret umetniških besedil v radijskih in televizijskih oddajah. == Mladost in izobraževanje == Rodil se je v družini, ki je izhajala iz Primorske, odraščal je v Ljubljani. Že v otroštvu je bil član dramskih skupin, nato tudi na [[Gimnazija Bežigrad|Gimnaziji Bežigrad]], kjer je maturiral, in se nato leta 1973 vpisal na študij dramske igre in umetniške besede na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je študiral v letniku [[Polde Bibič|Poldeta Bibiča]].<ref>{{Navedi splet|title=ALEŠ VALIČ. Dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/ale%C5%A1-vali%C4%8D-dekan-akademije-za-gledali%C5%A1%C4%8De-radio-film-in-televizijo-ljubljana|website=veza.sigledal.org|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref> Študij je leta 1977 zaključil z vlogo Josipa Valiča v uprizoritvi ''Mostovi v Zambiji ali Nocoj bomo zidali'' Pavleta Lužana. Iz dramske igre je diplomiral leta 1978, iz umetniške besede pa leta 1979 pri [[Rudi Kosmač|Rudiju Kosmaču]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Aleš Valič|url=https://sigledal.org/geslo/Ale%C5%A1_Vali%C4%8D|website=Geslo|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref> == Poklicna pot == Po zaključku študija se je zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču Trst. Leta 1990 je postal član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.<ref name=":0" /> Tam je ostal do leta 2004.<ref name=":1" /> Ob tem od leta 1990 na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] deluje kot [[redni profesor]] predmeta umetniška beseda.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082509155714 |title=Aleš Valič na spletni strani AGRFT |accessdate=2013-11-09 |archive-date=2013-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109141829/http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082509155714 |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2005 in 2011 je bil tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] te akademije, nekaj časa tudi prorektor Univerze v Ljubljani. Kljub delu na akademiji Valič še vedno sodeluje z gledališči po Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Valič – SNG|url=https://www.sng-mb.si/person/ales-valic/|accessdate=2026-02-08|language=slovene}}</ref> Uveljavil se je kot eden najbolj prepoznavnih slovenskih dramskih igralcev, s prepoznavnim globokim glasom izmojstren tudi interpret umetniških besedil v radijskih in televizijskih oddajah ter risankah. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med najpomembnejšimi so: [[nagrada Prešernovega sklada]], tri [[Borštnikova nagrada|Borštnikove nagrade]], [[Severjeva nagrada]] ter [[Borštnikov prstan]] (2026). == Zasebno == Poročen je s Tejo Valič.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Valič o odnosu z ženo, vnukih in svojem skritem raju - Svet24.si|url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/ales-valic-o-odnosu-z-zeno-vnukih-in-svojem-skritem-raju-1290254|website=Novice Svet24|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref> Njegova sinova sta pokojni alpinist [[Miha Valič]] in igralec [[Matic Valič]]. == Filmografija == === Filmi === * [[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]] (1991, TV) === Serije === * ''[[Hotel Poldruga zvezdica|Hotel poldruga zvezdica]]'' (2005, [[RTV Slovenija]]) * ''[[Usodno vino]]'' (2016, [[POP TV]]) - vloga Gérarda Simoneta * ''[[Reka ljubezni]]'' (2017–2019, POP TV) - vloga Uroša Lekića * ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (2020–2021, POP TV) - vloga Ivana Furlana * ''[[Skrito v raju]]'' (2024–2025, POP TV) - vloga Edvarda Steinerja == Igralska rodbina Valič== ===Potomci Aleksandra Valiča=== {| ! colspan="2" width="480px" |↓ [[Aleksander Valič]] ↓<br>(1919–2015) |- ! width=160px|<small>↓ njegov sin ↓</small> ! width=160px|<small>↓ njegov nečak ↓</small> |- | align=center style="border-top-width:5px"|↓ [[Iztok Valič]] ↓<br><small>(1950– )</small> | align=center style="border-top-width:5px"|↓ [[Dare Valič]] ↓<br><small>(1941–2023)</small> |- | bgcolor=#F5F5DC align=center style="border-top-width:3px"|[[Vid Valič]] <small>(1982– )</small><br> [[Domen Valič]] <small>(1984– )</small> | bgcolor=#F5F5DC align=center style="border-top-width:3px"|[[Nina Valič]] <small>(1973– )</small><br> [[Blaž Valič]] <small>(1974– )</small> |} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih igralcev]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://sigledal.org/geslo/Ale%C5%A1_Vali%C4%8D {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{artist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Valič, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] iqrk54wmw7klpikq14ms99cx37rttgp Seznam prejemnikov Borštnikovega prstana 0 190193 6681987 6442833 2026-05-27T16:09:37Z ~2026-28279-21 259659 6681987 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] prejemnikov [[Borštnikov prstan|Borštnikovega prstana]].''' *1970 - [[Elvira Kralj]] *1971 - [[Vladimir Skrbinšek]] *1972 - [[Arnold Tovornik]] *1973 - [[Mira Danilova]] *1974 - [[Slavko Jan]] *1975 - [[Ančka Levar]] *1976 - [[Rado Nakrst]] *1977 - [[Vida Juvan]] *1978 - [[Maks Furijan]] *1979 - [[Sava Sever]] *1980 - [[Janez Jerman]] *1981 - [[Vladoša Simčič]] *1982 - [[Bert Sotlar]] *1983 - [[Štefka Drolc]] *1984 - [[Polde Bibič]] *1985 - [[Majda Potokar]] *1986 - [[Zlatko Šugman]] *1987 - [[Angela Janko-Jenčič]] *1988 - [[Lojze Rozman]] *1989 - [[Danilo Benedičič]] *1990 - [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] *1991 - [[Mira Sardoč]] *1992 - [[Boris Cavazza]] *1993 - [[Milena Muhič]] *1994 - [[Jurij Souček]] *1995 - [[Ivanka Mežan]] *1996 - [[Ivo Ban]] *1997 - [[Iva Zupančič]] *1998 - [[Janez Bermež]] *1999 - [[Milena Zupančič]] *2000 - [[Sandi Krošl|Sandi (Aleksander) Krošl]] *2001 - [[Jožica Avbelj]] *2002 - [[Radko Polič]] *2003 - [[Anica Kumer]] *2004 - [[Bine Matoh]] *2005 - [[Miranda Caharija]] *2006 - [[Peter Ternovšek]] *2007 - [[Silva Čušin]] *2008 - [[Aleksander Valič]] *2009 - [[Minu Kjuder]] *2010 - [[Janez Hočevar - Rifle]] *2011 - [[Milada Kalezić]] *2012 - [[Igor Samobor]] *2013 - [[Olga Kacjan]] *2014 - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] *2015 - [[Ljerka Belak]] *2016 - [[Dare Valič]] *2017 - [[Saša Pavček]] *2018 - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] *2019 - [[Marinka Štern]] *2020 - [[Peter Boštjančič]] *2021 - [[Jette Ostan Vejrup]] *2022 - [[Ivo Barišič]] *2023 - [[Nataša Matjašec Rošker]] *2024 - [[Branko Šturbej]] *2025 - [[Nataša Barbara Gračner]] *2026 - [[Aleš Valič]] [[Kategorija:Seznami prejemnikov nagrad in odlikovanj|Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana|*]] [[Kategorija:Slovensko gledališče]] nh0hor11k1mlztf797e6s244al4290k Gregor 0 190207 6681918 6663379 2026-05-27T13:41:02Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci */ 6681918 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Gregor |image = Gregor Strniša.bmp |caption = [[Gregor Strniša]] |pronunciation = [grêgor] |gender = moški |meaning = ''sem buden, živim'' |region = grško ime |origin = Grêgórios |name day = 12. marec, 17. junij, 3. september |related name = |fotonotes = }} '''Gregor''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Gregor izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Gregorius'', to pa iz [[grščina|grškega]] imena ''Grêgórios'' (''Γρηγόριος''), ki ga razlagajo, da je nastalo iz glagola ''grêgoréô'' (γρηγορέω) v pomenu »sem buden, živim« <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške oblike imena: Gregorij, Gligo, Gligor, Gligorije, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Kekec, Gregi, Grga, Grgo, Grgur, Grigor, Griša, Grišo, Groga, Gigi *ženske oblike imena: Grigorija, Gregica, Grgica == Tujejezične oblike imena == *pri [[Albanci|Albancih]]: Grigor, Gërgur *pri [[Angleži]]h: Gregory, Greg(g) *pri [[Armenci|Armencih]]: ''Գրիգոր'' (Krikor, Grigor) *pri [[Baskija|Baskih]]: ? *pri [[Belorusija|Belorusih]]: ''Рыгор'' (Ryhor), ''Грэгары'' (Hrehary) *pri [[Bolgari|Bolgarih]]: Grigor *pri [[Čehi]]h: Řehoř *pri [[Danci|Dancih]]: Gregers *pri [[Finci]]h: Reijo, Reko *pri [[Francozi|Francozih]]: Grégoire, ''Grégory'' *pri [[Grki|Grkih]]: Grêgórios (''Γρηγόριος''), Gri̱górios; ''Γρηγόρης'' (Grigoris, Gregoris) *pri [[Gruzinci|Gruzincih]]: ''გრიგოლი'' (Grigoli, Grigori) *pri [[Hrvati]]h: Grgur, Grgo, Grga *pri [[Irci|Ircih]]: Gréagóir *pri [[Italijani]]h: Gregorio, Gorello, Gorino, Goriano, Gigi *pri [[Islandci]]h: Gregor *pri [[Katalonci|Kataloncih]]: Gregori *pri [[Latvijci|Latvijcih]]: Gregors *pri [[Litovci|Litvancih]]: Gregoras, Grigalius, Grigas, Gregorijus *pri [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbih]]: Hrjehor, Gregor *pri [[Madžari|Madžarih]]: Gergely, ''Gergő'' (transilvansko ''Gerő'') *pri [[Makedonci|Makedoncih]]: Gligor(ije), Grigor(ije) *pri [[Nemci]]h: Gregor *pri [[Norvežani|Norvežanih]]: Greger, Gregers *pri [[Nizozemci|Nizozemcih]] in [[Flamci|Flamcih]]: Gregoor, Gregorius *pri [[Poljaki]]h: Grzegorz *pri [[Portugalci|Portugalcih]]: Gregório *pri [[Prekmurci]]h: ''Gergel,'' ali tudi ''Gregor, Grgo'' *pri [[Romunija|Romunih]]: Gregor *pri [[Rusi]]h: Григорий (Grigorij), Griša *pri [[Slovaki]]h: Gregor *pri [[Srbi|Srbih]]: Grigor(ije), Gligor, Gliša *pri [[Škoti|Škotih]]: Gregor *pri [[Španci|Špancih]]: Gregorio *pri [[Švedi]]h: Greger *pri [[Ukrajinci]]h: Григорій (Grigorij/Hrihori), Гриць(ко)-Hryts(ko) *pri [[Valižani|Valižanih]]: Grigor *v [[Jidiš|Jidišu]]: Gregori == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Gregor: 9.563. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Gregor po pogostosti uporabe uvrščeno na 21. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Gregor|spol=M}}</ref> == Svetniki == Gregor je ime več [[svetnik]]ov, vsega skupaj okoli 42, med katerimi so tudi [[papež]]i. Med njimi je najbolj znan [[Papež Gregor I.|Gregor I.]], ki je širil krščanstvo med [[Longobardi]] in [[Angleži]] (god 12. marca, po novem 3. septembra). == Osebni praznik == V našem [[Katoliški koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Gregor''' zapisano 10 krat. Pregled godovnih dni v katerih poleg Gregorja godujejo še Budislav in Budimir ter osebe katerih imena nastopajo kot različice navedenih imen.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. januar]], [[Sveti Gregor Nazianški|Gregor Nazianški]], [[škof]] in [[cerkveni učitelj]] * [[4. januar]], Gregor Langerski, škof († 4. jan. 539) * [[10. januar]], papež [[Papež Gregor X.|Gregor X.]] († 10. jan. 1276) * [[11. februar]], papež [[Papež Gregor II.|Gregor II.]] († 11. feb. 731) * [[9. marec]], Gregor, škof († 9. mar. 395/?/) * [[12. marec]], [[Gregorjevo]], smrt papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja I.]] († 12. mar. 604) * [[25. maj]], papež [[Papež Gregor VII.|Gregor VII.]] († 25. maja 1085) * [[17. junij]], Gregor Barberigo, škof († 17. jun. [[1697]]) * [[3. september]], papež [[Papež Gregor I.|Gregor I. (Veliki)]] (nastop pontifikata, 3. sep. 590) * [[28. november]], papež [[Papež Gregor III.|Gregor III.]] († 28. nov. 741) == Priimki nastali iz imena == Iz imena Gregor so nastali priimki: [[Gregorač]], [[Gregorc]], [[Gregorec]], [[Gregorčič]], [[Gregorič]], [[Gregorin]], [[Gregorinčič]], [[Gregorka]], [[Gregačič]], [[Gregarec]], [[Gregel]], Grogl, [[Grego]], Gregorčič in Gregor == Zanimivosti == *V Sloveniji je osem [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Gregorja''. Po [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] ''sv. Gregorja'' se imenuje kraj [[Sveti Gregor, Ribnica|Sveti Gregor]] v [[Občina Ribnica|občini Ribnica]]. *Na ''Gregorjevo'' (12. marca) so po madžarskem zgledu [[Prekmurje|prekmurski]] učitelji uvedli [[koledovanje]] imenovano v [[prekmurščina|prekmurščini]] ''gregorjevánje,'' ali ''gergelovánje'' (ime ''Gergel'' je prišel iz [[madžarščina|madžarščine]] [Gergely] v prekmurščini). Okoli ''Gregorjevega'' sta dva najboljša učenca od hiše do hiše ''hodila po gregoraciji'', pela kolednico in prosila darov. * V večini držav na svetu uporabljajo gregorijanski koledar, ki je imenovan po papežu Gregorju XIII. == Znani nosilci == * [[papež Gregor|Gregor]] (več papežev) * [[Gregor Veliki|Gregor (I.) Veliki]] * [[Gregor Razsvetitelj|Gregor (I.) Razsvetitelj]] * [[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] * [[Gregor iz Nise]] * [[Gregor iz Toursa]] * [[Gregor Adlešič]] * [[Gregor Aleš]] - Kefe * [[Gregor Aljančič]] * [[Gregor Anderluh]] * [[Gregor Andolšek]] * [[Gregor Antoličič]] * [[Gregor Arh]] * [[Gregor Bajde]] * [[Gregor Baković]] * [[Gregor Balažic]] * [[Gregor Batagelj]] * [[Gregor Bauman]] * [[Gregor Bavdek]] * [[Gregor Belušič]] * Gregor Benedik (1850-1923), slikar panjskih končnic * [[Gregor Benedik]] * [[Gregor Bergant]] * [[Gregor Berkopec]] * [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] * [[Gregor Blatnik]] * [[Gregor Božič]] * [[Gregor Božič (gozdar)]] * [[Janez Gregor Božič]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Gregor Brvar]] * [[Gregor Bucik]] * [[Gregor Budihna]] * [[Gregor Bulc]] * [[Gregor Celestina]] * [[Gregor Cevc]] * [[Gregor Cigler]] * [[Gregor Cotič]] * [[Gregor Čeglaj]] * [[Gregor Timothy Čeh]] * [[Gregor Češarek]] * [[Gregor Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Gregor Čuk]] * [[Gregor Čušin]] * [[Gregor Ćudić]] * [[Gregor Danev]] * [[Gregor Deleja]] * [[Gregor Deschwanden]] * [[Gregor Dolar]] * [[Gregor Dolenc]] * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Gregor Domanjko]] * [[Gregor Dražil]] * [[Gregor Drnovšek]] * [[Gregor Dugar]] * [[Gregor Dvorjak]] * [[Gregor Einspieler]] * [[Gregor Fazarinc]] * [[Gregor Felicijan]] * [[Gregor Ficko]] * [[Gregor Fink]] * [[Gregor Fon]] * [[Gregor Forjanič]] * [[Gregor Ftičar]] * [[Gregor Fučka]] * [[Gregor Gajšek]] * [[Gregor Gartner]] * [[Gregor Gazvoda]] * [[Gregor Geč]] * [[Gregor Geršak]] * [[Gregor Glas]] * [[Gregor Glavač]] * [[Gregor Godeša]] * [[Gregor Golobič]] * [[Gregor Gomišček]] * [[Gregor Gorenc]] *[[Gregor Goričar]] * [[Gregor Gorjanc]] * [[Gregor Gračner]] * [[Gregor Grad]] * [[Gregor Grahovac]] * [[Gregor Gramc]] * [[Gregor Grasselli]] * [[Gregor Grašič]] * [[Gregor Gregorčič]] * [[Gregor Gregorič]] * [[Gregor Grešak]] * [[Gregor Grilc]] * [[Gregor Gruden]] * [[Gregor Gubenšek]] * [[Gregor Gunčar]] * [[Gregor Guštin]] * [[Gregor Gysi]] * [[Gregor Hafner]] * [[Gregor Hager]] * [[Gregor Hawlina]] * [[Gregor Hočevar]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Gregor Hrovat]] * [[Gregor Hrovatin]] * [[Gregor Hudrič]] * [[Gregor Hvalc]] * [[Gregor Ilaš]] * [[Gregor Inkret]] * [[Gregor Jagodič]] * [[Gregor Jakac]] * [[Gregor Jakelj]] * [[Gregor Jančič]] * [[Gregor Jazbec]] * [[Gregor Jenuš]] * [[Gregor Jereb]] * [[Gregor Jerman]] * [[Gregor Jerončič]] * [[Gregor Jesenko]] (1865-1940) * [[Gregor Jesenko ml.]] * [[Gregor Jurak]] * [[Gregor Kacin Medle]] ''-'' ''Gregorov'' * [[Gregor Kalan]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Gregor Kašman]] * [[Gregor Kebe]] (1799-1885) * [[Gregor Kemperle]] * [[Gregor Kersche]] * [[Gregor Kerševan]] * [[Gregor Khunstl]] * [[Gregor Kit]] * [[Gregor Kladnik]] * [[Gregor Klančič]] * [[Gregor Klančnik]] * [[Gregor Klepej]] * [[Gregor Knafelc]] * [[Gregor Kobal]] * [[Gregor Koblar]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Gregor Kocijančič]] * [[Gregor Kokalj]] * [[Gregor Kolar]] * [[Gregor Komel]] * [[Gregor Koncilja|Gregor/Gilbert? Koncilja]] * [[Gregor Korene]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Gregor Korošec]] * [[Gregor Kos]] * [[Gregor Košak|Gregor (Grega) Košak]] * [[Gregor Košir]] * [[Gregor Košorok]] * [[Gregor Kovačič]] (več oseb) * [[Gregor Kozar]] * [[Gregor Kozovinc]] * [[Gregor Kraigher]] * [[Gregor Krajc]] * [[Gregor Krajnc]] * [[Gregor Kramberger]] * [[Gregor Kranjc]] * [[Gregor Kraševac]] * [[Gregor Kraškovic]] * [[Gregor Kravos]] * [[Gregor Kregar]] * [[Gregor Krek]] * [[Gregor Gojmir Krek]] * [[Gregor Kresal]] * [[Gregor Krivic]] * [[Gregor Kroupa]] * [[Gregor Krušič]] * [[Gregor Kunst]] * [[Gregor Lavrinec]] * [[Gregor Lednik]] * [[Gregor Lesjak]] * [[Gregor Lipovšek]] * [[Gregor Lorenc]] * [[Gregor Lorger]] * [[Gregor Lozar]] * [[Gregor Luštek]] * [[Gregor Lutar]] * [[Gregor Macedoni]] * [[Gregor Maček]] * [[Gregor Majdič]] * [[Janez Gregor Majetič]] * [[Gregor Makuc]] * [[Gregor Malenšek]] * [[Gregor Mali (duhovnik)]] * [[Gregor Mali]] * [[Gregor Markelj]] * [[Gregor Mejak]] * [[Gregor Mendel]] * [[Gregor Mesec]] * [[Gregor Meterc]] * [[Gregor Miklič]] * Gregor Moder (star.) * [[Gregor Moder]] * [[Gregor Mohar]] * [[Gregor Musa]] * [[Gregor Naglav]] * [[Gregor Nagode]] * [[Gregor Norčič]] * [[Gregor Novak]] * [[Gregor Novinec]] * [[Gregor Novljan]] * [[Gregor Oblak]] * [[Gregor Osterc]] * [[Gregor Papa]] * [[Gregor Papež]] * [[Gregor Paul]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Gregor Pavlin]] * [[Gregor Pavšič]] * [[Gregorij Pečjak|Gregor(ij) Pečjak]] * [[Gregor Perič]] * [[Gregor Perko]] * [[Gregor Pernuš]] * [[Gregor Peternel]] * [[Gregor Petkovšek]] * [[Gregor Perušek]] * [[Gregor Petrič]] * [[Gregor Pintar]] * [[Gregor Pipan]] * [[Gregor Pirš]] * [[Gregor Pivec]] * [[Gregor Plevelj|Gregor (Grega) Plevelj]] * [[Gregor Pobežin]] * [[Gregor Počkar]] * [[Gregor Podkrižnik]] * [[Gregor Podlogar]] (pesnik) * [[Gregor Podlogar (matematik)]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Gregor Polončič]] * [[Gregor Pompe]] * [[Gregor Potočnik]] * [[Gregor Pratneker]] * [[Gregor Preac]] * [[Gregor Premože]] * [[Gregor Presker]] * [[Gregor Purgaj]] * [[Gregor Radonjič]] * [[Gregor Rajh]] * [[Gregor Rakovič]] * [[Gregor Ravnik]] * [[Gregor Reichenberg]] * [[Gregor Repovš|Gregor (Grega) Repovš]] * [[Gregor Repovž]] * [[Gregor Režek]] * [[Gregor Režonja]] * [[Gregor Rihar starejši|Gregor Rihar]] * [[Gregor Rihar mlajši]] * [[Gregor Rihar (arhitekt)]] * [[Gregor Rihtarič]] * [[Gregor Rihtaršič]] * [[Andrej Gregor Rode]] * [[Gregor Rojc]]? * [[Gregor Ropret]] * [[Gregor Rovanšek]] * [[Gregor Rozman]] * [[Gregor Rožman|Gregor(ij) Rožman]] * [[Gregor Samastur]] * [[Gregor Schlierenzauer]] * [[Gregor Schoettl]] (Schöttl) * [[Gregor Schusterschitz]] * [[Gregor Selak]] * [[Gregor Serša]] * [[Gregor Sikošek]] * [[Gregor Sikošek (kolesar)]] * [[Gregor Skačej]] * [[Grega Skočir|Gregor Skočir]] * [[Gregor Skok]] * [[Gregor Slak]] * [[Gregor Sluga]] * [[Gregor Sočan]] * [[Gregor Somer]] * [[Gregor Sračnjek]] * [[Gregor Sraka]] * [[Gregor Stermecki]] * [[Gregor Strasbergar]] * [[Gregor Strasser]] * [[Gregor Strle]] * [[Gregor Strmčnik]] * [[Gregor Strniša]] * [[Gregor Strniša (glasbenik)]] * [[Gregor Strojin]] * [[Gregor Šega]] * [[Gregor Šegel]] * [[Gregor Šeliga]] * [[Gregor Šermazanov|Gregor (Grigorij) Šermazanov]] (1886-1982) * [[Gregor Šešerko]] * [[Gregor Škafar]] * [[Gregor Škorjanc]] * [[Gregor Škrlj]] * [[Gregor Šolar]] * [[Gregor Špajzer]] * [[Gregor Šparovec]] * [[Gregor Šteharnik]] * [[Gregor Štibernik]] * [[Gregor Štiglic]] * [[Gregor Švajger]] * [[Gregor Terdič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Gregor Torkar]] * [[Gregor Tovšak]] * [[Gregor Tozon]] * [[Gregor Traven]] (2. astrofizik) * [[Gregor Trebušak]] * [[Gregor Troha]] * [[Gregor Trplan]] * [[Gregor Trtnik]] * [[Gregor Turk]] * [[Gregor Turnšek]] * [[Gregor Tušar]] * [[Gregor Urek]] * [[Gregor Ušeničnik]] * [[Gregor Veble Mikić]] * [[Gregor Velepec]] * [[Gregor Velkaverh]] * [[Gregor Veninšek]] * [[Gregor Veselko]] * [[Gregor Vezonik]] * [[Gregor Videc]] * [[Gregor Vilfan]] * [[Gregor Virant]] * [[Gregor Vodeb]] * [[Gregor Voglar]] * [[Gregor Volk]] * [[Gregor Vorenc]] * Gregor Vovk * [[Gregor Vovk Petrovski]] * [[Gregor Vračko]] * [[Gregor Vuga]] * [[Gregor Zabret]] * [[Gregor Zafošnik]] * [[Gregor Zagorc]] * [[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Gregor Ziherl]] * [[Gregor Zorc]] *[[Gregor Zore]], diplomat *[[Gregor Zore (nogometaš)]] *Gregor Zupan * [[Gregor Zver]] * [[Gregor Žavcer]] * [[Gregor Želko]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Gregor Žiberna]] - Tentava * [[Gregor Židan]] * [[Gregor Žitko]] * [[Gregor Žmak]] * [[Gregor Žorž]] * [[Gregor Žumer]] * [[Gregor Žvab]] * [[Gregor Žvegelj]] * [[Gregor Žvelc]] == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na G]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] *ime [[Grega]], [[Gregorij]] itd. == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 0tvf1k1sio9s9f7u63bsm29648b44ya Predloga:Prejemniki Borštnikovega prstana 10 192847 6682031 6442838 2026-05-27T18:01:50Z ~2026-13659-49 255600 6682031 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Prejemniki Borštnikovega prstana | title = Prejemniki [[Borštnikov prstan|Borštnikovega prstana]] | colwidth = 25em | col1 = <poem> 1970: [[Elvira Kralj]] 1971: [[Vladimir Skrbinšek]] 1972: [[Arnold Tovornik]] 1973: [[Mira Danilova]] 1974: [[Slavko Jan]] 1975: [[Ančka Levar]] 1976: [[Rado Nakrst]] 1977: [[Vida Juvan]] 1978: [[Maks Furijan]] 1979: [[Sava Sever]] 1980: [[Ivan Jerman]] 1981: [[Vladoša Simčič]] </poem> | col2 = <poem> 1982: [[Bert Sotlar]] 1983: [[Štefka Drolc]] 1984: [[Polde Bibič]] 1985: [[Majda Potokar]] 1986: [[Zlatko Šugman]] 1987: [[Angela Janko Jenčič]] 1988: [[Lojze Rozman]] 1989: [[Danilo Benedičič]] 1990: [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] 1991: [[Mira Sardoč]] 1992: [[Boris Cavazza]] 1993: [[Milena Muhič]] </poem> | col3 = <poem> 1994: [[Jurij Souček]] 1995: [[Ivanka Mežan]] 1996: [[Ivo Ban]] 1997: [[Iva Zupančič]] 1998: [[Janez Bermež]] 1999: [[Milena Zupančič]] 2000: [[Sandi Krošl]] 2001: [[Jožica Avbelj]] 2002: [[Radko Polič]] 2003: [[Anica Kumer]] 2004: [[Bine Matoh]] 2005: [[Miranda Caharija]] </poem> | col4 = <poem> 2006: [[Peter Ternovšek]] 2007: [[Silva Čušin]] 2008: [[Aleksander Valič]] 2009: [[Minu Kjuder]] 2010: [[Janez Hočevar - Rifle]] 2011: [[Milada Kalezić]] 2012: [[Igor Samobor]] 2013: [[Olga Kacjan]] 2014: [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] 2015: [[Ljerka Belak]] 2016: [[Dare Valič]] 2017: [[Saša Pavček]] </poem> | col5 = <poem> 2018: [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] 2019: [[Marinka Štern]] 2020: [[Peter Boštjančič]] 2021: [[Jette Ostan Vejrup]] 2022: [[Ivo Barišič]] 2023: [[Nataša Matjašec Rošker]] 2024: [[Branko Šturbej]] 2025: [[Nataša Barbara Gračner]] 2026: [[Aleš Valič]] </poem> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade|B]] </noinclude> ig8al9b4op7k0fz2fmq3xm5a4ty5q0t Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji 0 195965 6681928 6681646 2026-05-27T14:19:11Z A09 188929 /* Seznam */ slike, +2 starokrščanske 6681928 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! Opis ! Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | {{slika d|Q139827481}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | {{Hs|1806}} 1806 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | [[Slika:Cerkev sv. Cirila in Metoda.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | 1958 | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{slika d|Q139844530}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-05-17}} 1943 | Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. | <ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622896}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | 1963 | Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. | <ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | {{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | {{slika d|Q139936455}} | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | 1943 | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Krištofa 1934.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |? |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |? |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | 1942 | Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. | <ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | po 1955 | Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. | <ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 96ts21ktdhinpsyzpr0zx5ps81y8nq8 6681936 6681928 2026-05-27T14:45:23Z A09 188929 /* Seznam */ slikca 6681936 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! Opis ! Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | {{slika d|Q139827481}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | {{Hs|1806}} 1806 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | [[Slika:Cerkev sv. Cirila in Metoda.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | 1958 | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{slika d|Q139844530}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-05-17}} 1943 | Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. | <ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | 1963 | Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. | <ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | {{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | {{slika d|Q139936455}} | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | 1943 | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Krištofa 1934.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |? |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |? |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | 1942 | Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. | <ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | po 1955 | Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. | <ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] mmui6bhhe8e1p4jf5dnrlyhsbo5ze30 6681967 6681936 2026-05-27T15:31:28Z A09 188929 +1 6681967 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! Opis ! Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |? |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiti protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | {{slika d|Q139827481}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | {{Hs|1806}} 1806 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | [[Slika:Cerkev sv. Cirila in Metoda.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | 1958 | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{slika d|Q139844530}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-05-17}} 1943 | Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. | <ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | 1963 | Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. | <ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | {{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | {{slika d|Q139936455}} | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | 1943 | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Krištofa 1934.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |? |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |? |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | 1942 | Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. | <ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | po 1955 | Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. | <ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 7szlbszbafu7xsze070x8a87l4fnmow 6682261 6681967 2026-05-28T08:55:45Z A09 188929 +3 starokrščanske 6682261 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! Opis ! Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |[[Slika:Ajdovski gradec, remains of the lower church and baptistery.jpg|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":0">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |[[Slika:Ajdovski gradec, remains of both churches 01.jpg|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":0" /> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |? |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiti protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | {{slika d|Q139827481}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | {{Hs|1806}} 1806 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | [[Slika:Cerkev sv. Cirila in Metoda.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | 1958 | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{slika d|Q139844530}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-05-17}} 1943 | Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. | <ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | 1963 | Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. | <ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | {{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | {{slika d|Q139936455}} | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | 1943 | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Krištofa 1934.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |? |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |? |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | 1942 | Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. | <ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | po 1955 | Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. | <ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] l2uejujjtgx0oatrhja70r6cke7vbhm Douglas Haig 0 210998 6682281 5927542 2026-05-28T09:48:05Z Engelbert 76895 pp 6682281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Douglas Haig |lived= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1884–1920 |rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] |unit= |commands= |battles='''[[prva svetovna vojna]]''':<br />* [[Bitka na Somi (1916)|Bitka na Somi]]<br />* [[Tretja bitka za Ypres]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Douglas Haig''', 1. Grof Haig, [[britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[19. junij]] [[1861]], [[Edinburgh]], † [[29. januar]] [[1928]], [[London]]. Bil je [[britanci|britanski]] [[častnik]] ([[feldmaršal]]) med [[Prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]], ki je poveljeval [[Britanski ekspedicijski korpus|Britanskem ekspedicijskem korpusu]] (BEF) od 1915 pa do konca vojne. Bolje znan je bil po [[Bitka na Somi (1916)|bitki na Somi]], [[Tretja bitka za Ypres|tretji bitki za Ypres]] in o serijah, ki so vodile Nemčijo h kapitulaciji 1918. == Sklici == {{sklici|1}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Haig, Douglas}} [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci križca svobode (Estonija)]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci reda osata]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] 4i3rjqq4oe71n5p0z5mgty8m3y8unta 6682285 6682281 2026-05-28T09:56:50Z Engelbert 76895 + 12 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Douglas Haig |lived= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1884–1920 |rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] |unit= |commands= |battles='''[[prva svetovna vojna]]''':<br />* [[Bitka na Somi (1916)|Bitka na Somi]]<br />* [[Tretja bitka za Ypres]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Douglas Haig''', 1. Grof Haig, [[britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[19. junij]] [[1861]], [[Edinburgh]], † [[29. januar]] [[1928]], [[London]]. Bil je [[britanci|britanski]] [[častnik]] ([[feldmaršal]]) med [[Prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]], ki je poveljeval [[Britanski ekspedicijski korpus|Britanskem ekspedicijskem korpusu]] (BEF) od 1915 pa do konca vojne. Bolje znan je bil po [[Bitka na Somi (1916)|bitki na Somi]], [[Tretja bitka za Ypres|tretji bitki za Ypres]] in o serijah, ki so vodile Nemčijo h kapitulaciji 1918. == Sklici == {{sklici|1}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Haig, Douglas}} [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci križca svobode (Estonija)]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci reda osata]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mavricija in Lazarja]] [[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]] [[Kategorija:Nosilci reda Mihaela Pogumnega]] 05jspuv2erkbq3yj1388d8qadeye0dk Andrej Ivanuša 0 211919 6682248 6562788 2026-05-28T08:35:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682248 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Andrej Ivanuša|alma_mater=[[Visoka tehniška šola v Mariboru]]|occupation=pisatelj<br>založnik<br>grafični oblikovalec|relatives=[[Mirjana Ivanuša Bezjak]]|website=http://www.andros.si/}} '''Andrej Ivanuša''' [andréj ivanúša], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[Grafično oblikovanje|grafični oblikovalec]], [[Filatelija|filatelist]] in [[založnik]], [[inženir gradbeništva]] * [[8. julij]] [[1958]], [[Maribor]]<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/ivanu%C5%A1a-andrej/170/|title=IVANUŠA, Andrej|date=|accessdate=26. avgust 2020|website=štajerci.si|publisher=Mariborska knjižnica|last=Zobec|first=Daša|archive-date=2021-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116211841/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/ivanu%C5%A1a-andrej/170/|url-status=dead}}</ref> Na 1. Grossmannovem festivalu fantastike in stripa je prejel nagrado Hudi maček za življenjsko delo v žanru [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] in fantasyja.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa|url=http://www.grossmann.si/sl/grossmannov-festival-fantastike-in-stripa/novice/nagrade-1-grossmannovega-festivala-fantastike-in-stripa/|website=www.grossmann.si|accessdate=2020-08-26|language=sl-SI|archive-date=2021-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210421200659/http://www.grossmann.si/sl/grossmannov-festival-fantastike-in-stripa/novice/nagrade-1-grossmannovega-festivala-fantastike-in-stripa/|url-status=dead}}</ref> Je sekretar kluba Rotary-Maribor Park,<ref>{{Navedi splet|title=Maribor Park|url=https://www.rotaryslovenija.org/maribor-park|website=www.rotaryslovenija.org|accessdate=2020-08-26|language=sl-si|archive-date=2020-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921134141/https://www.rotaryslovenija.org/maribor-park|url-status=dead}}</ref> član Društvo avtorjev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah<ref name=":1" /> in podpredsednik Filatelističnega društva Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=FDM|url=http://www.fd-maribor.si/ORGANI%20DRUSTVA%20(2).htm|website=www.fd-maribor.si|accessdate=2020-08-26|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423101254/http://www.fd-maribor.si/ORGANI%20DRUSTVA%20%282%29.htm|url-status=dead}}</ref> == Izobraževanje == Hodil je na Osnovno šolo Antona Aškerca in Osnovno šolo Angela Besednjaka v [[Maribor|Mariboru]]. Med letoma 1973 in 1977 je tam obiskoval srednjo gradbeno šolo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.zvezdni-prah.si/index.php/avtorji-drustva/avtorji-clani-drustva/33-andrej-ivanusa|title=Andrej Ivanuša|date=|accessdate=26. avgust 2020|website=zvezdni-prah.si|publisher=|last=Ekselenski|first=Bojan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150108005917/http://www.zvezdni-prah.si/index.php/avtorji-drustva/avtorji-clani-drustva/33-andrej-ivanusa|archivedate=8. januar 2015}}</ref> Leta 1981 je diplomiral na [[Visoka tehniška šola v Mariboru|Visoki tehniški šolo Univerze v Mariboru]].<ref name=":1" /> Oče ga je navdušil za [[Filatelija|filatelijo]].<ref name=":0" /> == Pisanje in založništvo == Pisal je za rubriko filatelistični kotiček v časopisu ''[[Večer (časopis)|Večer]]''.<ref name=":0" /> Imel je lastno [[Založba|založbo]] Pro - Andy,<ref>{{Navedi splet|title=PRO - ANDY, Andrej Ivanuša s.p.|url=https://www.companywall.si/podjetje/pro---andy-andrej-ivanusa-sp/MMAHHqR|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-08-26|date=|publisher=|first=}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> prek nje pa Zavod V fokusu (spletni portal ''vfokusu.com'').<ref>{{Navedi splet|title=Zavod V FOKUSU, Maribor|url=https://www.companywall.si/podjetje/zavod-v-fokusu-maribor/MM7InUHY|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-08-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Fokusu|url=https://vfokusu.com/|website=vfokusu.com|accessdate=2020-08-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Bil je urednik član uredniškega odbora in odgovorni urednik revije ''Nova filatelija'' ([[Filatelistična zveza Slovenije]]).<ref>{{Navedi splet|title=Nova filatelija : glasilo Filatelistične zvezeSlovenije|url=http://sb.nuk.uni-lj.si/Outputs.aspx?cobissid=78311680&type=sutrs|website=sb.nuk.uni-lj.si|accessdate=2020-08-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411214830/http://sb.nuk.uni-lj.si/Outputs.aspx?cobissid=78311680&type=sutrs|url-status=dead}}</ref> == Bibliografija == === Knjige === * ''Čar filatelije'', prvi slovenski filatelistični priročnik, tiskana 1994, {{COBISS|ID=35542529}}, elektronski vir 2008, {{COBISS|ID=241905664}} * ''Kaj moram vedeti o osebnem računalniku'', računalniški priročnik, tiskana 1995, {{COBISS|ID=54520576}} * ''Pošta na slovenskih tleh'' (monografija), poglavje ''Poštne znamke na ozemlju Slovenije'', tiskana 1997 {{COBISS|ID=41268225}} * ''Pravila za igro s kartami Remi (Rummy)'', tiskana 2009, {{COBISS|ID=248424192}} * ''[[Čudovita potovanja Zajca Rona]]'', na jug, otroška fantazijska pustolovščina, 2002, {{COBISS|ID=119705856}} * ''Čudovita potovanja Zajca Rona'', na sever, otroška fantazijska pustolovščina, 2002, {{COBISS|ID=119706112}} * ''Čudovita potovanja Zajca Rona'', na zahod, otroška fantazijska pustolovščina, 2002, {{COBISS|ID=119706368}} * ''Čudovita potovanja Zajca Rona'', na vzhod, otroška fantazijska pustolovščina, 2002, {{COBISS|ID=119706624}} * ''Čudovita potovanja Zajca Rona'', vse štiri knjige v eni, elektronski vir, 2008, {{COBISS|ID=240392192}} * ''[[Rheia]]'', znanstveno fantastični roman, tiskana 2007, {{COBISS|ID=233075968}}, elektronski vir 2008, {{COBISS|ID=240634880}} * ''[[Vilindar]]'', pripovedka v verzih, pesnitev iz davnih dni, tiskana 2007, {{COBISS|ID=236881920}}, elektronski vir 2008, {{COBISS|ID=60858625}} * ''[[Svetodrev]]'', prva knjiga iz ''Legende iz gozda Tokara'', fantazijski roman, tiskana 2011, {{COBISS|ID=256545536}} * ''Na robu sveta'', spekulativne zgodbe, tiskana 2016 ([http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1008128553865894&rec=1&sid=1 COBISS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161114171849/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1008128553865894&rec=1&sid=1 |date=2016-11-14 }}) === Razne objave === * Revija ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' 22.9.77, štev. 37, priloga Mlada pota, črtica ''Pet senc'' * Peto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gradišče v Slovenskih goricah (zbornik), oktober 77, črtica ''Pet senc'' * Časopis ''Nedeljski dnevnik'' (rubrika Skok v tretje tisočletje), 8.2.81, ZF črtica ''Prvi jutranji vlak'' * Časopis ''Nedeljski dnevnik'' (rubrika Skok v tretje tisočletje), 15.2.81, ZF črtica ''Operacija Delta'' * Osmo srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gradišče v Slovenskih goricah (zbornik), oktober 1980, odlomek iz igre ''Popolnoma navadni ljudje'' * Pesem ''AMEBA'' v Zborniku 9.kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, junij 1987, Titovo Velenje * ''Pismo za 3,8 milijona dolarjev'', filatelistični esej, ''Radar'', december 2000 * ''Usodne havajske misijonarke'', filatelistični esej, ''Radar'', februar 2001 * ''Trnova pot črnega penija'', filatelistični esej, ''Radar'', september 2001 * ''Kamikaze za Kvangman'', kratka zgodba, ''[[Življenje in tehnika]]'', št. 5, maj 2015 * ''Zadnja Hubblova fotografija'', kratka zgodba, ''Življenje in tehnika'', št. 2, februar 2016 * ''Danes ni torek,'' kratka zgodba, ''Življenje in tehnika'', št.10, oktober 2016 == Nagrade in priznanja == === Delovna === * Priznanje OK ZSMS Maribor za prizadevno delo v mladinskih organizacijah, 1980{{navedi vir}} * Bronasta plaketa Univerze v Mariboru za razvoj in krepitev študentske organizacije, 1981 * Krajevna skupnost Slavko Šlander Maribor, za predano delo v skupnosti, 1988 === Literarno-esejistična === * Bronasta medalja za knjigo ''Čar filatelije'' v kategoriji filatelistične literature na Svetovni filatelistični razstavi v Istanbulu, 1996 * Srebrna medalja za knjigo ''Čar filatelije'' na Meddruštveni filatelistični razstavi Fimera v Trbovljah, 2001 Vir<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.andros.si Osebna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ivanuša, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski založniki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Andrej Ivanuša| ]] 382k7z65iv7pfjniww5zq0fznx7zw5l Valič 0 215464 6682135 6393240 2026-05-28T00:07:56Z ~2026-13659-49 255600 6682135 wikitext text/x-wiki '''Valič''' je priimek več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Ajda Podgornik Valič]], pevka *[[Aleksander Valič]] (1919—2015), gledališki in filmski igralec *[[Aleš Valič]] (*1955), dramski igralec in režiser *[[Aleša Valič]], scenaristka in režiserka (TV-urednica) *[[Andrej Valič]] (1931—2003), arheolog *[[Andeja Valič Zver]] (*1960), zgodovinarka, publicistka *[[Andrej Valič]] (1931—2003), arheolog *[[Blaž Valič]] (*1974), igralec *[[Cvetko Valič]] (*1949), rimskokatoliški duhovnik, sociolog *[[Dana Klanšček Valič]] (1922—2022), prvoborka, učiteljica *[[Dare Valič]] (1941—2023), gledališki in filmski igralec *[[Denis Valič]], cineast, publicist *[[Domen Valič]] (*1984), dramski igralec in TV-voditelj *[[Franc Valič|Franc (p. Alfonz) Valič]] (1914—1992), kapucin, verski in kulturni delavec *[[Ivo Valič]] (1929—2011), zdravnik, gorski reševalec (helikopter...) *[[Iztok Valič]] (*1950), gledališki igralec, režiser in dramaturg *''Maja Valič'' Cvelbar ? *[[Maja Valič Laurence]], arhitektka *[[Marko Valič]] (*1942), fizik, univ. prof. *[[Matic Valič]], igralec *[[Miha Valič]] (1978—2008), biolog in alpinist *[[Milovan Valič]] (*1953), slikar *[[Nina Valič]] (*1973), igralka *[[Urška Valič]], muzealka *[[Vanja Valič]], glasbenik klaviaturist *[[Vid Valič]] (*1982), stand-up komik, improvizator in TV-voditelj *[[Viktor Valič]] (1899—1948), zdravnik (politično umorjen) ==Glej tudi== * priimke [[Valenčič]], [[Valentinčič]], [[Kavalič]], [[Valetič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Valič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gs32fj1zlbsutwr0bkvk364gkctgmlj Auroville 0 220503 6682167 6562807 2026-05-28T06:24:27Z Yerpo 8417 pospravljanje 6682167 wikitext text/x-wiki {{koord|12|0|25|S|79|48|38|E|display=title}} '''Auroville''' ('''Mesto zore''') je »eksperimentalna« mestna občina v [[Viluppuram|okrožju Viluppuram]] v državi [[Tamil Nadu]] v južni [[Indija|Indiji]]. Leta [[1968]] ga je ustanovila [[Mirra Alfassa]] (odtlej znana kot ''Mati''), oblikoval pa ga je arhitekt [[Roger Anger]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.boloji.com/architecture/00053.htm |title=Roger Anger kot arhitekt |accessdate=2009-08-24 |archive-date=2010-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100114073814/http://www.boloji.com/architecture/00053.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.architectureweek.com/2005/1116/culture_1-1.html |title=Auroville ustanovila Mira Richards |accessdate=2009-08-24 |archive-date=2016-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161207170027/http://www.architectureweek.com/2005/1116/culture_1-1.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.auroville.info/ACUR/templates/avfuture.htm |title=Mirra Alfassa kot sekundarno ime |accessdate=2009-08-24 |archive-date=2012-05-25 |archive-url=https://archive.today/20120525131918/http://www.auroville.info/ACUR/templates/avfuture.htm |url-status=dead }}</ref> Auroville je zamišljen kot univerzalno mesto, v katerem bi moški in ženske z vsega sveta lahko živeli v miru in slogi, nad vsemi verami, politikami in narodnostmi. Namen Aurovilla je uresničiti človeško enotnost. == Zgodovina == Auroville je bil [[28. februar|28. februarja]] [[1968]] ustanovljen kot projekt Združenja [[Sri Aurobindo]]. Že prej omenjena ''Mati'' je upala, da bo Auroville prispeval k "napredku človeštva naproti bleščeči prihodnosti z združevanjem ljudi dobrih namenov, ki se zavzemajo za boljši svet". Hkrati pa naj bi takšna skupnost dobro vplivala na indijski preporod (ref. ''Mother's Agenda,'' Št. 9, 3. februar 1968), zato je občino podprla tudi indijska vlada. Leta [[1966]] se je podpori pridružil tudi [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]], ki je države povabil k sodelovanju pri razvoju Aurovilla. Na slovesnosti ob odprtju Aurovilla, ki so se je udeležili predstavniki 124 narodov, je Mati v ustanovni listini zapisala štiri točke, v katere je ujela svojo vizijo bivanja v slogi: # Auroville ne pripada nikomur. Auroville pripada človeštvu kot celoti. Da bi lahko živel v Aurovillu, mora posameznik služiti božanski zavesti. # Auroville je kraj neskončnega izobraževanja, stalnega napredka in mladosti, ki se nikoli ne postara. # Auroville naj bo most med preteklostjo in prihodnostjo. Z izkoriščanjem zunanjih in notranjih odkritij Auroville odločno stopa proti prihodnjim uresničitvam. # Auroville naj bo kraj materialnega in duhovnega raziskovanja za utelešenje dejanske človeške enotnosti. == Matrimandir == [[Slika:Matrimandir.JPG|thumb|200px|right|''Matrimandir'', zlata sfera v središču mesta.]] Na sredi mesteca stoji Matrimandir, označen kot »izjemen in izviren arhitekturi dosežek«, ki si ga je Alfassova zamislila kot »simbol božanskega odgovora na človeško stremenje k popolnosti«. Znotraj Matrimandirja je obvezna tišina, saj to zagotavlja mir v prostoru in območju okrog njega, ki se ustrezno imenuje Območje miru. Območje miru, na katerem se nahaja struktura, ima tri glavne značilnosti: sam Matrimandir z njegovimi 12 vrtovi, 12 cvetnimi listi in bodočimi jezeri, amfiteater in drevo [[banjanovec]]. Znotraj Matrimandirja zavito stopnišče vodi v klimatiziran prostor iz loščenega belega marmorja, »kraj za iskanje zavesti«. Na sredini je 70 cm velika [[kristal]]na krogla, na katero sveti sončni žarek z vrha stavbe. Po besedah Alfasse je to »simbol prihodnje realizacije«. Ko ni sonca, in po sončnem zahodu namesto sončnega žarka na kroglo sveti žarek iz luči na sončno energijo. Matrimandir ima lastno sončno elektrarno, obkrožajo ga negovani vrtovi. Iz Matrimandirja se širijo štiri območja mesta: stanovanjsko območje, industrijsko območje, kulturno in izobraževalno območje ter mednarodno območje. Okrog mesta leži zeleni pas, v katerem se nahajajo območja za raziskovanje in ohranjanje okolja, tam so kmetije in gozdovi, botanični vrt, semenarna, zdravilne rastline in zelišča, vodnjaki ... == Vlada, sistem zaupanja == Mati je večkrat opozorila na nevarnost, da bi Auroville padel pod kontrolo Indijske vlade, kar se je tudi zgodilo le nekaj let po njeni smrti, sledil je dolgotrajen konflikt med Auroviljci in Združenjem [[Šri Aurobindo]]. Auroville upravlja sklad Auroville, ki ga je z zakonom ustanovil indijski parlament.<ref>{{Navedi splet |url=http://education.nic.in/cd50years/x/7H/9D/7H9D0101.htm |title=Ustanovitveni akt Auroville (1988) |accessdate=2009-08-24 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212095936/http://education.nic.in/cd50years/x/7H/9D/7H9D0101.htm |url-status=dead }}</ref> Tajništvo Fundacije Aurovilee je z njim odgovorno za potrditvev/zavrnitev prošnje posameznika za status članstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://auroville.org/journals%26media/newsandnotes/NewsNotes_no_251_July_12_08.zip |title=Auroville News & Notes No.251 |accessdate=2009-08-24 |archive-date=2012-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216025529/http://auroville.org/journals%26media/newsandnotes/NewsNotes_no_251_July_12_08.zip |url-status=dead }}</ref> Ministrstvo za razvoj človeških virov imenuje upravni odbor, ki nato imenuje nekaj ključnih odborov, kot so skupine za usklajevanje skladov, premoženja, proračuna, l'Avenir (urbanistični organ). Fundacija, tako v celoti pod nadzorom indijske vlade, ima trenutno v lasti približno polovico celotnega zemljišča. Preostala zemljišča se kupujejo, ko so na voljo sredstva. V Aurovillu idejno politika in vera ne obstajata. Hiše so v lasti sklada in ne prebivalcev.<ref name="independent">{{navedi novice |first= Justin|last= Huggler|title= Universal City: No Drink. No Drugs. No Politics. No Religion. No Pets... So Is This Utopia? |url= http://www.independent.co.uk/news/world/asia/no-drink-no-drugs-no-politics-no-religion-no-pets-so-is-this-utopia-503292.html |work= |publisher= [[The Independent]] (London)|date=2005-08-18|accessdate=2007-10-21 }}</ref> Leta 2004 je tedanji predsednik Indije dr. [[A.P.J. Abdul Kalam]] obiskal Auroville in izrazil izjemno spoštovanje in moralno podporo Auroville. V januarju 2008, je tudi sedanja predsednica Indije, gospa [[Pratibha Patil]] obiskala Auroville in izrazila globoko spoštovanje vizije in delo Auroville. »Usoda Indije je, da podpre to delo za prihodnost človeštva,« so bile njene zaključne besede v govoru ob 40. obletnici Auroville. Osrednji dokumenti, ki opredeljujejo vizijo Auroville, so naslednji: *[http://www.auroville.org/vision/adream.htm Sanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323121852/http://www.auroville.org/vision/adream.htm |date=2010-03-23 }} *[http://www.auroville.org/vision/charter.htm Ustanovne točke] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100417122751/http://www.auroville.org/vision/charter.htm |date=2010-04-17 }} *[http://www.auroville.org/vision/tobeatrueavlian.htm Biti pravi Aurovilijec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100315172400/http://www.auroville.org/vision/tobeatrueavlian.htm |date=2010-03-15 }} == Družba in populacija == Čeprav je bil Auroville najprej načrtovan za 50.000 ljudi, jih tam sedaj prebiva 2.007 (1.553 odraslih in 454 otrok), ki so 44 narodnosti, od tega jih ima 836 Indijske korernine.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.auroville.org/society/av_population.htm |title=Uradni podatki (april 2008) |accessdate=2009-08-24 |archive-date=2008-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081203094223/http://www.auroville.org/society/av_population.htm |url-status=dead }}</ref> Skupnost je razdeljena v soseščine z imeni v [[angleščina|angleščini]], [[sanskrt]]u, [[francoščina|francoščini]] in [[tamilščina|tamilščini]], kot npr. ''Aspiration'', ''Arati'', ''La Ferme'' in ''Isaiambalam''.<ref>[http://www.auroville.org/society/housing.htm Seznam soseščin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080605044940/http://www.auroville.org/society/housing.htm |date=2008-06-05 }}.</ref> == Arhitektura, tehnologija, in izobražervanje == <!--brisana [[File:Auroville master plan 1.jpg|thumb|right|200px|Osnovni načrt Aurovilla]]--> Glede na spletno stran Auroville, »The dream of building a new city for the future on a clean slate, with the purpose of promoting research and experimentation alongside integral development, has been attracting architects and students of architecture from all over the world ever since Auroville´s inception in 1968. Not having pre-defined by-laws or being bound by the conventions of human society has allowed a multitude of expressions to manifest in the course of Auroville´s development, as natural extensions of the quest for the new.« Satprem Maïni je francoski arhitekt Aurovilla, direktor Zemeljskega inštituta Auroville in predstavnik Indije ter Južne Azije v »UNESCO Chair Earthen Architecture, Constructive Cultures and Sustainable Development«. Satprem in drugi aurovillijski arhitekti so bili za njihovo delo v in izven Auroville dobili veliko nacionalnih in mednarodnih priznanj. Nekateri javni vodnjaki za pitje imajo »dinamizirano« vodo, ki jo izpostavljajo zvokom [[Bach]]a in [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozarta]].<ref name="independent" /> Pod okriljem ''Sri Aurobindo International Institute of Educational Research'' (SAIIER), vodi Auroville različne izobraževalne ustanove znotraj in v okolici Aurovilla. == Ekonomija == Namesto papirnatega in kovanega denarja prebivalci stroške plačujejo prek bančnega računa, obiskovalci pa si morajo priskrbeti začasen račun. Novi prišleki morajo prispevati vsaj toliko, da pokrijejo lastne stroške vsaj za prvo leto bivanja. Vsak prebivalec si mora najti delo, s katerim koristi skupnosti. Auroville trenutno nima dovolj sredstev za zagotavljanje brezplačne nastanitve za novince, ki pridejo v Auroville. Od njih se zato pričakuje, da bodo finančno prispevati h gradnji svoje hiše v Auroville. Hiša je lahko preprosto ena soba ali apartma, oz. če je potrebno tudi večja. Tako stanovanjski stroški predstavljajo največji del stroškov za novince, čeprav so v teku dolgoročna prizadevanja, ki zagotavljajo brezplačno nastanitev za Aurovilijce, ki so dokazali svojo zavezanost k napredku Auroville. Prebivalci Auroville naj bi prispevali mesečni prispevek k skupnosti. Skupnosti lahko pomagajo z delom, denarjem ipd. »Prispevek gostov«, dnevne pristojbine, ki jih plačajo gostje Auroville, predstavljajo del proračuna Auroville. Od skupnosti lahko tisti Aurovilijci, ki potrebujejo mesečne preživnine (indijska vlada upokojenim ne plačuje pokojnin), ki pokrivajo osnovne življenjske potrebščine, dobijo pomoč. Gospodarstvo Auroville (in celotno življenje razvijajoče se skupnosti) tako poskuša priti bliže viziji. Kot navaja ''Auroville Today'', obstajata še dve oviri in sicer pomanjkanje možnosti za delo in nizka stopnja `vzdrževanja´.<ref>{{navedi splet |url=http://www.auroville.org/journals&media/avtoday/January_07/Seeing_without_blinkers.htm |title=Seeing without blinkers |work=Auroville Today |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120207170655/http://www.auroville.org/journals%26media/avtoday/January_07/Seeing_without_blinkers.htm |archivedate=2012-02-07}}</ref> Auroville ima le majhno gospodarsko osnovo in priseljenci pogosto ne morejo najti primernega dela v poslovnih enotah ali storitvenih dejavnostih. Nadomestki za plače so nizki (5000 [[Rs]]) Čeprav indijska vlada nadzoruje Fundacijo Auroville, financira le majhen del proračuna Auroville. Vanj večinoma prispevajo posamezniki z donacijami in komercialna podjetja (gostišča, gradbeništvo, informacijske tehnologije, izdelava umetelnega papirja in paličic s kadili), ki prispevajo ⅓ svojih prihodkov v Centralni fond Auroville. Poleg tega se ukvarjajo tudi s pogozdovanjem, ekološkim kmetovanjem, osnovnimi izobraževalnimi raziskavami, varovanjem zdravja, razvojem okoliških vasi, uporabno tehnologijo, urbanizmom, upravljanjem z vodo, kulturnimi dejavnostmi in storitvami za skupnost. == Lega == Auroville je sestavljen iz skupka nepremičnin približno 12 km severno od [[Pondicherry]]a. Najenostavneje ga je doseči iz ceste East Coast Road (ECR), ki povezuje Chennai in Pondicherry. Center za obiskovalce in Matrimandir je mogoče doseči s potovanjem osem kilometrov proti zahodu od označenega odcepa na ECR. Pot proti vzhodu vodi neposredno na zasebno plažo Auroville imenovano Repose, ki je le nekaj sto metrov od samega mesta. == Komunikacija in mediji == Prek spletne strani Auroville je možno dostopati do časnikov in revij ter tako odprtih kot zaprtih [[Spletni forum|forumov]] za različne projekte, interese, organizacije ter oznanjanj, ki sestavljajo življenje skupnosti. Auroville ima majhno vendar namensko skupino »OutreachMedia«, ki skrbi za obiske novinarjev in (foto)reporterjev. Njihov osnovni cilj je, da vsi novinarji dobijo uradne in najnovejše ter relevantne informacije iz pravih virov, tako0 da je njihov obisk lahko ploden in konstruktiven. [[BBC]] je maja 2008 posnel kratek 10-minutni prispevek o Auroville, ki je bil predvajan na TV,<ref>BBC Two (22 May 2008). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/programmes/newsnight/7413982.stm Indian town's sex abuse claims]. Pridobljeno: [[21. junij]] [[2008]]. {{ikona en}}</ref> radiju in prikazan na spletni strani.<ref>BBC News (24 May 2008). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/programmes/from_our_own_correspondent/7417864.stm Local concerns over Indian utopia]. Pridobljeno: [[21. junij]] [[2008]].{{ikona en}}</ref> Reportaža je postavila ideje ustanoviteljem nasproti obtožbam, da skupnost tolerira [[pedofilija|pedofilijo]] v šolah za lokalno prebivalstvo. Auroville se je BBCju pritožil, da je bila reportaža pristranska, neresnična ter v nasprotju z uredniško politiko BBCja. BBC je vse obtožbe zanikal. Auroville je v šole kasneje vpeljal izobraževalni program za ozaveščanje o problemu [[spolna zloraba|spolnih zlorab]]. == Reference == {{sklici}} == Literatura == V angleščini: * Abundance Publications. ''The Auroville Handbook.''Pondicherry: All-India Press, 2007. * ''Auroville &nbsp;–&nbsp; Development Perspectives 1993–1998 &nbsp;–&nbsp; An Invitation To Participate'', Typoscript, Autoren/Hrsg. Auroville Development Group, Bharat–Nivas, Auroville 1993, no ISBN * K.M. Agarwala (Hrsg.): ''Auroville - The City Of Dawn'', Sri Aurobindo Center New Delhi 1996, no ISBN * ''Auroville References in Mother's Agenda'', Auroville Press, Auroville, no Y., no ISBN * Jerome Clayton Glenn: ''Linking the Future: [[Findhorn Foundation|Findhorn]], Auroville [[Arcosanti]]'', published by Hexiad Project/ Center on Technology and Society, Cambridge, Massachusetts 1979, no ISBN * Anupama Kundoo: ''Roger Anger, Research on Beauty, Architecture 1953-2008'', JOVIS Verlag Berlin 2009, ISBN 978-3-86859-006-7 * Lonely Planet 2005: ''India'', no ISBN * Peter Richards: ''Experience!Auroville &nbsp;–&nbsp; Guide Book for Guests and Visitors'', Pondicherry 2000, no ISBN * Savitra: ''Auroville: Sun-Word Rising &nbsp;–&nbsp; A Trust For The Earth'', published by The Community of Auroville, Auroville 1980, no ISBN * ''The Auroville Adventure &nbsp;–&nbsp; Selections from ten years of Auroville Today'', published by Auroville Today, Auroville 1998, no ISBN * ''The Auroville Experience &nbsp;–&nbsp; Selections from 202 issues of Auroville Today, November 1988 to November 2005'', published by Auroville Today, Auroville 2006, no ISBN V nemščini: * [[Mira Alfassa]]: ''Die Mutter über Auroville'', Auropublikations (Hrsg.), Sri Aurobindo Ashram Trust, Pondicherry 1978, no ISBN * Renate Börger: ''Auroville &nbsp;–&nbsp; Eine Vision blüht'', Verlag Connection Medien, Niedertaufkirchen 2004, 3. veränderte Aufl., ISBN 3-928248-01-4 * Alan G. (Hrsg.): ''Auroville &nbsp;–&nbsp; Ein Traum nimmt Gestalt an'', o.O. (vermutlich Auroville/ Pondicherry) 1996, 1. dt. Aufl., o.ISBN * Michael Klostermann: ''Auroville &nbsp;–&nbsp; Stadt des Zukunftsmenschen''; Fischer Taschenbuch Verlag, Frankfurt/M., Februar 1976; ISBN 3-436-02254-3 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikivoyage|Auroville}} * [http://www.auroville.org Uradna spletna stran] * [http://www.aurovillefoundation.org/ Fundacija Auroville] * [http://www.auroville.org/panoramas/ Panoramske slike] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100224042216/http://www.auroville.org/panoramas/ |date=2010-02-24 }} * [http://www.aurovilleradio.org Auroville Radio] * [http://www.aurovilletv.org/ Auroville TV] * [http://wiki.auroville.org.in Auroville Wiki] * [http://www.vodeo.tv/4-69-4386-auroville.html/ Dokumentarni film o Auroville] [[Kategorija:Naselja v Indiji]] [[Kategorija:Sri Aurobindo]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1968]] {{normativna kontrola}} izwgydo24i87yyo1d2h1t5paspk0367 Robček 0 231543 6682235 2101969 2026-05-28T08:07:37Z Smihael 2136 dokončano 6682235 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Robec]] 54i9owogi5fsp5k089l6ijvuhqhp5n5 Gozdarstvo 0 233738 6682212 6497045 2026-05-28T07:44:04Z ~2026-31792-82 260686 ali najboljši gozdar in tudi prva mišica potokov Tim POTOČNIK ki je zaljubljen v Nino ERŽEN IN IM RAD da se zvečer malo pozabavata 6682212 wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Gozdarstvo ali najboljši gozdar in tudi prva mišica potokov Tim POTOČNIK ki je zaljubljen v Nino ERŽEN IN IM RAD da se zvečer malo pozabavata'''nanstvena [[veda]] in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga. Namen gozdarstva je zagotavljati pogoje za trajno [[funkcije gozda|funkcioniranje gozda]] in racionalno [[pridobivanje gozdnih proizvodov|pridobivanje]]. Opuščena soznačnica za pridobivanje lesa je izkoriščanje gozdov (eksploatacija gozdov). Med dejavnosti gozdarstva, poleg pridobivanja, sodijo še gozdarsko načrtovanje, [[gojenje gozda|gojenje gozdov]] in spremljajoče gozdarske dejavnosti (npr. gradnja gozdnih prometnic, urejanje hudournikov, vzdrževanja gozdarske mehanizacije itd) Dejavnosti gozdarstva dopolnjujeta raziskovalna in pedagoška dejavnost. == Gozdarsko načrtovanje == Gozdarsko načrtovanje določa predvidene gozdarske dejavnosti v določenem obdobju. Osnovni namen gozdarskega načrtovanja je ugotoviti obstoječe '''stanje''' gozdov (sestojev), določiti dosegljive gojitvene '''cilje''' in predpisati dovoljene '''ukrepe''' oziroma posege, ki gozdu (še) omogočajo doseči postavljene cilje (izboljšanje stanja). <br /> Gozdarska stroka razlikuje dolgoročno '''ureditveno načrtovanje''' in izvedbeno oziroma '''gojitveno načrtovanje'''. <br /> Desetletni '''Ureditven načrt'' podaja okvirne smernice in omejitve pri posegih v gozd v obdobju; npr. desetletni '''etat'''. Detajlni gojitveni in sečno-spravilni načrt se sestavi pred predvidenim odkazilom in sečnjo v sestoju. Upošteva smernice ureditvenega načrta pri konkretni izvedbi poseka. == Gojenje gozda == Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, katere temeljna naloga je ohranjati [[gozd]] v '''optimalnem [[ekološko ravnovesje|stanju]]''', oziroma ga temu stanju spet približati.<br /> Vedeti je treba, da z '''umetnimi''' ukrepi ni mogoče neposredno izboljšati '''naravno''' obstojnost in produktivnost gozda. To je zmožen le ohranjen gozd! Zato se z gojenjem gozda skuša zagotoviti pogoje, da bo gozd v čim boljši kondiciji za naravno funkcioniranje . Z gojenjem se prizadeva ohranjati '''naraven gozd'''. Tak gozd lastniku [[trajnost|trajno]] omogoča najvišji nivo zadovoljevanja materialnih potreb, gozdu pa zanesljiv obstoj in naravno delovanje. Omogoča torej, racionalno pridobivanje [[gozdni proizvod|gozdnih proizvodov]], brez tveganja za gozd.<br /> Izboljšanje in ohranjanje gozda je odvisno od uspešnega funkcioniranja '''naravnih procesov''' v '''interakciji''' [[ekološki dejavnik|okoljskih dejavnikov]]. Naloga gojenja je zagotoviti takšno stanje gozda, da bo njegovo optimalno funkcioniranje možno. Preprečiti, ali vsaj omejiti mora posege, ki tako delovanje ovirajo.<br /> Ključna procesa za naravno funkcioniranje gozda sta [[fotosinteza]] in biosinteza. V obeh gre spajanje organskih snovi v [[biomasa|biomaso]]. Procesa najbolj intenzivno potekata v '''vitalnih osebkih''', ki so ključni za delovanje ekosistema. Vitalni osebki so vitalno ogrodje [[struktura gozda|zgradbe gozda]]. Naloga gojenja je vitalne osebke prepoznati in jih zavestno ohranjati v gozdu. V njem morajo ostati, dokler intenzivno priraščajo, proizvajajo biomaso in les! Tisti, ki priraščanja niso več zmožni, so sečno zreli. Po načelu [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnosti]], jih je dopustno uporabiti. Nameniti za '''posek''', oziroma za pridobivanje lesa.<br /> Z vidika gojenja gozdov je posek vitalnih dreves vsiljen, gozdu tuj, vendar zavesten poseg v gozdno zgradbo. Ugotavlja se z [[gozdarsko načrtovanje|gozdarskim načrtovanjem]] in izvaja kot gojitven ukrep. To pomeni, da mora biti intenzivnost poseka (jakost in pogostost) zmerna in podrejena funkcionalnim potrebam gozda. Omogočati mu mora trajno ohranitev in optimalno delovanje. Zaradi visokih ciljev pridobivanja, se skuša produkcijo biomase pospešiti z gojitvenimi posegi. To je sicer teoretično možno, vendar v omejenem obsegu. Določen je s potencialom [[narava|narave]], njenimi omejitvami in zmožnostmi (limiti). Rast je možno pospešiti le z dodajanjem [[ekološki dejavnik|okoljskega dejavnika]], ki je v gozdu najbolj omejen ([[Liebigovo pravilo minimuma]]). Običajno je to [[svetloba]]. Med drevesne '''krošnje''' v sestoju se dovaja s svetlobnim redčenjem. Izbiralno redčenje lahko začasno povzroči t. i. rastni pospešek. Pri tem je treba vedeti, da je gozdno drevje v tisočletni [[naravna selekcija|evoluciji]] uveljavljeno rastje, ki optimalno funkcionira pri minimalnih odmerkih svetlobe. Zato rastni pospešek lahko učinkuje le, če je svetlobe res premalo - toda v krošnjah dreves, na gozdnih tleh! Poleg tega je rastni pospešek praviloma manjši od prirastka, ki se ga izloča z redčenjem. Zato je nesmiselno s presvetlitvami gozda pretiravati. Nasprotno velja, kadar se v gozdu močneje razraste trava in grmovje, je to zanesljiv znak, da se je s posegi že pretiravalo. V takem primeru je po nepotrebnem zmanjšana tudi produkcija biomase, oziroma lesa. Zavesten premislek o smotrnosti gojitvenih posegov je potreben pri vseh gozdarskih posegih v gozd, tudi pri gojitvenih. Pri '''obnovi''', '''negi''' in '''varstvu''' gozda. Med aktualne '''gojitvene ukrepe''' spadajo: <br /> - '''umetna obnova gozda''': priprava tal (za saditev) in pogozdovanje gozdnih praznin. Naravna obnova gozda (pomladitev) je naravni proces in praviloma poteka samodejno. Zato ni gojitven ukrep.<br /> - ''' nega gozda''' temelji na izločanju neželenih osebkov iz sestoja: obžetev plevela, čiščenja grmovja in predrastkov, ter izbiralno redčenje, pri katerem se sprošča rastni prostor izbrancem. <br /> - ''' varstvo gozda''': vrsta ukrepov za preprečevanje poškodb po živalih (podlubniki, rastlinojedi). V ta namen se uporablja preprečevalne in zatiralne ukrepe, ter zaščitna sredstva in naprave.<br /> - gojitvene ukrepe kot npr. vnašanje (introdukcija) vrednejših drevesnih vrst (žlahtnjenje) in izboljšanje (melioracija) gozdnih tal z apnenjem in gnojenjem, se danes ne uporablja več. Fizična zmožnost gojenja gozdov je objektivno omejena. Kajti, z '''umetnimi''' ukrepi, ni možno delati '''naravnega''' gozda! Treba pa je spremeniti odnos do gozda in ravnanje z njim. Odgovornost za stanje in funkcioniranje gozda se mora podrediti naravnim zakonitostim, ne pa zahtevam lastnikov in koncesionarjev. Tako, kot je lepo zapisano v deklaraciji o ravnanju z gozdovi in v slovenskem zakonu o gozdovih: rešitev je [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnost]] in sonaraven gozd! V kriznih časih zmanjkuje denarja tudi v gozdarstvu. Lepa prilika za streznitev in spreobrnitev. Namesto tehnološko dovršenega izrabljanja zadnjih gozdnih rezerv, bi moral tudi na Slovenskem obveljati že dolgo poznan princip: '''[[Gozdna ekologija|ekologija]] = ekonomija'''. In ne obratno, kot je to sedaj! Naša domovina že dolgo ni več porušena. Zato mora spet priti na vrsto gozd, da si malo oddahne. Če tega ne bomo sprevideli in sprovedli, kmalu ne bo, ne ekologije, da bi jo "popravljali", ne ekonomije izpraznjenega gozda, ne [[gozdna dobrina|dobrin]] iz njega. == Pridobivanje gozdnih proizvodov == Gozdni proizvodi so materialne dobrine, ki nastajajo v gozdu. Najpomembnejši gozdni proizvod je [[les]]. Zaradi specifične teže lesa (900&nbsp;kg/m<sup>3</sup>) in težavnega terena, kjer nastaja, je pridobivanje lesa , izredno zahtevna naloga. Zahteva posebno znanje in opremo.<br /> Prva delovna faza pridobivanja lesa je [[sečnja]]. V tej fazi se drevo podre, oklesti in razreže (skroji) v lesne sortimente (hlode). Sledi spravilo lesa s posebnimi gozdarskimi traktorji, ki transportirajo lesne sortimente, od panja do skladišča na kamionski cesti. Spravilo sestoji iz zbiranja sortimentov na sečišču (običajno z vitlom), vlačenja po gozdni vlaki in skladiščenja na kamionski cesti (rampi). Nato sledi prevoz lesa s posebej opremljeni kamioni (z nakladalno napravo), po kamionski cesti do porabnika.<br /> Pridobivanje lesa je zelo problematična dejavnost za gozd. Zato mora biti dovoljeni posek lesa ([[etat]]), skrbno načrtovan, kontroliran in izveden. Korektno upoštevana pravila gozdarske stroke pri poseku in spravilu, omogočajo gozdu uspešno regeneracijo.<br /> Pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov ni tako intenzivno in je za gozd manj obremenjujoče. Kljub temu je tudi pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov naravno omejeno (limitirano). Zato njihovo pridobivanje urejajo predpisi. Pri pridobivanju velja posebej opozoriti na obzirnost pri nabiranju zdravilnih zelišč, cvetja, gob, plodov. Posebno zvrst pridobivanja v gozdu, predstavlja lovska dejavnost, [[lovstvo]]. Poleg same koristi od lova (trofeje, divjačina, strast in rekreacija), mora lovstvo poskrbeti tudi za naravno ravnotežje v ekosistemu. Zaradi odsotnosti zveri v njem, morajo lovci prevzeti njihovo funkcijo regulatotja številčnosti rastlinojedov . Od uspešnosti lovstva je pomembno odvisen tudi razvoj gozda (pomlajevanje). ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] * [[Gozdarstvo v Sloveniji]] * [[gozdna ekologija]] * gozdne (prostoživeče) živali * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] - [[Oddelek za gozdarstvo]] * [[Gozdarski inštitut Slovenije]] * [[Zavod za gozdove]] * [[Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelek za lesarstvo BF]] == Zunanje povezave == Izobraževanju gozdarskih kadrov so namenjene Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni in Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo v Ljublj . Gozdarski inštitut Slovenije se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo v gozdarstvu.<br /> http://www.sgls.si//<br /> http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/predstavitev.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100402103857/http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/predstavitev.html |date=2010-04-02 }} ani<br /> http://www.gozdis.si/ {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gozdarstvo|*]] qmag03oo6sqqc6p3939ka11ma5wqk5n 6682232 6682212 2026-05-28T08:06:41Z ~2026-21579-42 257848 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682212|6682212]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-31792-82|~2026-31792-82]] ([[User talk:~2026-31792-82|pogovor]]) 6682232 wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Gozdarstvo''' je znanstvena [[veda]] in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga. Namen gozdarstva je zagotavljati pogoje za trajno [[funkcije gozda|funkcioniranje gozda]] in racionalno [[pridobivanje gozdnih proizvodov|pridobivanje]]. Opuščena soznačnica za pridobivanje lesa je izkoriščanje gozdov (eksploatacija gozdov). Med dejavnosti gozdarstva, poleg pridobivanja, sodijo še gozdarsko načrtovanje, [[gojenje gozda|gojenje gozdov]] in spremljajoče gozdarske dejavnosti (npr. gradnja gozdnih prometnic, urejanje hudournikov, vzdrževanja gozdarske mehanizacije itd) Dejavnosti gozdarstva dopolnjujeta raziskovalna in pedagoška dejavnost. == Gozdarsko načrtovanje == Gozdarsko načrtovanje določa predvidene gozdarske dejavnosti v določenem obdobju. Osnovni namen gozdarskega načrtovanja je ugotoviti obstoječe '''stanje''' gozdov (sestojev), določiti dosegljive gojitvene '''cilje''' in predpisati dovoljene '''ukrepe''' oziroma posege, ki gozdu (še) omogočajo doseči postavljene cilje (izboljšanje stanja). <br /> Gozdarska stroka razlikuje dolgoročno '''ureditveno načrtovanje''' in izvedbeno oziroma '''gojitveno načrtovanje'''. <br /> Desetletni '''Ureditven načrt'' podaja okvirne smernice in omejitve pri posegih v gozd v obdobju; npr. desetletni '''etat'''. Detajlni gojitveni in sečno-spravilni načrt se sestavi pred predvidenim odkazilom in sečnjo v sestoju. Upošteva smernice ureditvenega načrta pri konkretni izvedbi poseka. == Gojenje gozda == Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, katere temeljna naloga je ohranjati [[gozd]] v '''optimalnem [[ekološko ravnovesje|stanju]]''', oziroma ga temu stanju spet približati.<br /> Vedeti je treba, da z '''umetnimi''' ukrepi ni mogoče neposredno izboljšati '''naravno''' obstojnost in produktivnost gozda. To je zmožen le ohranjen gozd! Zato se z gojenjem gozda skuša zagotoviti pogoje, da bo gozd v čim boljši kondiciji za naravno funkcioniranje . Z gojenjem se prizadeva ohranjati '''naraven gozd'''. Tak gozd lastniku [[trajnost|trajno]] omogoča najvišji nivo zadovoljevanja materialnih potreb, gozdu pa zanesljiv obstoj in naravno delovanje. Omogoča torej, racionalno pridobivanje [[gozdni proizvod|gozdnih proizvodov]], brez tveganja za gozd.<br /> Izboljšanje in ohranjanje gozda je odvisno od uspešnega funkcioniranja '''naravnih procesov''' v '''interakciji''' [[ekološki dejavnik|okoljskih dejavnikov]]. Naloga gojenja je zagotoviti takšno stanje gozda, da bo njegovo optimalno funkcioniranje možno. Preprečiti, ali vsaj omejiti mora posege, ki tako delovanje ovirajo.<br /> Ključna procesa za naravno funkcioniranje gozda sta [[fotosinteza]] in biosinteza. V obeh gre spajanje organskih snovi v [[biomasa|biomaso]]. Procesa najbolj intenzivno potekata v '''vitalnih osebkih''', ki so ključni za delovanje ekosistema. Vitalni osebki so vitalno ogrodje [[struktura gozda|zgradbe gozda]]. Naloga gojenja je vitalne osebke prepoznati in jih zavestno ohranjati v gozdu. V njem morajo ostati, dokler intenzivno priraščajo, proizvajajo biomaso in les! Tisti, ki priraščanja niso več zmožni, so sečno zreli. Po načelu [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnosti]], jih je dopustno uporabiti. Nameniti za '''posek''', oziroma za pridobivanje lesa.<br /> Z vidika gojenja gozdov je posek vitalnih dreves vsiljen, gozdu tuj, vendar zavesten poseg v gozdno zgradbo. Ugotavlja se z [[gozdarsko načrtovanje|gozdarskim načrtovanjem]] in izvaja kot gojitven ukrep. To pomeni, da mora biti intenzivnost poseka (jakost in pogostost) zmerna in podrejena funkcionalnim potrebam gozda. Omogočati mu mora trajno ohranitev in optimalno delovanje. Zaradi visokih ciljev pridobivanja, se skuša produkcijo biomase pospešiti z gojitvenimi posegi. To je sicer teoretično možno, vendar v omejenem obsegu. Določen je s potencialom [[narava|narave]], njenimi omejitvami in zmožnostmi (limiti). Rast je možno pospešiti le z dodajanjem [[ekološki dejavnik|okoljskega dejavnika]], ki je v gozdu najbolj omejen ([[Liebigovo pravilo minimuma]]). Običajno je to [[svetloba]]. Med drevesne '''krošnje''' v sestoju se dovaja s svetlobnim redčenjem. Izbiralno redčenje lahko začasno povzroči t. i. rastni pospešek. Pri tem je treba vedeti, da je gozdno drevje v tisočletni [[naravna selekcija|evoluciji]] uveljavljeno rastje, ki optimalno funkcionira pri minimalnih odmerkih svetlobe. Zato rastni pospešek lahko učinkuje le, če je svetlobe res premalo - toda v krošnjah dreves, na gozdnih tleh! Poleg tega je rastni pospešek praviloma manjši od prirastka, ki se ga izloča z redčenjem. Zato je nesmiselno s presvetlitvami gozda pretiravati. Nasprotno velja, kadar se v gozdu močneje razraste trava in grmovje, je to zanesljiv znak, da se je s posegi že pretiravalo. V takem primeru je po nepotrebnem zmanjšana tudi produkcija biomase, oziroma lesa. Zavesten premislek o smotrnosti gojitvenih posegov je potreben pri vseh gozdarskih posegih v gozd, tudi pri gojitvenih. Pri '''obnovi''', '''negi''' in '''varstvu''' gozda. Med aktualne '''gojitvene ukrepe''' spadajo: <br /> - '''umetna obnova gozda''': priprava tal (za saditev) in pogozdovanje gozdnih praznin. Naravna obnova gozda (pomladitev) je naravni proces in praviloma poteka samodejno. Zato ni gojitven ukrep.<br /> - ''' nega gozda''' temelji na izločanju neželenih osebkov iz sestoja: obžetev plevela, čiščenja grmovja in predrastkov, ter izbiralno redčenje, pri katerem se sprošča rastni prostor izbrancem. <br /> - ''' varstvo gozda''': vrsta ukrepov za preprečevanje poškodb po živalih (podlubniki, rastlinojedi). V ta namen se uporablja preprečevalne in zatiralne ukrepe, ter zaščitna sredstva in naprave.<br /> - gojitvene ukrepe kot npr. vnašanje (introdukcija) vrednejših drevesnih vrst (žlahtnjenje) in izboljšanje (melioracija) gozdnih tal z apnenjem in gnojenjem, se danes ne uporablja več. Fizična zmožnost gojenja gozdov je objektivno omejena. Kajti, z '''umetnimi''' ukrepi, ni možno delati '''naravnega''' gozda! Treba pa je spremeniti odnos do gozda in ravnanje z njim. Odgovornost za stanje in funkcioniranje gozda se mora podrediti naravnim zakonitostim, ne pa zahtevam lastnikov in koncesionarjev. Tako, kot je lepo zapisano v deklaraciji o ravnanju z gozdovi in v slovenskem zakonu o gozdovih: rešitev je [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnost]] in sonaraven gozd! V kriznih časih zmanjkuje denarja tudi v gozdarstvu. Lepa prilika za streznitev in spreobrnitev. Namesto tehnološko dovršenega izrabljanja zadnjih gozdnih rezerv, bi moral tudi na Slovenskem obveljati že dolgo poznan princip: '''[[Gozdna ekologija|ekologija]] = ekonomija'''. In ne obratno, kot je to sedaj! Naša domovina že dolgo ni več porušena. Zato mora spet priti na vrsto gozd, da si malo oddahne. Če tega ne bomo sprevideli in sprovedli, kmalu ne bo, ne ekologije, da bi jo "popravljali", ne ekonomije izpraznjenega gozda, ne [[gozdna dobrina|dobrin]] iz njega. == Pridobivanje gozdnih proizvodov == Gozdni proizvodi so materialne dobrine, ki nastajajo v gozdu. Najpomembnejši gozdni proizvod je [[les]]. Zaradi specifične teže lesa (900&nbsp;kg/m<sup>3</sup>) in težavnega terena, kjer nastaja, je pridobivanje lesa , izredno zahtevna naloga. Zahteva posebno znanje in opremo.<br /> Prva delovna faza pridobivanja lesa je [[sečnja]]. V tej fazi se drevo podre, oklesti in razreže (skroji) v lesne sortimente (hlode). Sledi spravilo lesa s posebnimi gozdarskimi traktorji, ki transportirajo lesne sortimente, od panja do skladišča na kamionski cesti. Spravilo sestoji iz zbiranja sortimentov na sečišču (običajno z vitlom), vlačenja po gozdni vlaki in skladiščenja na kamionski cesti (rampi). Nato sledi prevoz lesa s posebej opremljeni kamioni (z nakladalno napravo), po kamionski cesti do porabnika.<br /> Pridobivanje lesa je zelo problematična dejavnost za gozd. Zato mora biti dovoljeni posek lesa ([[etat]]), skrbno načrtovan, kontroliran in izveden. Korektno upoštevana pravila gozdarske stroke pri poseku in spravilu, omogočajo gozdu uspešno regeneracijo.<br /> Pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov ni tako intenzivno in je za gozd manj obremenjujoče. Kljub temu je tudi pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov naravno omejeno (limitirano). Zato njihovo pridobivanje urejajo predpisi. Pri pridobivanju velja posebej opozoriti na obzirnost pri nabiranju zdravilnih zelišč, cvetja, gob, plodov. Posebno zvrst pridobivanja v gozdu, predstavlja lovska dejavnost, [[lovstvo]]. Poleg same koristi od lova (trofeje, divjačina, strast in rekreacija), mora lovstvo poskrbeti tudi za naravno ravnotežje v ekosistemu. Zaradi odsotnosti zveri v njem, morajo lovci prevzeti njihovo funkcijo regulatotja številčnosti rastlinojedov . Od uspešnosti lovstva je pomembno odvisen tudi razvoj gozda (pomlajevanje). ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] * [[Gozdarstvo v Sloveniji]] * [[gozdna ekologija]] * gozdne (prostoživeče) živali * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] - [[Oddelek za gozdarstvo]] * [[Gozdarski inštitut Slovenije]] * [[Zavod za gozdove]] * [[Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelek za lesarstvo BF]] == Zunanje povezave == Izobraževanju gozdarskih kadrov so namenjene Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni in Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo v Ljublj . Gozdarski inštitut Slovenije se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo v gozdarstvu.<br /> http://www.sgls.si//<br /> http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/predstavitev.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100402103857/http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/predstavitev.html |date=2010-04-02 }} ani<br /> http://www.gozdis.si/ {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gozdarstvo|*]] 8ohty931tzsv8huy29o00crosidwo6j Lorber 0 236535 6682279 6542500 2026-05-28T09:46:31Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6682279 wikitext text/x-wiki '''Lorber''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|398. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[SURS]]a na dan [[4. marec]] [[2010]] uporabljalo 639 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Bogdan Lorber]], nevrolog, epileptolog * [[Črtomir Lorber]], arheolog * [[Henri-Marie-Antoine-François Lorber]] (1894–1966), francoski general * [[Jakob Lorber]] (1800–1864), slovenski glasbenik, skladatelj, krščanski mistik in verski pisec * [[Lorena Lorber Fijok]], odbojkarica * [[Lučka Lorber]] (*1957), slovenska geografinja, univ. profesorica in političarka * [[Marcel Lorber]] (*2004), nogometaš * [[Mateja Lorber]] (*1972), dekanja Fakulteta za zdravstvene vede UM (zdravstvena nega) * [[Simon Lorber]] (1971–2018), slovenski duhovnik in teolog * [[Vlado Lorber]] (1908–1986), slovenski amaterski arheolog, kulturni delavec in učitelj == Glej tudi == * priimek [[Lorbar]] *priimek [[Lorbek]] *priimek [[Lombergar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lorber}} {{priimek}} [[Kategorija:Priimki]] r9lwsu9cl0ghck7mga0zjd6fqqdeuj8 Opice 0 240101 6682198 6656069 2026-05-28T07:28:10Z ~2026-31642-65 260684 NEVEM 6682198 wikitext text/x-wiki tEVŽ PORN JE NERAZVITA OPICA je splošno ime, ki se lahko nanaša na večino sesalcev infrareda ''[[Simiiformes]]'', znanih tudi kot opice. Tradicionalno se vse živali v skupini, ki je zdaj znana kot opice, štejejo za opice, razen [[človečnjaki|človečnjakov]]. Tako opice v tem smislu predstavljajo nepopolno [[Parafilija|parafiletsko]] skupino; vendar so v širšem smislu, ki temelji na [[Klad|kladistiki]], vključene tudi opice (''Hominoidea''), zaradi česar sta izraza opice in človečnjaki [[sinonim]]a glede na njihov obseg. Leta 1812 je [[Étienne Geoffroy]] združil opice in skupino opic ''[[Cercopithecidae]]'' ter uveljavil ime ''Catarrhini'', »[[opice Starega sveta]]« (''singes de l'Ancien Monde'' v francoščini).<ref name=":0">{{Cite journal |last=Geoffroy Saint-Hilaire |first=M.É. |date=1812 |title=Tableau des Quadrumanes, ou des animaux composant le premier Ordre de la Classe des Mammifères |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/23270#page/107/mode/1up |journal=Annales du Muséum d'Histoire Naturelle |location=Paris |volume=19 |pages=85–122}}</ref><ref>{{Cite book |last=Martin |first=W.C.Linnaeus |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A General Introduction the Natural History Mammiferous Animals, With a Particular View of the Physical History of Man, III the More Closely Allied Genera of the Order Quadrumana, or Monkeys |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London |pages=340, 361}}</ref><ref name=":32">{{Cite book |last=Buffon |first=Georges Louis Leclerc comte de |url=https://books.google.com/books?id=wOwEAAAAYAAJ&dq=sapajous+sagoins+buffon+regarder&pg=PA61 |title=Oeuvres complètes de Buffon: avec les descriptions anatomiques de Daubenton, son collaborateur |date=1827 |publisher=Verdière et Ladrange |pages=61 |language=fr}}</ref> Obstoječa sestrska skupina ''Catarrhini'' v skupini opic (''singes'') je ''Platyrrhini'' ([[opice Novega sveta]]). Približno devet milijonov let pred razhajanjem med ''Cercopithecidae'' in človečnjaki<ref>{{Citation |title=Family Cercopithecidae Cercopithecids: Old World Monkeys |url=http://dx.doi.org/10.5040/9781472926920.part-0018 |work=Mammals of Africa : Primates |year=2013 |publisher=Bloomsbury Publishing (UK) |doi=10.5040/9781472926920.part-0018 |isbn=978-1-4729-2692-0 |access-date=2022-07-13}}</ref> so se ''Platyrrhini'' pojavili med 'opicami' s selitvijo v Južno Ameriko iz Afro-Arabije (stari svet),<ref>{{Cite journal |last=Seiffert |first=Erik R. |date=2012-12-19 |title=Early primate evolution in Afro-Arabia |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/evan.21335 |journal=Evolutionary Anthropology: Issues, News, and Reviews |language=en |volume=21 |issue=6 |pages=239–253 |doi=10.1002/evan.21335|pmid=23280921 |s2cid=38884357 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Bond |first1=Mariano |last2=Tejedor |first2=Marcelo F. |last3=Campbell |first3=Kenneth E. |last4=Chornogubsky |first4=Laura |last5=Novo |first5=Nelson |last6=Goin |first6=Francisco |date=2015-04-23 |title=Eocene primates of South America and the African origins of New World monkeys |url=http://www.nature.com/articles/nature14120 |journal=Nature |language=en |volume=520 |issue=7548 |pages=538–541 |doi=10.1038/nature14120 |pmid=25652825 |bibcode=2015Natur.520..538B |s2cid=4456556 |issn=0028-0836|hdl=11336/79088 |hdl-access=free }}</ref> verjetno z oceanom. Opice so tako globoko v drevesu obstoječih in izumrlih opic in katera koli od opic je izrazito bližje povezana s ''Cercopithecidae'' kot s ''Platyrrhini''. Številne vrste opic živijo na drevesih (drevesne), čeprav obstajajo vrste, ki živijo predvsem na tleh, na primer [[pavijani]]. Večina vrst je aktivnih predvsem podnevi (dnevne). Opice na splošno veljajo za inteligentne, zlasti opice Starega sveta. Znotraj podreda ''Haplorhini'' so opice sestrska skupina [[nartničarji]] – oba člana sta se razšla pred približno 70 milijoni let.<ref name=Pozzi2014>{{cite journal |last1=Pozzi |first1=Luca |last2=Hdgson |first2=Jason A. |last3=Burrell |first3=Andrew S. |last4=Sterner |first4=Kirstin N. |last5=Raaum |first5=Ryan L. |last6=Disotell |first6=Todd R. |title=Primate phylogenetic relationships and divergence dates inferred from complete mitochondrial genomes |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |date=28 February 2014 |volume=75 |pages=165–183|doi=10.1016/j.ympev.2014.02.023 |pmid=24583291 |pmc=4059600 }}</ref> Opice novega sveta in katarske opice so se pojavile med opicami pred približno 35 milijoni let. Opice in človečnjaki starega sveta so se pojavile znotraj katarskih opic pred približno 25 milijoni let. Izumrle bazalne opice, kot sta ''[[Aegyptopithecus]]'' ali ''[[Parapithecus]]'' (pred 35–32 milijoni let), primatologi prav tako obravnavajo opice. [[Lemurj]]i, [[loriji]] in [[galagoji]] niso opice, ampak primati ''[[strepsirrhine]]'' (podred ''Strepsirrhini''). Sestrska skupina opic, nartničarji, so prav tako ''haplorhine'' primati; vendar pa tudi niso opice. Opice so se pojavile znotraj opic kot sestre ''Cercopithecidae'' v ''Catarrhini'', tako da so kladistično tudi opice. Vendar pa obstaja odpor proti neposrednemu označevanju opic (in s tem ljudi) kot opic, zato lahko ''opica Starega sveta'' pomeni ''Cercopithecoidea'' (brez človečnjakov) ali ''Catarrhini'' (vključno s človečnjaki).<ref>{{Cite web |url=http://www.gibbons.de/main/introduction/chapter_english01.html |title=Die Gibbons (Hylobatidae): Eine Einführung |trans-title=The gibbons (Hylobatidae): an introduction |first=Thomas |last=Geissmann |website=Gibbon Research Lab |access-date=15 March 2019}}</ref><ref name="Osman1953">{{Cite book |title=Primates comparative anatomy and taxonomy I—Strepsirhini |last=Osman Hill |first=W. C. |author-link= |publisher=Edinburgh University Press |year=1953 |series=Edinburgh Univ Pubs Science & Maths, No 3 |pages=53 |oclc=500576914}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |title=The Old World monkeys |first=Phyllis |last=Meek |publisher=University of Michigan |access-date=20 March 2019 |archive-date=2023-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230816021218/http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.ucdavis.edu/news/reconstruction-ancient-chromosomes-offers-insight-mammalian-evolution |title=Reconstruction of ancient chromosomes offers insight into mammalian evolution |date=21 June 2017 |website=University of California, Davis |access-date=20 March 2019}}</ref><ref name="Naish2019">{{Cite news |url=https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213030507/https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |url-status=dead |archive-date=13 February 2019 |title=If apes evolved from monkeys, why are there still monkeys? |last=Naish |first=Darren |work=Scientific American Blog Network |publisher=Scientific American |access-date=4 October 2018}}</ref><ref name="Martin1841a">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=340, 361}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Lacoste |first1=Vincent |last2=Lavergne |first2=Anne |last3=Ruiz-García |first3=Manuel |last4=Pouliquen |first4=Jean-François |last5=Donato |first5=Damien |last6=James |first6=Samantha |date=2018 |title=DNA polymerase sequences of New World monkey cytomegaloviruses: another molecular marker with which to infer Platyrrhini systematics |journal=Journal of Virology |volume=92 |issue=18 |pages=e00980–18 |doi=10.1128/JVI.00980-18 |issn=0022-538X |pmc=6146696 |pmid=29976674}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bugge |first=J. |date=1974 |series=The cephalic arterial system in insectivores, primates, rodents and lagomorphs, with special reference to the systematic classification |title=Chapter 4: Primates Linnaeus 1758 |journal=Cells Tissues Organs |volume=87 |issue=Suppl. 62 |pages=32–43 |doi=10.1159/000144209 |issn=1422-6405}}</ref><ref>{{Cite thesis |last=Melchionna |first=Marina |date=10 December 2018 |title=Macroevolutionary analysis of Primates with special reference to the genus ''Homo'' |url=http://www.fedoa.unina.it/12586/1/melchionna_marina_31.pdf |access-date=22 November 2020 |publisher=Università degli Studi di Napoli Federico II |type=PhD thesis }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Da so človečnjaki opice, je spoznal že Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon v 18. stoletju.<ref name="Martin1841b">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=339}}</ref> [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] je to skupino leta 1758 uvrstil skupaj z nartničarji v en sam rod ''Simia'' (''sans Homo''), skupino, ki je danes priznana kot ''Haplorhini''.<ref>{{Cite book |last1=Linné |first1=Carl von |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/10277 |title=Caroli Linnaei...Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |last2=Salvius |first2=Lars |date=1758 |publisher=Impensis Direct. Laurentii Salvii |volume=1 |location=Holmiae}}</ref> Opice, vključno s človečnjaki, je mogoče ločiti od drugih primatov po samo dveh prsnih bradavicah, visečem penisu in pomanjkanju čutnih brkov. == Opis == Ker so se človečnjaki pojavili v skupini opic kot sestre opic starega sveta, so lastnosti, ki opisujejo opice, na splošno enake tudi človečnjakom. Williams in drugi orisane evolucijske značilnosti, tudi v skupinah debel, v nasprotju z drugimi primati, kot so nartničarji in lemuriformes.<ref>{{Cite journal |last1=Williams |first1=Blythe A. |last2=Kay |first2=Richard F. |last3=Kirk |first3=E. Christopher |year=2010 |title=New perspectives on anthropoid origins |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=107 |issue=11 |pages=4797–4804 |doi=10.1073/pnas.0908320107 |issn=0027-8424 |pmc=2841917 |pmid=20212104 |bibcode=2010PNAS..107.4797W |doi-access=free}}</ref> Opice se razlikujejo po velikosti od male [[marmozetke]], ki je lahko majhna tudi do 117 mm s 172 mm repom in nekaj več kot 100 g v teži<ref name="Nowak1999">{{Cite book |last=Nowak |first=R. M. |year=1999 |title=Walker's mammals of the world |url=https://archive.org/details/walkersmammalsof0002nowa_d2q4 |edition=6th |publisher=The Johns Hopkins University Press |location=Baltimore and London |isbn=978-0801857898}}</ref>] do samca [[mandril]]a, dolgega skoraj 1 m in tehtajočega do 36 kg.<ref name="ARKive_Mandrill">{{Cite web |title=Mandrill |publisher=ARKive |year=2005 |url=http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |access-date=10 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512110726/http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Nekateri so drevesni (živijo na drevesih), drugi pa živijo v savani; prehrana se med različnimi vrstami razlikuje, vendar lahko vsebuje kar koli od naslednjega: sadje, liste, semena, oreščke, cvetove, jajca in majhne živali (vključno z žuželkami in pajki).<ref name="Fleagle1998">{{Cite book |last=Fleagle |first=J. G. |publisher=Academic Press |title=Primate adaptation and evolution |edition=2nd |year=1998 |isbn=978-0-12-260341-9 |pages=[https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25 25–26] |url=https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25}}{{dead link|date=August 2022}}</ref> Nekatere značilnosti so skupne skupinam; večina opic Novega sveta ima dolge repe, pri čemer so tiste iz družine ''Atelidae'' oprijemalni, medtem ko imajo opice Starega sveta neprijemalne repe ali sploh nimajo vidnega repa. Opice Starega sveta imajo trikromatski barvni vid kot človek, medtem ko so opice Novega sveta lahko trikromatske, dikromatske ali – kot pri nočnih opicah in večjih galagih – enobarvni. Čeprav imajo opice Novega in Starega sveta, tako kot človečnjaki, naprej obrnjene oči, sta obraza opic Sstarega sveta in Novega sveta videti zelo različna, čeprav ima vsaka skupina nekaj skupnih značilnosti, kot so vrste nosov, lic in zadkov. == Sporazumevanje == Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. [[vriskač|Vriskač]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opozarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega ozemlja. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3 km daleč. == Varstvo == [[gozd|Gozdove]], v katerih živijo opice, človek]hitro izsekava. Novo naseljena [[drevo|drevesa]] kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega zavetja živalim. Desetinam opic tako grozi [[izumrtje]]. Med njimi je tudi [[miriki]] ali [[pajčarka]] iz [[Brazilija|Brazilije]]. == Vrste == Opice (''Anthropoidea'') predstavljajo podred med višjimi primati. Delijo se na: *širokonosce (''Ceboidea'' ali ''Platyrrhini''), majhne [[opice Novega sveta]], ki v glavnem živijo na drevesih; *ozkonosce (''Cercopithecoidea'' ali ''Catarrhini''), kamor spadajo pavijani; *človeku podobne opice (''Hominoidea''), ki se delijo na: ''Pongidae'' ali ''Antropomorphae'', kamo spadajo [[gorila]], [[Šimpanzi|šimpanz]] in [[orangutan]]; *hominide kamor spada moderni človek === Gorila === Z dvema metroma višine so gorile največje opice. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive [[živali]]. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive [[hrana|hrane]]. V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta. Zaradi razmnoževanja zgolj vsaka 4 leta lahko hitro pride do izumrtja te v naravi ogrožene vrste. === Orangutan === Živahno obarvani [[orangutan]] živi v gozdovih [[Borneo|Bornea]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Večino življenja preživi visoko v drevju, kjer išče [[sadje]], poganjke, liste in [[žuželke]]. Je samotar, razen v času [[razmoževanje|razmnoževanja]]. ==== Zanimivost: ==== *Oprijemalna roka omogoča dober oprijem. *Roke so v primerjavi s telesom dolge. *Groba dlaka je rdeče-rjava. *Danes grozi orangutanom izumrtje. Človek njihove gozdove izsekava in spreminja v kmetijske površine. === Makak === Vedenje opic lahko označimo kot »[[razum]]no«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen [[spomin]] imajo in kako se znajdejo v zadregi. Znan je primer [[rdečelični makaki|rdečeličnih makakov]]. Ti so se naučili, da se s pranjem sadja v vodi znebijo umazanije in [[pesek|peska]], ki je na njem. Ostali člani skupine so opazovali vrstnike pri tem početju in jih oponašali. Makaki imajo pozimi rdeč obraz in belo kožo. === Gibon === [[Giboni|Gibon]] ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi členki dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg samca in samice še dva do štirje [[mladič]]i. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je [[siamang]], ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s sadjem in mladimi listi. Giboni iz Jugovzhodne Azije so izvrstni [[akrobat]]i, ki kar letijo skozi drevesne [[krošnja|krošnje]]. Na tla se skoraj ne spustijo. === Šimpanz === Od vseh živali so [[šimpanzi]] najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna [[mimika]], način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste [[orodje]] in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, [[cvet]]ovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele. Živijo v [[Afrika|Afriki]], v gozdovih ali [[savana|savani]]. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v [[Demokratična republika Kongo|Kongo]] (Centralna Afrika). Mladi šimpanzi porabijo večino časa za igro z raznimi predmeti in za razposajen lov. Na ta način se pripravljajo na obdobje, ko si bodo morali sami najti hrano ali pa odgnati sovražnika. === Pavijan === [[pavijani|Pavijan]] sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. [[znanstvenik|Znanstveniki]] dobro poznajo njegov način življenja. Pavijani živijo v savanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v skupine ali [[trop]]e. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v skupini. [[krdelo|Krdelo]] se s skupnimi močmi brani pred sovražniki, kakršen je na primer [[lev]], pa tudi pred drugimi tropi pavijanov, ki vdirajo na njihovo ozemlje. == Opombe == {{notes}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.gibboncenter.org Gibbon Conservation Center] * [http://gibbons.de/ Gibbon Network and Research Lab] [[Kategorija:Opice|Prvaki]] {{normativna kontrola}} fvh6qrycefeeyscc5hye04gfu3pq748 6682201 6682198 2026-05-28T07:29:21Z ~2026-31642-65 260684 NEKM 6682201 wikitext text/x-wiki je splošno ime, ki se lahko nanaša na večino sesalcev infrareda ''[[Simiiformes]]'', znanih tudi kot opice. Tradicionalno se vse živali v skupini, ki je zdaj znana kot opice, štejejo za opice, razen [[človečnjaki|človečnjakov]]. Tako opice v tem smislu predstavljajo nepopolno [[Parafilija|parafiletsko]] skupino; vendar so v širšem smislu, ki temelji na [[Klad|kladistiki]], vključene tudi opice (''Hominoidea''), zaradi česar sta izraza opice in človečnjaki [[sinonim]]a glede na njihov obseg. Leta 1812 je [[Étienne Geoffroy]] združil opice in skupino opic ''[[Cercopithecidae]]'' ter uveljavil ime ''Catarrhini'', »[[opice Starega sveta]]« (''singes de l'Ancien Monde'' v francoščini).<ref name=":0">{{Cite journal |last=Geoffroy Saint-Hilaire |first=M.É. |date=1812 |title=Tableau des Quadrumanes, ou des animaux composant le premier Ordre de la Classe des Mammifères |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/23270#page/107/mode/1up |journal=Annales du Muséum d'Histoire Naturelle |location=Paris |volume=19 |pages=85–122}}</ref><ref>{{Cite book |last=Martin |first=W.C.Linnaeus |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A General Introduction the Natural History Mammiferous Animals, With a Particular View of the Physical History of Man, III the More Closely Allied Genera of the Order Quadrumana, or Monkeys |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London |pages=340, 361}}</ref><ref name=":32">{{Cite book |last=Buffon |first=Georges Louis Leclerc comte de |url=https://books.google.com/books?id=wOwEAAAAYAAJ&dq=sapajous+sagoins+buffon+regarder&pg=PA61 |title=Oeuvres complètes de Buffon: avec les descriptions anatomiques de Daubenton, son collaborateur |date=1827 |publisher=Verdière et Ladrange |pages=61 |language=fr}}</ref> Obstoječa sestrska skupina ''Catarrhini'' v skupini opic (''singes'') je ''Platyrrhini'' ([[opice Novega sveta]]). Približno devet milijonov let pred razhajanjem med ''Cercopithecidae'' in človečnjaki<ref>{{Citation |title=Family Cercopithecidae Cercopithecids: Old World Monkeys |url=http://dx.doi.org/10.5040/9781472926920.part-0018 |work=Mammals of Africa : Primates |year=2013 |publisher=Bloomsbury Publishing (UK) |doi=10.5040/9781472926920.part-0018 |isbn=978-1-4729-2692-0 |access-date=2022-07-13}}</ref> so se ''Platyrrhini'' pojavili med 'opicami' s selitvijo v Južno Ameriko iz Afro-Arabije (stari svet),<ref>{{Cite journal |last=Seiffert |first=Erik R. |date=2012-12-19 |title=Early primate evolution in Afro-Arabia |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/evan.21335 |journal=Evolutionary Anthropology: Issues, News, and Reviews |language=en |volume=21 |issue=6 |pages=239–253 |doi=10.1002/evan.21335|pmid=23280921 |s2cid=38884357 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Bond |first1=Mariano |last2=Tejedor |first2=Marcelo F. |last3=Campbell |first3=Kenneth E. |last4=Chornogubsky |first4=Laura |last5=Novo |first5=Nelson |last6=Goin |first6=Francisco |date=2015-04-23 |title=Eocene primates of South America and the African origins of New World monkeys |url=http://www.nature.com/articles/nature14120 |journal=Nature |language=en |volume=520 |issue=7548 |pages=538–541 |doi=10.1038/nature14120 |pmid=25652825 |bibcode=2015Natur.520..538B |s2cid=4456556 |issn=0028-0836|hdl=11336/79088 |hdl-access=free }}</ref> verjetno z oceanom. Opice so tako globoko v drevesu obstoječih in izumrlih opic in katera koli od opic je izrazito bližje povezana s ''Cercopithecidae'' kot s ''Platyrrhini''. Številne vrste opic živijo na drevesih (drevesne), čeprav obstajajo vrste, ki živijo predvsem na tleh, na primer [[pavijani]]. Večina vrst je aktivnih predvsem podnevi (dnevne). Opice na splošno veljajo za inteligentne, zlasti opice Starega sveta. Znotraj podreda ''Haplorhini'' so opice sestrska skupina [[nartničarji]] – oba člana sta se razšla pred približno 70 milijoni let.<ref name=Pozzi2014>{{cite journal |last1=Pozzi |first1=Luca |last2=Hdgson |first2=Jason A. |last3=Burrell |first3=Andrew S. |last4=Sterner |first4=Kirstin N. |last5=Raaum |first5=Ryan L. |last6=Disotell |first6=Todd R. |title=Primate phylogenetic relationships and divergence dates inferred from complete mitochondrial genomes |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |date=28 February 2014 |volume=75 |pages=165–183|doi=10.1016/j.ympev.2014.02.023 |pmid=24583291 |pmc=4059600 }}</ref> Opice novega sveta in katarske opice so se pojavile med opicami pred približno 35 milijoni let. Opice in človečnjaki starega sveta so se pojavile znotraj katarskih opic pred približno 25 milijoni let. Izumrle bazalne opice, kot sta ''[[Aegyptopithecus]]'' ali ''[[Parapithecus]]'' (pred 35–32 milijoni let), primatologi prav tako obravnavajo opice. [[Lemurj]]i, [[loriji]] in [[galagoji]] niso opice, ampak primati ''[[strepsirrhine]]'' (podred ''Strepsirrhini''). Sestrska skupina opic, nartničarji, so prav tako ''haplorhine'' primati; vendar pa tudi niso opice. Opice so se pojavile znotraj opic kot sestre ''Cercopithecidae'' v ''Catarrhini'', tako da so kladistično tudi opice. Vendar pa obstaja odpor proti neposrednemu označevanju opic (in s tem ljudi) kot opic, zato lahko ''opica Starega sveta'' pomeni ''Cercopithecoidea'' (brez človečnjakov) ali ''Catarrhini'' (vključno s človečnjaki).<ref>{{Cite web |url=http://www.gibbons.de/main/introduction/chapter_english01.html |title=Die Gibbons (Hylobatidae): Eine Einführung |trans-title=The gibbons (Hylobatidae): an introduction |first=Thomas |last=Geissmann |website=Gibbon Research Lab |access-date=15 March 2019}}</ref><ref name="Osman1953">{{Cite book |title=Primates comparative anatomy and taxonomy I—Strepsirhini |last=Osman Hill |first=W. C. |author-link= |publisher=Edinburgh University Press |year=1953 |series=Edinburgh Univ Pubs Science & Maths, No 3 |pages=53 |oclc=500576914}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |title=The Old World monkeys |first=Phyllis |last=Meek |publisher=University of Michigan |access-date=20 March 2019 |archive-date=2023-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230816021218/http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.ucdavis.edu/news/reconstruction-ancient-chromosomes-offers-insight-mammalian-evolution |title=Reconstruction of ancient chromosomes offers insight into mammalian evolution |date=21 June 2017 |website=University of California, Davis |access-date=20 March 2019}}</ref><ref name="Naish2019">{{Cite news |url=https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213030507/https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |url-status=dead |archive-date=13 February 2019 |title=If apes evolved from monkeys, why are there still monkeys? |last=Naish |first=Darren |work=Scientific American Blog Network |publisher=Scientific American |access-date=4 October 2018}}</ref><ref name="Martin1841a">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=340, 361}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Lacoste |first1=Vincent |last2=Lavergne |first2=Anne |last3=Ruiz-García |first3=Manuel |last4=Pouliquen |first4=Jean-François |last5=Donato |first5=Damien |last6=James |first6=Samantha |date=2018 |title=DNA polymerase sequences of New World monkey cytomegaloviruses: another molecular marker with which to infer Platyrrhini systematics |journal=Journal of Virology |volume=92 |issue=18 |pages=e00980–18 |doi=10.1128/JVI.00980-18 |issn=0022-538X |pmc=6146696 |pmid=29976674}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bugge |first=J. |date=1974 |series=The cephalic arterial system in insectivores, primates, rodents and lagomorphs, with special reference to the systematic classification |title=Chapter 4: Primates Linnaeus 1758 |journal=Cells Tissues Organs |volume=87 |issue=Suppl. 62 |pages=32–43 |doi=10.1159/000144209 |issn=1422-6405}}</ref><ref>{{Cite thesis |last=Melchionna |first=Marina |date=10 December 2018 |title=Macroevolutionary analysis of Primates with special reference to the genus ''Homo'' |url=http://www.fedoa.unina.it/12586/1/melchionna_marina_31.pdf |access-date=22 November 2020 |publisher=Università degli Studi di Napoli Federico II |type=PhD thesis }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Da so človečnjaki opice, je spoznal že Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon v 18. stoletju.<ref name="Martin1841b">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=339}}</ref> [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] je to skupino leta 1758 uvrstil skupaj z nartničarji v en sam rod ''Simia'' (''sans Homo''), skupino, ki je danes priznana kot ''Haplorhini''.<ref>{{Cite book |last1=Linné |first1=Carl von |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/10277 |title=Caroli Linnaei...Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |last2=Salvius |first2=Lars |date=1758 |publisher=Impensis Direct. Laurentii Salvii |volume=1 |location=Holmiae}}</ref> Opice, vključno s človečnjaki, je mogoče ločiti od drugih primatov po samo dveh prsnih bradavicah, visečem penisu in pomanjkanju čutnih brkov. == Opis == Ker so se človečnjaki pojavili v skupini opic kot sestre opic starega sveta, so lastnosti, ki opisujejo opice, na splošno enake tudi človečnjakom. Williams in drugi orisane evolucijske značilnosti, tudi v skupinah debel, v nasprotju z drugimi primati, kot so nartničarji in lemuriformes.<ref>{{Cite journal |last1=Williams |first1=Blythe A. |last2=Kay |first2=Richard F. |last3=Kirk |first3=E. Christopher |year=2010 |title=New perspectives on anthropoid origins |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=107 |issue=11 |pages=4797–4804 |doi=10.1073/pnas.0908320107 |issn=0027-8424 |pmc=2841917 |pmid=20212104 |bibcode=2010PNAS..107.4797W |doi-access=free}}</ref> Opice se razlikujejo po velikosti od male [[marmozetke]], ki je lahko majhna tudi do 117 mm s 172 mm repom in nekaj več kot 100 g v teži<ref name="Nowak1999">{{Cite book |last=Nowak |first=R. M. |year=1999 |title=Walker's mammals of the world |url=https://archive.org/details/walkersmammalsof0002nowa_d2q4 |edition=6th |publisher=The Johns Hopkins University Press |location=Baltimore and London |isbn=978-0801857898}}</ref>] do samca [[mandril]]a, dolgega skoraj 1 m in tehtajočega do 36 kg.<ref name="ARKive_Mandrill">{{Cite web |title=Mandrill |publisher=ARKive |year=2005 |url=http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |access-date=10 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512110726/http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Nekateri so drevesni (živijo na drevesih), drugi pa živijo v savani; prehrana se med različnimi vrstami razlikuje, vendar lahko vsebuje kar koli od naslednjega: sadje, liste, semena, oreščke, cvetove, jajca in majhne živali (vključno z žuželkami in pajki).<ref name="Fleagle1998">{{Cite book |last=Fleagle |first=J. G. |publisher=Academic Press |title=Primate adaptation and evolution |edition=2nd |year=1998 |isbn=978-0-12-260341-9 |pages=[https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25 25–26] |url=https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25}}{{dead link|date=August 2022}}</ref> Nekatere značilnosti so skupne skupinam; večina opic Novega sveta ima dolge repe, pri čemer so tiste iz družine ''Atelidae'' oprijemalni, medtem ko imajo opice Starega sveta neprijemalne repe ali sploh nimajo vidnega repa. Opice Starega sveta imajo trikromatski barvni vid kot človek, medtem ko so opice Novega sveta lahko trikromatske, dikromatske ali – kot pri nočnih opicah in večjih galagih – enobarvni. Čeprav imajo opice Novega in Starega sveta, tako kot človečnjaki, naprej obrnjene oči, sta obraza opic Sstarega sveta in Novega sveta videti zelo različna, čeprav ima vsaka skupina nekaj skupnih značilnosti, kot so vrste nosov, lic in zadkov. == Sporazumevanje == Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. [[vriskač|Vriskač]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opozarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega ozemlja. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3 km daleč. == Varstvo == [[gozd|Gozdove]], v katerih živijo opice, človek]hitro izsekava. Novo naseljena [[drevo|drevesa]] kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega zavetja živalim. Desetinam opic tako grozi [[izumrtje]]. Med njimi je tudi [[miriki]] ali [[pajčarka]] iz [[Brazilija|Brazilije]]. == Vrste == Opice (''Anthropoidea'') predstavljajo podred med višjimi primati. Delijo se na: *širokonosce (''Ceboidea'' ali ''Platyrrhini''), majhne [[opice Novega sveta]], ki v glavnem živijo na drevesih; *ozkonosce (''Cercopithecoidea'' ali ''Catarrhini''), kamor spadajo pavijani; *človeku podobne opice (''Hominoidea''), ki se delijo na: ''Pongidae'' ali ''Antropomorphae'', kamo spadajo [[gorila]], [[Šimpanzi|šimpanz]] in [[orangutan]]; *hominide kamor spada moderni človek === Gorila === Z dvema metroma višine so gorile največje opice. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive [[živali]]. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive [[hrana|hrane]]. V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta. Zaradi razmnoževanja zgolj vsaka 4 leta lahko hitro pride do izumrtja te v naravi ogrožene vrste. === Orangutan === Živahno obarvani [[orangutan]] živi v gozdovih [[Borneo|Bornea]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Večino življenja preživi visoko v drevju, kjer išče [[sadje]], poganjke, liste in [[žuželke]]. Je samotar, razen v času [[razmoževanje|razmnoževanja]]. ==== Zanimivost: ==== *Oprijemalna roka omogoča dober oprijem. *Roke so v primerjavi s telesom dolge. *Groba dlaka je rdeče-rjava. *Danes grozi orangutanom izumrtje. Človek njihove gozdove izsekava in spreminja v kmetijske površine. === Makak === Vedenje opic lahko označimo kot »[[razum]]no«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen [[spomin]] imajo in kako se znajdejo v zadregi. Znan je primer [[rdečelični makaki|rdečeličnih makakov]]. Ti so se naučili, da se s pranjem sadja v vodi znebijo umazanije in [[pesek|peska]], ki je na njem. Ostali člani skupine so opazovali vrstnike pri tem početju in jih oponašali. Makaki imajo pozimi rdeč obraz in belo kožo. === Gibon === [[Giboni|Gibon]] ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi členki dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg samca in samice še dva do štirje [[mladič]]i. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je [[siamang]], ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s sadjem in mladimi listi. Giboni iz Jugovzhodne Azije so izvrstni [[akrobat]]i, ki kar letijo skozi drevesne [[krošnja|krošnje]]. Na tla se skoraj ne spustijo. === Šimpanz === Od vseh živali so [[šimpanzi]] najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna [[mimika]], način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste [[orodje]] in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, [[cvet]]ovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele. Živijo v [[Afrika|Afriki]], v gozdovih ali [[savana|savani]]. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v [[Demokratična republika Kongo|Kongo]] (Centralna Afrika). Mladi šimpanzi porabijo večino časa za igro z raznimi predmeti in za razposajen lov. Na ta način se pripravljajo na obdobje, ko si bodo morali sami najti hrano ali pa odgnati sovražnika. === Pavijan === [[pavijani|Pavijan]] sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. [[znanstvenik|Znanstveniki]] dobro poznajo njegov način življenja. Pavijani živijo v savanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v skupine ali [[trop]]e. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v skupini. [[krdelo|Krdelo]] se s skupnimi močmi brani pred sovražniki, kakršen je na primer [[lev]], pa tudi pred drugimi tropi pavijanov, ki vdirajo na njihovo ozemlje. == Opombe == {{notes}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.gibboncenter.org Gibbon Conservation Center] * [http://gibbons.de/ Gibbon Network and Research Lab] [[Kategorija:Opice|Prvaki]] {{normativna kontrola}} im6ntkd7246uj7ufdfvkxtd26zz2mnh 6682203 6682201 2026-05-28T07:30:12Z USSR-Slav 195426 Restored revision 6656069 by [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|talk]]) (Twinkle) 6682203 wikitext text/x-wiki {{Paraphyletic group | name = Opice | fossil_range = {{Geological range|Pozni eocen | danes|ref=<ref>{{cite web |url=http://alltheworldsprimates.org/john_fleagle_public.aspx |title=Primate evolution |last1=Fleagle |first1=J. |last2=Gilbert |first2=C. |website=All the World's Primates |editor-last1=Rowe |editor-first1=N. |editor-last2=Myers |editor-first2=M. |publisher=Primate Conservation, Inc. |access-date=18 December 2014}}</ref>}} | image = Bonnet_macaque_(Macaca_radiata)_Photograph_By_Shantanu_Kuveskar.jpg | image_caption = [[Bonnet macaque]] ''Macaca radiata'' Mangaon, Maharashtra, India | auto = yes | parent = Simiiformes | authority = {{efn|name=Monkey_vs_Ape|When [[Carl Linnaeus]] defined the [[genus]] ''Simia'' in the [[10th edition of Systema Naturae|10th edition of ''Systema Naturae'']], it included all non-human monkeys and apes ([[simian]]s).{{Sfn|Groves|2008|pp=92–93}} Although "monkey" was never a taxonomic name, and is instead a [[vernacular name]] for a paraphyletic group, its members fall under the infraorder Simiiformes.}}<!-- [[Ernst Haeckel|Haeckel]], 1866 --> | includes = :[[Platyrrhini]] :[[Cercopithecidae]] :†[[Parapithecidae]] | excludes = :[[Hominoidea]] }} '''Opica''' je splošno ime, ki se lahko nanaša na večino sesalcev infrareda ''[[Simiiformes]]'', znanih tudi kot opice. Tradicionalno se vse živali v skupini, ki je zdaj znana kot opice, štejejo za opice, razen [[človečnjaki|človečnjakov]]. Tako opice v tem smislu predstavljajo nepopolno [[Parafilija|parafiletsko]] skupino; vendar so v širšem smislu, ki temelji na [[Klad|kladistiki]], vključene tudi opice (''Hominoidea''), zaradi česar sta izraza opice in človečnjaki [[sinonim]]a glede na njihov obseg. Leta 1812 je [[Étienne Geoffroy]] združil opice in skupino opic ''[[Cercopithecidae]]'' ter uveljavil ime ''Catarrhini'', »[[opice Starega sveta]]« (''singes de l'Ancien Monde'' v francoščini).<ref name=":0">{{Cite journal |last=Geoffroy Saint-Hilaire |first=M.É. |date=1812 |title=Tableau des Quadrumanes, ou des animaux composant le premier Ordre de la Classe des Mammifères |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/23270#page/107/mode/1up |journal=Annales du Muséum d'Histoire Naturelle |location=Paris |volume=19 |pages=85–122}}</ref><ref>{{Cite book |last=Martin |first=W.C.Linnaeus |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A General Introduction the Natural History Mammiferous Animals, With a Particular View of the Physical History of Man, III the More Closely Allied Genera of the Order Quadrumana, or Monkeys |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London |pages=340, 361}}</ref><ref name=":32">{{Cite book |last=Buffon |first=Georges Louis Leclerc comte de |url=https://books.google.com/books?id=wOwEAAAAYAAJ&dq=sapajous+sagoins+buffon+regarder&pg=PA61 |title=Oeuvres complètes de Buffon: avec les descriptions anatomiques de Daubenton, son collaborateur |date=1827 |publisher=Verdière et Ladrange |pages=61 |language=fr}}</ref> Obstoječa sestrska skupina ''Catarrhini'' v skupini opic (''singes'') je ''Platyrrhini'' ([[opice Novega sveta]]). Približno devet milijonov let pred razhajanjem med ''Cercopithecidae'' in človečnjaki<ref>{{Citation |title=Family Cercopithecidae Cercopithecids: Old World Monkeys |url=http://dx.doi.org/10.5040/9781472926920.part-0018 |work=Mammals of Africa : Primates |year=2013 |publisher=Bloomsbury Publishing (UK) |doi=10.5040/9781472926920.part-0018 |isbn=978-1-4729-2692-0 |access-date=2022-07-13}}</ref> so se ''Platyrrhini'' pojavili med 'opicami' s selitvijo v Južno Ameriko iz Afro-Arabije (stari svet),<ref>{{Cite journal |last=Seiffert |first=Erik R. |date=2012-12-19 |title=Early primate evolution in Afro-Arabia |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/evan.21335 |journal=Evolutionary Anthropology: Issues, News, and Reviews |language=en |volume=21 |issue=6 |pages=239–253 |doi=10.1002/evan.21335|pmid=23280921 |s2cid=38884357 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Bond |first1=Mariano |last2=Tejedor |first2=Marcelo F. |last3=Campbell |first3=Kenneth E. |last4=Chornogubsky |first4=Laura |last5=Novo |first5=Nelson |last6=Goin |first6=Francisco |date=2015-04-23 |title=Eocene primates of South America and the African origins of New World monkeys |url=http://www.nature.com/articles/nature14120 |journal=Nature |language=en |volume=520 |issue=7548 |pages=538–541 |doi=10.1038/nature14120 |pmid=25652825 |bibcode=2015Natur.520..538B |s2cid=4456556 |issn=0028-0836|hdl=11336/79088 |hdl-access=free }}</ref> verjetno z oceanom. Opice so tako globoko v drevesu obstoječih in izumrlih opic in katera koli od opic je izrazito bližje povezana s ''Cercopithecidae'' kot s ''Platyrrhini''. Številne vrste opic živijo na drevesih (drevesne), čeprav obstajajo vrste, ki živijo predvsem na tleh, na primer [[pavijani]]. Večina vrst je aktivnih predvsem podnevi (dnevne). Opice na splošno veljajo za inteligentne, zlasti opice Starega sveta. Znotraj podreda ''Haplorhini'' so opice sestrska skupina [[nartničarji]] – oba člana sta se razšla pred približno 70 milijoni let.<ref name=Pozzi2014>{{cite journal |last1=Pozzi |first1=Luca |last2=Hdgson |first2=Jason A. |last3=Burrell |first3=Andrew S. |last4=Sterner |first4=Kirstin N. |last5=Raaum |first5=Ryan L. |last6=Disotell |first6=Todd R. |title=Primate phylogenetic relationships and divergence dates inferred from complete mitochondrial genomes |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |date=28 February 2014 |volume=75 |pages=165–183|doi=10.1016/j.ympev.2014.02.023 |pmid=24583291 |pmc=4059600 }}</ref> Opice novega sveta in katarske opice so se pojavile med opicami pred približno 35 milijoni let. Opice in človečnjaki starega sveta so se pojavile znotraj katarskih opic pred približno 25 milijoni let. Izumrle bazalne opice, kot sta ''[[Aegyptopithecus]]'' ali ''[[Parapithecus]]'' (pred 35–32 milijoni let), primatologi prav tako obravnavajo opice. [[Lemurj]]i, [[loriji]] in [[galagoji]] niso opice, ampak primati ''[[strepsirrhine]]'' (podred ''Strepsirrhini''). Sestrska skupina opic, nartničarji, so prav tako ''haplorhine'' primati; vendar pa tudi niso opice. Opice so se pojavile znotraj opic kot sestre ''Cercopithecidae'' v ''Catarrhini'', tako da so kladistično tudi opice. Vendar pa obstaja odpor proti neposrednemu označevanju opic (in s tem ljudi) kot opic, zato lahko ''opica Starega sveta'' pomeni ''Cercopithecoidea'' (brez človečnjakov) ali ''Catarrhini'' (vključno s človečnjaki).<ref>{{Cite web |url=http://www.gibbons.de/main/introduction/chapter_english01.html |title=Die Gibbons (Hylobatidae): Eine Einführung |trans-title=The gibbons (Hylobatidae): an introduction |first=Thomas |last=Geissmann |website=Gibbon Research Lab |access-date=15 March 2019}}</ref><ref name="Osman1953">{{Cite book |title=Primates comparative anatomy and taxonomy I—Strepsirhini |last=Osman Hill |first=W. C. |author-link= |publisher=Edinburgh University Press |year=1953 |series=Edinburgh Univ Pubs Science & Maths, No 3 |pages=53 |oclc=500576914}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |title=The Old World monkeys |first=Phyllis |last=Meek |publisher=University of Michigan |access-date=20 March 2019 |archive-date=2023-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230816021218/http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.ucdavis.edu/news/reconstruction-ancient-chromosomes-offers-insight-mammalian-evolution |title=Reconstruction of ancient chromosomes offers insight into mammalian evolution |date=21 June 2017 |website=University of California, Davis |access-date=20 March 2019}}</ref><ref name="Naish2019">{{Cite news |url=https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213030507/https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |url-status=dead |archive-date=13 February 2019 |title=If apes evolved from monkeys, why are there still monkeys? |last=Naish |first=Darren |work=Scientific American Blog Network |publisher=Scientific American |access-date=4 October 2018}}</ref><ref name="Martin1841a">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=340, 361}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Lacoste |first1=Vincent |last2=Lavergne |first2=Anne |last3=Ruiz-García |first3=Manuel |last4=Pouliquen |first4=Jean-François |last5=Donato |first5=Damien |last6=James |first6=Samantha |date=2018 |title=DNA polymerase sequences of New World monkey cytomegaloviruses: another molecular marker with which to infer Platyrrhini systematics |journal=Journal of Virology |volume=92 |issue=18 |pages=e00980–18 |doi=10.1128/JVI.00980-18 |issn=0022-538X |pmc=6146696 |pmid=29976674}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bugge |first=J. |date=1974 |series=The cephalic arterial system in insectivores, primates, rodents and lagomorphs, with special reference to the systematic classification |title=Chapter 4: Primates Linnaeus 1758 |journal=Cells Tissues Organs |volume=87 |issue=Suppl. 62 |pages=32–43 |doi=10.1159/000144209 |issn=1422-6405}}</ref><ref>{{Cite thesis |last=Melchionna |first=Marina |date=10 December 2018 |title=Macroevolutionary analysis of Primates with special reference to the genus ''Homo'' |url=http://www.fedoa.unina.it/12586/1/melchionna_marina_31.pdf |access-date=22 November 2020 |publisher=Università degli Studi di Napoli Federico II |type=PhD thesis }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Da so človečnjaki opice, je spoznal že Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon v 18. stoletju.<ref name="Martin1841b">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=339}}</ref> [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] je to skupino leta 1758 uvrstil skupaj z nartničarji v en sam rod ''Simia'' (''sans Homo''), skupino, ki je danes priznana kot ''Haplorhini''.<ref>{{Cite book |last1=Linné |first1=Carl von |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/10277 |title=Caroli Linnaei...Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |last2=Salvius |first2=Lars |date=1758 |publisher=Impensis Direct. Laurentii Salvii |volume=1 |location=Holmiae}}</ref> Opice, vključno s človečnjaki, je mogoče ločiti od drugih primatov po samo dveh prsnih bradavicah, visečem penisu in pomanjkanju čutnih brkov. == Opis == Ker so se človečnjaki pojavili v skupini opic kot sestre opic starega sveta, so lastnosti, ki opisujejo opice, na splošno enake tudi človečnjakom. Williams in drugi orisane evolucijske značilnosti, tudi v skupinah debel, v nasprotju z drugimi primati, kot so nartničarji in lemuriformes.<ref>{{Cite journal |last1=Williams |first1=Blythe A. |last2=Kay |first2=Richard F. |last3=Kirk |first3=E. Christopher |year=2010 |title=New perspectives on anthropoid origins |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=107 |issue=11 |pages=4797–4804 |doi=10.1073/pnas.0908320107 |issn=0027-8424 |pmc=2841917 |pmid=20212104 |bibcode=2010PNAS..107.4797W |doi-access=free}}</ref> Opice se razlikujejo po velikosti od male [[marmozetke]], ki je lahko majhna tudi do 117 mm s 172 mm repom in nekaj več kot 100 g v teži<ref name="Nowak1999">{{Cite book |last=Nowak |first=R. M. |year=1999 |title=Walker's mammals of the world |url=https://archive.org/details/walkersmammalsof0002nowa_d2q4 |edition=6th |publisher=The Johns Hopkins University Press |location=Baltimore and London |isbn=978-0801857898}}</ref>] do samca [[mandril]]a, dolgega skoraj 1 m in tehtajočega do 36 kg.<ref name="ARKive_Mandrill">{{Cite web |title=Mandrill |publisher=ARKive |year=2005 |url=http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |access-date=10 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512110726/http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Nekateri so drevesni (živijo na drevesih), drugi pa živijo v savani; prehrana se med različnimi vrstami razlikuje, vendar lahko vsebuje kar koli od naslednjega: sadje, liste, semena, oreščke, cvetove, jajca in majhne živali (vključno z žuželkami in pajki).<ref name="Fleagle1998">{{Cite book |last=Fleagle |first=J. G. |publisher=Academic Press |title=Primate adaptation and evolution |edition=2nd |year=1998 |isbn=978-0-12-260341-9 |pages=[https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25 25–26] |url=https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25}}{{dead link|date=August 2022}}</ref> Nekatere značilnosti so skupne skupinam; večina opic Novega sveta ima dolge repe, pri čemer so tiste iz družine ''Atelidae'' oprijemalni, medtem ko imajo opice Starega sveta neprijemalne repe ali sploh nimajo vidnega repa. Opice Starega sveta imajo trikromatski barvni vid kot človek, medtem ko so opice Novega sveta lahko trikromatske, dikromatske ali – kot pri nočnih opicah in večjih galagih – enobarvni. Čeprav imajo opice Novega in Starega sveta, tako kot človečnjaki, naprej obrnjene oči, sta obraza opic Sstarega sveta in Novega sveta videti zelo različna, čeprav ima vsaka skupina nekaj skupnih značilnosti, kot so vrste nosov, lic in zadkov. == Sporazumevanje == Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. [[vriskač|Vriskač]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opozarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega ozemlja. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3 km daleč. == Varstvo == [[gozd|Gozdove]], v katerih živijo opice, človek]hitro izsekava. Novo naseljena [[drevo|drevesa]] kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega zavetja živalim. Desetinam opic tako grozi [[izumrtje]]. Med njimi je tudi [[miriki]] ali [[pajčarka]] iz [[Brazilija|Brazilije]]. == Vrste == Opice (''Anthropoidea'') predstavljajo podred med višjimi primati. Delijo se na: *širokonosce (''Ceboidea'' ali ''Platyrrhini''), majhne [[opice Novega sveta]], ki v glavnem živijo na drevesih; *ozkonosce (''Cercopithecoidea'' ali ''Catarrhini''), kamor spadajo pavijani; *človeku podobne opice (''Hominoidea''), ki se delijo na: ''Pongidae'' ali ''Antropomorphae'', kamo spadajo [[gorila]], [[Šimpanzi|šimpanz]] in [[orangutan]]; *hominide kamor spada moderni človek === Gorila === Z dvema metroma višine so gorile največje opice. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive [[živali]]. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive [[hrana|hrane]]. V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta. Zaradi razmnoževanja zgolj vsaka 4 leta lahko hitro pride do izumrtja te v naravi ogrožene vrste. === Orangutan === Živahno obarvani [[orangutan]] živi v gozdovih [[Borneo|Bornea]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Večino življenja preživi visoko v drevju, kjer išče [[sadje]], poganjke, liste in [[žuželke]]. Je samotar, razen v času [[razmoževanje|razmnoževanja]]. ==== Zanimivost: ==== *Oprijemalna roka omogoča dober oprijem. *Roke so v primerjavi s telesom dolge. *Groba dlaka je rdeče-rjava. *Danes grozi orangutanom izumrtje. Človek njihove gozdove izsekava in spreminja v kmetijske površine. === Makak === Vedenje opic lahko označimo kot »[[razum]]no«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen [[spomin]] imajo in kako se znajdejo v zadregi. Znan je primer [[rdečelični makaki|rdečeličnih makakov]]. Ti so se naučili, da se s pranjem sadja v vodi znebijo umazanije in [[pesek|peska]], ki je na njem. Ostali člani skupine so opazovali vrstnike pri tem početju in jih oponašali. Makaki imajo pozimi rdeč obraz in belo kožo. === Gibon === [[Giboni|Gibon]] ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi členki dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg samca in samice še dva do štirje [[mladič]]i. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je [[siamang]], ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s sadjem in mladimi listi. Giboni iz Jugovzhodne Azije so izvrstni [[akrobat]]i, ki kar letijo skozi drevesne [[krošnja|krošnje]]. Na tla se skoraj ne spustijo. === Šimpanz === Od vseh živali so [[šimpanzi]] najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna [[mimika]], način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste [[orodje]] in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, [[cvet]]ovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele. Živijo v [[Afrika|Afriki]], v gozdovih ali [[savana|savani]]. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v [[Demokratična republika Kongo|Kongo]] (Centralna Afrika). Mladi šimpanzi porabijo večino časa za igro z raznimi predmeti in za razposajen lov. Na ta način se pripravljajo na obdobje, ko si bodo morali sami najti hrano ali pa odgnati sovražnika. === Pavijan === [[pavijani|Pavijan]] sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. [[znanstvenik|Znanstveniki]] dobro poznajo njegov način življenja. Pavijani živijo v savanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v skupine ali [[trop]]e. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v skupini. [[krdelo|Krdelo]] se s skupnimi močmi brani pred sovražniki, kakršen je na primer [[lev]], pa tudi pred drugimi tropi pavijanov, ki vdirajo na njihovo ozemlje. == Opombe == {{notes}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.gibboncenter.org Gibbon Conservation Center] * [http://gibbons.de/ Gibbon Network and Research Lab] [[Kategorija:Opice|Prvaki]] {{normativna kontrola}} hrg2b6nujn695fir7yc80zqv6uavvk2 Jože Pirjevec 0 244988 6681998 6678139 2026-05-27T16:22:25Z ~2026-28279-21 259659 /* V angleščini */ 6681998 wikitext text/x-wiki {{infopolje Pisec | name = Jože Pirjevec | image = <!-- WD --> | imagesize = 250px | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{ikona zastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Jože Pirjevec''' (nekdaj [[Italijanščina|italijansko]] ''Giuseppe Pierazzi'') {{IPA-sl|jóže pírjevec|}}, [[Slovenci|slovenski]] [[akademik]], [[zgodovinar]], [[politik]] in [[publicist]], * [[1. junij]] [[1940]], [[Trst]]. Pirjevec je redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. == Življenje == Prvih sedem let je živel v [[Sežana|Sežani]]. Leta 1947 se je njegova družina preselila v Trst.<ref name="Reference">http://www.primorci.si/osebe/pirjevec-jože/899/{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegova mlajša sestra [[Marija Pirjevec]] je prevajalka in literarna zgodovinarka. Po maturi na klasični gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], kjer je leta 1966 diplomiral iz zgodovine. Na [[Univerza v Pisi|Univerzi v Pisi]] (Scuola normale superiore) se je izpopolnjeval dve leti in tudi tam leta 1971 diplomiral. Šolanje je nadaljeval še na [[Diplomatska akademija na Dunaju|Diplomatski akademiji na Dunaju]]. Leta 1976 je doktoriral s tezo ''Niccolò Tommaseo med Italijo in Slavijo'' na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] pod mentorstvom akademika [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]].<ref name="ReferenceA">Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994</ref> Poučeval je zgodovino [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] na univerzah v [[Pisa|Pisi]], [[Trst]]u ter kot redni profesor na fakulteti za politične vede [[Univerza v Padovi|Univerze v Padovi]]. Nekaj let je bil vodja oddelka za zgodovino na [[Fakulteta za humanistične študije|Fakultete za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Leta 1995 je bil izvoljen za (zunanjega) dopisnega, 2005 za izrednega in leta 2009 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].<ref name="ReferenceB">http://www.sazu.si/o-sazu/clani/joze-pirjevec.html</ref> Mdr. je prejel priznanje [[ambasador Republike Slovenije v znanosti]] (2007). Sprva je raziskoval odnose med Italijo in [[Slovani|južnimi Slovani]] med [[risorgimento]]m v sredini 19. stoletja. Nadaljeval je z raziskovanjem ruske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1980 je raziskoval zgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]], jugoslovanske vojne in zgodovino Slovencev v Italiji. Kot poznavalec sodobne zgodovine srednje Evrope je nastopal z referati na zgodovinskih kongresih. Njegova bibliografija obsega okoli 800 enot.<ref>{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20251007_125021_a4447587.html|title=Jože Pirjevec Osebna bibliografija|date=2025|accessdate=2025-10-07|website=bib.cobiss.net}}</ref> S tujimi štipendijami je raziskoval gradivo v angleških, ameriških, italijanskih, ruskih in nemških arhivih. Bil je scenarist dokumentarne televizijske serije o Slovencih v 20. stoletju ''Dnevnik nekega naroda'' za TV Slovenija. Je [[javni intelektualec]]. Odkar je znova pridobil slovensko državljanstvo, se je dejavno vključil v kulturnopolitično življenje v Sloveniji. Leta 1990 je bil aktivni član [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], sredinsko usmerjene stranke slovenske manjšine v italijanski avtonomni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Od leta 2005 je bil aktiven član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Leta 2008 je neuspešno kandidiral za slovenski parlament v volilnem okolišu [[Sežana]]. Leta 2013 je bil aktiven med [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]] proti aktualni politiki in je nato napovedal ustanovitev stranke skupaj s somišljeniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qNkBKjKUV3s|title=Predstavnik odbora za pravično in solidarno družbo Jože Pirjevec|date=2013-01-11|accessdate=2025-10-07}}</ref> Pirjevec ima [[Slovenija|slovensko]] in [[Italija|italijansko]] državljanstvo. Poleg [[slovenščina|slovenščine]] in [[Italijanščina|italijanščine]] tekoče govori [[angleščina|angleško]], [[nemščina|nemško]], [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], [[francoščina|francosko]] in [[ruščina|rusko]]. V mlajših letih je uporabljal poitalijančeno različico imena ''Giuseppe Pierazzi''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042896382 |title=Višje sodišče zavrnilo Pirjevčevo pritožbo, ''Dnevnik'', 27. avgust 2019 |accessdate=2020-07-27 |archive-date=2020-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200727202759/https://www.dnevnik.si/1042896382 |url-status=dead }}</ref> Je član svetovalnega odbora Evropskega združenja za zgodovino pedagogike (EUROCLIO).<ref>{{Navedi splet |url=http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |title=Euroclio.eu |accessdate=2017-08-10 |archive-date=2017-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170811061849/http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2007 je dobil priznanje [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti]]. {{navedek|Ne moreš obsoditi neke ideologije, ki trdi, da morajo biti vsi ljudje enaki. <br>(Jože Pirjevec o [[komunizem|komunizmu]], ''Dnevnik'', 25. julij 2012)}} == Dela (monografije)== === V slovenščini === * ''Tržaški vozel : o zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980'', Trst, 1985. * ''Tito, Stalin in Zahod'', Ljubljana, 1987. * ''Jugoslavija 1918-1992:'' ''Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije'', Koper 1995 (2. izdaja: Ljubljana, 2025) * ''Jugoslovanske vojne 1991-2001,'' Ljubljana 2003. * ''Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000'' (soavtorica [[Milica Kacin-Wohinz]]), Ljubljana, 2000. * ''"Trst je naš!" Boj Slovencev za morje (1848-1954)'', Ljubljana, 2007. * ''Tito in tovariši'', Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4 * ''Fojbe'' (soavtorji [[Nevenka Troha]], [[Gorazd Bajc]], [[Darko Dukovski]], [[Guido Franzinetti]]), Ljubljana, 2011. * ''Partizani'', Ljubljana, 2020. * ''Glossae'' (''izbor tedenskih glos, objavljenih v Primorskem dnevniku'' ''1978-2020'') (izbor [[Anton Rupnik]], 2020) * ''Kardelj: socialistični utopist na oblasti'', Beletrina, Ljubljana, 2026 === V italijanščini === * ''Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia''. Benetke, 1977. * ''Storia della Russia del XIX secolo (1800-1917)''. Padova, 1984. * ''Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1985. * ''Trieste, città di frontiera''. Trst, 1989. * ''Il gran rifiuto:'' ''guerra fredda'' ''e calda tra Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1990 * ''Il Giorno di san Vito: Jugoslavija 1918-1992: storia di una tragedia''. Torino, 1993. * [https://archive.org/stream/pirjevec-shs/pirjevec-shs_djvu.txt ''Serbi, Croati, Sloveni : storia di tre nazioni''. Bologna, 1995.] * z [[Marta Verginella|Marto Verginello]] in [[Roberto Spazzali|Robertom Spazzalijem]], ''L'altra resistenza: la guerra di liberazione a Trieste e nella Venezia Giulia''. Trst, 1995. * (skupaj z [[Milica Kacin Wohinz|Milico Kacin Wohinz]]) ''Storia degli Sloveni in Italia, 1866-1998''. Benetke, 1998. * ''Le guerre jugoslave, 1991-1999''. Torino, 2001. * ''Foibe: una storia d'Italia''. Torino, 2009. * ''Tito e i suoi compagni'', 2015 === V angleščini === * ''Tito and His Comrades'', 2018 (knjiga prevedena v 11 jezikov) *''The partisans and war'', 2025 *''The partisans and politics'', 2025 == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. * Miloš Ivančič, Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, Jože Pirjevec, stran 345, Ljubljana, 2013 == Zunanje povezave == * https://www.dnevnik.si/1042468288 - Intervju z dr. J. Pirjevcem o njegovi knjigi ''Tito in tovariši'' *[https://www.youtube.com/watch?v=KDoSdHFIv-8 Jože Pirjevec Zgodovinar - pogovor z Jožetom Pirjevcem ob njegovi osemdesetletnici (video)] * {{Wikinavedek|Jože Pirjevec}} {{kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirjevec, Jože}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] ldamy7kotdc53r8nhihtzqchs2a4smi 6681999 6681998 2026-05-27T16:22:50Z ~2026-28279-21 259659 /* V angleščini */ 6681999 wikitext text/x-wiki {{infopolje Pisec | name = Jože Pirjevec | image = <!-- WD --> | imagesize = 250px | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{ikona zastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Jože Pirjevec''' (nekdaj [[Italijanščina|italijansko]] ''Giuseppe Pierazzi'') {{IPA-sl|jóže pírjevec|}}, [[Slovenci|slovenski]] [[akademik]], [[zgodovinar]], [[politik]] in [[publicist]], * [[1. junij]] [[1940]], [[Trst]]. Pirjevec je redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. == Življenje == Prvih sedem let je živel v [[Sežana|Sežani]]. Leta 1947 se je njegova družina preselila v Trst.<ref name="Reference">http://www.primorci.si/osebe/pirjevec-jože/899/{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegova mlajša sestra [[Marija Pirjevec]] je prevajalka in literarna zgodovinarka. Po maturi na klasični gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], kjer je leta 1966 diplomiral iz zgodovine. Na [[Univerza v Pisi|Univerzi v Pisi]] (Scuola normale superiore) se je izpopolnjeval dve leti in tudi tam leta 1971 diplomiral. Šolanje je nadaljeval še na [[Diplomatska akademija na Dunaju|Diplomatski akademiji na Dunaju]]. Leta 1976 je doktoriral s tezo ''Niccolò Tommaseo med Italijo in Slavijo'' na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] pod mentorstvom akademika [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]].<ref name="ReferenceA">Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994</ref> Poučeval je zgodovino [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] na univerzah v [[Pisa|Pisi]], [[Trst]]u ter kot redni profesor na fakulteti za politične vede [[Univerza v Padovi|Univerze v Padovi]]. Nekaj let je bil vodja oddelka za zgodovino na [[Fakulteta za humanistične študije|Fakultete za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Leta 1995 je bil izvoljen za (zunanjega) dopisnega, 2005 za izrednega in leta 2009 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].<ref name="ReferenceB">http://www.sazu.si/o-sazu/clani/joze-pirjevec.html</ref> Mdr. je prejel priznanje [[ambasador Republike Slovenije v znanosti]] (2007). Sprva je raziskoval odnose med Italijo in [[Slovani|južnimi Slovani]] med [[risorgimento]]m v sredini 19. stoletja. Nadaljeval je z raziskovanjem ruske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1980 je raziskoval zgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]], jugoslovanske vojne in zgodovino Slovencev v Italiji. Kot poznavalec sodobne zgodovine srednje Evrope je nastopal z referati na zgodovinskih kongresih. Njegova bibliografija obsega okoli 800 enot.<ref>{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20251007_125021_a4447587.html|title=Jože Pirjevec Osebna bibliografija|date=2025|accessdate=2025-10-07|website=bib.cobiss.net}}</ref> S tujimi štipendijami je raziskoval gradivo v angleških, ameriških, italijanskih, ruskih in nemških arhivih. Bil je scenarist dokumentarne televizijske serije o Slovencih v 20. stoletju ''Dnevnik nekega naroda'' za TV Slovenija. Je [[javni intelektualec]]. Odkar je znova pridobil slovensko državljanstvo, se je dejavno vključil v kulturnopolitično življenje v Sloveniji. Leta 1990 je bil aktivni član [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], sredinsko usmerjene stranke slovenske manjšine v italijanski avtonomni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Od leta 2005 je bil aktiven član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Leta 2008 je neuspešno kandidiral za slovenski parlament v volilnem okolišu [[Sežana]]. Leta 2013 je bil aktiven med [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]] proti aktualni politiki in je nato napovedal ustanovitev stranke skupaj s somišljeniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qNkBKjKUV3s|title=Predstavnik odbora za pravično in solidarno družbo Jože Pirjevec|date=2013-01-11|accessdate=2025-10-07}}</ref> Pirjevec ima [[Slovenija|slovensko]] in [[Italija|italijansko]] državljanstvo. Poleg [[slovenščina|slovenščine]] in [[Italijanščina|italijanščine]] tekoče govori [[angleščina|angleško]], [[nemščina|nemško]], [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], [[francoščina|francosko]] in [[ruščina|rusko]]. V mlajših letih je uporabljal poitalijančeno različico imena ''Giuseppe Pierazzi''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042896382 |title=Višje sodišče zavrnilo Pirjevčevo pritožbo, ''Dnevnik'', 27. avgust 2019 |accessdate=2020-07-27 |archive-date=2020-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200727202759/https://www.dnevnik.si/1042896382 |url-status=dead }}</ref> Je član svetovalnega odbora Evropskega združenja za zgodovino pedagogike (EUROCLIO).<ref>{{Navedi splet |url=http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |title=Euroclio.eu |accessdate=2017-08-10 |archive-date=2017-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170811061849/http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2007 je dobil priznanje [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti]]. {{navedek|Ne moreš obsoditi neke ideologije, ki trdi, da morajo biti vsi ljudje enaki. <br>(Jože Pirjevec o [[komunizem|komunizmu]], ''Dnevnik'', 25. julij 2012)}} == Dela (monografije)== === V slovenščini === * ''Tržaški vozel : o zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980'', Trst, 1985. * ''Tito, Stalin in Zahod'', Ljubljana, 1987. * ''Jugoslavija 1918-1992:'' ''Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije'', Koper 1995 (2. izdaja: Ljubljana, 2025) * ''Jugoslovanske vojne 1991-2001,'' Ljubljana 2003. * ''Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000'' (soavtorica [[Milica Kacin-Wohinz]]), Ljubljana, 2000. * ''"Trst je naš!" Boj Slovencev za morje (1848-1954)'', Ljubljana, 2007. * ''Tito in tovariši'', Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4 * ''Fojbe'' (soavtorji [[Nevenka Troha]], [[Gorazd Bajc]], [[Darko Dukovski]], [[Guido Franzinetti]]), Ljubljana, 2011. * ''Partizani'', Ljubljana, 2020. * ''Glossae'' (''izbor tedenskih glos, objavljenih v Primorskem dnevniku'' ''1978-2020'') (izbor [[Anton Rupnik]], 2020) * ''Kardelj: socialistični utopist na oblasti'', Beletrina, Ljubljana, 2026 === V italijanščini === * ''Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia''. Benetke, 1977. * ''Storia della Russia del XIX secolo (1800-1917)''. Padova, 1984. * ''Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1985. * ''Trieste, città di frontiera''. Trst, 1989. * ''Il gran rifiuto:'' ''guerra fredda'' ''e calda tra Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1990 * ''Il Giorno di san Vito: Jugoslavija 1918-1992: storia di una tragedia''. Torino, 1993. * [https://archive.org/stream/pirjevec-shs/pirjevec-shs_djvu.txt ''Serbi, Croati, Sloveni : storia di tre nazioni''. Bologna, 1995.] * z [[Marta Verginella|Marto Verginello]] in [[Roberto Spazzali|Robertom Spazzalijem]], ''L'altra resistenza: la guerra di liberazione a Trieste e nella Venezia Giulia''. Trst, 1995. * (skupaj z [[Milica Kacin Wohinz|Milico Kacin Wohinz]]) ''Storia degli Sloveni in Italia, 1866-1998''. Benetke, 1998. * ''Le guerre jugoslave, 1991-1999''. Torino, 2001. * ''Foibe: una storia d'Italia''. Torino, 2009. * ''Tito e i suoi compagni'', 2015 === V angleščini === * ''Tito and His Comrades'', 2018 (knjiga prevedena v 11 jezikov) *''The partisans and War'', 2025 *''The partisans and Politics'', 2025 == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. * Miloš Ivančič, Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, Jože Pirjevec, stran 345, Ljubljana, 2013 == Zunanje povezave == * https://www.dnevnik.si/1042468288 - Intervju z dr. J. Pirjevcem o njegovi knjigi ''Tito in tovariši'' *[https://www.youtube.com/watch?v=KDoSdHFIv-8 Jože Pirjevec Zgodovinar - pogovor z Jožetom Pirjevcem ob njegovi osemdesetletnici (video)] * {{Wikinavedek|Jože Pirjevec}} {{kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirjevec, Jože}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] q6dagikrlmtu38culc61agxki64qizb 6682141 6681999 2026-05-28T00:38:48Z ~2026-13659-49 255600 /* V slovenščini */ 6682141 wikitext text/x-wiki {{infopolje Pisec | name = Jože Pirjevec | image = <!-- WD --> | imagesize = 250px | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{ikona zastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Jože Pirjevec''' (nekdaj [[Italijanščina|italijansko]] ''Giuseppe Pierazzi'') {{IPA-sl|jóže pírjevec|}}, [[Slovenci|slovenski]] [[akademik]], [[zgodovinar]], [[politik]] in [[publicist]], * [[1. junij]] [[1940]], [[Trst]]. Pirjevec je redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. == Življenje == Prvih sedem let je živel v [[Sežana|Sežani]]. Leta 1947 se je njegova družina preselila v Trst.<ref name="Reference">http://www.primorci.si/osebe/pirjevec-jože/899/{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegova mlajša sestra [[Marija Pirjevec]] je prevajalka in literarna zgodovinarka. Po maturi na klasični gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], kjer je leta 1966 diplomiral iz zgodovine. Na [[Univerza v Pisi|Univerzi v Pisi]] (Scuola normale superiore) se je izpopolnjeval dve leti in tudi tam leta 1971 diplomiral. Šolanje je nadaljeval še na [[Diplomatska akademija na Dunaju|Diplomatski akademiji na Dunaju]]. Leta 1976 je doktoriral s tezo ''Niccolò Tommaseo med Italijo in Slavijo'' na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] pod mentorstvom akademika [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]].<ref name="ReferenceA">Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994</ref> Poučeval je zgodovino [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] na univerzah v [[Pisa|Pisi]], [[Trst]]u ter kot redni profesor na fakulteti za politične vede [[Univerza v Padovi|Univerze v Padovi]]. Nekaj let je bil vodja oddelka za zgodovino na [[Fakulteta za humanistične študije|Fakultete za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Leta 1995 je bil izvoljen za (zunanjega) dopisnega, 2005 za izrednega in leta 2009 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].<ref name="ReferenceB">http://www.sazu.si/o-sazu/clani/joze-pirjevec.html</ref> Mdr. je prejel priznanje [[ambasador Republike Slovenije v znanosti]] (2007). Sprva je raziskoval odnose med Italijo in [[Slovani|južnimi Slovani]] med [[risorgimento]]m v sredini 19. stoletja. Nadaljeval je z raziskovanjem ruske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1980 je raziskoval zgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]], jugoslovanske vojne in zgodovino Slovencev v Italiji. Kot poznavalec sodobne zgodovine srednje Evrope je nastopal z referati na zgodovinskih kongresih. Njegova bibliografija obsega okoli 800 enot.<ref>{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20251007_125021_a4447587.html|title=Jože Pirjevec Osebna bibliografija|date=2025|accessdate=2025-10-07|website=bib.cobiss.net}}</ref> S tujimi štipendijami je raziskoval gradivo v angleških, ameriških, italijanskih, ruskih in nemških arhivih. Bil je scenarist dokumentarne televizijske serije o Slovencih v 20. stoletju ''Dnevnik nekega naroda'' za TV Slovenija. Je [[javni intelektualec]]. Odkar je znova pridobil slovensko državljanstvo, se je dejavno vključil v kulturnopolitično življenje v Sloveniji. Leta 1990 je bil aktivni član [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], sredinsko usmerjene stranke slovenske manjšine v italijanski avtonomni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Od leta 2005 je bil aktiven član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Leta 2008 je neuspešno kandidiral za slovenski parlament v volilnem okolišu [[Sežana]]. Leta 2013 je bil aktiven med [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]] proti aktualni politiki in je nato napovedal ustanovitev stranke skupaj s somišljeniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qNkBKjKUV3s|title=Predstavnik odbora za pravično in solidarno družbo Jože Pirjevec|date=2013-01-11|accessdate=2025-10-07}}</ref> Pirjevec ima [[Slovenija|slovensko]] in [[Italija|italijansko]] državljanstvo. Poleg [[slovenščina|slovenščine]] in [[Italijanščina|italijanščine]] tekoče govori [[angleščina|angleško]], [[nemščina|nemško]], [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], [[francoščina|francosko]] in [[ruščina|rusko]]. V mlajših letih je uporabljal poitalijančeno različico imena ''Giuseppe Pierazzi''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042896382 |title=Višje sodišče zavrnilo Pirjevčevo pritožbo, ''Dnevnik'', 27. avgust 2019 |accessdate=2020-07-27 |archive-date=2020-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200727202759/https://www.dnevnik.si/1042896382 |url-status=dead }}</ref> Je član svetovalnega odbora Evropskega združenja za zgodovino pedagogike (EUROCLIO).<ref>{{Navedi splet |url=http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |title=Euroclio.eu |accessdate=2017-08-10 |archive-date=2017-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170811061849/http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2007 je dobil priznanje [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti]]. {{navedek|Ne moreš obsoditi neke ideologije, ki trdi, da morajo biti vsi ljudje enaki. <br>(Jože Pirjevec o [[komunizem|komunizmu]], ''Dnevnik'', 25. julij 2012)}} == Dela (monografije)== === V slovenščini === * ''Tržaški vozel: o zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980'', Trst, 1985. * ''Tito, Stalin in Zahod'', Ljubljana, 1987. * ''Jugoslavija 1918-1992:'' ''Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije'', Koper 1995 (2. izdaja: Ljubljana, 2025) * ''Jugoslovanske vojne 1991-2001,'' Ljubljana 2003. * ''Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000'' (soavtorica [[Milica Kacin-Wohinz]]), Ljubljana, 2000. * ''"Trst je naš!" Boj Slovencev za morje (1848-1954)'', Ljubljana, 2007. * ''Tito in tovariši'', Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4; 2. izd. 2015 * ''Fojbe'' (soavtorji [[Nevenka Troha]], [[Gorazd Bajc]], [[Darko Dukovski]], [[Guido Franzinetti]]), Ljubljana, 2011. * ''Partizani'', Ljubljana, 2020. * ''Glossae'' (''izbor tedenskih glos, objavljenih v Primorskem dnevniku'' ''1978-2020'') (izbor [[Anton Rupnik]], 2020) * ''Kardelj: socialistični utopist na oblasti'', Beletrina, Ljubljana, 2026 === V italijanščini === * ''Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia''. Benetke, 1977. * ''Storia della Russia del XIX secolo (1800-1917)''. Padova, 1984. * ''Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1985. * ''Trieste, città di frontiera''. Trst, 1989. * ''Il gran rifiuto:'' ''guerra fredda'' ''e calda tra Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1990 * ''Il Giorno di san Vito: Jugoslavija 1918-1992: storia di una tragedia''. Torino, 1993. * [https://archive.org/stream/pirjevec-shs/pirjevec-shs_djvu.txt ''Serbi, Croati, Sloveni : storia di tre nazioni''. Bologna, 1995.] * z [[Marta Verginella|Marto Verginello]] in [[Roberto Spazzali|Robertom Spazzalijem]], ''L'altra resistenza: la guerra di liberazione a Trieste e nella Venezia Giulia''. Trst, 1995. * (skupaj z [[Milica Kacin Wohinz|Milico Kacin Wohinz]]) ''Storia degli Sloveni in Italia, 1866-1998''. Benetke, 1998. * ''Le guerre jugoslave, 1991-1999''. Torino, 2001. * ''Foibe: una storia d'Italia''. Torino, 2009. * ''Tito e i suoi compagni'', 2015 === V angleščini === * ''Tito and His Comrades'', 2018 (knjiga prevedena v 11 jezikov) *''The partisans and War'', 2025 *''The partisans and Politics'', 2025 == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. * Miloš Ivančič, Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, Jože Pirjevec, stran 345, Ljubljana, 2013 == Zunanje povezave == * https://www.dnevnik.si/1042468288 - Intervju z dr. J. Pirjevcem o njegovi knjigi ''Tito in tovariši'' *[https://www.youtube.com/watch?v=KDoSdHFIv-8 Jože Pirjevec Zgodovinar - pogovor z Jožetom Pirjevcem ob njegovi osemdesetletnici (video)] * {{Wikinavedek|Jože Pirjevec}} {{kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirjevec, Jože}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] fqu4zstw8nqxnavjtlw0vx09pgv9fbk 6682142 6682141 2026-05-28T00:41:02Z ~2026-13659-49 255600 /* V slovenščini */ 6682142 wikitext text/x-wiki {{infopolje Pisec | name = Jože Pirjevec | image = <!-- WD --> | imagesize = 250px | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{ikona zastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Jože Pirjevec''' (nekdaj [[Italijanščina|italijansko]] ''Giuseppe Pierazzi'') {{IPA-sl|jóže pírjevec|}}, [[Slovenci|slovenski]] [[akademik]], [[zgodovinar]], [[politik]] in [[publicist]], * [[1. junij]] [[1940]], [[Trst]]. Pirjevec je redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. == Življenje == Prvih sedem let je živel v [[Sežana|Sežani]]. Leta 1947 se je njegova družina preselila v Trst.<ref name="Reference">http://www.primorci.si/osebe/pirjevec-jože/899/{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegova mlajša sestra [[Marija Pirjevec]] je prevajalka in literarna zgodovinarka. Po maturi na klasični gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], kjer je leta 1966 diplomiral iz zgodovine. Na [[Univerza v Pisi|Univerzi v Pisi]] (Scuola normale superiore) se je izpopolnjeval dve leti in tudi tam leta 1971 diplomiral. Šolanje je nadaljeval še na [[Diplomatska akademija na Dunaju|Diplomatski akademiji na Dunaju]]. Leta 1976 je doktoriral s tezo ''Niccolò Tommaseo med Italijo in Slavijo'' na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] pod mentorstvom akademika [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]].<ref name="ReferenceA">Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994</ref> Poučeval je zgodovino [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] na univerzah v [[Pisa|Pisi]], [[Trst]]u ter kot redni profesor na fakulteti za politične vede [[Univerza v Padovi|Univerze v Padovi]]. Nekaj let je bil vodja oddelka za zgodovino na [[Fakulteta za humanistične študije|Fakultete za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Leta 1995 je bil izvoljen za (zunanjega) dopisnega, 2005 za izrednega in leta 2009 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].<ref name="ReferenceB">http://www.sazu.si/o-sazu/clani/joze-pirjevec.html</ref> Mdr. je prejel priznanje [[ambasador Republike Slovenije v znanosti]] (2007). Sprva je raziskoval odnose med Italijo in [[Slovani|južnimi Slovani]] med [[risorgimento]]m v sredini 19. stoletja. Nadaljeval je z raziskovanjem ruske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1980 je raziskoval zgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]], jugoslovanske vojne in zgodovino Slovencev v Italiji. Kot poznavalec sodobne zgodovine srednje Evrope je nastopal z referati na zgodovinskih kongresih. Njegova bibliografija obsega okoli 800 enot.<ref>{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20251007_125021_a4447587.html|title=Jože Pirjevec Osebna bibliografija|date=2025|accessdate=2025-10-07|website=bib.cobiss.net}}</ref> S tujimi štipendijami je raziskoval gradivo v angleških, ameriških, italijanskih, ruskih in nemških arhivih. Bil je scenarist dokumentarne televizijske serije o Slovencih v 20. stoletju ''Dnevnik nekega naroda'' za TV Slovenija. Je [[javni intelektualec]]. Odkar je znova pridobil slovensko državljanstvo, se je dejavno vključil v kulturnopolitično življenje v Sloveniji. Leta 1990 je bil aktivni član [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], sredinsko usmerjene stranke slovenske manjšine v italijanski avtonomni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Od leta 2005 je bil aktiven član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Leta 2008 je neuspešno kandidiral za slovenski parlament v volilnem okolišu [[Sežana]]. Leta 2013 je bil aktiven med [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]] proti aktualni politiki in je nato napovedal ustanovitev stranke skupaj s somišljeniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qNkBKjKUV3s|title=Predstavnik odbora za pravično in solidarno družbo Jože Pirjevec|date=2013-01-11|accessdate=2025-10-07}}</ref> Pirjevec ima [[Slovenija|slovensko]] in [[Italija|italijansko]] državljanstvo. Poleg [[slovenščina|slovenščine]] in [[Italijanščina|italijanščine]] tekoče govori [[angleščina|angleško]], [[nemščina|nemško]], [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], [[francoščina|francosko]] in [[ruščina|rusko]]. V mlajših letih je uporabljal poitalijančeno različico imena ''Giuseppe Pierazzi''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042896382 |title=Višje sodišče zavrnilo Pirjevčevo pritožbo, ''Dnevnik'', 27. avgust 2019 |accessdate=2020-07-27 |archive-date=2020-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200727202759/https://www.dnevnik.si/1042896382 |url-status=dead }}</ref> Je član svetovalnega odbora Evropskega združenja za zgodovino pedagogike (EUROCLIO).<ref>{{Navedi splet |url=http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |title=Euroclio.eu |accessdate=2017-08-10 |archive-date=2017-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170811061849/http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2007 je dobil priznanje [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti]]. {{navedek|Ne moreš obsoditi neke ideologije, ki trdi, da morajo biti vsi ljudje enaki. <br>(Jože Pirjevec o [[komunizem|komunizmu]], ''Dnevnik'', 25. julij 2012)}} == Dela (monografije)== === V slovenščini === * ''Tržaški vozel: o zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980'', Trst, 1985. * ''Tito, Stalin in Zahod'', Ljubljana, 1987. * ''Jugoslavija 1918-1992:'' ''Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije'', Koper 1995 (2. izdaja: Ljubljana, 2025) * ''Jugoslovanske vojne 1991-2001,'' Ljubljana 2003. * ''Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000'' (soavtorica [[Milica Kacin-Wohinz]]), Ljubljana, 2000. * ''"Trst je naš!" Boj Slovencev za morje (1848-1954)'', Ljubljana, 2007. * ''Tito in tovariši'', Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4; 2. izd. 2015 * ''Fojbe'' (soavtorji [[Nevenka Troha]], [[Gorazd Bajc]], [[Darko Dukovski]], [[Guido Franzinetti]]), Ljubljana, 2011. (hrvaška izdaja 2019) * ''Partizani'', Ljubljana, 2020. * ''Glossae'' (''izbor tedenskih glos, objavljenih v Primorskem dnevniku'' ''1978-2020'') (izbor [[Anton Rupnik]], 2020) * ''Kardelj: socialistični utopist na oblasti'', Beletrina, Ljubljana, 2026 === V italijanščini === * ''Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia''. Benetke, 1977. * ''Storia della Russia del XIX secolo (1800-1917)''. Padova, 1984. * ''Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1985. * ''Trieste, città di frontiera''. Trst, 1989. * ''Il gran rifiuto:'' ''guerra fredda'' ''e calda tra Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1990 * ''Il Giorno di san Vito: Jugoslavija 1918-1992: storia di una tragedia''. Torino, 1993. * [https://archive.org/stream/pirjevec-shs/pirjevec-shs_djvu.txt ''Serbi, Croati, Sloveni : storia di tre nazioni''. Bologna, 1995.] * z [[Marta Verginella|Marto Verginello]] in [[Roberto Spazzali|Robertom Spazzalijem]], ''L'altra resistenza: la guerra di liberazione a Trieste e nella Venezia Giulia''. Trst, 1995. * (skupaj z [[Milica Kacin Wohinz|Milico Kacin Wohinz]]) ''Storia degli Sloveni in Italia, 1866-1998''. Benetke, 1998. * ''Le guerre jugoslave, 1991-1999''. Torino, 2001. * ''Foibe: una storia d'Italia''. Torino, 2009. * ''Tito e i suoi compagni'', 2015 === V angleščini === * ''Tito and His Comrades'', 2018 (knjiga prevedena v 11 jezikov) *''The partisans and War'', 2025 *''The partisans and Politics'', 2025 == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. * Miloš Ivančič, Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, Jože Pirjevec, stran 345, Ljubljana, 2013 == Zunanje povezave == * https://www.dnevnik.si/1042468288 - Intervju z dr. J. Pirjevcem o njegovi knjigi ''Tito in tovariši'' *[https://www.youtube.com/watch?v=KDoSdHFIv-8 Jože Pirjevec Zgodovinar - pogovor z Jožetom Pirjevcem ob njegovi osemdesetletnici (video)] * {{Wikinavedek|Jože Pirjevec}} {{kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirjevec, Jože}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 821hd65mbin8115ylcd2ro9ewuu78s6 Žumer 0 245736 6682033 6361945 2026-05-27T18:04:33Z ~2026-13659-49 255600 6682033 wikitext text/x-wiki '''Žumer''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Žumer]] (1847—1903), šolnik * * [[Dragica Ropret Žumer]], kamišibajkarka * [[Hana Žumer]] (*2001), kolesarka * [[Jan Žumer]] (*1982), atlet, skakalec v daljino * [[Jože Žumer]] (1953—2006), geograf, alpinist, jamar, potapljač, pedagog * [[Katarina Kocijančič]] (r. Žumer), bibliotekarka Gledališkega muzeja * [[Kristina Žumer]] (*1980), atletinja, molekularna biologinja/biokemičarka * [[Lidija Golc]] (r. Žumer) (*1955), pesnica in profesorica slovenščine * [[Lojze Žumer]] (1899—1978), gozdarski in lesarski strokovnjak * [[Maja Žumer]] (*1953), informatičarka, univ. profesorica * [[Marija Žumer]] (1900—1944), delavska in politična aktivistka * [[Matija Žumer]] (1901—1957), metalurg, univ. profesor * [[Matic Žumer]] (*1997), kolesar * Miha Žumer, alpinist * [[Miha Žumer|Miha(el) Žumer]] (1937—2013), kemik, univ. profesor * [[Milan Žumer]] (1908—2001), zdravnik nevrokirurg, prof. MF * [[Mira Vurnik Žumer]] (1916—1998), zdravnica rentgenologinja, prof. MF * [[Mirjam Škrk]] (r. Žumer) (*1947), mednarodna pravnica, ustavna sodnica, univ. prof. * [[Niko Žumer]] (1905—1989), kovač, krščanski socialist in partizan * [[Slobodan Žumer]] (*1945), fizik, univ. profesor * [[Srečko Žumer]] (1895—1983), sindikalni voditelj, publicist * [[Tadej Žumer]], kolesar * [[Valentin Žumer]], harmonikar, ljudski godec in pesnik * [[Viljem Žumer]] (*1943), elektrotehnik, računalnikar, univ. profesor * [[Vladimir Žumer]] (1949—2021), zgodovinar, arhivist == Glej tudi == * priimke [[Žunič]], [[Žunko]], [[Žontar]], [[Žuntar]], [[Žunter]], [[Žun]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žumer}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ot3sukptja8qo5huuvchfvwt5pm41ht Banjica 0 245788 6682104 6324307 2026-05-27T19:46:35Z ~2026-13659-49 255600 6682104 wikitext text/x-wiki '''Banjica''' je lahko: * [[Banjica, Bijeljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjica, Čačak]] (Srbija) * [[Banjica, Beograd]], del [[Beograd]]a (Srbija) * [[Banjica (reka)]], pritok Sane (Bosna in Hercegovina) * [[Dolna Banjica]] (Severna Makedonija) * [[Gorna Banjica]] (Severna Makedonija) * glej tudi [[Banja]], [[Banija]], [[Banješnica]] {{razločitev}} pxmj1l8z1ympq19frkw4s2n3lhqxa0s Novi Golubovec 0 248561 6682101 6635813 2026-05-27T19:42:53Z ~2026-13659-49 255600 6682101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=194 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=309 |postna=49255 |posta=Novi Golubovec |mesto= |obcina=Novi Golubovec |zupanija=[[Slika:Flag of Krapina-Zagorje County.svg|25px|Krapinsko-zagorska županija]] [[Krapinsko-zagorska županija]] }} '''Novi Golubovec''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] središče istoimenske [[občina Novi Golubovec|občine]] v [[Krapinsko-zagorska županija|Krapinsko-zagorski županiji]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 0 || 0 || 10 || 25 || 41 || 58 || 127 || 132 || 133 || 123 || 153 || 194 || 194 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Krapinsko-zagorske županije]] p59xsinliwa3039up38n7xyg5ecsow5 Palača parlamenta, Bukarešta 0 261429 6681941 6545737 2026-05-27T14:48:57Z Erardo Galbi 166658 6681941 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Palača parlamenta | native_name = Palatul Parlamentului | native_name_lang = ro | former_names = Casa Republicii (Hiša republike) | alternate_names = Casa Poporului (Palača ljudstva) | status = | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = | location = | address = Calea 13 Septembrie 1, Sector 5 | location_country = [[Romunija]] | coordinates = {{coord|44|25|39|N|26|5|15|E|display=inline,title}} | groundbreaking_date = 25. junija 1984 | start_date = | completion_date = 1997 | opened_date = | inauguration_date = | demolition_date = <!-- or |destruction_date = --> | architect = 700 arhitektov pod vodstvom arhitektke Ance Petrescu | landlord = | owner = | cost = 3 milijarde evrov | floor_area = 365.000 m² | top_floor = | floor_count = 12 | awards = | ren_awards = | parking = | url = <!-- {{URL|example.com}} --> | embed = | embedded = | references = | pushpin_map = | map_alt = | map_caption = | relief = | altitude = | building_type = | architectural_style = pozna neoklasicistična arhitektura | structural_system = | ren_cost = | client = | current_tenants = | renovation_date = | architectural = 84 m | tip = | antenna_spire = | roof = | observatory = | other_dimensions = | seating_type = | seating_capacity = | elevator_count = | architecture_firm = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | main_contractor = | designations = največja civilna stavba na svetu z upravno vlogo <br /> najdražja upravna stavba na svetu <br /> najtežja stavba na svetu | ren_architect = | ren_firm = | ren_str_engineer = | ren_serv_engineer = | ren_civ_engineer = | ren_oth_designers = | ren_qty_surveyor = | rooms = 1100 | logo = | logo_size = | logo_alt = | logo_caption = | map_size = | map_dot_label = | etymology = | cancelled = | topped_out = | classification = | location_city = [[Bukarešta]] | namesake = | topped_out_date = | relocated_date = | closing_date = | affiliation = | diameter = | circumference = | weight = | material = | size = 240 m dolga, 270 m široka | grounds_area = 66.000 m<sup>2</sup> | developer = | engineer = | known_for = | ren_engineer = | ren_contractor = | footnotes = }} '''Palača parlamenta''' ({{Jezik-ro|Palatul Parlamentului}}) je sedež romunskega [[parlament]]a. Stoji na hribu Dealul Arsenalului v središču [[Bukarešta|Bukarešte]] in je največja upravna stavba na svetu<ref>{{navedi splet |url=http://www.worldrecordacademy.com/biggest/largest_administrative_building_world_record_set_by_the_Palace_of_the_Romanian_Parliament_80185.htm |title=Largest administrative building: world record set by The Palace of the Romanian Parliament |work=World Record Academy |accessdate=2018-02-22 |archive-date=2018-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141658/http://www.worldrecordacademy.com/biggest/largest_administrative_building_world_record_set_by_the_Palace_of_the_Romanian_Parliament_80185.htm |url-status=dead }}</ref> z višino 84 metrov, površino 365.000 kvadratnih metrov in prostornino 2.550.000 kubičnih metrov. Je tudi najtežja stavba na svetu, saj tehta okoli 4.098.500.000 kilogramov.<ref name=heavy>{{navedi splet |url=http://www.guinnessworldrecords.com/world-records/heaviest-building/ |title=Heaviest building |work=Guinness World Records}}</ref> Veliko stavbo parlamenta, znano po svoji bogati notranjosti, sestavlja 23 oddelkov, v njej so senat in poslanska zbornica, trije muzeji in mednarodni konferenčni center. V palači so Muzej sodobne umetnosti, Muzej komunističnega totalitarizma (ustanovljen leta 2015)<ref>{{navedi splet |url=http://www.hotnews.ro/stiri-politic-20444050-senatul-adoptat-legea-privind-infiintarea-muzeului-totalitarismului-comunist.htm |title=Senatul a adoptat legea privind infiintarea Muzeului Totalitarismului Comunist. Academia Romana va intocmi si un raport de condamnare a comunismului |work=HotNews.ro |date=22 September 2015}}</ref> in Muzej palače. Čeprav je bila po romunski revoluciji leta 1989 imenovana Hiša republike (romunsko ''Casa Republicii''), je postala splošno znana kot Palača ljudstva (romunsko ''Casa Poporului''). V njej so prireditve državnih ustanov in mednarodnih teles, kot so konference, simpoziji, vendar pa je še približno 70 % stavbe prazne.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hotel-bucuresti.com/blog/2015/04/29/palatul-parlamentului-o-emblema-bucurestiului/ |title=Palatul Parlamentului, o emblema a Bucurestiului |work=Hotel-Bucuresti.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://edition.cnn.com/2014/12/05/travel/ceausescu-trail-bucharest-romania/index.html?hpt=hp_c5 |title=Palace of the damned dictator: On the trail of Ceausescu in Bucharest |work=CNN |author=John Malathronas |date=5 December 2014 |accessdate=2018-02-22 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304100122/http://edition.cnn.com/2014/12/05/travel/ceausescu-trail-bucharest-romania/index.html?hpt=hp_c5 |url-status=dead }}</ref> Leta 1990 je avstralski poslovni magnat Rupert Murdoch želel kupiti stavbo za 1 milijardo ameriških dolarjev, vendar je bila njegova ponudba zavrnjena.<ref>{{navedi splet |url=http://stirileprotv.ro/stiri/romania-pitoreasca/ce-mesaje-ascunse-au-lasat-muncitorii-pe-zidurile-casei-poporului-detalii-nestiute.html |title=Detalii nestiute despre Casa Poporului, cea mai scumpa cladire administrativa din lume |work=Stirile Pro TV |date=16 May 2013}}</ref> Od leta 2008 je palača ocenjena na 3 milijarde evrov, zaradi česar je najdražja upravna stavba na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gandul.info/stiri/casa-poporului-de-trei-ori-in-cartea-recordurilor-video-2521487 |title=Casa Poporului - de trei ori în Cartea Recordurilor |work=Gândul |date=4 April 2008}}</ref> Stroški ogrevanja in električne razsvetljave presegajo 6 milijonov dolarjev letno, kar je toliko kot za srednje veliko mesto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.natgeo.ro/istorie/personalitati-si-evenimente/8730-palatul-parlamentului-din-casa-poporului?showall=1 |title=Palatul Parlamentului din Casa Poporului |work=National Geographic România |author=Andrei Pandele |date=September 2008}}</ref> == Lega == Stavba je v osrednjem delu Bukarešte (sektor 5), ki je znan kot Dealul Arsenalului in ga uokvirjajo ulica Izvor na zahodu in severozahodu, avenija Združenih narodov na severu, avenija Svobode na vzhodu in Calea 13. septembra na jugu. == Zgodovina == [[Slika:Unirii Boulevard (1.May 1986).jpg|sličica|levo|Palača Parlamenta – rekonstrukcija, maj 1986. Pogled vzdolž bulvarja Unirii]] [[Slika:EPP Congress 2361 (8096737560).jpg|sličica|levo|Pogled iz palače. Za gradnjo je bila porušena soseska Uranus – Izvor.]] Po potresu 4. marca 1977 je [[Nicolae Ceaușescu]] začel obnavljati Bukarešto. Palača ljudstva je bila središče tega projekta. ''Projekt Bukarešta'' je bil njegov velikopotezen projekt, ki se je začel leta 1978 kot replika [[Pjongjang]]a, prestolnice [[Severna Koreja|Severne Koreje]]. Sistematičen projekt je obstajal že od 1930-ih (v obdobju [[Karel II. Romunski|Karla II.]]) za območje Unirii-Dealul Arsenalului. Za načrt je bil izveden natečaj in zmagala je arhitektka Anca Petrescu, ki je bila imenovan za glavno arhitektko projekta, stara komaj 28 let. Usklajevala je delo skupine desetih arhitektov, ki so nadzorovali nadaljnjih 700.<ref>{{navedi splet |url=http://www.digi24.ro/Stiri/Digi24/Actualitate/Stiri/De+la+Casa+Poporului+la+Palatul+Parlamentului+Istoria+cladirii+c |title=De la Casa Poporului la Palatul Parlamentului. Istoria clădirii care a intrat de trei ori în Cartea Recordurilor |work=Digi24 |date=31 October 2013}}</ref> Gradnja palače se je začela 25. junija 1984, odprtja pa se je udeležil tudi Ceaușescu. Stavba je bila postavljena na kraju, kjer so bili samostani, ki so bili porušeni, in na hribu Uranus, ki je bil izravnan. Na tem območju so bili državni arhivi, samostan Văcărești, bolnišnica Brâncovenesc<ref>{{navedi splet |url=http://www.ziarulring.ro/stiri/12421/spitalul-brancovenesc-nu-trebuia-sa-cada |title=Spitalul Brâncovenesc nu trebuia să cadă! |work=Ziarul Ring |date=22 February 2010 |accessdate=2018-02-22 |archive-date=2017-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170428195619/http://www.ziarulring.ro/stiri/12421/spitalul-brancovenesc-nu-trebuia-sa-cada |url-status=dead }}</ref> ter okoli 37 starih tovarn in delavnic. Rušenje na območju Uranusa se je začelo leta 1982. Porušenih je bilo 7 km² starega mestnega jedra in 40.000 ljudi s tega območja je bilo preseljenih. Dela so bila izvedena s prisilnim delom vojakov, da so bili stroški čim manjši.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.humanitas.ro/humanitas/robi-pe-uranus-0 |title=Robi pe Uranus |date=1992 |edition=I |isbn=973-28-0304-5 |author=Ioan Popa |publisher=Humanitas}}</ref> Delalo je od 20.000 do 100.000 ljudi, včasih tudi v treh izmenah. Tisoči so umrli, nekateri omenjajo številko 3000.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dcnews.ro/peste-ce-s-a-construit-casa-poporului-vezi-imagini-din-1982_386644.html |title=Peste ce s-a construit Casa Poporului. Vezi imagini din 1982 |work=DC News |author=Anca Murgoci |date=8 November 2013}}</ref> Leta 1989 so bili stroški gradnje ocenjeni na 1,75 milijarde dolarjev, leta 2006 pa 3 milijarde evrov. === Po letu 1989 === [[Slika:Avenida de la Unión, Bucarest, Rumanía, 2016-05-29, DD 57.jpg|sličica|levo|Pogled na palačo z Bulevarja enotnosti]] Od leta 1994 je v stavbi poslanska zbornica, palačo poslanske zbornice (zdaj [[Palača patriarhata, Bukarešta|Palača patriarhata]]) pa je država podarila romunski pravoslavni cerkvi. Od leta 2004 ima v stavbi sedež romunski senat, ki je bil prvotno v nekdanji stavbi centralnega komiteja romunske komunistične partije. Med letoma 2003 in 2004 je bil poleg zunanjih dvigal zgrajen tudi steklen prizidek.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.ashgate.com/isbn/9780754670223 |title=Cultural Landscapes of Post-Socialist Cities |author=Mariusz Czepczynski |publisher=Ashgate |date=June 2008 |isbn=978-0-7546-7022-3 |access-date=2018-02-22 |archive-date=2015-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151226134027/http://www.ashgate.com/isbn/9780754670223 |url-status=dead }}</ref> To naj bi olajšalo dostop do Narodnega muzeja sodobne umetnosti, ki je bil odprt leta 2004 v zahodnem krilu palače. V istem obdobju je bil zaradi protesta javnosti preklican projekt, ki je bil namenjen dvigovanju velike zastave. Zastava je bila že postavljena na stavbi, vendar je bila odstranjena skupaj z nosilcem. Restavracija, dostopna samo politikom, je bila prenovljena. Leta 1998 je bil v stavbi ustanovljen regionalni center za boj proti čezmejnemu kriminalu SECI. Leta 2008 je bil v palači 20. vrh Nata. Leta 2010 je politik Silviu Prigoană predlagal prenovo stavbe v nakupovalni center in zabaviščni kompleks. Prigoană je dejal, da bi se moral parlament preseliti v novo stavbo, saj je zasedal le 30 % velike palače. Medtem ko je predlog v Romuniji sprožil razpravo, je politik Miron Mitrea to zamisel zavrnil kot "šalo". Palača je bila tudi ozadje številnih dogodkov v motošportu, vključno z Drift Grand Prix Romunija 2011. == Opis == Gradnja palače se je začela leta 1984 in bi morala biti končana v dveh letih. Rok je bil nato podaljšan do leta 1990, vendar še ni bila dokončana. Od 1100 sob je bilo na voljo le 400 sob in dve sejni sobi. Ceaușescu je namreč hotel zgradbo, v kateri bi bili sedeži vseh političnih centrov v državi kot tudi njegova osebna rezidenca. Tako naj bi bili v njej: * ''predsedstvo republike'' ({{lang-ro|Președinția Republicii}}), danes predsedstvo ({{lang-ro|Președinția}}); * ''veliki državni zbor'' ({{lang-ro|Marea Adunare Naționalǎ}}), danes [[parlament Romunije]] ({{lang-ro|Parlamentul}}); * ''ministrski zbor'' ({{lang-ro|Consiliul de Miniștri}}), danes [[vlada Romunije]] ({{lang-ro|Guvernul}}); * ''vrhovno sodišče'' ({{lang-ro|Tribunalul Suprem}}), danes Visoko kasacijsko sodišče ({{lang-ro|Înalta Curte de Casație și Justiție}}). Stavba ima osem podzemnih ravni, zadnja je protiatomski bunker, povezan z glavnimi državnimi ustanovami z 20 km katakomb.<ref>{{navedi splet |url=http://www.libertatea.ro/detalii/articol/secretele-casei-poporului-ceausescu-voia-sa-umble-cu-masina-pe-sub-bucuresti-323291.html |title=Secretele Casei Poporului {{!}} "Ceauşescu voia să umble cu maşina pe sub Bucureşti" |work=Libertatea |date=21 February 2011}}</ref> Nicolae Ceaușescu se je bal jedrske vojne. Bunker je prostor z 1,5 m debelimi betonskimi stenami, ki jih sevanje ne more predreti. Zavetje je sestavljeno iz glavne dvorane, sedeža, ki bi imela telefonske povezave z vsemi vojaškimi enotami v Romuniji, in več stanovanjskih apartmajev za državno vodstvo v morebitni vojni. Stavba ima površino 365.000 m², zaradi česar je po Pentagonu druga največja upravna stavba na svetu in s svojimi 2,55 milijona m³ je tretja najmasivnejša za zgradbo Vesoljskega centra Johna F. Kennedyja na Floridi in templjem pernate kače v [[Teotihuacan]]u v Mehiki.<ref>{{navedi splet |url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/la-plimbare-subsolul-casei-poporului-1_50bde9db7c42d5a663cfdab4/index.html |title=La plimbare prin subsolul Casei Poporului |work=Adevărul |date=26 March 2010}}</ref> Za primerjavo je mogoče omeniti, da stavba za 2 % presega obseg velike piramide v Gizi, zato jo nekateri viri označujejo kot "faraonsko" konstrukcijo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.travelworld.ro/atractii-romania/arhitectura/casa-poporului.html |title=Casa Poporului |work=TravelWorld.ro}}</ref> Stavba palače parlamenta se vsako leto ugrezne za 6 mm.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gandul.info/magazin/casa-poporului-se-scufunda-in-sol-in-fiecare-an-ce-spun-specialistii-despre-acest-fenomen-13739642 |title=Casa Poporului se scufundă în sol în fiecare an. Ce spun specialiştii despre acest "fenomen" |work=Gândul |date=26 December 2014}}</ref> Romunski strokovnjaki, ki so analizirali podatke, trdijo, da teža in struktura palače povzročata posedanje plasti pod konstrukcijo. === Material === Stavba je bila zgrajena skoraj v celoti iz materiala romunskega izvora. Edina izjema so vrata dvorane Nicolaeja Bălcescuja. Podaril jih je [[Mobutu Sese Seko]], predsednik [[Zaire|Zaira]]. Material: 3500 ton kristalov – 480 lestencev, 1409 stropnih svetilk in ogledal; 700.000 ton jekla in brona za monumentalna vrata in okna, lestence in [[kapitel]]e, 1.000.000 m³ marmorja, 900.000 m³ lesa (nad 95 % domačega) za parket in okovje, vključno z orehom, hrastom, češnjo, belim javorjem; 200.000 m² volnenih preprog različnih velikosti (stroje je bilo treba premikati znotraj stavbe, da bi stkali nekatere večje preproge); barvne in brokatne zavese, okrašene z vezeninami in pozamenterijo iz srebra in zlata. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Bucharest view from Dealul Mitropoliei (2023).jpg|Pogled na palačo s hriba Dealul Mitropoliei Slika:EPP Congress 2012. Day 1 (8094599142).jpg|Notranjost Slika:EPP Congress 6428 (8099492542).jpg|Mednarodni konferenčni center </gallery> == Glej tudi == * [[seznam stavb v Bukarešti]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Palace of the Parliament of Romania}} * Cristina Hanganu-Bresch, [https://web.archive.org/web/20060219232635/http://www.fantasypieces.org/files/Research/CasaPoporului.pdf The People's House: The Building and Rebuilding of Romanian National Consciousness] * [https://www.google.com/culturalinstitute/beta/partner/camera-deputatilor Palace of Parliament - Chamber of Deputies, Bucharest at Google Cultural Institute] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1997]] [[Kategorija:Stavbe parlamentov]] [[Kategorija:Muzeji v Romuniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bukarešti]] [[Kategorija:Neoklasicistična arhitektura v Romuniji]] [[Kategorija:Palača parlamenta, Bukarešta| ]] fyu8iv2aids9tfp7l7j4rzh09gg55yc Invalidnost 0 262108 6682192 5941848 2026-05-28T07:23:10Z ~2026-31792-82 260686 Nika Broder je prava definicija invalidnosti 6682192 wikitext text/x-wiki [[Slika:Handicapped Accessible sign.svg|thumb|Mednarodna oznaka za ''dostopno invalidom'']] '''Nika Broder je prava definicija invalidnisti. Invalidnost''' je trajna [[človeško telo|telesna]] ali [[duševne bolezni|duševna]] okvara posameznika, ki je z [[medicina|medicinskim]] zdravljenjem ali rehabilitacijo ni mogoče odpraviti. [[Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju RS]] razvršča invalidnost v tri kategorije: # kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti; # kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več; # kategorija: če zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. == Glej tudi == * [[Mednarodna konvencija o pravicah invalidov]] *[[Društvo za pravice invalidov Slovenije]] == Viri == * [http://www.soncek.org/Zakonodaja/zpiz_1.htm Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) št. 106, 23. 12. 1999] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110408165059/http://www.soncek.org/Zakonodaja/zpiz_1.htm |date=2011-04-08 }} {{socio-stub}} [[Kategorija:Prizadetost in oviranost]] [[Kategorija:Pedagoška psihologija]] [[Kategorija:Prebivalstvo]] {{normativna kontrola}} dazy74czbz77xhpbml86uxjbrs7kpxw 6682228 6682192 2026-05-28T08:05:24Z ~2026-21579-42 257848 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682192|6682192]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-31792-82|~2026-31792-82]] ([[User talk:~2026-31792-82|pogovor]]) 6682228 wikitext text/x-wiki [[Slika:Handicapped Accessible sign.svg|thumb|Mednarodna oznaka za ''dostopno invalidom'']] '''Invalidnost''' je trajna [[človeško telo|telesna]] ali [[duševne bolezni|duševna]] okvara posameznika, ki je z [[medicina|medicinskim]] zdravljenjem ali rehabilitacijo ni mogoče odpraviti. [[Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju RS]] razvršča invalidnost v tri kategorije: # kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti; # kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več; # kategorija: če zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. == Glej tudi == * [[Mednarodna konvencija o pravicah invalidov]] *[[Društvo za pravice invalidov Slovenije]] == Viri == * [http://www.soncek.org/Zakonodaja/zpiz_1.htm Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) št. 106, 23. 12. 1999] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110408165059/http://www.soncek.org/Zakonodaja/zpiz_1.htm |date=2011-04-08 }} {{socio-stub}} [[Kategorija:Prizadetost in oviranost]] [[Kategorija:Pedagoška psihologija]] [[Kategorija:Prebivalstvo]] {{normativna kontrola}} n5aeov0b0ubv5i6l8xszwmznhpmip98 Alumniportal Deutschland 0 278024 6682199 5858416 2026-05-28T07:28:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682199 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=uporaba zunanjih povezav v besedilu (zp sodijo le v poglavje Zunanje povezave), manjkajo notranje povezave}} <table border=1 cellpadding=3 cellspacing=0 align=right bgcolor=#F9F9F9> <tr> <th colspan=2 bgcolor=#DDDDDD><b>Alumniportal Deutschland</b></th> </tr> <tr> <td><b>Ustanovljen:</b></td> <td >September 2008</td> </tr> <tr> <td><b>Sedež:</b></td> <td >[[Nemčija]]</td> </tr> <tr> <td><b>Zaposleni:</b></td> <td >12 sodelavcev <ref>{{Navedi splet |url=http://www.alumniportal-deutschland.org/ |title=Alumniportal Deutschland, nemška domača stran |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110903211920/http://www.alumniportal-deutschland.org/ |url-status=dead }}</ref></td> </tr> <tr> <td><b>Spletna stran:</b></td> <td >[http://www.alumniportal-deutschland.org/ alumniportal-deutschland.org]</td> </tr> </table> '''[http://www.alumniportal-deutschland.org/ '''Alumniportal Deutschland''']''' je javna spletna stran, ki omogoča vsem nemškim alumnom, ki so se izobraževali ali izpopolnjevali v Nemčiji, med seboj vzdrževati stike in ohranjati povezavo z Nemčijo. Uporaba portala je brezplačna. Kooperacijski projekt združuje pet nemških organizacij s področja mednarodnega sodelovanja. Projekt finančno podpira [http://www.bmz.de/de/index.html Nemško zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj] (BMZ). == Naloge / Cilji == Preko vozlišča '''Alumniportal Deutschland''' lahko nekdanji alumni, ki so študirali ali se izpopolnjevali v Nemčiji, vzdržujejo in razvijajo stike z nemškimi institucijami in podjetji. Portal ponuja borzo rednih in priložnostnih zaposlitev, informacije v zvezi s študijsko in izobraževalno ponudbo, koledar prireditev nemških organizacij v tujini, rubriko »Nemški jezik« kakor tudi socialno mrežo. Alumniportal Deutschland je odprt za vse posameznike, ki so se izobraževali v Nemčiji, ne glede na to, ali je bilo njihovo bivanje v Nemčiji finančno podprto s strani nemške organizacije ali so si ga plačali sami. S skupno spletno mrežo lahko vključene organizacije svoje delo na področju alumnov bolje usklajujejo. Portal želi izpostaviti potencial nemških alumnov za gospodarsko sodelovanje. Tako alumni kot podjetja lahko na portalu najdejo sodelavce, strokovnjake in kooperacijske partnerje. == Nastanek / Zgodovina == Delo z alumni, torej delo z absolventi, ki so se izobraževali in izpopolnjevali v Nemčiji, se praviloma omejuje na posamezno institucijo. Okrog 80 odstotkov tujih absolventov, to pomeni ok. 14.000 ljudi na leto, pa si svoj študij in delovno bivanje v Nemčiji financira samo (to so t. i. free movers).<ref>[http://www.agef.net/AGEF_NET/index.php?site=6&content=40&active=8&lang= ''Alumni und Fachkräfte „Trained in Germany“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081204090921/http://www.agef.net/AGEF_NET/index.php?site=6&content=40&active=8&lang= |date=2008-12-04 }} AGEF.NET</ref> Vzpostavljanje stikov s tovrstnimi alumni je bilo do sedaj precej zapleteno raziskovalno delo. Prav na podlagi teh dejstev je nastal Alumniportal Deutschland. Gre za edini portal v takšni obliki, ki združuje nemško delo z alumni in povezuje vsestranske sposobnosti in potenciale nemških alumnov. Ta povezovalna funkcija je koristna tako za alumne same, za posamezne organizacije in za vsa druga nemška podjetja, ki potrebujejo in iščejo sodelavce in sogovornike po vsem svetu. Do sedaj je na strani registriranih več kot 28.000 uporabnikov iz 184 držav (stanje: marec 2011).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.alumniportal-deutschland.org/ |title=lastna navedba Alumniportala Deutschland |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110903211920/http://www.alumniportal-deutschland.org/ |url-status=dead }}</ref> == Zgradba == V središču portala je socialna mreža. Pred uporabo se je potrebno brezplačno registrirati. V tej socialni mreži se lahko alumni povežejo in vzdržujejo stike med sabo, z organizacijami in s podjetji. Uporabniki lahko v okviru portala pišejo tudi bloge. Prosto dostopno področje storitev (Servicebereich) uporabnike seznanja z različnimi vsebinskimi ponudbami in posreduje tematske impulze za komunikacijo v socialni mreži. Na področje storitev portala sodi mednarodna borza dela, koledar prireditev, različne ponudbe na področju učenja in poučevanja nemškega jezika, baza štipendij in izobraževanj na različnih strokovnih področjih in vsakokratna »Tema meseca«. Podjetja in institucije lahko svoja prosta delavna mesta ali priložnostne zaposlitve samostojno objavljajo na borzi dela in na podlagi baze profesionalnih profilov iščejo sodelavce, objavljajo svoje prireditve ali iščejo kooperacijske partnerje in strokovnjake. Alumniportal Deutschland obstaja tako v nemški kot v angleški verziji. Jezik komunikacije v okviru socialne mreže je poljuben. == Sponzorji in partnerji == Alumniportal Deutschland združuje več organizacij in je interdisciplinarno zasnovan portal. V kooperacijski projekt je neposredno vključenih pet nosilnih nemških organizacij: * [http://www.humboldt-foundation.de/web/start.html Alexander von Humboldt-Stiftung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110903155311/http://www.humboldt-foundation.de/web/start.html |date=2011-09-03 }} (AvH) * [http://www.cimonline.de/de/ Centrum für internationale Migration und Entwicklung] (CIM) * [http://www.giz.de/ Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit] (GIZ) * [http://www.daad.de/en/index.html Deutscher Akademischer Austauschdienst] (DAAD) * [http://www.goethe.de/ Goethe-Institut] V kooperacijskem projektu sodeluje tudi več kot deset »strateških partnerjev«. Portal finančno podpira Nemško zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (BMZ).<ref>[http://www.bmz.de/de/presse/pm/archiv/2008/september/pm_20080911_80.html ''Auftakt des Alumniportals Deutschland''] – tiskovno poročilo Nemškega zveznega ministrstva za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz 11. September 2008</ref> == Viri == <references /> == Povezave == * [http://www.alumniportal-deutschland.org/ alumniportal-deutschland.org] (Alumniportal Deutschland, nemška domača stran) 7r6sdpd2nyrbidkdcnldlzvewb13mw4 Dovžan 0 280752 6682125 6377877 2026-05-27T22:55:31Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6682125 wikitext text/x-wiki '''Dovžan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 138 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 3.246. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Dovžan]] (*1976), alpska smučarka *[[Gašper Dovžan]] (*1976), pravnik, diplomat, politik * [[Ive Dovžan]] (*1940), pianist, kitarist, skladatelj * [[Janez Dovžan]] (*1943), alpinist, himalajist * [[Julka Dovžan]] (=[[Julija Starič]]) (1930 - 1959), igralka * Matevž Dovžan ("[[Učkov Matevž]]") (1904 - 1997), prenašalec domoznanskega izročila Tržiča in okolice * [[Miha Dovžan]] (1943 - 2024), glasbenik, citrar *[[Miha Dovžan (biatlonec)|Miha Dovžan]] (*1994), biatlonec ==Glej tudi== * priimek [[Dolžan]] * priimke [[Dovgan]], [[Dougan]] in [[Dolgan]] * priimke [[Dovč]], [[Dovič]], [[Dovjak]], [[Dovnik]], [[Dovečar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Dovžan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4u389z4b1o3glopk84roryk59n71w66 6682287 6682125 2026-05-28T09:58:29Z A09 188929 /* Znani nosilci priimka */ pospr 6682287 wikitext text/x-wiki '''Dovžan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 138 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 3.246. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Dovžan]] (*1976), alpska smučarka *[[Gašper Dovžan]] (*1976), pravnik, diplomat, politik * [[Ive Dovžan]] (*1940), pianist, kitarist, skladatelj * [[Janez Dovžan]] (*1943), alpinist, himalajist * [[Julka Dovžan]] (1930–1959), igralka * Matevž Dovžan ("[[Učkov Matevž]]") (1904–1997), prenašalec domoznanskega izročila Tržiča in okolice * [[Miha Dovžan]] (1943–2024), glasbenik, citrar *[[Miha Dovžan (biatlonec)|Miha Dovžan]] (*1994), biatlonec ==Glej tudi== * priimek [[Dolžan]] * priimke [[Dovgan]], [[Dougan]] in [[Dolgan]] * priimke [[Dovč]], [[Dovič]], [[Dovjak]], [[Dovnik]], [[Dovečar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Dovžan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bgskvgvrp7t737xo5vn6e7v6c7fr0qh Arthur Brodie Haig 0 280895 6682250 5926358 2026-05-28T08:41:13Z Engelbert 76895 pp 6682250 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Brodie Haig |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=[[1905]]–[[1942]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]] s ploščico<br>[[red kopeli|KCB]] |relations=Marguerite Theodora Wadley (''žena'') |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Arthur Brodie Haig''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[31. januar]] [[1886]], † [[9. februar]] [[1957]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Haig/Arthur_Brodie/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Haig, Arthur Brodie}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1957]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] gfv9xz6gg7ezy148edk4qj9o78xeag0 6682258 6682250 2026-05-28T08:43:24Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682258 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Brodie Haig |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=[[1905]]–[[1942]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]] s ploščico<br>[[red kopeli|KCB]] |relations=Marguerite Theodora Wadley (''žena'') |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Arthur Brodie Haig''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[31. januar]] [[1886]], † [[9. februar]] [[1957]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Haig/Arthur_Brodie/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Haig, Arthur Brodie}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] a0o5vbpw1apj3hq7ks1k2b0gzvgpxlk John Malcolm Hailey 0 280896 6682292 5931176 2026-05-28T10:05:10Z Engelbert 76895 pp 6682292 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Malcolm Hailey |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1926–1957 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Malcolm Hailey''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. marec]] [[1905]], † [[31. januar]] [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hailey/John_Malcolm/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hailey, John Malcolm}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] azd0cf7xsj17tbmr2kmgjtftbdlkz80 6682293 6682292 2026-05-28T10:05:53Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Malcolm Hailey |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1926–1957 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Malcolm Hailey''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. marec]] [[1905]], † [[31. januar]] [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hailey/John_Malcolm/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hailey, John Malcolm}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 8lyroou5dsgqlorgwsdrct4j41s0nvf Kern (priimek) 0 292408 6681951 6542950 2026-05-27T14:58:26Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6681951 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kern}} '''Kern''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 733 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ana Nuša Kern]], šolnica, pedagoginja * [[Bojan Kern]] (*1939), gozdar * [[Boris Kern]] (*1983), korpusni jezikoslovec * [[Dejan Kern]] (*1989), nogometaš * [[Boris Kern]] (*1983), jezikoslovec leksikolog * [[Damjana Kern Andoljšek]], prevodoslovka ... * [[Dore Kern]] (1895—?), amaterski gledališčnik * [[Irma Kern]], slovenistka * [[Ivan Kern]] (1898—1991), kontraadmiral, politik, poveljnik mornarice, prevajalec * [[Ferdo Kern]] (1872—1960), veterinar na Madžarskem (1926-32 ravnatelj Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani) * [[Frank J. Kern]] (1887—1977), pisatelj, urednik in zdravnik v Clevelandu * [[Izidor Kern]], medicinec patolog * [[Janoš Kern]] (1955—2025), kulturni menedžer, direktor ustanove "Imago Sloveniae" * [[Jožef Kern-Jauh]] (1879—?), politični delavec in publicist v Clevelandu * [[Karel Kern]] (1829—1876), kontraadmiral, poveljnik oklepne fregate Salamander v bitki pri Visu * [[Maksimiljan Kern]] (1926—80), zdravnik otorinolaringolog *[[Sara Kern]] (*1989), filmska režiserka * [[Sebastjan Kern]], motokrosist * [[Stanko Kern]], arhitekt * [[Špela Kern]] (*1990), kolesarka * [[Tomaž Kern]] (*1964), strojnik, informatik-logistik * [[Vincenc Kern]] (1760—1829), zdravnik kirurg == Glej tudi == * priimek [[Kirn]] *priimek [[Kerin]] *priimke [[Kernc]], [[Krnec]], [[Krnc]], tudi [[Krnel]], [[Kernel]], [[Kerč (priimek)|Kerč]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Anton Kern]], arheolog na Dunaju * [[Christian Kern]] (*1966), avstrijski zvezni kancler (2016-17) * [[Jermolaj Fjodorovič Kern]] (1765—1841), ruski general * [[Jerome Kern|Jerome David Kern]] (1885—1945), ameriški skladatelj (muzikalov) * [[Krunoslav Kern]] (1935—1992), hrvaški slikar * [[Leonhard Kern]] (1588—1662), nemški kipar (tudi na Slov.) * [[Olga Kern]] (*1975), rusko-ameriška pianistka * [[Paul Kern]] (1892—1947), nemški general == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kern}} {{priimek|kern}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3zjhx4i44637ahh17xq4f5qb7bn8rp6 6681952 6681951 2026-05-27T14:58:45Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6681952 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kern}} '''Kern''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 733 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ana Nuša Kern]], šolnica, pedagoginja * [[Bojan Kern]] (*1939), gozdar * [[Boris Kern]] (*1983), korpusni jezikoslovec * [[Dejan Kern]] (*1989), nogometaš * [[Damjana Kern Andoljšek]], prevodoslovka ... * [[Dore Kern]] (1895—?), amaterski gledališčnik * [[Irma Kern]], slovenistka * [[Ivan Kern]] (1898—1991), kontraadmiral, politik, poveljnik mornarice, prevajalec * [[Ferdo Kern]] (1872—1960), veterinar na Madžarskem (1926-32 ravnatelj Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani) * [[Frank J. Kern]] (1887—1977), pisatelj, urednik in zdravnik v Clevelandu * [[Izidor Kern]], medicinec patolog * [[Janoš Kern]] (1955—2025), kulturni menedžer, direktor ustanove "Imago Sloveniae" * [[Jožef Kern-Jauh]] (1879—?), politični delavec in publicist v Clevelandu * [[Karel Kern]] (1829—1876), kontraadmiral, poveljnik oklepne fregate Salamander v bitki pri Visu * [[Maksimiljan Kern]] (1926—80), zdravnik otorinolaringolog *[[Sara Kern]] (*1989), filmska režiserka * [[Sebastjan Kern]], motokrosist * [[Stanko Kern]], arhitekt * [[Špela Kern]] (*1990), kolesarka * [[Tomaž Kern]] (*1964), strojnik, informatik-logistik * [[Vincenc Kern]] (1760—1829), zdravnik kirurg == Glej tudi == * priimek [[Kirn]] *priimek [[Kerin]] *priimke [[Kernc]], [[Krnec]], [[Krnc]], tudi [[Krnel]], [[Kernel]], [[Kerč (priimek)|Kerč]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Anton Kern]], arheolog na Dunaju * [[Christian Kern]] (*1966), avstrijski zvezni kancler (2016-17) * [[Jermolaj Fjodorovič Kern]] (1765—1841), ruski general * [[Jerome Kern|Jerome David Kern]] (1885—1945), ameriški skladatelj (muzikalov) * [[Krunoslav Kern]] (1935—1992), hrvaški slikar * [[Leonhard Kern]] (1588—1662), nemški kipar (tudi na Slov.) * [[Olga Kern]] (*1975), rusko-ameriška pianistka * [[Paul Kern]] (1892—1947), nemški general == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kern}} {{priimek|kern}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4kymnp54mw3q5mqxhcyijksbui9031m 6681954 6681952 2026-05-27T15:07:32Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6681954 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kern}} '''Kern''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 733 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ana Nuša Kern]], šolnica, pedagoginja * [[Bojan Kern]] (*1939), gozdar * [[Boris Kern]] (*1983), korpusni jezikoslovec * [[Dejan Kern]] (*1989), nogometaš * [[Damjana Kern Andoljšek]], prevodoslovka ... * [[Dore Kern]] (1895—?), amaterski gledališčnik * [[Irma Kern]], slovenistka * [[Ivan Kern]] (1898—1991), kontraadmiral, politik, poveljnik mornarice, prevajalec * [[Ferdo Kern]] (1872—1960), veterinar na Madžarskem (1926-32 ravnatelj Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani) * [[Frank J. Kern]] (1887—1977), pisatelj, urednik in zdravnik v Clevelandu * [[Izidor Kern]], medicinec patolog * [[Janoš Kern]] (1955—2025), kulturni menedžer, direktor ustanove "Imago Sloveniae" * [[Jožef Kern-Jauh]] (1879—?), politični delavec in publicist v Clevelandu * [[Karel Kern]] (1829—1876), kontraadmiral, poveljnik oklepne fregate Salamander v bitki pri Visu * [[Maksimiljan Kern]] (1926—1980), zdravnik otorinolaringolog *[[Sara Kern]] (*1989), filmska režiserka * [[Sebastjan Kern]], motokrosist * [[Stanko Kern]], arhitekt * [[Špela Kern]] (*1990), kolesarka * [[Tomaž Kern]] (*1964), strojnik, informatik-logistik * [[Vincenc Kern]] (1760—1829), zdravnik kirurg == Glej tudi == * priimek [[Kirn]] *priimek [[Kerin]] *priimke [[Kernc]], [[Krnec]], [[Krnc]], tudi [[Krnel]], [[Kernel]], [[Kerč (priimek)|Kerč]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Anton Kern]], arheolog na Dunaju * [[Christian Kern]] (*1966), avstrijski zvezni kancler (2016-17) * [[Jermolaj Fjodorovič Kern]] (1765—1841), ruski general * [[Jerome Kern|Jerome David Kern]] (1885—1945), ameriški skladatelj (muzikalov) * [[Krunoslav Kern]] (1935—1992), hrvaški slikar * [[Leonhard Kern]] (1588—1662), nemški kipar (tudi na Slov.) * [[Olga Kern]] (*1975), rusko-ameriška pianistka * [[Paul Kern]] (1892—1947), nemški general == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kern}} {{priimek|kern}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2br0t9m8zzguy1matfu9r9st03b0844 Drinske mučenke 0 295876 6682131 6666048 2026-05-27T23:43:54Z Stebunik 55592 /* Beatifikacija */ 6682131 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik | name = Drinske mučenke | birth_date = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | feast_day = 15. december | venerated_in = [[rimskokatoliška Cerkev]]<ref>Sedaj jim pripada naslov ''blažene''</ref> | image = <!-- WD --> | imagesize = 230px | caption = [[István Tápai]], Drinske mučenke so pretrpele mučeništvo v moči [[Sveti Duh|Svetega Duha]] | birth_place = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | titles = Blažene [[mučenec|mučenke]] | beatified_date = [[24. september]] [[2011]] | beatified_place = [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]] | beatified_by = [[kardinal]] [[Angelo Amato]] | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[Golobi|golob]], palma, redovniška sestrska obleka | patronage = zapostavljane in izkoriščane ženske, redovnice, bolniki, bolniške sestre, učiteljice, učenci | major_shrine = [[Goražde]] ob [[Drina|Drini]] | suppressed_date = | issues = }} '''Drinske mučenke''' je naziv za pet [[redovnica|redovnic]] [[Hčere Božje ljubezni|Hčera Božje ljubezni]], ki so umrle [[mučeniške]] smrti med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Štiri so umrle ob reki [[Drina|Drini]] pri [[Goražde|Goraždu]] [[15. december]] [[1941]], ena pa [[23. december]] [[1941]] pri [[Sjetlina|Sjetlini]]. == Življenjepis == Hčere Božje ljubezni so prišle v [[Sarajevo]] na poziv nadškofa [[Josip Stadler|Josipa Stadlerja]] leta [[1882]]. Poslala jih je ustanoviteljica [[Franziska Lechner]]. Leta 1911 so na [[Pale|Palah]] blizu [[Sarajevo|Sarajeva]] odprle samostan "Marijin dom". Dom je bil najprej namenjen za zdravljenje bolnih sester. Sestre so se ukvarjale z osnovnošolskim poučevanjem, negovale so bolnike, pekle kruh za otroke državnega Otroškega doma ter pomagale siromakom in beračem iz pogorja [[Romanija|Romanije]]. V obdobju vojne so leta 1941 v Palah bile: * [[Jula Ivanišević]], predstojnica, Hrvatica, rojena 25. november 1893, [[Godinjak]] * [[Berchmana Leidenix]], Avstrijka, rojena 28. november 1865, [[Enzendorf]] * [[Krizina Bojanc]], Slovenka, rojena 14. maj 1885, [[Zbure]] * [[Antonija Fabjan]], Slovenka, rojena 23. januar 1907, [[Malo Lipje]] * [[Bernadeta Banja]], Madžarka, rojena 17. junij 1912, [[Veliki Grđevac]] pri [[Bjelovar]]ju == Zločin == 11. decembra 1941 so četniki obkolili Marijin dom, ga oplenili in zažgali ter odvedli v ujetništvo vse redovnice, njihovega duhovnika slovenskega pisatelja [[Franc Ksaver Meško|Franca Ksaverja Meška]] ter še nekaj drugih ujetnikov. Vodili so jih po snegu do [[Careve vode|Carevih vod]] in [[Sjetlina|Sjetline]] ter jih zasliševali. Sestra Berchmana je tam zaradi izčrpanosti ostala in so jo 23. decembra ubili. Ostale štiri sestre so odpeljali naprej do [[Goražde|Goražda]], kamor so prispele 15. decembra. Nastanili so jih v vojašnici v drugem nadstropju. Vojakom je poveljeval [[major]] [[Jezdimir Dangić]]. Četniki so ponoči pijani vdrli v sobe, sestre pa so skozi okno poskakale ven, da bi ohranile nedolžnost. Čeprav so bile že hudo poškodovane, so jih četniki ubili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. {{cn}}<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Prvi, ki je zločine opisal, je bil slovenski duhovnik in pisatelj [[Franc Ksaver Meško]]. Napisal je več knjig in člankov o dogodku. Njega je prepoznal na tem „križevem potu” neki četnik Slovenec ''Milko'', ki je zanj posredoval in mu rešil življenje. Priča teh dogodkov je bil pa tudi 2017 umrli hrvaški duhovnik, kulturni delavec in raziskovalec medvojnih zločinov [[Anto Baković]]<ref>Anto (tudi Ante) Baković je rojen 1931 v Goraždu; njegova mati je bila priča zločinu in je morala prati krvave sestrinske obleke, ki so si jih prisvojile žene četnikov.</ref>, ki je napisal več knjig tudi o Drinskih mučenkah. O četniškem pokolu obstajajo različice; vsi viri pa se strinjajo v tem, da so to storili četniki in da je bilo pobitih veliko, do 8000 ljudi: od teh je bila večina muslimanov, do tisoč katoličanov in tistih pravoslavcev, ki so obsojali pobijanje nedolžnih. [[Josip Broz - Tito|Tito]] je nastale razmere izrabil za prevrat in širjenje marksistične propagande med ljudstvom, ki sicer ni maralo komunizma. <ref>{{navedi splet|url=http://savremenaistorija.com/?p=2623|title=Titova (zlo)upotreba dobrovoljačkih jedinica 1942. godine|publisher=Prof. Predrag Ostojić iz Beograda v: Savremena istorija|date=13. maj 2015|accessdate=11. december 2019|archive-date=2019-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20191011204222/http://savremenaistorija.com/?p=2623|url-status=dead}}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/27853/Три-таласа-страдања-муслимана|title=Sl. K.: Tri talasa stradanja muslimana |publisher=Politika Beograd|date=4. julij 2007|accessdate=11. december 2019}}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=http://znaci.net/00003/446.htm|title=Prof. dr. Smail Čekić: Genocid nad Bošnjacima u Drugom svjetskom ratu - dokumenti|publisher=Znaci|date=|accessdate=11. december 2019|archive-date=2020-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200108061012/http://znaci.net/00003/446.htm|url-status=dead}}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=https://bleiburg.jimdo.com/ratne-priče/četnički-zločini-u-goraždu/|title=Četnički zločini u Goraždu|publisher=Hazud|date=|accessdate=11. december 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=http://gorazde-press.blogspot.com/2017/02/pokolj-bosnjaka-u-gorazdu-1942-iz.html|title= Pokolj Bošnjaka u Goraždu 1942; iz dnevnika Rodoljuba Čolakovića |publisher=Goražde press|date=februar 2017|accessdate=11. december 2019}}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=https://focanskidani.wordpress.com/2017/02/23/75-godina-od-genocida-u-foci-stravicne-price-iz-1942-godine/ |title=75 godina od genocida u Foči: Stravične priče iz 1942.godine. Univerzitet u Sarajevu: Sjećanja, opomene i poruke|publisher=Word press|date=23. februar 2017|accessdate=11. december 2019}}</ref> === Reka Drina – ena izmed največjih grobnic === [[File:Drina Bridge Gorazde.JPG|thumb|Most čez reko Drino v Goraždu, ki je bil prizorišče pokola nedolžnih ljudi]] [[File:Drina River Gorazde 1.JPG|thumb|Reka Drina je večkrat „krvava tekla”]] [[File:Drina River Gorazde 2.JPG|thumb|Mesto Goražde v Vzhodni [[Bosna|Bosni]].]] Dosedanje preiskave so pokazale, da je Drina ena izmed največjih grobnic civilnih žrtev zadnje vojne, tako kot ''je bila množična grobnica tudi med drugo svetovno vojno.''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/116603 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-09-25 |archive-date=2010-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100823064004/http://www.delo.si/clanek/116603 |url-status=dead }}</ref> Tako je bilo že v začetku [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]], ko so na tem območju gospodarili [[četniki]]. Slovenski pisatelj in duhovnik [[Franc Ksaver Meško]], ki je bil v tistem času izgnanec in hišni duhovnik pri sestrah Božje ljubezni na [[Pale|Palah]], je skupaj z njimi hodil po snegu do Sjetline. Tam je bil osvobojen, sestre pa ne. O tem piše takole <ref>F. K. Meško: Izbrano delo IV., 409.</ref>v črtici ''V četniškem ujetništvu:'' <blockquote>Tu <ref>v Prači namreč</ref> smo se od sester poslovili. Peljali so jih v [[Goražde]], kjer so imeli četniki bolnišnico; tam bi naj bolnikom in ranjenim stregle. Izučene za to seveda niso bile, niso bile usmiljenke, na Palah so delale le na polju in od tega živele. Zlasti obe Slovenki sta bili kakor mravlji marljivi, od jutra do večera, tudi ob najslabšem vremenu, vsi premočeni sta bili večkrat v jesenskem dežju. Zdaj so vse izgubile. Kmalu potem menda tudi življenje. Njih trupla so, kakor pravijo sporočila, odplavala po [[Drina|Drini]], ''po tisti čudovito lepi Drini, po kateri je plavalo, kakor so nam pravili, veliko srbskih trupel,'' moških in žensk, starih, mladih in otrok . . . Kako morajo v življenju tolikokrat nedolžni trpeti za grehe drugih . . . </blockquote> Njemu oporeka drugi katoliški duhovnik in pisatelj, Ante Baković,<ref>A. Baković: Drinske mučenice 116.</ref>ki je sicer tudi sam rojen in živel v tistih nesrečnih časih v Goraždu in ob reki Drini: <blockquote>Meško, ki ni iz Pal mogel videti Drine, niti je kdaj bival na Drini, on v svojih spominih navaja, da so „tudi srbska trupla plavala po Drini navzdol”. Mi, ki smo živeli na Drini, mi tega nismo videli. ''Nihče od goraždinskih ali fočanskih krajanov ni videl srbskih trupel, ki plavajo po Drini navzdol! To je videl samo Meško,'' in sicer iz 65 kilometrov oddaljenih Pal ali 30 kilometrov oddaljene Prače in Sjetline. (Meško torej) je napisal stvari, ki ne ustrezajo zgodovinskim dejstvom.<ref>{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=116}}</ref></blockquote><ref>F. K. Meško tega ne trdi. On navaja samo: ''kakor so nam pravili''. To pomeni, da je torej on slišal druge tako govoriti in ne podaja svojega mnenja o tem, kakor tudi ne raziskuje končne resnice, za kar takrat, v vojnem času, ni imel niti možnosti. A. Baković je to Meškovo pisanje verjetno narobe razumel.</ref> Glede trupel, ki so plavala po Drini, piše avtor knjige Drinske mučenke dobesedno: <blockquote>Tako so vse štiri častite sestre našle svoj grob v krvavi Drini, ki je ta dva zadnja meseca leta 1941 bila grobnica za 8000 nedolžnih življenj, muslimanskih in katoliških.<ref name="#1"/> </blockquote> Ne le pisatelj Meško: tudi večina drugih je bila poučena drugače, o čemer se je prepričal večkrat tudi sam avtor: <blockquote>Po kosilu (v lepi restavraciji pri prijateljih v [[Beograd]]u leta 1971) smo se sprehodili po [[Kalemegdan]]u in prišli do tistega mesta, od koder se vidi, kako se Sava vliva v Donavo in kako reka buta v Kalemegdan. Tedaj mi je direktor, Srb, pripovedoval: „Oče Ante, jaz sem kot otrok, tukaj, v zimi 1941, gledal na tisoče srbskih trupel, kako so butala v Kalemegdan.” Pojasnjeval mi je, da jih je reka [[Drina]] prinesla v [[Sava|Savo]], a Sava v [[Donava|Donavo]], pa so butala ob Kalemegdan. Ko mi je on govoril o tisočih srbskih trupel konec decembra 1941, sem se zdrznil. Spomnil sem se decembra leta 1941 v [[Goražde|Goraždu]] in [[Foča|Foči]], spomnil sem se tisočerih trupel, ki sem jih tamkaj kot deček gledal, spomnil sem se tudi tistih štirih trupel nedolžnih redovnic. Srbi v Beogradu niso mogli vedeti, čigava so ta trupla, vendar so, pod vplivom proti-hrvaške, proti-muslimanske in proti-katoliške propagande, bili globoko prepričani, da so to bila srbska trupla. Tedaj sem direktorju rekel: „Tovariš direktor, odštejte vendar najprej 8000 muslimanov in katoličanov, ki so bili poklani v vzhodni [[Bosna|Bosni]]. Poklali so jih srbski četniki. Drina jih je nosila do ustja v Savo, Sava v Donavo, pa so butali ob Kalemegdan. Srbi v Beogradu so se zgražali, jih slikali ter tiste fotografije pošiljali v [[London]] in po svetu, govoreč o strašnem pokolu Srbov v Bosni. Nedvomno so tudi štiri častite sestre, ki so jih srbski četniki zaklali v Goraždu, prispele do Kalemegdana, ker je voda bila hladna kot led, trupla so kratko malo zamrznila in zmrznjena plula po vodi navzdol. Tudi one so razglašene za ’nedolžne Srbkinje, ki so jih ubili Hrvatje’.”<ref>{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=39}}</ref></blockquote> == Beatifikacija == [[Dekret]] o začetku postopka je bil napisan 4. decembra 1999, prva seja pa je bila 2 dni kasneje. Zaključna seja preiskovalnega postopka je bila 14. decembra 2002 v postopkih Vrhbosanskega nadškofijskega ordinariata v Sarajevu. Tekom te seje so pričevale tudi številne sestra iz reda, na čelu z vrhovno predstojnico [[Lucyna Mroczek|Lucyno Mroczek]]. Kardinal [[Vinko Puljić]], [[postulator]] [[Marko Josipović]], pospeševalec postopka pater [[Velimir Valjan]], sodnik delegat [[Mato Zovkić]] in tajnica postopka sestra [[Snježana Stjepandić]] so podpisali potrebno dokumentacijo, ki je bila zapečatena. En izvod je bil shranjen v arhivu [[Vrhbosanska nadškofija|Vrhbosanske nadškofije]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je v letu 2011 sprožil postopek za beatifikacijo. 14. januarja je podpisal dekret o mučeništvu drinskih mučenk, sočasno z dekretom o beatifikaciji svojega predhodnika [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] Beatifikacija slednjega je bila v [[Vatikan]]u 1. maja 2011. [[File:Drina Martyrs beatification.jpg|thumb|Beatifikacja Drinskih mučenk v [[Sarajevo|Sarajevu]].]] 24. septembra 2011 so bile v [[Sarajevo|Sarajevu]] razglašene za blažene drinske mučenke. Razglasitev je bila med mašo ob 11h v [[olimpijada|olimpijski]] dvorani [[Zetra]]. Evharistično slovesnost je vodil [[papež]]ev legat, [[kardinal]] [[salezijanec]] [[Angelo Amato]], prefekt kongregacije za zadeve svetnikov v Rimu. Navzočih je bilo čez trideset škofov, med njimi sarajevski kardinal Vinko Puljić, zagrebaški nadškof kardinal Josip Bozanić, apostolski nuncij v Bosni in Hercegovini nadškof Alessandro D'Errico, okrog tristo duhovnikov ter dvajset tisoč vernikov iz raznih držav Evrope – med njimi tudi iz Slovenije – kakor tudi iz daljne Brazilije. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * F. K. Meško: ''Izbrano delo I-VI'' Mohorjeva družba v Celju (1954-1960) * A. Baković: ''Drinske mučenice, Vlastita svjedočanstva, Svjedočanstva očividaca, Dokumenti,'' Anto Baković, Sarajevo 1990. == Zunanje povezave == * [http://www.glas-koncila.hr/portal.html?catID=2&conID=23112&act=view Glas koncila o beatifikaciji ([[hrvaški jezik|hrvaško]]).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190148/http://glas-koncila.hr/portal.html?act=view&catid=2&conid=23112 |date=2016-03-04 }} * [http://www.kblj.hr/drinskemucenice/files/slo.htm Stran o Drinskih mučenkah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110911023136/http://www.kblj.hr/drinskemucenice/files/slo.htm |date=2011-09-11 }} * [http://www.kblj.hr/drinskemucenice/slo/ Stran o Drinskih mučenkah - obnovljeno]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27102 KTA – Drinske mučenke ([[hrvaški jezik|hrvaško]]).] * [http://www.kblj.hr/drinskemucenice/index.htm Drinske mučenke ([[hrvaški jezik|hrvaško]]).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091214171525/http://www.kblj.hr/drinskemucenice/index.htm |date=2009-12-14 }} * [http://aktualno.rkc.si/?id=11041] Papež podpisal dekret o mučeništvu Drinskih mučenk. * [http://www.sarajevo-x.com/bih/clanak/110115033] Začetek postopka za beatifikacijo peterih redovnic iz BiH ([[hrvaški jezik|hrvaško]]). * [http://zg-nadbiskupija.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=862:14120111&catid=5:aktualnosti&Itemid=82] Drinske mučenke kmalu blažene ([[hrvaški jezik|hrvaško]]). * [http://www.tportal.hr/vijesti/svijet/106450/Drinske-mucenice-uskoro-blazenice.html] Novice iz BiH - Drinske mučenice kmalu blažene * Papež je podpisal odlok o mučeništvu ([[hrvaški jezik|hrvaško]]). * [http://rankovici.jimdo.com/drinske-mu%C4%8Denice/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130526060326/http://rankovici.jimdo.com/drinske-mu%C4%8Denice/ |date=2013-05-26 }} Kdo so Drinske mučenke? ([[hrvaški jezik|hrvaško]]). {{slovenski svetniki}} {{hrvaški svetniki}} [[Kategorija:Drinske mučenke| ]] [[Kategorija:Hrvaški rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Avstrijski rimokatoličani]] [[Kategorija:Madžarski rimokatoličani]] ctnxlj3trfphzy5n5q8alrc3t9vxusr 6682132 6682131 2026-05-27T23:44:58Z Stebunik 55592 /* Zločin */ 6682132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik | name = Drinske mučenke | birth_date = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | feast_day = 15. december | venerated_in = [[rimskokatoliška Cerkev]]<ref>Sedaj jim pripada naslov ''blažene''</ref> | image = <!-- WD --> | imagesize = 230px | caption = [[István Tápai]], Drinske mučenke so pretrpele mučeništvo v moči [[Sveti Duh|Svetega Duha]] | birth_place = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | titles = Blažene [[mučenec|mučenke]] | beatified_date = [[24. september]] [[2011]] | beatified_place = [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]] | beatified_by = [[kardinal]] [[Angelo Amato]] | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[Golobi|golob]], palma, redovniška sestrska obleka | patronage = zapostavljane in izkoriščane ženske, redovnice, bolniki, bolniške sestre, učiteljice, učenci | major_shrine = [[Goražde]] ob [[Drina|Drini]] | suppressed_date = | issues = }} '''Drinske mučenke''' je naziv za pet [[redovnica|redovnic]] [[Hčere Božje ljubezni|Hčera Božje ljubezni]], ki so umrle [[mučeniške]] smrti med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Štiri so umrle ob reki [[Drina|Drini]] pri [[Goražde|Goraždu]] [[15. december]] [[1941]], ena pa [[23. december]] [[1941]] pri [[Sjetlina|Sjetlini]]. == Življenjepis == Hčere Božje ljubezni so prišle v [[Sarajevo]] na poziv nadškofa [[Josip Stadler|Josipa Stadlerja]] leta [[1882]]. Poslala jih je ustanoviteljica [[Franziska Lechner]]. Leta 1911 so na [[Pale|Palah]] blizu [[Sarajevo|Sarajeva]] odprle samostan "Marijin dom". Dom je bil najprej namenjen za zdravljenje bolnih sester. Sestre so se ukvarjale z osnovnošolskim poučevanjem, negovale so bolnike, pekle kruh za otroke državnega Otroškega doma ter pomagale siromakom in beračem iz pogorja [[Romanija|Romanije]]. V obdobju vojne so leta 1941 v Palah bile: * [[Jula Ivanišević]], predstojnica, Hrvatica, rojena 25. november 1893, [[Godinjak]] * [[Berchmana Leidenix]], Avstrijka, rojena 28. november 1865, [[Enzendorf]] * [[Krizina Bojanc]], Slovenka, rojena 14. maj 1885, [[Zbure]] * [[Antonija Fabjan]], Slovenka, rojena 23. januar 1907, [[Malo Lipje]] * [[Bernadeta Banja]], Madžarka, rojena 17. junij 1912, [[Veliki Grđevac]] pri [[Bjelovar]]ju == Zločin == 11. decembra 1941 so četniki obkolili Marijin dom, ga oplenili in zažgali ter odvedli v ujetništvo vse redovnice, njihovega duhovnika slovenskega pisatelja [[Franc Ksaver Meško|Franca Ksaverja Meška]] ter še nekaj drugih ujetnikov. Vodili so jih po snegu do [[Careve vode|Carevih vod]] in [[Sjetlina|Sjetline]] ter jih zasliševali. Sestra Berchmana je tam zaradi izčrpanosti ostala in so jo 23. decembra ubili. Ostale štiri sestre so odpeljali naprej do [[Goražde|Goražda]], kamor so prispele 15. decembra. Nastanili so jih v vojašnici v drugem nadstropju. Vojakom je poveljeval [[major]] [[Jezdimir Dangić]]. Četniki so ponoči pijani vdrli v sobe, sestre pa so skozi okno poskakale ven, da bi ohranile nedolžnost. Čeprav so bile že hudo poškodovane, so jih četniki ubili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Prvi, ki je zločine opisal, je bil slovenski duhovnik in pisatelj [[Franc Ksaver Meško]]. Napisal je več knjig in člankov o dogodku. Njega je prepoznal na tem „križevem potu” neki četnik Slovenec ''Milko'', ki je zanj posredoval in mu rešil življenje. Priča teh dogodkov je bil pa tudi 2017 umrli hrvaški duhovnik, kulturni delavec in raziskovalec medvojnih zločinov [[Anto Baković]]<ref>Anto (tudi Ante) Baković je rojen 1931 v Goraždu; njegova mati je bila priča zločinu in je morala prati krvave sestrinske obleke, ki so si jih prisvojile žene četnikov.</ref>, ki je napisal več knjig tudi o Drinskih mučenkah. O četniškem pokolu obstajajo različice; vsi viri pa se strinjajo v tem, da so to storili četniki in da je bilo pobitih veliko, do 8000 ljudi: od teh je bila večina muslimanov, do tisoč katoličanov in tistih pravoslavcev, ki so obsojali pobijanje nedolžnih. [[Josip Broz - Tito|Tito]] je nastale razmere izrabil za prevrat in širjenje marksistične propagande med ljudstvom, ki sicer ni maralo komunizma. <ref>{{navedi splet|url=http://savremenaistorija.com/?p=2623|title=Titova (zlo)upotreba dobrovoljačkih jedinica 1942. godine|publisher=Prof. Predrag Ostojić iz Beograda v: Savremena istorija|date=13. maj 2015|accessdate=11. december 2019|archive-date=2019-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20191011204222/http://savremenaistorija.com/?p=2623|url-status=dead}}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/27853/Три-таласа-страдања-муслимана|title=Sl. K.: Tri talasa stradanja muslimana |publisher=Politika Beograd|date=4. julij 2007|accessdate=11. december 2019}}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=http://znaci.net/00003/446.htm|title=Prof. dr. Smail Čekić: Genocid nad Bošnjacima u Drugom svjetskom ratu - dokumenti|publisher=Znaci|date=|accessdate=11. december 2019|archive-date=2020-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200108061012/http://znaci.net/00003/446.htm|url-status=dead}}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=https://bleiburg.jimdo.com/ratne-priče/četnički-zločini-u-goraždu/|title=Četnički zločini u Goraždu|publisher=Hazud|date=|accessdate=11. december 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=http://gorazde-press.blogspot.com/2017/02/pokolj-bosnjaka-u-gorazdu-1942-iz.html|title= Pokolj Bošnjaka u Goraždu 1942; iz dnevnika Rodoljuba Čolakovića |publisher=Goražde press|date=februar 2017|accessdate=11. december 2019}}</ref>. <ref>{{navedi splet|url=https://focanskidani.wordpress.com/2017/02/23/75-godina-od-genocida-u-foci-stravicne-price-iz-1942-godine/ |title=75 godina od genocida u Foči: Stravične priče iz 1942.godine. Univerzitet u Sarajevu: Sjećanja, opomene i poruke|publisher=Word press|date=23. februar 2017|accessdate=11. december 2019}}</ref> === Reka Drina – ena izmed največjih grobnic === [[File:Drina Bridge Gorazde.JPG|thumb|Most čez reko Drino v Goraždu, ki je bil prizorišče pokola nedolžnih ljudi]] [[File:Drina River Gorazde 1.JPG|thumb|Reka Drina je večkrat „krvava tekla”]] [[File:Drina River Gorazde 2.JPG|thumb|Mesto Goražde v Vzhodni [[Bosna|Bosni]].]] Dosedanje preiskave so pokazale, da je Drina ena izmed največjih grobnic civilnih žrtev zadnje vojne, tako kot ''je bila množična grobnica tudi med drugo svetovno vojno.''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/116603 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-09-25 |archive-date=2010-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100823064004/http://www.delo.si/clanek/116603 |url-status=dead }}</ref> Tako je bilo že v začetku [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]], ko so na tem območju gospodarili [[četniki]]. Slovenski pisatelj in duhovnik [[Franc Ksaver Meško]], ki je bil v tistem času izgnanec in hišni duhovnik pri sestrah Božje ljubezni na [[Pale|Palah]], je skupaj z njimi hodil po snegu do Sjetline. Tam je bil osvobojen, sestre pa ne. O tem piše takole <ref>F. K. Meško: Izbrano delo IV., 409.</ref>v črtici ''V četniškem ujetništvu:'' <blockquote>Tu <ref>v Prači namreč</ref> smo se od sester poslovili. Peljali so jih v [[Goražde]], kjer so imeli četniki bolnišnico; tam bi naj bolnikom in ranjenim stregle. Izučene za to seveda niso bile, niso bile usmiljenke, na Palah so delale le na polju in od tega živele. Zlasti obe Slovenki sta bili kakor mravlji marljivi, od jutra do večera, tudi ob najslabšem vremenu, vsi premočeni sta bili večkrat v jesenskem dežju. Zdaj so vse izgubile. Kmalu potem menda tudi življenje. Njih trupla so, kakor pravijo sporočila, odplavala po [[Drina|Drini]], ''po tisti čudovito lepi Drini, po kateri je plavalo, kakor so nam pravili, veliko srbskih trupel,'' moških in žensk, starih, mladih in otrok . . . Kako morajo v življenju tolikokrat nedolžni trpeti za grehe drugih . . . </blockquote> Njemu oporeka drugi katoliški duhovnik in pisatelj, Ante Baković,<ref>A. Baković: Drinske mučenice 116.</ref>ki je sicer tudi sam rojen in živel v tistih nesrečnih časih v Goraždu in ob reki Drini: <blockquote>Meško, ki ni iz Pal mogel videti Drine, niti je kdaj bival na Drini, on v svojih spominih navaja, da so „tudi srbska trupla plavala po Drini navzdol”. Mi, ki smo živeli na Drini, mi tega nismo videli. ''Nihče od goraždinskih ali fočanskih krajanov ni videl srbskih trupel, ki plavajo po Drini navzdol! To je videl samo Meško,'' in sicer iz 65 kilometrov oddaljenih Pal ali 30 kilometrov oddaljene Prače in Sjetline. (Meško torej) je napisal stvari, ki ne ustrezajo zgodovinskim dejstvom.<ref>{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=116}}</ref></blockquote><ref>F. K. Meško tega ne trdi. On navaja samo: ''kakor so nam pravili''. To pomeni, da je torej on slišal druge tako govoriti in ne podaja svojega mnenja o tem, kakor tudi ne raziskuje končne resnice, za kar takrat, v vojnem času, ni imel niti možnosti. A. Baković je to Meškovo pisanje verjetno narobe razumel.</ref> Glede trupel, ki so plavala po Drini, piše avtor knjige Drinske mučenke dobesedno: <blockquote>Tako so vse štiri častite sestre našle svoj grob v krvavi Drini, ki je ta dva zadnja meseca leta 1941 bila grobnica za 8000 nedolžnih življenj, muslimanskih in katoliških.<ref name="#1"/> </blockquote> Ne le pisatelj Meško: tudi večina drugih je bila poučena drugače, o čemer se je prepričal večkrat tudi sam avtor: <blockquote>Po kosilu (v lepi restavraciji pri prijateljih v [[Beograd]]u leta 1971) smo se sprehodili po [[Kalemegdan]]u in prišli do tistega mesta, od koder se vidi, kako se Sava vliva v Donavo in kako reka buta v Kalemegdan. Tedaj mi je direktor, Srb, pripovedoval: „Oče Ante, jaz sem kot otrok, tukaj, v zimi 1941, gledal na tisoče srbskih trupel, kako so butala v Kalemegdan.” Pojasnjeval mi je, da jih je reka [[Drina]] prinesla v [[Sava|Savo]], a Sava v [[Donava|Donavo]], pa so butala ob Kalemegdan. Ko mi je on govoril o tisočih srbskih trupel konec decembra 1941, sem se zdrznil. Spomnil sem se decembra leta 1941 v [[Goražde|Goraždu]] in [[Foča|Foči]], spomnil sem se tisočerih trupel, ki sem jih tamkaj kot deček gledal, spomnil sem se tudi tistih štirih trupel nedolžnih redovnic. Srbi v Beogradu niso mogli vedeti, čigava so ta trupla, vendar so, pod vplivom proti-hrvaške, proti-muslimanske in proti-katoliške propagande, bili globoko prepričani, da so to bila srbska trupla. Tedaj sem direktorju rekel: „Tovariš direktor, odštejte vendar najprej 8000 muslimanov in katoličanov, ki so bili poklani v vzhodni [[Bosna|Bosni]]. Poklali so jih srbski četniki. Drina jih je nosila do ustja v Savo, Sava v Donavo, pa so butali ob Kalemegdan. Srbi v Beogradu so se zgražali, jih slikali ter tiste fotografije pošiljali v [[London]] in po svetu, govoreč o strašnem pokolu Srbov v Bosni. Nedvomno so tudi štiri častite sestre, ki so jih srbski četniki zaklali v Goraždu, prispele do Kalemegdana, ker je voda bila hladna kot led, trupla so kratko malo zamrznila in zmrznjena plula po vodi navzdol. Tudi one so razglašene za ’nedolžne Srbkinje, ki so jih ubili Hrvatje’.”<ref>{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=39}}</ref></blockquote> == Beatifikacija == [[Dekret]] o začetku postopka je bil napisan 4. decembra 1999, prva seja pa je bila 2 dni kasneje. Zaključna seja preiskovalnega postopka je bila 14. decembra 2002 v postopkih Vrhbosanskega nadškofijskega ordinariata v Sarajevu. Tekom te seje so pričevale tudi številne sestra iz reda, na čelu z vrhovno predstojnico [[Lucyna Mroczek|Lucyno Mroczek]]. Kardinal [[Vinko Puljić]], [[postulator]] [[Marko Josipović]], pospeševalec postopka pater [[Velimir Valjan]], sodnik delegat [[Mato Zovkić]] in tajnica postopka sestra [[Snježana Stjepandić]] so podpisali potrebno dokumentacijo, ki je bila zapečatena. En izvod je bil shranjen v arhivu [[Vrhbosanska nadškofija|Vrhbosanske nadškofije]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je v letu 2011 sprožil postopek za beatifikacijo. 14. januarja je podpisal dekret o mučeništvu drinskih mučenk, sočasno z dekretom o beatifikaciji svojega predhodnika [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] Beatifikacija slednjega je bila v [[Vatikan]]u 1. maja 2011. [[File:Drina Martyrs beatification.jpg|thumb|Beatifikacja Drinskih mučenk v [[Sarajevo|Sarajevu]].]] 24. septembra 2011 so bile v [[Sarajevo|Sarajevu]] razglašene za blažene drinske mučenke. Razglasitev je bila med mašo ob 11h v [[olimpijada|olimpijski]] dvorani [[Zetra]]. Evharistično slovesnost je vodil [[papež]]ev legat, [[kardinal]] [[salezijanec]] [[Angelo Amato]], prefekt kongregacije za zadeve svetnikov v Rimu. Navzočih je bilo čez trideset škofov, med njimi sarajevski kardinal Vinko Puljić, zagrebaški nadškof kardinal Josip Bozanić, apostolski nuncij v Bosni in Hercegovini nadškof Alessandro D'Errico, okrog tristo duhovnikov ter dvajset tisoč vernikov iz raznih držav Evrope – med njimi tudi iz Slovenije – kakor tudi iz daljne Brazilije. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * F. K. Meško: ''Izbrano delo I-VI'' Mohorjeva družba v Celju (1954-1960) * A. Baković: ''Drinske mučenice, Vlastita svjedočanstva, Svjedočanstva očividaca, Dokumenti,'' Anto Baković, Sarajevo 1990. == Zunanje povezave == * [http://www.glas-koncila.hr/portal.html?catID=2&conID=23112&act=view Glas koncila o beatifikaciji ([[hrvaški jezik|hrvaško]]).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190148/http://glas-koncila.hr/portal.html?act=view&catid=2&conid=23112 |date=2016-03-04 }} * [http://www.kblj.hr/drinskemucenice/files/slo.htm Stran o Drinskih mučenkah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110911023136/http://www.kblj.hr/drinskemucenice/files/slo.htm |date=2011-09-11 }} * [http://www.kblj.hr/drinskemucenice/slo/ Stran o Drinskih mučenkah - obnovljeno]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27102 KTA – Drinske mučenke ([[hrvaški jezik|hrvaško]]).] * [http://www.kblj.hr/drinskemucenice/index.htm Drinske mučenke ([[hrvaški jezik|hrvaško]]).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091214171525/http://www.kblj.hr/drinskemucenice/index.htm |date=2009-12-14 }} * [http://aktualno.rkc.si/?id=11041] Papež podpisal dekret o mučeništvu Drinskih mučenk. * [http://www.sarajevo-x.com/bih/clanak/110115033] Začetek postopka za beatifikacijo peterih redovnic iz BiH ([[hrvaški jezik|hrvaško]]). * [http://zg-nadbiskupija.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=862:14120111&catid=5:aktualnosti&Itemid=82] Drinske mučenke kmalu blažene ([[hrvaški jezik|hrvaško]]). * [http://www.tportal.hr/vijesti/svijet/106450/Drinske-mucenice-uskoro-blazenice.html] Novice iz BiH - Drinske mučenice kmalu blažene * Papež je podpisal odlok o mučeništvu ([[hrvaški jezik|hrvaško]]). * [http://rankovici.jimdo.com/drinske-mu%C4%8Denice/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130526060326/http://rankovici.jimdo.com/drinske-mu%C4%8Denice/ |date=2013-05-26 }} Kdo so Drinske mučenke? ([[hrvaški jezik|hrvaško]]). {{slovenski svetniki}} {{hrvaški svetniki}} [[Kategorija:Drinske mučenke| ]] [[Kategorija:Hrvaški rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Avstrijski rimokatoličani]] [[Kategorija:Madžarski rimokatoličani]] 5vfhtm3ridf5j4yk3y9yqbmx4rbdo3x Pogovor:Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici 1 304622 6681939 3204211 2026-05-27T14:48:47Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] na [[Pogovor:Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]]: ime v Uradnem listu in na spletnem mestu samostana 3204211 wikitext text/x-wiki Na sliki je samostan Svete Gore pri Gorici, ne Konstanjevice!--[[Uporabnik:Slaučeč|Slaučeč]] 14:39, 13. november 2011 (CET) :Hvala za opozorilo, popravljeno. Sicer pa napake, ki jih opaziš, lahko popraviš tudi sam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 16:46, 13. november 2011 (CET) 9epocuqi6uc9cz4kaedf26jtlr5ecct Piratska stranka Slovenije 0 329796 6682187 6667760 2026-05-28T07:12:10Z Julius Schwarz 233957 [[Evropska piratska stranka]] ni [[evropska politična stranka]] 6682187 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} črna | logo = [[File:New Pirati Logo.png|215px]] | leader1_title = Podpredsedniki | leader1_name = [[Nina Beyokol]]<br>[[Igor Brlek]]<br>[[Matjaž Vuherer]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Jasmin Feratović]] | general_secretary = [[Rok Deželak]] | slogan = ''Naj razvoj služi ljudem!'' | foundation = 17. oktober 2012 | ideology = Reforma politike [[Zasebnost|zasebnosti]], [[Avtorske pravice|avtorskega]] in [[Patent|patentnega]] prava. | abbreviation = Pirati | international = [[Pirate Parties International]] | european = | regional = [[Evropska piratska stranka]] | website = {{Political party data|website}} <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Slovenske občine|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|1|2750|{{Political party data|color}}}} }} '''Piratska stranka Slovenije''' (skrajšano '''Pirati''') je [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki se primarno zavzema za zasebnost vsakega posameznika, svobodno in odprto družbo, večjo transparentnost javne uprave, prost dostop do informacij, širjenje uporabe [[odprtokodna programska oprema|odprtokodne programske opreme]] in reformo avtorskega ter patentnega prava. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Pobudo za ustanovitev Piratske stranke v Sloveniji je dal Robert Pal.<ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-pirati-za-svobodno-medmrezje/100121</ref> Namen je bil vzpostaviti diskusijo o pravicah intelektualne lastnine, zasebnosti svetovnega spleta in transparentnosti javne uprave v širši družbi. Za neuradni rojstni dan stranke se šteje 10. junij 2009, ko je potekal prvi neformalni sestanek somišljenikov. Ta pobuda je kljub velikemu začetnemu zanimaju za nekaj časa zamrla. Poleti 2010 se je pobuda ponovno obudila, saj se je stranki pridužilo nekaj perspektivnih članov. Takrat je kot predstavnik deloval Rolando Benjamin Vaz Ferreira. Člani so sodelovali na okrogli mizi v Mariboru, udeležili so se okrogle mize v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] ter sodelovali kot gledalci na okrogli mizi o [[WikiLeaks]]u. Nekaj dni kasneje so se udeležili še okrogle mize s Christianom Engströmom in [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>http://www.tanja-fajon.eu/sporocila/sporocilo-za-medije/ali-internet-postaja-najmocnejsa-sila-v-evropski-uniji/cb5af7a6df92daf9b479714f531c267d/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.piratskastranka.net/blog/2010/11/vabilo-dr%C5%BEavljanski-forum-christianom-engstr%C3%B6mom-tanjo-fajon-temo-%C2%BBali-postaja-internet |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-22 |archive-date=2011-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007184821/http://www.piratskastranka.net/blog/2010/11/vabilo-dr%C5%BEavljanski-forum-christianom-engstr%C3%B6mom-tanjo-fajon-temo-%C2%BBali-postaja-internet |url-status=dead }}</ref> Od takrat naprej se člani dobivajo na bolj ali manj rednih sestankih. Marca 2011 je Andrej Čremožnik stranko predstavljal na konferenci »Copyright in the digital world«, ki jo je gostila MEP Tanja Fajon.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tanja-fajon.eu/avtorska-pravica-v-digitalnem-okolju/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-22 |archive-date=2011-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110804043329/http://www.tanja-fajon.eu/avtorska-pravica-v-digitalnem-okolju/ |url-status=dead }}</ref> Nekaj dni kasneje je bila Piratska Stranka Slovenije enoglasno sprejeta v Mednarodno zvezo Piratskih strank (PPI) na konferenci v Nemčiji. Maja 2011 je Andrej Čremožnik predstavljal stranko na RTV oddaji [[Trikotnik (TV-oddaja)|Trikotnik]], kjer je povezovalec zaključil: »Pirati in avtorji so vendarle prijatelji«. Temu je sledilo intenzivno obdobje, v katerem si je stranka pridobila tudi pozornost večjih medijev. V istem času je potekal projekt ustanovitve Društva Pirat, ki bi služil kot odskočna deska za ustanovitev politične stranke. Društvo je bilo po petih mesecih zavrnjenih prošenj ustanovljeno 26. avgusta 2011. Stranka ni sodelovala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah 4. decembra 2011]]. === Ustanovni kongres === 17. februarja 2012 so predstavniki stranke sodelovali v javni debati o spornem sporazumu ACTA, katerega sprejetje v slovenskem parlamentu je bilo naposled zamrznjeno. Istega meseca so na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]] v Ljubljani potekali protesti proti sprejetju Acte, katerih so se udeležili tudi člani Piratske stranke. Stranka je bila uradno ustanovljena na ustanovnem kongresu 17. oktobra 2012, ki je potekal v [[Center urbane kulture Kino Šiška|Kinu Šiška]] in se ga je udeležilo 140 ljudi.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-slovenija-je-dobila-piratsko-stranko/293836 |title=Tudi Slovenija je dobila Piratsko stranko |date=17.10.2012 |accessdate=17.10.2012 |work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV-SLO]]}}</ref> Njen prvi predsednik je postal [[Rok Deželak]]. === Nastopi na volitvah === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah 2014]] je stranka nastopila s kandidatom Rolandom Benjaminom Vaz Ferreiro. Z 2,58 % glasov (po uradnih delnih rezultatih) ji ni uspelo osvojiti poslanskega mandata.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/eu-2014-pet-slovenskih-sedezev-desnici-trije-levici.html |title=EU 2014: pet slovenskih sedežev desnici, trije levici |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=25.5.2014 |accessdate=27.5.2014}}</ref> Tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 2014]] stranka z 1,34 % glasov ni dosegla parlamentarnega praga. Oktobra leta 2017 je vodenje stranke prevzel Rok Andrée,<ref>{{Navedi splet|title=Piratski kongres zaključen z novim vodstvom! |url=https://archive.piratskastranka.si/izjave/piratski-kongres-2017-rezultati.html |publisher=Piratska stranka (Pirati) |accessdate=2022-03-22|language=sl-SI}}</ref> ki je do tedaj deloval kot sekretar. Konec leta 2017 je stranka vzbudila pozornost širše javnosti s kampanjo za legalizacijo rekreativne rabe [[konoplja|konoplje]] ter pripravkov iz nje. Zbrali so 18.000 podpisov pod peticijo za legalizacijo in regulacijo konoplje, nato pa v sodelovanju s podmladkom vladajoče [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] pripravili predlog zakona, ki so ga v začetku februarja 2018 vložili v parlamentarni postopek.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042800720/slovenija/smc-vlozila-predlog-za-legalizacijo-in-regulacijo-rekreativne-rabe-konoplje- |title=SMC s predlogom za legalizacijo gojenja in rekreativne rabe konoplje |date=6.2.2018 |work=Dnevnik |accessdate=11.2.2018 |archive-date=2018-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180212005016/https://www.dnevnik.si/1042800720/slovenija/smc-vlozila-predlog-za-legalizacijo-in-regulacijo-rekreativne-rabe-konoplje- |url-status=dead }}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozbosrkih volitvah 2018]] stranka z 2,15 % glasov zopet ni dosegla parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah 2019]] je stranka nastopala v koaliciji "Povežimo se",<ref>{{Navedi splet|title=Lista Povežimo se - Evropske volitve 2019 |url=https://www.sta.si/evropske-volitve-2019/2628075|publisher=Slovenska tiskovna agencija|accessdate=2022-03-22}}</ref> ki z 1.6 % ni prejela nobenega mandata v Evropskem parlamentu. Julija 2019 je bil za nato novega predsednika stranke izvoljen Rolando Benjamin Vaz Ferreira.<ref>{{Navedi splet|title=Sobočanec je nov predsednik Piratske stranke Slovenije |url=https://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/sobocanec-je-nov-predsednik-piratske-stranke-slovenije/489848 |website=sobotainfo.com |accessdate=2022-03-22 |language=sl}}</ref> [[Slika:Predvolilni plakat Piratov.jpg|sličica|Predvolilni plakat Piratov v Ljubljani pred volitvami v DZ 2022]] 8. marca 2022 je bil za novega predsednika izvoljen Boštjan Tavčar.<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-piratske-stranke-slovenije-postal-bostjan-tavcar/614947 |title=Novi predsednik Piratske stranke Slovenije postal Boštjan Tavčar |date=2022-03-08|accessdate=2022-03-22|work=RTVSLO.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka prejela 1,6 % in ni presegla parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] stranka ni nastopila. Na volilnem kongresu dne 7. decembra 2024 je bil za novega predsednika stranke izvoljen dotedanji sekretar, Jasmin Feratović.<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Piratske stranke prevzel Jasmin Feratović|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vodenje-piratske-stranke-prevzel-jasmin-feratovic/730023|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-09|language=sl}}</ref> Kot politična stranka so Pirati sodelovali v kampanji pred dvema zakonodajnima referendumoma v letu 2025, in sicer kot podporniki zakona na [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke]]<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 12 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/dvk-prejel-12-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/742919|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> ter znova kot podporniki zakona na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=T.|first=K.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|first1=M.|last1=Z.|first2=Al.|last2=Ma.}}</ref> == Nazori == Zagovarja se liberalno progresivno politiko. Poudarek je na preglednosti uprave, človeške pravice in neposredne demokracije. Program stranke se osredotoča na zaščito državljanskih svoboščin pred državno ali korporativno oblastjo z prakticiranjem transparentnega vladanja in sodelovanja javnosti pri demokratičnem odločanju. Podpora svobodnemu in nevtralnemu spletu, odprte licence in prosti formati ter uporabe odprtokodne programske opreme. Svoj cilj želi doseči s sprejemanjem zakonov za politično odgovornost, protikorupcijo, transparentnost lobiranja, preprečevanje izogibanja davkom, poenostavitev državne birokracije preko e-uprave, podporo malim in srednje velikim podjetjem, financiranje lokalnega razvoja, spodbujanje varstva okolja ter potrošnikov in trajnostnega razvoja. Stranka si prizadeva tudi za reformo zakonodaje o avtorskih pravicah, finančnih trgih in bančništvu, obdavčitvi multinacionalnih korporacij, in želi obravnavati demokratični primanjkljaj v Evropski uniji z decentralizacijo in subsidiarnostjo. == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' Jasmin Feratović *'''Podpredsedniki stranke:''' Nina Beyokol, Igor Brlek, Matjaž Vuherer *'''Sekretar:''' Rok Deželak *'''Blagajnik:''' Urška Orehek *'''Upravni odbor:''' 12 članov; Leon Božič, Boštjan Tavčar, Primož Ledinek, Aljaž Božičko, Ratko Stojiljković, Jasmina Klančar; sekretar stranke, blagajnik, 4 člani izvršilnega odbora. == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Vodja ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | align=left| Rok Deželak | 11.737 | 1,34 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Pirate Party (Slovenia)}}}} | {{steady}} | 11. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | align=left| Rok Andrée | 19.182 | 2,15 | {{Increase}} 0,81 | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Pirate Party (Slovenia)}}}} | {{steady}} 0 | 11. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | align=left| Boštjan Tavčar | 19.480 | 1,63 | {{Decrease}} 0,52 | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Pirate Party (Slovenia)}}}} | {{steady}} 0 | 12. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | align=left|Jasmin Feratović | 27.811 | 2,36 | {{Increase}} 0,73 | {{Composition bar|0|90|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | 9. | style="background:silver" |– |- |} ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 19. decembra 2025 so se Pirati zbrali na predvolilnem dogodku in napovedali »upor proti cenzuri, nadzoru, netransparentnosti in politiki, ki pozablja na ljudi«. Oznanjeni so bili intenzivni pogovori o sodelovanju z gibanjem [[Volt Slovenija]] za skupen nastop na državnozborskih volitvah 2026, morebitno drugo povezovanje so v stranki vnaprej zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Pirati v volilno tekmo z bojem za malega človeka|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/stranka-pirati-v-volilno-tekmo-z-bojem-za-malega-cloveka-2774770/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-19|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Dogovor o partnerstvu z Voltom je kasneje propadel.<ref>{{Navedi splet|title=E-glasilo - februar 2026|url=https://voltslovenija.org/news/e-glasilo-februar-2026|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> 31. januarja 2026 so na predvolilnem zboru v Ljubljani predstavili programska izhodišča, med katerimi so izpostavili boj proti sistemski korupciji, obdavčitev nepremičnin, v katerih lastniki ne prebivajo, poleg tega tudi uvedbo brezplačnih vrtcev in prizadevanje za digitalno suverenost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V Piratski stranki si želijo večjo transparentnost delovanja države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-piratski-stranki-si-zelijo-vecjo-transparentnost-delovanja-drzave/771938|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Znova so poudarili samostojen nastop na volitvah, saj da »ne želijo biti privesek že ustaljenim strankam«.<ref name=":0" /> Javnomnenjska poizvedba inštituta Mediana za RTV Slovenija, izvedena v februarju 2026, je Piratom prvič namerila 4-odstotno podporo, s čimer bi se lahko uvrstili v državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: V parlament sedem strank, tudi dve novi. Desne stranke bi dobile 45 mandatov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-v-parlament-sedem-strank-tudi-dve-novi-desne-stranke-bi-dobile-45-mandatov/773535|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Predsednik Jasmin Feratović je napovedal, da s strankami, katerih predsedniki so »obtoženi koruptivnih ravnanj ali pa niso želeli odstopiti v ključnih trenutkih«, ne nameravajo sodelovati.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati: S strankami, katerih predsedniki so obtoženi koruptivnih ravnanj, ne nameravamo sodelovati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-s-strankami-katerih-predsedniki-so-obtozeni-koruptivnih-ravnanj-ne-nameravamo-sodelovati/772412|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Kandidatne liste so vložili v sredo, 18. februarja 2026, Feratović je napovedal prestop praga in osvojitev 7 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> === Evropske volitve === ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Stranka je že konec leta 2023 napovedala udeležbo na evropskih volitvah in za svojo nosilko izbrala dolgoletno članico stranke, Urško Orehek.<ref>{{Navedi splet|title=Leto 2024: Stranke v novo politično bitko, tokrat za mesta v Evropskem parlamentu |url=https://www.politikis.si/2023/12/leto-2024-stranke-v-novo-politicno-bitko-tokrat-za-mesta-v-evropskem-parlamentu/|website=politikis.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref> 28. februarja 2024 je Piratska stranka uradno potrdila svojo celotno listo kandidatov za Evropski parlament. Na tiskovni konferenci so sporočili, da v ospredje kampanje postavljajo pomen jedrske energije za zeleni prehod.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Piratske stranke na evropskih volitvah bo Urša Orehek|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-piratske-stranke-na-evropskih-volitvah-bo-ursa-orehek/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pirati bomo na evropskih volitvah nastopili s samostojno listo|url=https://piratskastranka.si/pirati-bomo-na-evropskih-volitvah-nastopili-s-samostojno-listo/|website=piratskastranka.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 10. maja 2024 je stranka vložila listo na DVK, a zgolj z 903 podpisi podpore, zaradi česar jo je Državna volilna komisija naslednjega dne zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati se ne bodo pritožili na zavrnitev njihove liste za evropske volitve |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/pirati-se-ne-bodo-pritozili-na-zavrnitev-njihove-liste-za-evropske-volitve/708089|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref> == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://piratskastranka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Piratske stranke|Slovenija]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2012]] arqsaypithf19gzvlty68eb6x8vkkcw Yoenis Céspedes 0 337049 6682052 6249927 2026-05-27T18:34:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682052 wikitext text/x-wiki {{Infobox MLB player| |name=Yoenis Céspedes |position=Igralec osrednjega zunanjega polja |team=New York Mets |number= 52 |bats=Desno roko |throws=Desno roko |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |debutdate=28. marec |debutyear=2012 |debutteam=Oakland Athletics |statyear=13. junij 2016 |stat1label=Odbijalsko povprečje |stat1value=.272 |stat2label=Domači teki |stat2value=122 |stat3label=Domov poslani teki |stat3value=407 |teams=<nowiki></nowiki> * [[Oakland Athletics]] (2012-2014) * [[Boston Red Sox]] (2014) * [[Detroit Tigers]] (2015) * [[New York Mets]] (2015–) }} {{MedalTableTop|Yoennis Céspedes 2010.jpg|220px|Céspedes s kubansko reprezentanco leta 2010}} {{MedalSport | Moški [[bejzbol]]}} {{MedalCountry|{{CUB}}}} {{MedalCompetition|Svetovni pokal bejzbola}} {{MedalSilver| Nettuno 2009 | Reprezentančno}} {{MedalCompetition|Medcelinski pokal}} {{MedalGold| Taichung 2010 | Reprezentančno}} {{MedalCompetition|Vseameriške igre}} {{MedalGold| Rio de Janeiro 2007 | Reprezentančno}} {{MedalCompetition|Svetovno univerzitetno prvenstvo v bejzbolu}} {{MedalGold| Tokio 2010 | Reprezentančno}} {{MedalBottom}} '''Yoenis Céspedes Milanés''', [[Kuba|kubanski]] [[bejzbolist]], * [[18. oktober]] [[1985]], [[Campechuela]], [[Provinca Granma]], [[Kuba]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.radiococo.cu/Fichas/granma/gracespedes.htm|title=Yoennis Céspedes Milanés|language=es|accessdate=10. oktober 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050424154815/http://www.radiococo.cu/Fichas/granma/gracespedes.htm|archivedate=2005-04-24|url-status=live}}</ref> Céspedes je poklicni igralec zunanjega polja in je trenutno član ekipe [[New York Mets]]. Pred igranjem v ligi MLB je igral v poklicni ligi na Kubi in za reprezentanco rodne države. == Poklicna kariera == === Kuba === Céspedes je sin Estele Milanés, metalke pri softballu, ki je za Kubo igrala na Poletnih olimpijskih igrah leta 2000.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nytimes.com/2011/12/28/sports/baseball/the-cuban-yoenis-cespedes-could-be-baseballs-hottest-free-agent.html |title=Cuban Free Agent Is Next Hot Commodity |author=Waldstein, David |date=27. december 2011 |work=The New York Times |publisher= |accessdate=4. marec 2012}}</ref><ref name=bleacher>{{navedi splet|url=http://bleacherreport.com/articles/928840-cuban-star-yoenis-cespedes-and-the-strangest-marketing-video-ever |title=Yoennis Cespedes: Cuban Baseball Star and the Strangest Marketing Video Ever |publisher=Bleacher Report |date=7. november 2011 |accessdate=4. marec 2012}}</ref> V kubanski Narodni seriji se je prvič pojavil med sezono 2003-2004, med katero je imel odbijalsko povprečje 0,302. Bil je resen kandidat za nagrado Novinca leta lige, a je slednjo nato prejel [[Frank Montieth]]. V naslednji sezoni je Céspedes odbijal s povprečjem 0,313, v sezoni za tem pa v 88 tekmah s 0,351, poslal domov 78 tekov in sam zabeležil 89 tekov. Bil je prvi v ligi v lastnih tekih, drugi v domačih tekih in skupnih bazah ter sedmi v udarcih v polje za dodatne baze. Na Harlemskem tednu bejzbola leta 2006 je imel odbijalsko povprečje 0,481. V letu 2006-07 je na 89 tekmah odbil 17 domačih tekov (3. v ligi) in zbral 79 lastnih tekov, kar je bil vodilni izkupiček lige. Bil je 4. v ligi v skupnih bazah in tekih, poslanih domov in 5. v udarcih v polje za dve bazi. Leto kasneje je odbijal s povprečjem 0,284. Bil je med vodilnimi v ligi v tekih, poslanih domov, lastnih tekih, domačih tekih in skupnih bazah. Céspedes je bil med Svetovno klasiko bejzbola leta 2009 v začetni postavi kubanske reprezentance. Njegovo odbijalsko povprečje je bilo 0,485. Na šestih tekmah je odbil dva domača teka in domov poslal 5 tekov. Bil je najboljši v ekipi v lastnih tekih in odbijanju za dodatne baze in drugi v domačih tekih. Na tekmi proti Avstraliji je v 6. menjavi odprl tekmo z domačim tekom za izid 2:1 in na tekmi proti Mehiki začel ofenzivo svoje ekipe za končno zmago 16:4. V zadnji tekmi svoje ekipe na turnirju je dosegel udarec v polje za tri baze, a ni zabeležil lastnega teka. Pred tem je naredil napako v obrambi in s tem omogočil zabeležitev dveh japonskih tekov.<ref name=nyt2009>{{navedi novice|last=Schwarz |first=Alan |url=http://www.nytimes.com/2009/03/19/sports/baseball/20wbcjapan.html |title=50-Year Streak Ends as Cuba Fails to Reach Final |location=Japan;Cuba |newspaper=[[The New York Times]] |date=19. marec 2009|accessdate=9. november 2011}}</ref> Kubanska reprezentanca je tako prvič ostala brez mesta v polfinalu svetovnega turnirja, in po letu 1959 prvič ni dosegla finalne tekme.<ref name=nyt2009/> V sezoni 2008-09 je odbijal s povprečjem 0,323 in na 87 tekmah zbral 24 domačih tekov (3. v ligi) ter 83 lastnih tekov (4. v ligi). Njegov izkupiček je zadostoval za udeležbo na Tekmi vseh zvezd. Na Svetovnem pokalu bejzbola je bil začetni igralec Kube v osrednjem zunanjem polju, vendar se je kar precej naprezal in odbijal s povprečjem le 0,194<ref>{{navedi splet|url=http://competition.baseballeurope.com/2009/world/cum/cub.htm |title=2009 Baseball World Cup |publisher=Competition.baseballeurope.com |date= |accessdate=9. november 2011}}</ref> in je v nadaljevanju turnirja svoje mesto v začetni postavi izgubil.<ref name=bleacher/> V finalu je v 9. menjavi vstopil kot odbijalec s klopi in dobil udarec v polje, a to njegovi ekipi ni zadostovalo. Na koncu so proti ekipi ZDA izgubili z izidom 10:5. V sezoni 2009-2010 je Céspedes odbijal s povprečjem 0,345 in v 87 tekmah zbral 22 domačih tekov in 87 lastnih tekov. Njegov izkupiček tekov je bil tretji v ligi, v skupnih bazah je bil četrti, v domačih tekih pa osmi. Na Tekmi vseh zvezd lige tega leta ni igral. Na Svetovnem univerzitetnem prvenstvu v bejzbolu leta 2010 je na 6 tekmah Céspedes v 22-ih odbijalskih nastopih odbil 11 udarcev v polje, imel 12 lastnih tekov, domov poslal 14 tekov in odbil 4 domače teke.<ref>{{navedi splet |url=http://wubc2010.jp/system/prog/kojinseiseki_display.php?mode=pc&gs=total&kind=batting&lang=en&teamid=H |title=2010 World University Championship |publisher=Wubc2010.jp |date= |accessdate=9. november 2011 |archive-date=2012-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120405003843/http://wubc2010.jp/system/prog/kojinseiseki_display.php?mode=pc&gs=total&kind=batting&lang=en&teamid=H |url-status=dead }}</ref> Na tekmi proti Južni Koreji je domov poslal šest, na tekmi proti Kitajski pa pet tekov. Na finalni tekmi ni dosegel udarca v polje, a je Kubi še vedno uspelo premagati reprezentanco ZDA. Njegova kolega v postavi najboljših igralcev zunanjega polja turnirja sta bila [[Mikie Mahtook]] in [[Shota Ishimine]]. Član kubanske reprezentance je bil tudi med njihovim kvalifikacijskim turnirjem za Vseameriške igre leta 2010. Istega leta so Kubanci nastopali tudi na Medcelinskem pokalu, med katerim je kot rezerva zbral 3 udarce v polje in tri teke. V zmagi nad ekipo iz Nizozemske, ki je Kubancem priborila zlato medaljo, je bil eden izmed treh igralcev, ki jih je kubanski trener uporabil na položaju levega zunanjega polja.<ref>{{navedi splet|author=International Baseball Federation |url=http://www.ibaf.org/en/competition-detail.aspx?id=054b1c4e-78a6-4b08-a7ea-8a20398980e8 |title=2010 Intercontinental Cup |publisher=Ibaf.org |date= |accessdate=9. november 2011}}</ref> Céspedes je v sezoni 2010-2011 v 90 tekmah odbijal s povprečjem 0,333, odbil 33 domačih tekov, domov poslal 99 tekov in sam zabeležil 89 tekov. Svojo ligo je vodil v lastnih tekih in tekih poslanih domov ter bil izenačen za največji izkupiček domačih tekov in skupnih baz.<ref>{{navedi splet |url=http://www.radionuevitas.icrt.cu/index.php/noticias-deporte/6581-serie-nacional-de-beisbol-yoennis-cespedes-dispara-hoy-su-cuadrangular-numero-33.html |title=Serie Nacional de Béisbol: Yoennis Céspedes dispara hoy su cuadrangular número 33 |publisher=Radionuevitas.icrt.cu |date= |accessdate=9. november 2011 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Bil je 7. v ukradenih bazah in si zaslužil mesto na tekmi vseh zvezd lige. === Glavna bejzbolska liga (MLB) === Céspedes je iz Kube med poletjem leta 2011 prebegnil v [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]], od koder si je želel pridobiti potrebne pravice, da bi lahko postal prosti igralec v MLB.<ref name=yahoo>{{navedi splet |last=[[Jeff Passan|Passan]] |first=Jeff |url=http://sports.yahoo.com/mlb/news?slug=jp-passan_yoenis_cespedes_cuban_defected_110611 |title=Talented Cuban defector Cespedes is an odd sight - MLB - Yahoo! Sports |publisher=Sports.yahoo.com |date= |accessdate=9. november 2011 |archive-date=2012-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120710043850/http://sports.yahoo.com/mlb/news?slug=jp-passan_yoenis_cespedes_cuban_defected_110611 |url-status=dead }}</ref><ref name=philly>{{navedi novice |last=Brookover |first=Bob |url=http://www.philly.com/philly/sports/phillies/133412203.html |title=Cuban slugger will cause bidding war |newspaper=[[Philadelphia Inquirer]] |publisher=Philly.com |date=8. november 2011 |accessdate=9. november 2011 |archive-date=2012-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120121194037/http://www.philly.com/philly/sports/phillies/133412203.html |url-status=dead }}</ref> Polnopravni prebivalec Dominikanske republike je postal januarja 2012.<ref>{{navedi splet|url=http://mlb.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20120124&content_id=26453954&vkey=news_mlb&c_id=mlb |title=Yoenis Cespedes gains residency in Dominican Republic &#124; MLB.com: News |publisher=mlb.com |date= |accessdate=4. marec 2012}}</ref> 13. februarja 2012 so se pojavila poročila, da je z ekipo [[Oakland Athletics]] sklenil 4-letno pogodbo, vredno 36 milijonov ameriških dolarjev. Slednja je 3. marca postala uradna.<ref>{{navedi splet |url=http://oakland.athletics.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20120303&content_id=26982698&vkey=news_oak&c_id=oak |title=A's make deal with Cespedes official |last=Lee |first=Jane |date=3. marec 2012 |work=MLB.com |publisher=MLB Advanced Media |accessdate=3. marec 2012 |archive-date=2012-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121002172048/http://oakland.athletics.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20120303&content_id=26982698&vkey=news_oak&c_id=oak |url-status=dead }}</ref> 28. marca je v svojem prvem odbijalskem nastopu v ligi MLB bil izločen z udarci s strani [[Félix Hernández|Félixa Hernándeza]], že v naslednjem pa je odbil udarec v polje za dve bazi.<ref>{{navedi splet |url=http://mlb.mlb.com/mlb/gameday/index.jsp?gid=2012_03_28_seamlb_oakmlb_1&mode=gameday |title=Seattle Mariners at Oakland Athletics |work=MLB.com Gameday |date=28. marec 2012}}</ref> Naslednjega dne je odbil svoj prvi domači tek, ki je domov poslal dva teka in ekipi v 7. menjavi dal vodstvo z 2:1.<ref>{{navedi splet|url=http://mlb.mlb.com/video/play.jsp?content_id=20304779|title=Must C Cespedes: Rookie belts first major league home run|publisher=[[Major League Baseball Advanced Media]]|date=30. marec 2012}}</ref> == Igralski profil == Céspedesa ocenjevalci opisujejo kot igralca osrednjega zunanjega polja s petimi orodji. Kevin Goldstein, ocenjevalec pri ''[[Baseball Prospectus]]'', je o Céspedesu dejal, da je "pod črto najverjetneje najboljši igralec, ki je k nam prišel iz Kube, v zadnjih nekaj letih". <ref>{{navedi splet|last=Goldstein |first=Kevin |url=http://www.baseballprospectus.com/article.php?articleid=15469 |title=Future Shock: Yoenis Cespedes: The Showcase |publisher=Baseball Prospectus |date= |accessdate=9. november 2011}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Céspedes, Yoenis}} [[Kategorija:Kubanski bejzbolisti]] hn3twr8cbr3ez4b2171cgn5ir5epjeu Seznam slovenskih pravnikov 0 337268 6682257 6674151 2026-05-28T08:42:48Z ~2026-31686-80 260692 Vladimir Dejan (1954) 6682257 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–) *[[Filip Abram]] (1835–1903) *[[Josip Abram]] (1832–1907) *[[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) *[[Matej Accetto]] (1974–) *[[Zdenka Adamič]] (1910–1997) *[[Juro Adlešič]] (1884–1968) *[[Josip Agneletto]] (1884–1960) *[[Jakob Ahačič]] *[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–) *[[Matjaž Ambrož]] (1977–) *[[Mihael Ambrož]] (1808–1864) *[[Borut Ambrožič]] (1970–) *[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) *[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984) *[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–) *[[Pavel Apovnik]] (1935–) *[[Metka Arah]] * [[France Arhar]] (1948–) *[[Andrej Auersperger Matić]] *[[Matej Avbelj]] (1980–) *([[Viktor Avbelj]])? == B == * [[Janko Babnik]] (1861–1927) *?? [[Bajec]] - zvezni sodnik? *[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974) *[[Franc Bajlec]] (1902–1991) *[[Vlado Balažic|Vlado (Vladimir) Balažic]] *[[Vilko Baltič]] (1878–1959) *[[Andrej Baraga]] (1965–2022) *[[Samo Bardutzky]] * [[Lovro Baš]] (1849–1924) * [[Fran Baša]] (1901–1972) *[[Milan Baškovič]] (1929–2024) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021) * [[Aleš Bebler]] (1907–1981) * [[Peter Bekeš]] (1946–2015) *[[Ivan Bele]] (1902–1983) *[[Ivan Bele]] (1937–2019) *[[Marjan Bele]] (1906–1944?) *[[Nataša Belopavlovič]] (1949–) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]] (1875–1943) *[[Jaromir Beran]] (1909–2002) *[[Andrej Berden]] (1949–) *[[Katarina Bergant]] *[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–) *[[Jože Bernik]] (1924–2011) *[[Katarina Bervar Sternad]] (1975–) *[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968) *[[Nina Betetto]] (1962–) * [[Božidar Bežek]] (1866–1935) *[[Rupert Bežek]] (1858–1903) *([[Adolf Bibič]] 1933–1996) *([[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Bitežnik]] (1891–1960) *[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008) *Dušan Blaganje? *[[Matej Blatnik]] *[[Ivan Blažir]] (1820–1866) *[[Lovro Bogataj]] (1889–1967) *[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–) * [[Rado Bohinc]] (1949–) * [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) *[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) * [[Borut Bohte]] (1932–2024) *[[Jožica Boljte Brus]] (1953–) * [[Jože Boncelj]] (1911–1986) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) *[[Marko Bošnjak]] (1974–) *[[Ana Božič Penko]] * [[Anton Božič]] (1876–1933) * [[Mirko Božič]] (1884–?) * [[Erika Braniselj]] (?—2013) *[[Borut Bratina]] (1957–) * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989) * [[Franc Anton Breckerfeld]] ( *[[Janko Brejc]] (1869–1934) *[[Mihael Brejc]] (1947–) *[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964) *[[Stana Brezar]] (1916–1994) *[[Barbara Brezigar]] (1953–) *[[Jaka Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] (1886–1958) *[[Igor Breznik]] (1917–1945) *[[Janez Breznik]] (1942–) *[[Borut Brezovar]] *[[Nejc Brezovar]] (1983–) *[[Boštjan Brezovnik]] (1976–) *([[Milan Brglez]] 1967–) * [[Arnošt Brilej]] (1891–1953) *[[Jože Brilej]] (1910–1981) *[[Franci Brinc]] (1935–) *[[Martin Briški]] (1914–1993) *[[Maja Brkan]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984) * [[Anton Brumen]] (1857–1930) * [[Marko Brus]] (1966–) *[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–) *([[Bojko Bučar]] 1951–) * [[France Bučar]] (1923–2015) *[[Janez Bučar]] (1822–1859) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Julij Bučar ml.]] (1889–1974) * [[Pavel Budin]] (1952–2000) *[[Bojan Bugarič]] (1965–) == C == *[[Pavle Car]] *[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943) *[[Bernard Cek]] *[[Nina Cek]] *[[Edvard Centrih]] (1933–1998) *[[Božo Cerar]] (1949–) *[[Miroslav Cerar]] (1939–) *[[Miro Cerar ml.]] (1963–) *[[Zdenka Cerar]] (1941–2013) *[[Matej Cigale]] (1819–1889) *[[Stojan Cigoj]] (1920–1989) *[[Rafael Cijan]] (1935–2015) * [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717) * [[Etbin Henrik Costa]] (1832–1875) *[[Dušan Cotič]] (1922–2015) *[[Blaž Crobath]] (1797–1848) *[[Josip Cugmus]] (1884–1960) *[[Katica Cukjati]] (1949–2016) *[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017) == Č == *([[Tomaž Čas]]) *[[Janez Čebulj]] (1957–) *[[Aleksander Čeferin]] (1967–) *[[Emil Čeferin]] (1912–1997) *[[Peter Čeferin]] (1938–) *[[Rok Čeferin]] (1964–) *[[Darko Černej]] (1906–1990) *[[Samo Červek]] (1969–) *[[Janko Česnik]] (1932–) *([[Gorazd Čibej]]) *[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022) *[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874) *[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894) * [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948) * [[Vida Čok]] (1931–2023) * [[Anton Čop]] (1786–1865) *[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845) *[[Uroš Čop]] *[[Kristina Čufar]] *[[Matej Čujovič]] (1976–) == D == *[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.) *[[Viktor Damjan]] (1915–1981) *[[Janko Debelak]] (1868–1925) *[[Slavko Debelak]] (1947–2013) - odgovoren za "izbris" *[[Ivan Dečko]] (1859–1908) *[[Mitja Deisinger]] (1942–2026) *Vladimir Dejan (1954) * [[Jože Dekleva]] (1899–1969) * [[Anton Delak]] (1927–2002) *[[Drago Demšar]] (1942–2017) *[[Jožef Anton Demšar]] (1709–1770) *[[Franjo Derenčin]] (1906–1963) * [[Josip Dermastia]] (1879–1952) * [[Marijan Dermastia]] (1911–1971) *[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914) *[[Edvard Dev]] (1834–1917) *[[Miroslav Dev]] * [[Oskar Dev]] (1868–1932) *[[Silvo Devetak]] (1938–) *[[Aljoša Dežman]] *[[Zlatan Dežman]] (1951–) *[[Avgust Dimitz]] (1827–1886) *[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002) *[[Tina Divjak]] (1981–) *[[Karel Dobida]] (1896–1964) *[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977) *[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961) *([[Bojan Dobovšek]] 1962–) *[[Albin Dobrajc]] (1908–1980) *[[Polonca Dobrajc]] *[[Alojz Dobravec]] (1811–1871) *[[Helga Dobrin]] *[[Tanja Dobrin]] (r. [[Pirc]]) *[[Tone Dolčič]] (1954–2022) *[[Bojan Dolenc]] (1949–) *[[Jurij Dolenc]] (–) *[[Matija Dolenc]] (1810–1876) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Mile Dolenc]] *[[Pavel Dolenc]] (1942–2018) *[[Ščitomir Dolenc]] (1873–1946) *[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858) *[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839) *[[Josip Doljak]] (1820–1861) *[[Karlo Doljak]] (Karol/Carlo Doliac) (1805–1898) *[[Janez Gregor Dolničar]] (1655–1719) *[[Matej Dolničar]] (1908–1991) *[[Janko Dolžan]] (1883–1949) *[[Silvester Domicelj]] (1868–1938) *[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961) *Fran Dominko (1870–1921) *[[Miha Dominko]] *[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851) *[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) *[[Brigita Domjan Pavlin]] *[[Danilo Dougan]] (1909–1993) *[[Gašper Dovžan]] (1976–) *[[Mojca Drčar Murko]] (1942–) *[[Simona Drenik Bavdek]] (1975–) *[[Katja Drnovšek]] *[[Eneja Drobež]] *[[Anton Drobnič]] (1928–2018) *[[Lidija Drobnič]] (1931–2021) *[[Živa Drol Novak]] *[[Gregor Dugar]] *[[Jana Dular]] *[[Marijan Dular]] (1910–2005) *[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980) *[[Uroš Dular]] (1941–) == Đ == * [[Miodrag Đorđević (sodnik)|Miodrag Đorđević]] (1955–) == E == *[[Erik Eberl]] (1885–1947) *[[Stevo Eberl]] (1938–1985) *[[Andrej Ekart]] *[[Fran Eller]] (1873–1956) *[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756) *[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690) *[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723) *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) *[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847) *[[Anže Erbežnik]] (1976–) *[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?) *[[Karl Erjavec]] (1960–) *[[Tina Eržen]] (1971–) *[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987) == F == *[[Mohor Fajdiga]] *[[Peter Falatov]] (1939–2020) *[[Aleksander Fatur]] (1878–1946) *[[Julij Felaher]] (1895–1969) *[[Aleš Ferčič]] *[[Josip Ferfolja]] (1880–1958) *[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927) *[[Boštjan Ferk]] (1979–) *[[Petra Ferk]] *[[Andrej Ferlinc]] *Maja Ferlinc *[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945) *[[Veronika Fikfak]] *[[Katja Filipčič]] *Filipec *[[Ludvik Filipič]] (1850–1911) *[[Boris Filli]] (1931–2011) *[[Mirko Finderle]] (1918–2012) *[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–) *[[Božidar Fink]] (1920–2013) *[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994) *[[Peter Fister]] (1759–1800) * [[Zvonko Fišer]] (1949–) *[[Benjamin Flander]] *[[Janvid Flere]] (1914–1996) *[[Slavko Flis]] (1922–2002) *[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709) *[[Vladimir Foerster]] (1868–1942) *[[Josip Fon (pravnik)|Josip Fon]] (1865–1925) *[[Valentina Franca]] *[[Tanja Frank Eler]]  *[[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] (1922–2009) *[[Katja Franko]] Aas *[[Anton Gašper Frantar]] (1948–2021) *[[Franc Friškovec]] (? –1993) *Anton Furlan (1867 - ?) *[[Boris Furlan]] (1894–1957) *[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973) *[[Harij Furlan]] (1965–) == G == *Milko Gaber *[[Aleš Galič]] (1968–) *[[Damjan Gantar]] (196?–) *[[Pavle Gantar (pravnik)]] *[[Milan Gaspari]] (1933–2001) *[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002) *[[Franci Gerbec]] *[[Josip Gerdešič]] (1834–1914) *[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908) *[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]]) *[[Lev Geržinič]] (1916–2012) *[[Vladimir Glaser]] (1894–1975) *[[Franc Glavan]] (1927–) *[[Anton Globočnik]] (1825–1912) *[[Viktor Globočnik]] (1852–1898) *[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939) *[[Rupko Godec]] (1925–2022) *[[Franc Godeša]] (1934–) *[[Gregor Godeša]] *[[Anton Gogola]]/Gogala (1780–1841) *[[Ivan Gogala]] ([[Gogola]]) (1850–1901) *[[Jože Gogala]] (1916–2011) *[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko) Gogala]] (1919–2015) *[[Adolf Golia]] (1889–1976) *[[Gustav Golia]] (1879–1947) *[[Ludvik Golia]] (1846–1908) *[[Vladimir Golia]] (? –1966) *[[Matija Golob]] (1922–[[1995]]) *Peter Golob (1964–) *[[Alojz Goričan]] (1888–1968) *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože (Josip) Goričar]] (1873–1955) *[[Jože Goričar]] (1907–1985) *[[Anton Gorjup]] (1812–1883) *[[Mitja Gorjup]] (1943–1977) *[[Miloš Gorkič]] (1922–2020) *[[Primož Gorkič]] (1979/80–)? *[[France Goršič]] (1877–1967) * [[Andrej Gosar]] (1887–1970) *[[Andrej Gostiša]] (1821–1875) *[[Lana Katarina Gotvan]] *[[Franc Grad]] (1948–) *[[Alojz Gradnik]] (1882–1967) *[[Božo Grafenauer]] (1950–) *[[Luka Grasselli]] *[[Mirko Grasselli]] (1874–1950) *[[Neža Grasselli]] *[[Peter Grasselli]] (1841–1933) *[[Mateja Grašek]] *[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886) *[[Florijan Gregorič]] (1883–1963) *Jože Gregorič (1933–2011) *[[Gustav Gregorin]] (1860–1942) *[[Matevž Grilc]] (1946–) *[[Peter Grilc]] (1961–) *[[Roland Grilc]] *[[Vatroslav Grill]] (1899–1976) *[[Davorin Gros]] (1897–1989) *[[Josipina Grosman|Josipina (Fini) Grosman]] (r. [[Ahačič]]) (1908–1980) *[[Karol Grossmann]] (1864–1929) *[[Vladimir Grosman]] (1905–1992) *[[Jurij Groznik]] (generalni državni odvetnik) *[[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Ludvik Gruden]] (1903–1974) *[[Matjaž Gruden]] (1965–) *[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922) == H == * [[Henrik Haas]] (1864–1925) * [[Miha Hafner]] (1986–) * [[Ferenc Hajós]] (1935–) * [[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848) * [[France Hočevar]] (1913–1992) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714) * Mirko Hočevar * [[Beti Hohler]] (1981–) * [[Ivan Hojnik]] (1884–1939) * [[Janja Hojnik]] (1979–) * [[Borut Holcman]] ( * [[Danijela Horvat]] * [[Mitja Horvat]] (1961–) * [[Vladimir Horvat]] (1958–) * [[Juro Hrašovec]] (1858–1957) * [[Jakob Hren]] (1830–1924) * [[Ivan Milan Hribar]] (1875–1909) * [[Stane Hribar]] (1907–2003)? * [[Svetozar Hribar]] (1909–1996) * [[Jože Hribernik]] (1938–) * [[Tone Hribovšek]] (1935–) * [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931) * [[Jožko Humar]] (1914–2008) * [[Silva Humer]] == I == * [[Albin Igličar]] (1947–) *[[Marko Ilešič]] (1947–2024) *[[Meta Ilešič]] (r. [[Žužek]]) (1921–2022) *[[Mirko Ilešič]] (1950–1999) *[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012) *[[Larisa Istenič]] *[[Blaž Ivanc]] *[[Tjaša Ivanc]] *[[Šime Ivanjko]] (1938–) == J == *[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–) *[[Irena Jager Agius]] *[[Matjaž Jager]] *[[Nina Ana Jäger]] *[[Klemen Jaklič]] (1975–) *[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924) *[[Jožef Jakopič]] (1841–1894) *[[Vid Jakulin]] (1960–) *[[Peter Jambrek]] (1940–) *[[Jernej Jan]] (1935–2010) *[[Martin Jančar]] *[[Franc Jančigaj]] (1878–1945) *[[Breda Janežič]] (1948–1995) *[[Konrad Janežič]] (1867–1945) *[[Alojz Janko]] (1943–2019) *[[Frančišek Jarc]] (1891–1978) *[[Mihail Jasinski]] (1862–1935) *[[Milena Jazbec Lamut]] *[[Andraž Jeglič]] (1865–1937) *[[Barbara Jelčić]] (1940–) *[[Tone Jelen]] (1916–2013) *[[Celestin Jelenc]] (1884–1968) *[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805) *[[Alenka Jelenc Puklavec]] (1940–2022) *[[Dušan Jelušič]] (1920–1998) *[[Mihael Jenčič]] (1946–) *[[Marjan Jenko]] (1913–2006) *[[Simon Jenko]] (1835–1869) *[[Hinko Jenull]] (1952–) *[[Janko Jeri]] (1927–2002) *[[Maks Jerič]] (1885–1949) *[[Tone Jerovšek]] (1941–) * [[Miro Jeršič]] (1902–1981) *[[Rok Jesenko]] (1880–1966) *[[Aleksander Jevšek]] (1961–) *[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015) *[[Savin Jogan]] (1937–) *[[Albin Juhart]] (1893–1972) *[[Jože Juhart]] (1906–1967) *[[Miha Juhart]] (1963–) *[[Ilja Jurančič]] (1929–2006) *[[Vladimir Jurančič]] (1927–) *[[Josip Jurca]] (1884–1963) *[[Peter Juren]] (1930–2021) *[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik) * [[Joso Jurkovič]] (1888–1940) *[[Margerita Jurkovič]] *[[Franc Jurtela]] (1853–1926) *[[Ivan Justin]] (1930–) *[[Alojzij Juvan]] (1886–1960) *[[Friderik Juvančič]] (1873–1947) == K == *[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705) *[[Zdravko Kalan]] (1906–1992) *[[Marko Kambič]] (1963–) *[[Miha Kambič]] (1888–1981) *[[Mitja Kamušič]] (1924–1994) *[[Zoran Kanduč]] (1962–) *[[Jakob Kandut]] (1913–1996) *[[Josip Karlovšek]] (1867 – 1950) *[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806) *[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) *[[Andreja Katič]] (1969–) *[[Igor Kaučič]] (1954–) *[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–) *[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923) *[[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903) *[[Matija Kavčič]] (1802–1863) *[[Vladimir Kavčič]] (1932–2024) *[[Ivan Kavčnik (pravnik)|Ivan Kavčnik]] (1858–1922) *[[Mirko Kejžar]] (1897–1943) *[[Tamara Kek]] *[[Tomaž Keresteš]] (1972/3?–) *[[Robert Kermavner]] (1876–1927) *[[Janko Kersnik]] (1852–1897) *[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937) *[[Jožef Kersnik]] (1823–1877) *[[Ana Kerševan]] (1979–) *[[Erik Kerševan]] (1974–) *[[Peter Keršič]] (1881–1948) *[[Ciril Keršmanc]] ( *[[Urška Kežmah]] *[[Milan Kiauta]] (1909–1987) *[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–) *[[Ksenija Klampfer]] (1976–) *[[Marta Klampfer]] (1953–2016) *[[Goran Klemenčič]] (1972–) *[[Nada Klemenčič]] (1939–) *[[Tone Klemenčič]] (1913–2001) *[[Josip Klepec]] (1887?–1938) *[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994) *[[Rok Kljajič]] *[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–) *([[Klemen Klun]] 1971–) *[[Bojana Kmetec Rošic]] *[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?) *[[Rajko Knez]] (1969–) *[[Rihard Knez]] (1919–1993) *[[Aleš Kobal]] (1971–) *[[Miloš Kobal]] (1926–2018) * [[Božo Kobe]] (1913–1951) *[[Peter Kobe]] (1916–1995) *[[Gorazd Kobler]] (1949–2022) *[[Marijan Kocbek]] (1957–) *[[Jurij Koce]] (1902–1992) *[[Boris Kocijančič]] (1909–1968) * [[Janez Kocijančič]] (1941–2020) *[[Rudi Kocjančič]] (1939–2024) *[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–) *[[Andreja Kokalj]] *[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) *[[Črtomir Kolenc]] (1914–2001) *[[Riko Kolenc]] (1916–2001) *[[Lidija Koman Perenič]] (1945–) *[[Gojmir Komar]] (1931–2002) *[[Milan Komar]] (1921–2006) *[[Danilo Komavli]] (1881–1967) *[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897) *[[Polonca Končar]] (1947–) *[[Mateja Končina Peternel]] (1966–) *[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988) * [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872) *[[Rok Koren]] (1962–2021) * [[Boštjan Koritnik]] (1979–) *[[Damjan Korošec]] (1968–) *[[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–) *[[Mirko Koršič (sodnik)|Mirko Koršič]] (1880–1934) *[[Mirko Koršič]] (1914–1981) *[[Milan Korun]] (1886–1962) *[[Branko Korže]] *[[Albert Kos]] (1913–1947) *[[Anton Kos-Cestnikov]] (1837–1900) *[[Drago Kos]] (1961–) *[[Marjan Kos]] *[[Franc Kosar]] (1823–1894) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[Vida Kosi]] (1921–2021) * [[Bogomir Kostanjevec|Bogomir (Mirko) Kostanjevec]] (1911–2012) * Karel Košenina * [[Alenka Košir]] (1975–) * [[Borut Košir]] (1954–) *[[Fedor Košir]] (1908–1972) *[[Milan Kosterca]] (1929–2014) *Josip Kotnik ? *[[Sonja Kotnik]] (1956–) *[[Mitja Kovač]] *[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–) * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996) *[[Blaž Kovačič Mlinar]] *[[Maša Kovič Dine]] *[[Boris Kovšca]] (1932–2022) *[[Jože Kozina]] (1960–) *[[Miha Kozinc]] (1952–) *[[Peter Kozler]] (1824–1879) *[[Andreja Krabonja]] *[[Dragana Kraigher Šenk]] (1937–1985) *[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943) *[[Nada Kraigher]] (1911–2000) *[[Vito Kraigher]] (1911–1945) *[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–) *[[Jožef Krajnc]] (1821–1875) *[[Milko Krajnc]] (1883–1965) *Anton Krajšek *[[Suzana Kraljič]]/Kraljić *[[Jerca Kramberger Škerl]] *[[Albert Kramer]] (1882–1943) *[[Irena Kranjc]] (1961–) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (1949–) *[[Marko Kranjc]] (1888–1977) *[[Vesna Kranjc]] (1956–) *[[Ivan Kranjec]] *[[Katarina Krapež]] *[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978) *[[Vladimir Kreč]] (1923–1999) *[[Viljem Krejči]] (1890–1962) * [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942) *[[Miha Krek]] (1897–1969) *[[Anton Kremžar]] (1867–1927) *[[France Kremžar]] (1883–1954) *[[Barbara Kresal]] (1969–) *[[Katarina Kresal]] (1973–) *[[Katarina Kresal Šoltes]] (1966–) *[[Marija Krisper Kramberger|Marija Krisper-Kramberger]] (1946–) *[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931) *[[Andrej Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–2023) * [[Matevž Krivic]] (1942–) *[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) *[[Vladimir Krivic]] (1914–1996) *[[Anton Kržišnik]] (1890–1973) *[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999) *[[Mojca Kucler Dolinar]] (1972–) *[[Milan Kučan]] (1941–) *[[Anton Kuder]] (1870–1944) *[[Alenka Kuhelj]] (1942–) *[[Angelo Kukanja]] (1905–1977) *[[Bojan Kukec]] (1952–2011) *[[Vladimir Kukman]] (1902–1982) *[[Damjan Kukovec]] (1977–) *[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951) *[[Janko Kuster]] (1925–1998) *Josip Kušar (1865–1913) * [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) * [[Radoslav Kušej]] (1875–1941) * [[Bojana Kvas]] *[[Jožef Kovač]] (1965-) == L == *[[Peter Laharnar]] (1858–1932) *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977) *[[Vid Lajovic]] (1917–1977) *[[Rok Lampe]] (1973–) *[[Ivan Lamut]] (1879–1937) *Lamut *[[Stanko Lapajne]] (1878–1941) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Fran Lasič]] (1864?–1944) *[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944) *[[Stojan Lasič]] *[[Janko Lavrič]] (1900–1971) *[[Jože Lavrič]] (1903–1973) *[[Karel Lavrič]] (1818–1876) *[[Roman Lavtar]]? *[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–) *[[Viktor Lednik]] *[[Milan Lemež]] (1891–1971) *[[Janez Lenarčič]] (1967–) *[[Stane Lenardič]] (1918–2008) *[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926) *[[Tina Lesar]] *[[Josip Leskovar]] (1875–1965) *[[Jernej Letnar Černič]] *[[Vladimir Levec]] (1877–1904) *[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34) *[[Miloš Levičnik]] (1913—1994) *[[Jože Levstik]] (1908–1987) *[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817) *[[Franjo Lipold]] (1885–1970) *[[Martina Lippai]] *[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926) *[[Franc Lokar|France Lokar]] (1890–1966) *[[Tomaž Longyka]] *[[Martin Lorbar]] (1922–2004) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) *[[Franc Lubej]] (1898–1985) *[[Marjana Lubej]] (1945–2021) *[[Jožef Luckmann]] (1760–1803) *[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Janez Lukač]] (1931–2013) *[[Miroslav Lukan]] (1875–1939) *[[Jožef Lukman]] (1760–1803) *[[Ivan Lulik]] (1888–1947) *[[Aleksander Lunaček]] (1896–1969) *[[Andrej Luschin]] (1807–1879) *[[Arnold Luschin]] (1841–1932) *[[Karmen Lutman]] == M == * [[Viktor Maček]] (1903–1983) * [[Danilo Majaron]] (1859–1931) *[[Ferdinand Majaron]] (1903–1986) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948) *[[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] (1933–) *[[Martin Malnerič]] (1885–1958) *[[Pavel Marc]] (1902–1997) *[[Tadeja Marinič]] *([[Boštjan Markič]] 1934–1994) *[[Stane Markič]] (1928–2013) *[[Rudolf Marn]] (1875–1947) *[[Robert Marolt]] (1969–) *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945) *Ivan Martelanc (1938) *[[Benjamin Marušič]] (1914–1981) * [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964) *[[Tomaž Marušič]] (1932–2011) *[[Kornelija Marzel]] *[[Branko Masleša]] *[[Martin Matek]] (1860–1930) *[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–) *[[Anton Mažgon]] (1812–1849) *Anže Mediževec *[[Ervin Mejak]] (1899–1989) *[[Karel Mejak]] (1910–1994) *[[Vera Mejak]] (1943–) *[[Jelka Melik]] (1951–) *[[Maja Menard]] *[[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Jože Mencinger]] (1941–2022) *[[Arne Mavčič]] (1948–) *[[Božidar Merc]] (1951–) *[[Peter Merc]] *[[Janez Metelko]] *[[Špelca Mežnar]] (1976–) *[[Mojca Mihelj Plesničar]] *[[Franc Miklavčič]] (1921–2008) *[[Tomaž Miklavčič]] *([[Franc Miklošič]]) *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] ([[1886]]–[[1965]]) *[[Anton Milavec]] *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Janez Milčinski]] (1913–1993) * [[Henrik Mislej]] (1801–1863) * [[Luka Mišič]] *[[Jernej Mlakar]] (1924–1982) *([[Zdravko Mlinar]] 1933–) *[[Heli Modic|Heli(odor) Modic]] (1906–1985) *[[Milojka Modrijan]] (1945–) *[[Fran Mohorič]] (1866–1928) *[[Ivan Mohorič]] (1888–1980) *[[Jakob Mohorič]] (1888–1976) *[[Monald Koprski]] (1208–1278)? *[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901) *[[Miroslav Mozetič]] (1950–) *[[Damjan Možina]] (1975–) *[[Dijana Možina Zupanc]] *[[Anton Mrak]] (1883–1961) *[[Miroslav Muha]] (1878–?) *[[Breda Mulec]] (1975–) * [[Avgust Munda]] (1886–1971) *[[Franc Munda]] (1831–1914) *[[Jakob Munda]] (1849–1926) *[[Jasna Murgel]] (1970–) *[[Ivo Murko]] (1909–1984) *[[Vladimir Murko]] (1906–1986) *[[Viktor Murnik]] (1874–1964) *[[Aleksij Mužina]] (1980? -) == N == * [[Ivan Nabernik]] (1842–1915) * [[Andrej Naglič]] (1978–) *[[Matjaž Nahtigal]] (1968–) *[[Matjaž Nanut]] (1969–) *[[Marko Natlačen]] (1886–1942) *[[Anton Nemec]] (1903–1988) *[[Janez Nemec]] (1912–2001) *[[Živa Nendl]] *[[Sebastian Nerad]] (197?–) *[[Aleš Novak]] (1974–) *[[Anton Novak]] (1956–) *[[Barbara Novak]] (1969–) *[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011) *[[Darja Novak Krajšek]] *[[Fran Novak]] (1877–1944) *[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–) *[[Janže Novak]] (1893–1934) *[[Maja Novak]] (1960–) *[[Marko Novak]] (1967–) *[[Mitja Novak]] (1947–) *[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–) == O == *[[France Oblak]] (1845–po?1917) *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858) *[[Josip Oblak]] (1883–1956) *[[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951) *[[Marjan Oblak]] (1926–2008) * [[Janez Obreza]] *[[Miran Ocepek]] (1950–) *[[Fran Ogrin]] (1880–1958) *[[Albin Ogris]] (1885–1959) *[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883) *[[Stanko Ojnik]] (1932–2012) *[[Ivan Okretič]] (1860–1931) *[[Jožef Orel]] (1797–1874) *[[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] (1886–1973) *[[Stanko Osterc]] (1909–1983) *[[Matej Oštir]] *Jakob Otrin (1908-1987) *[[Kristina Ožbolt]] == P == * [[Anton Pace]] (1851–1923) * [[Jože Pacek (politik)]] *[[Josip Pajk]] *[[Silverij Pakiž]] *[[Anton Panjan]] *[[Franc Papež]] (1838–1929) *[[Oton Papež]] (1867–1940) *[[Viktor Papež]] (1943–) *[[Marko Engelbert Paradeiser]] *[[Andrej Parma]] (1973-) *[[Viktor Parma]] (1858–1924) *[[Ingo Paš]] (1941–2021) * [[Marijan Pavčnik]] (1946–) * [[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *Blaž Pipp (1967-) *[[Tomaž Pavčnik]] *[[Miloš Pavlica]] (1950–) *[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *[[Martin Pavlič]] (1894–1979) *[[Peter Pavlič]] (1912–1991)? *[[Stane Pavlič]] (1914–1996) *[[Jože Pavličič]] (1916–2001) * [[Marko Pavliha]] (1962–) *[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]]) *[[Janez Pečar]] (1924–2021) *[[Mirko Pečarič]] *[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955) *[[Martin Pegius]] (~1523–1592) *[[Igo Pehani]] (1886–1942) *F. A. Pelzhoffer *[[Jerneja Penca]] *[[Boštjan Penko]] (1961–) *[[Anton Perenič]] (1941–) *[[Lojze Peric]] (1909–1999) *[[Ljudevit Perič]] (1884–1926) * [[Ivan Perne]] (1889–1933) *[[Franc Pernek]] (1938–) *[[Jože Pernuš]] (1916–1997) *[[Milan Peroci]] (1922–2006) *[[Nina Peršak]] (1975–) *[[Blaž Peršin]] (1961–) *[[Milan Petek Levokov]] *[[Bogdan Petelin]] (1895–1954) *[[Stanko Peterin]] (1913–1998) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Dragan Petrovec]] (1952–) *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] (1930–2010) *[[Nataša Pirc Musar]] (1968–) *[[Fedor Pirkmajer]] (1919–1996) *[[Otmar Pirkmajer]] (1888–1971) *[[Jakob Pirnat]] (1847–1924) *[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996) *[[Rajko Pirnat]] (1951–) *[[Andrej Pirš (pravnik)|Andrej Pirš]] (1941–) *[[Lojze Piškur]] (1908–1982) * [[Leonid Pitamic]] (1885–1971) * [[Karel Pivk]] (1916–1967) ? *[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000) *[[Konrad Plauštajner]] (1941–2022) *[[Nina Plavšak]] (1960–) *[[Leopold Plenčič]] (1749–1830) *[[Ivan Ples]] (1886–1958) *[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]]) *[[Karel Pleško]] (1834–1899) *[[Senko Pličanič]] (1963–) *[[Jakob Ploj]] (1830–1899) *[[Mirko Ploj]] (1956–) * [[Miroslav Ploj]] (1862–1944) * [[Oton Ploj]] (1861–1947) *[[Tanja Poberžnik]] ([[1956]]–[[2018]]) *[[Janez Pogorelec]] (1964?–) *[[Peter Podgorelec]] *[[Karel Podgornik]] (1878–1962) *[[Bojan Podgoršek]] *[[Jernej Podlipnik]] *[[Klemen Podobnik]] (1975–) *[[Jasna Pogačar]] (1953–) *[[Peter Pogačar]] (1973–) *[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991) *[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888) *[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) *[[Marjan Pogačnik (sodnik)]] *[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979) *[[Miha Pogačnik]] (1970–) *[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]] *[[Janez Pogorelec]] *[[Klemen Pohar]] *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–) *[[Ana Polak Petrič]] (1978–) *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975) * [[Janko Polec]] (1880–1956) *[[Julij Polec]] (1852–1941) *[[Svetozar Polič]] (1916–2011) *[[Vasilij Polič]] (1940–2023) * [[Zoran Polič]] (1912–1997) * [[Andra Pollak|Andra M. Pollak]] (1958–)(vrhovna sodnica v Kanadi) * [[Carlo Porenta]] (1814–1898) * [[Nataša Posel]] (1976–) *[[Jernej Potočar]] *[[Jožef Potočnik]] (1753–1808) *[[Miha Potočnik]] (1907–1995) *[[Ivo Potokar]] (1899–1945) *[[Miran Potrč]] (1938–2023) *[[Anton Požar]] (1861–1933) *[[Danilo Požar]] (1914–2005) *[[Dušan Požar]] (1928–2006?) *[[Mojca Prelesnik]] (1968–) *[[Saša Prelič]] *[[Janez Premk]] (1939–2017) *[[Boris Premrov]] (1906–1976) *[[Branko Premrov]] *[[Dragan Premrov]] (1912–1989) *[[Branko Premrou]] (1909–1986) *[[Miroslav Premrou]] (1871–1944) *[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *Marko? Prepeluh *[[Ivan Presker]] (1857–?) *[[France Prešeren]] (1800–1849) *Janez Krstnik Prešeren *[[Jakob Prešern]] (1888–1975) *[[Josip Pretnar]] (1891–1969), *[[Stojan Pretnar]] (1909–1999) *[[Matej Pretner]] (1858–1944) *[[Valentin Prevec]] (19.stol.) *Janez Prijatelj (1947--) *[[Marko Prijatelj]] (1952–) *[[Andreja Primec]] *[[Karlo Primožič]] (1939–2020) *[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976) *[[Tone Prosenc]] (1932–2024) *[[Jerneja Prostor]] *[[Boris Puc]] (1907–1975) *[[Dinko Puc]] (1879–1945) *[[Igor Puc]] (1906–1975) *[[Janko Pučnik]] (1957–) *[[Dušan Puh starejši]] (1922–) *[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001) *[[August B. Pust]] (1938–) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936) == R == *[[Rado Race]] (1960–) *[[Zvezdan Radonjić]] (1961–) *[[Aleksander Radovan]] (1926–1993) *[[David Raišp]] *[[Barbara Rajgelj]] (1975–) *[[Štefan Rajh]] (1876–?) *[[Anton Rak]] (1803–1864) *[[Iztok Rakar]] (1974–) *[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758) *[[Marko Rakovec]] (mednarodni) *[[Mojca Ramšak Pešec]] *[[Marko Rančigaj]] *[[Andraž Rangus]] *[[Franc Rapoc]] (1842–1882) *[[Franc Rapotec]] (1887–1976) *[[Vinko Rapotec]] (1889–1960) *[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949) *[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928) *[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954) *[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009) *[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901) *[[Andrej Razdrih]] (1952–) *[[Radoslav Jakob Razlag]] (1826–1880) *[[Joahim Ražem]] (1886–1966) *[[Anton Rebek]] (1857–1934) *[[Josip Regali]] (1880–1960) * [[Franc Regally|Fran(c) Regally]] (1870–1924) * ''[[Urša Regvar]]?'' * [[Matevž Reiser]] (1830–1895) * [[Otmar Reiser]] ([[1792]]–[[1868]]) * [[Albert Rejec]] (1899–1976) * [[Katja Rejec Longar]] *[[Franc Rekar]] (1866–1950) *[[Alojzij Remec]] (1886–1952) *[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020) *[[Anton Remic]] (1748–1801) *[[Anton Rems]] (1932–2019) *[[Martina Repas]] *[[Franc Repič]] (1758–1812) *[[Borut Režek]] (1922–1971) *[[Josip Režek]] (1883–1966) *[[Miha Ribarič]] (1934–) *[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874) * [[Ciril Ribičič]] (1947–) *[[Nevenka Rihar]] *[[Vesna Rijavec]] (1958–) *Ivan Robnik *[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–2024) *[[Anton Rogina]] (1862–1944) *[[Anton Rojc]] (1820–1876) *[[Aleš Rosina]] (1937–2010) *[[Franjo Rosina]] (1863–1924) *[[Igor Rosina]] (1900–1969) *[[Jožef Rosina]] (1810–1889) *[[Anton Rous]] (1939–[[2024]]) *[[Jože Rovan]] (1923–2009) *[[Jernej Rovšek]] (1951–) *[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–) *Bor(ivoj) Rozman ? *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837) *[[Vilko Rozman]] (1912–2006) *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970) *[[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942) *[[Matija Rulitz]] (1805–1880) *[[Jože Ruparčič]] *[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?–) *[[Slavko Rupel]] (1921–2002) *[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003) *[[Vlado Rupnik]] (1899–1970) *[[Josip Rus]] (1893–1985) *[[Luka Rus]] (1767–1836) *[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941) *[[Miloš Rybář]] (1928–1995) *[[Otokar Rybář]] (1865–1927) *[[Vladimir Rybář]] (1894–1946) == S == *[[Štefan Sagadin]] (1878–1947) *[[Andrej Saje]] (1966–) *[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008) *[[Ivan Sajovic]] (1884–1954) *[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961) *[[Stanko Sajovic]] (1890–1963) *[[Nataša Samec Berghaus]] *[[Ana Samobor]] *[[Vasilka Sancin]] (1979–) *[[Jožef Savinšek]] (1831–1920) *[[Dušan Savnik]] (1919–1975) *[[Teodor Sbrizaj]] (1899–1980) *[[Franc Schaubach]] (1881–1954) *[[Dolfe Schauer]] (1902–1953) *[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884) *[[Nina Scortegagna Kavčnik]] *[[Josip Sedej]] (1899–1977) *[[Jernej Sekolec]] (1948–) *[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866) *[[Polona Selič Zupančič]] *[[Liljana Selinšek]] *[[Simon Seljak]] (1815–?) *[[Dušan Semolič]] (1947–) *[[Darja Senčur Peček]] (1965–) *[[Bogomil Senekovič]] (1880–1924) *[[Ivan Senekovič]] (1884–1956) *[[Davorin Senjor]] (1882–1960) *[[Janko Sernec (starejši)|Janko Sernec]] (1834–1909) * [[Janko Sernec (mlajši)|Janko Sernec]] (1881–1942) *[[Josip Sernec]] (1844–1925) *[[France Sever]] (1897–1985) *[[Tina Sever]] (1981–) *[[Avgust Sfiligoj]] (1902–1985) *[[Teofil Simčič]] (1902–1997) *[[Ivan Simič]] (1959–) *[[Vladimir Simič]] (1950–) *([[Iztok Simoniti]] 1948–) *[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977) *[[Franc Skaberne]] (1877–1951) *[[Hugo Skala]] (?–1963) *[[Artur Skedl]] (1860–1923) *[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868) *[[Anton Skobir]] (1923–2004?) *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Dušan Skok]] (1940–2005) *[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) * [[Anton Skumovič]] (1864–1952) *[[Franc Slabe]] (1931–2005) *[[Leon Slak]] *[[Karel Slanc]] (1851–1916) * [[Stanislav Slatinek]] (1958–) *[[Edvard Slavik]] (1865–1931) *[[Slavoj Slavik]] (1896–1945) *[[Simon Slokan]] *[[Ivan Slokar]] (1884–1970) *[[Rudolf Smersu]] (1905–1998) *[[Albin Smole]] (1883–1968) *[[Alojz Snoj]] (1946–) *[[Janez Snoj]] (1934–2005) *[[Franc Sok]] (1905–1978) *[[Gvido Soklič]] (1894–1970) *[[Janez Nepomuk Sorčan]] (1737–1804) *[[Jadranka Sovdat]] (1960–) *[[Evgenij Spektorski]] (1875–1951) *[[Ana Srovin Coralli]] *[[Gojko Stanič]] (1940–) *[[Ana Stanič]] *[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942) *[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978) *[[Jože Stanovnik]] (1898–1983) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) *[[Milan Stante]] (1916–2016) *[[Egon Stare]] (1882–1959) *(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969) *[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922) *[[Miloš Stare]] (1905–1984) *[[Danijel Starman]] (1940–2014) *[[Janez Starman]] (1971–) *[[Marko Starman]] (1969–) *[[Franc Stegenšek]] (1889–1969) *[[Henrik Stepančič]] (1864–1940) *[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) *[[Henrik Steska]] (1880–1960) * [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884) * [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929) *[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–) *[[Borut Stražišar]] *[[Grega Strban]] (1972?–) *[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–2024) *[[Majda Strobl]] (1920–1997) *[[Boris Strohsack]] (1929–1997) *[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016) *[[Anja Strojin Štampar]] (1973–) *[[Gregor Strojin]] *[[Josip Suchy]] (1869–1941) *[[Jože Suhadolc]] (1914–1987) *[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999) *[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902) *[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873) *[[Viktor Sušnik]] *[[Pavle Svete]] (1933–2021) *[[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Lev Svetek]] (1914–2005) * [[Matej Svetel]] (1934–2009) *[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987) *[[Rok Svetlič]] (1973–) *[[Andrej Svetličič]] (1974–) == Š == *[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928) *[[Jasna Šegan]] *[[Jože Šegedin]] (1911–1973) *[[Alenka Šelih]] (1933–) *[[Rudi Šelih]] (1929–2024) *[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969) *[[Miha Šepec]] (1955?/1974–) *[[Miha Šercer]] *[[Marija Šeruga Trplan]] *Boris Šetina (1933-) *Metoda Šetina (1934-2014) *[[Vida Šibenik]] (1944–2020) *[[Senka Šifkovič Vrbica]] *[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) *[[Marjan Šiftar]] (1950–) *[[Janez Šinkovec]] (1928–2016) *[[Janez Šinkovec (mlajši)|Janez Šinkovec]] (1949–) *[[Ludvik Šivic]] (1859–1939) *[[Silvo Šivic]] (1909–1982) *[[Ignacij Škarja]]? (1760–1837) *[[Ivan Škarja]] (1879–1941) *[[Vladimir Škerlak star.]] (1909–2002) *[[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] (1914–1998) *Ivan Škerlj (1848–1932) *[[Milan Škerlj]] (1875–1947) *[[Drago Šketa]] (1969–) *[[Bojan Škof]] (1958–) *[[Bojan Škrk]] (1924–2003) *[[Mirjam Škrk]] (1947–) *[[Boštjan Škrlec]] (1971–) *[[Katja Škrubej]] (1971–) *[[Albin Šmajd]] (1904–1946) *[[Konrad Šmid]] (1886–1954) *Lojze Šmid (1902–1969) *[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016) *[[Boris Šnuderl]] (1926–2020) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) *[[Štefan Šoba]] (1913–?) *[[Igor Šoltes]] (1964–) *[[Ivan Šorli]] (1853–1932) *[[Ivo Šorli]] (1877–1958) *[[Marko Šorli]] (1946–) *[[Tjaša Šorli]] *[[Tomo Šorli]] (1881–1923) *[[Bojan Špicar]] (1914–2008) *[[Ciril Špindler]] (1902–1975) *[[Primož Šporar]] (1971–) *[[Tilen Štajnpihler Božič]] *[[Boris Štefanec]] (1954–) *[[Katja Štemberger]] *[[Ivo Štempihar]] (1898–1955) *[[Juri Štempihar]] (1891–1978) *[[Valentin Štempihar]] (1851–1921) *[[Franjo Štiblar]] (1947–) *[[Stanko Štor]] (1890–1967) *[[Rudi Štravs]] (1953–) *[[Jožko Štrukelj]] (1928–2009) *Miha Štrukelj (1935–2023) *[[Milan Štrukelj]] (?–2025)? *[[Dušan Štrus]] (1979–) *[[Anton Štuhec]] (1884–1948) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885) *[[Leon Štukelj]] (1898–1999) *[[Miha Štukelj]] (1935–2023) *[[Lovro Šturm]] (1938–2021) *[[Milica Šturm]] (1939–) *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016) *[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–) *[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984) *[[Peter Šuler]] *[[Janko Šuman]] (1867–1945) *[[Staša Šuster]] (1920–2021) *[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925) *[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–) *[[Anton Švigelj]] (1868–1954) == T == *[[Vlado Tance]] *[[Tjaša Tanko]] *[[Đorđe Tasić]] (1892–1943) *[[Ivan Tavčar]] (1851–1923) *[[Maruša Tekavčič Veber]] *[[Aleksander Ternovec]] (1935–2012) *[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913) *[[Damijan Terpin]] (1963–) *[[Andraž Teršek]] (1975–) *[[Ana Testen]] *[[Anton Testen]] (1909–1997) *[[Franc Testen]] (1948–) *[[Bojan Tičar]] (1965–) *[[Luka Tičar]] *[[Lovro Toman]] (1827–1870) *[[Anton Tomažič]] (1950–) *[[Luka Martin Tomažič]] *[[Egon Tomc]] (1913–1969) *[[Matej Tominc]] (1790–1832) *[[Janez Tominec]] (1914–1980) *Janez Tominec (1924–2019) *[[Anka Tominšek]] (1935–) *[[Fran Tominšek]] (1868–1943) *[[Stanko Tominšek]] (1895–1961) *[[Teodor Tominšek]] (1902–1996) *[[Zora Tominšek Polak]] (1904–1975) *[[Anton Tomšič]] (1842–1871) *[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976) *[[Stanko Tomšič]] (1901–1945) *([[Tone Tomšič]] 1910–1942) *[[Vida Tomšič]] (1913–1998) *[[Frane Tončič]] (1893–1978) *[[Josip Tonkli]] (1834–1907) *[[Jurij Toplak]] (1977–) *[[Ludvik Toplak]] (1942–) *[[Janez Toplišek]] (1941–2019) *[[Albin Torelli]] (1898–1973) *([[Niko Toš]] 1934–) *[[Peter Toš]] (1939–2022) *[[Miha Trampuž]] (1950–) * [[Boštjan Tratar]] (1973–) *[[Jože Tratnik]] (1941–) *[[Maja Tratnik]] *[[Matjaž Tratnik]] (1957–) *[[Vladimir Travner]] (1886–1940) *[[Franc Trenz]] (1851–1921) *[[Drago Tribnik]] (1912–2009) *[[Katja Triller Vrtovec]] (1979–) *[[Karel Triller]] (1862–1926) *[[Duša Trobec Bučan]] (1958–) *[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991) *[[Gorazd Trpin]] (1951–) *[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964) *[[Verica Trstenjak]] (1962–) *[[Boris Tuma]] (1909–1945) *[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961) * [[Henrik Tuma]] (1858–1935) *[[Boštjan J. Turk]] (1967–) *[[Robert Turk (pravnik)|Robert Turk]] *[[Danilo Türk]] (1952–) *[[Mirko Tušek]] (1918–2007) == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982) *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1936–) *[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012) *[[Boris Uderman]] (1915–1987) *[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862) *[[Matija Urankar]] *Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku) *[[Anton Urbanc]] (1895–1956) *[[Peter Urbanc]] (1924–2016) *[[Cveto Uršič]] (1956–) *[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926) == V == *[[Boštjan Valenčič]] *[[Vlado Valenčič]] (1903–1999) *[[Sebastijan Valentan]] (1983–) *[[Dejan Valentinčič]] (1987–) *[[Luigi Varanelli]] *[[Ivan Vasič]] (1882–1967) *[[Katarina Vatovec]] *[[Miloš Vauhnik]] (1895–1983?) *[[Lado Vavpetič]] (1902–1982) *[[Bojan Vavtar]] (1958–) *[[Andrej Veble]] (1887–1979) *[[Urška Velikonja]] (1978–) *[[Gregor Velkaverh]] (1952–) *[[Miha Velkavrh]] (1952–) *[[Ivan Vencajz]] (1844–1913) *[[Vanja Verdel Kokol]] *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Fran Vesej (odvetnik)|Fran Vesel]] (1894–1954) *[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884) *[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–) *[[Tomaž Vesel]] (1967–) *[[Oton Vidic]] (1867–1944) *[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021) *[[Jure Vidmar]] - ''Maastricht'' - ''prof. medn. prava'' *[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996) *[[Fran Vidovič]] (1879–1951) *[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955) *[[Joža Vilfan]] (1908–1987) *[[Marjeta Vilfan]] *[[Sergij Vilfan]] (1919–1996) *[[Gregor Virant]] (1969–) *[[Franc Višnikar]] (1848–1914) *[[Ana Vlahek]] (1979/80–) *[[Patrick Vlačič]] (1970–) *[[Janez Vlaj]] *[[Stane Vlaj]] (1946–2014) *[[Fran Vodopivec]] (1879–1930) *[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930) * [[Katja Vodopivec]] (1917–2012) * [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982) *[[Zvone Vodovnik]] (1952–) *[[Božo Vodušek]] (1905–1978) *[[Valens Vodušek]] (1912–1989) *[[Žiga Vodušek]] (1913–2014) *[[Lojze Vogrič]] (1902–1987) *[[Andrej Vojska]] (1828–1903) *[[Matej Vojska]] *[[Edvard Volčič]] (1858–1911) *[[Andrej Volkar]] "Hrabroslav" (1847–1930) *[[Alojzij Voršič]] (1888–1973) *[[Josip Voršič]] (1903–1945) *[[Rudi Vouk]] (1965–) *[[Viktor Vovk]] (1893–1968) *[[Helena U. Vrabec]] *[[Edvard Vračko]] (1898–1984) *[[Janko Vrančič]] (1889–1959) *[[Mateja Vraničar Erman]] (1965–) * [[Branko Vrčon]] (1907–1990) * [[Ivo Vrečer]] (1898–1978) * [[Josip Vrečko]] (1856–1931) *[[Renato Vrenčur]] *[[Lojze Vrtačnik|Alojzij (Lojze) Vrtačnik]] (1884–1964) *[[Ivan Vrtačnik]] (?–1947) *[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018) *[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981) *[[Svetozar Vuga]] - Žarko (1914–?) *[[Martina Vuk]] (1979–) == W == * [[Nana Weber]] *[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–) * [[Petra Weingerl]] *[[Jurij Kornelij Weinzerle]] (16./17.stol.) *[[Fran Windischer]] (1877–1955) *[[Andrej Winkler]] (1825–1916) *[[Janez Winkler]] (1927–2023) *Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684) *[[Miha Wohinz]] (1930–2011) == Z == *[[Bojan Zabel]] (1930–2023) *[[Mojca Zadravec]] *[[Dean Zagorac]] ? *[[Saša Zagorc]] (1977–) *Drago Zajc (star.) (1912–1944) *[[Drago Zajc]] ml. (1938–2023) *[[Katarina Zajc|Katarina (Katra) Zajc]] (1967–) *[[Marjan Zajec]] (1905–1985) *[[Aleš Zalar]] (1961–) *[[Boštjan Zalar]] *[[Drago Zalar]] (1909–2000) *[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]]) *[[Roman Završek]] *[[Aleš Završnik]] (1977–) *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Josip Zdolšek]] (1876–1932) *[[Ksenija Zeilhofer Orehek]] *[[Sabina Zgaga Markelj]] *[[Miša Zgonec Rožej]] *[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman) *[[Andraž Zidar]] (1971–) *[[Barbara Zobec]] (1955–) *[[Ivan Zobec]] (1890–1979) *[[Jan Zobec]] (195#–) *[[Živko Zobec]] (1926–1988) *[[Vinko Zorc]] (1893–1971) *[[Igor Zorčič]] (1978–) *[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986) *[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–) *[[Ferdinand Zupančič]] (?–1873) * [[Karel Zupančič]] (1934–) * [[Mihael Zupančič]] (197#–) * [[Jernej Zupanec]] (1810–1898) * [[Franci Zwitter]] (1913–1994) == Ž == *[[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] (1915–?) *[[Jožef Žabkar]] (1914–1984) *[[Mitja Žagar]] (1961–) *[[Ciril Žakelj]] (1914–1979) *[[Martin Žalik]] (1914–1969) *[[Vesna Žalik]] *[[Ciril Žebot]] (1914–1989) *[[Vid Žepič]] *[[Gregor Žerjav]] (1882–1929) *[[Matija Žgur]] *[[Mirko Žgur]] (1912–1983) *[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002) *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] (1949–) *[[Danijel Žibret]] (1967–) *[[Alojz Žigon]] (?–1964), predsednik SNČ *[[Anton Žigon]] (1828–1882) *[[Janko Žirovnik mlajši]] (1880–1960) *[[Neda Žirovnik]] ([[Neda Pogačnik]])? (1914–1979) * [[Stanislav Žitko]] (1896–1970) *[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585) *[[Ignacij Žitnik]] (1857–1913) *[[Ciril Žižek]] (1890–1974) *[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938) *[[Mirko Žlender]] (1924–2005) *[[Otokar Žlindra]] (?–1977) *[[Josip Žmavec]] (1874–?) *[[Boris Žnidarič]] (1948–) *[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–) *Anton Žnideršič (1896–1980) *[[Ivan Žolger]] (1867–1925) *[[Josip Žontar]] (1895–1982) *[[Danila Žorž]] (1979–) *[[Bruna Žuber]] (1989–) *[[Anton Žun]] (1907–1978) *[[Uroš Žun]] (1903–1977) *[[Valentin Žun]] (1873–1918) *[[Franc Župnek]] (1860–1938) *[[Jurij Žurej]] *[[Ivan Žužek]] (1924–2004) *[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995) *[[Leopold Žužek]] (1877–1927) *[[Drago Žvab]] (1927–1988) *[[Rok Žvelc]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|*]] 1vxryy1pr01lxwpk8yqkljjw0169zgt Planinsko društvo IMP 0 340176 6682008 5875309 2026-05-27T16:42:21Z Ljuba24b 92351 posodobljeno 6682008 wikitext text/x-wiki [[Slika:IMP znak.jpg|thumb|150px|Logotip Planinskega društva IMP]] '''Planinsko društvo IMP''' je slovensko [[planinsko društvo]], ki je bilo ustanovljeno 23. decembra 1977. Je član [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]]. == Zgodovina == [[Slika:Triglav160878.JPG|thumb|left|300px|Na Triglavu 1978]] Ideja o ustanovitvi društva se je rodila med prijatelji – sodelavci, ki so že od leta 1971 redno organizirali pohod na [[Triglav]] v okviru [[Sindikat|sindika]]lne dejavnosti. Leta 1976 je ob taki priliki ideja prerasla v dejanje. Vodilno vlogo so imeli planinci iz IMP Ten-a in Trate. Iniciativni odbor, ki so ga sestavljali inž. Rado Šegula, Stane Vrhovec, Bogdan Peterlin, Aleksander Kanelopulos, Srečo Klančar, Marjan Požar, Francka Osredkar, Vinko Setnikar, Rafael Zorko in Marjan Žagar je 23. decembra 1977 pripravil ustanovni [[občni zbor]] Planinskega društva IMP, ki se ga je udeležilo 60 ljubiteljev gora in na katerem so bila sprejeta tudi Pravila PD. V register društev pri Upravi za notranje zadeve Skupščine mesta [[Ljubljana]] je bilo društvo vpisano pod zaporedno številko 813 z odločbo št. 10711-024-92 z dne 31.1.1979. V skladu s spremenjeno zakonodajo, je bilo ponovno vpisano v register leta 1998. Kmalu po ustanovitvi je število članov PD IMP preseglo številko 100 in z leti stalno naraščalo, tako da je imelo ob 10 obletnici že nad 500 članov. Število članstva se je zelo spreminjalo, od leta 1998 pa nezadržno upada. Značilnost članstva je tudi vse višja poprečna starost planink in planincev, kot da bi mladi ne imeli več časa in volje za sprostitev v naravi. Prvi trije [[planinski vodnik]]i so se usposobili za vodenje A in B kategorije pohodov že leta 1978. Do leta 1990 je imelo društvo že 10 usposobljenih planinskih vodnikov. Leta 1982 sta bili ustanovljeni dve sekciji: * sekcija izletov in * sekcija propagande ki sta skrbeli za pripravo programov izletov in objavo teh v tovarniškem glasilu. Januarja 1987 so se mladinci organizirali v [[mladinski odsek]], ki pa že nekaj let ne deluje več. V letu 2006 je PD IMP podprlo šolanje prvega [[varuh gorske narave|varuha gorske narave]], saj naj bi planinci in planinke kar največ prispevali k ohranjanju narave in kulturne krajine, ki pa je svoje delovanje zaključil leta 2016. Društvo je imelo tudi [[gorski stražar|gorskega stražar]]ja, ki tudi ne deluje več. V letu 2017 je društvo praznovali 40 letnico delovanja. === Prostovoljstvo === Udarniško delo je beseda, katero je bilo slišati v povojni obnovi od leta 1945 na vseh koncih takratne [[Jugoslavija|Jugoslavij]]e. Tudi v planinskih vrstah je bilo precej [[Prostovoljstvo|prostovoljstv]]a. Planinci PD IMP so tako pomagali pri: * zemeljskih delih na pogorišču [[Koča na Planini pri Jezeru|koče na Planini pri Jezeru]]; * pri izgradnji [[Koča na Kriški gori|koče na Kriški gori]]; * Delovna organizacija IMP in posamezniki so donirali sredstva in pomagali pri izgradnji [[Triglavski dom na Kredarici|Triglavskega doma na Kredarici]], o čemer priča spominska plošča; * razširitvi [[Koča pri Triglavskih jezerih|Koče pri Triglavskih jezerih]] – po SOZD IMP se imenuje ena soba in * Erjavčevi koči na Vršiču. Društvo pa je podprlo tudi nekatere odprave slovenskih alpinistov v tuja gorstva in druge akcije Planinske zveze Slovenije. Aktivni prostovoljci so tu markacisti društva, ki redno skrbijo za zaupane jim poti. == Organiziranost in delovanje == [[Slika:Krn 010803.JPG|thumb|350px|Priprava na vzpon po zelo zahtevni poti Silva Korena na Krn leta 2003]] Planinsko društvo vodi [[Upravni odbor]], ki ima predsedika (v zadnjem [[Mandat (politika)|mandatu]] ga vodi Janez Seliškar), člane, [[nadzorni odbor]] in [[disciplinska komisija|disciplinsko komisijo]]. Društvo ima tudi [[praporščak]]a. Vzdrževanje [[Planinska pot|planinskih poti]] je ena izmed osnovnih nalog planinskega društva. Leta 1999 so se za to delo izobrazili trije [[markacist]]i in svoj odsek ustanovili leta 2000. Planinsko društvo IMP je skrbelo za posamezne odseke na naslednjih planinskih poti: * [[Županova jama|Taborska jama]] – [[Grosuplje]] – [[Polica (naselje)|Polica]] – [[Kucelj]] (LMP 5), * Taborska jama – [[Turjak]] (LMP 6), * Pot [[Dolomitski odred|Dolomitskega odred]]a na [[Ključ (hrib)|Ključ]]. Od leta ... naprej pa samo še za Pot Dolomitskega odreda na Ključ. V PD IMP se je v vseh letih delovanja izmenjalo 15 izšolanih vodnikov različnih težavnostnih stopenj. Izobraževanju vodnikov je posvečena velika skrb, saj je morala biti ekipa za tolikšno zanimanje pohodnikov, vedno dovolj številčna in usposobljena. Od leta 2010 deluje tudi [[vodniški odsek]]. Trenutno ima PD IMP vodniško ekipo 9 vodnikov/vodnic od tega: 5 za kategorijo A in B, 2 za kategorijo C, 4 za kategorijo D, 1 za kategorijo E in 1 za kategorijo G. Varuh gorske narave je sodeloval pri pripravi pohodov z ustrezno vsebino. Od leta 2018 pa aktivnega varuha v društvu ni več. == Dan planincev PD IMP == Leta 2002 se je upravni odbor planinskega društva odločil, da začne 29. maja tradicionalno prirejati dan planincev PD IMP na [[Šmarna gora|Šmarni gori]]. Razlog za tako odločitev je bil, da je bil na ta datum leta 1914 rojen Bernard Klobučar »oča«, naš dolgoletni [[mentor]] in [[učitelj]] na planinskih pohodih doma in v tujini. Doma iz [[Škofjeloško hribovje|škofjeloškega hribovja]] je bil neštetokrat na [[Lubnik]]u, [[Ratitovec|Ratitovcu]] in [[Blegoš]]u, vendar mu to kmalu ni bilo dovolj. Večkrat je prehodil slovenske [[Alpe]], skoraj štirikrat pot prijateljstva po [[Italija|Italij]]i in [[Avstrija|Avstrij]]i, bil večkrat na [[Mont Blanc]]u, [[Matterhorn]]u in drugih znanih velikih vrhovih Alp. Zadnja leta se tradicionalno srečanje dogaja v Mostecu v Ljubljani, saj so planinci, ki se srečanja udeležujejo menili, da je ta lokacija vsestransko primernejša. == 30 let PD IMP == Ob 30-letnici Planinskega društva IMP je decembra 2007 izšel [[bilten]] iz katerega je razvidna prehojena pot društva. == 40 let PD IMP == V letu 2017 je Planinsko društvo IMP praznovalo 40-letnico delovanja. Ob tej priliki je izšel tudi priložnostni bilten. == Viri == * Bilten "30 let planinskega društva IMP", december 2007, PD IMP * Bilten "40 let planinskega društva IMP", september 2017 == Zunanje povezave == * [https://pd-imp.si/pd-imp-ljubljana/ Planinsko društvo IMP] * [http://www.pzs.si/ Planinska zveza Slovenije] * [http://www.gore-ljudje.net/ Gore...ljudje.net] [[Kategorija:Planinska društva v Sloveniji]] [[Kategorija:Članice Planinske zveze Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1977]] h2eubtlyk93dxsxklhq8hpnvamzkh7w 6682070 6682008 2026-05-27T18:55:14Z Ljuba24b 92351 dp 6682070 wikitext text/x-wiki [[Slika:IMP znak.jpg|thumb|150px|Logotip Planinskega društva IMP]] '''Planinsko društvo IMP''' je slovensko [[planinsko društvo]], ki je bilo ustanovljeno 23. decembra 1977. Je član [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]]. == Zgodovina == [[Slika:Triglav160878.JPG|thumb|left|300px|Na Triglavu 1978]] Ideja o ustanovitvi društva se je rodila med prijatelji – sodelavci, ki so že od leta 1971 redno organizirali pohod na [[Triglav]] v okviru [[Sindikat|sindika]]lne dejavnosti. Leta 1976 je ob taki priliki ideja prerasla v dejanje. Vodilno vlogo so imeli planinci iz IMP Ten-a in Trate. Iniciativni odbor, ki so ga sestavljali inž. Rado Šegula, Stane Vrhovec, Bogdan Peterlin, Aleksander Kanelopulos, Srečo Klančar, Marjan Požar, Francka Osredkar, Vinko Setnikar, Rafael Zorko in Marjan Žagar je 23. decembra 1977 pripravil ustanovni [[občni zbor]] Planinskega društva IMP, ki se ga je udeležilo 60 ljubiteljev gora in na katerem so bila sprejeta tudi Pravila PD. V register društev pri Upravi za notranje zadeve Skupščine mesta [[Ljubljana]] je bilo društvo vpisano pod zaporedno številko 813 z odločbo št. 10711-024-92 z dne 31.1.1979. V skladu s spremenjeno zakonodajo, je bilo ponovno vpisano v register leta 1998. Kmalu po ustanovitvi je število članov PD IMP preseglo številko 100 in z leti stalno naraščalo, tako da je imelo ob 10 obletnici že nad 500 članov. Število članstva se je zelo spreminjalo, od leta 1998 pa nezadržno upada. Značilnost članstva je tudi vse višja poprečna starost planink in planincev, kot da bi mladi ne imeli več časa in volje za sprostitev v naravi. Prvi trije [[planinski vodnik]]i so se usposobili za vodenje A in B kategorije pohodov že leta 1978. Do leta 1990 je imelo društvo že 10 usposobljenih planinskih vodnikov. Leta 1982 sta bili ustanovljeni dve sekciji: * sekcija izletov in * sekcija propagande ki sta skrbeli za pripravo programov izletov in objavo teh v tovarniškem glasilu. Januarja 1987 so se mladinci organizirali v [[mladinski odsek]], ki pa že nekaj let ne deluje več. V letu 2006 je PD IMP podprlo šolanje prvega [[varuh gorske narave|varuha gorske narave]], saj naj bi planinci in planinke kar največ prispevali k ohranjanju narave in kulturne krajine, ki pa je svoje delovanje zaključil leta 2016. Društvo je imelo tudi [[gorski stražar|gorskega stražar]]ja, ki tudi ne deluje več. V letu 2017 je društvo praznovali 40 letnico delovanja. === Prostovoljstvo === Udarniško delo je beseda, katero je bilo slišati v povojni obnovi od leta 1945 na vseh koncih takratne [[Jugoslavija|Jugoslavij]]e. Tudi v planinskih vrstah je bilo precej [[Prostovoljstvo|prostovoljstv]]a. Planinci PD IMP so tako pomagali pri: * zemeljskih delih na pogorišču [[Koča na Planini pri Jezeru|koče na Planini pri Jezeru]]; * pri izgradnji [[Koča na Kriški gori|koče na Kriški gori]]; * Delovna organizacija IMP in posamezniki so donirali sredstva in pomagali pri izgradnji [[Triglavski dom na Kredarici|Triglavskega doma na Kredarici]], o čemer priča spominska plošča; * razširitvi [[Koča pri Triglavskih jezerih|Koče pri Triglavskih jezerih]] – po SOZD IMP se imenuje ena soba in * Erjavčevi koči na Vršiču. Društvo pa je podprlo tudi nekatere odprave slovenskih alpinistov v tuja gorstva in druge akcije Planinske zveze Slovenije. Aktivni prostovoljci so tu markacisti društva, ki redno skrbijo za zaupane jim poti. == Organiziranost in delovanje == [[Slika:Krn 010803.JPG|thumb|350px|Priprava na vzpon po zelo zahtevni poti Silva Korena na Krn leta 2003]] Planinsko društvo vodi [[Upravni odbor]], ki ima predsedika (v zadnjem [[Mandat (politika)|mandatu]] ga vodi Janez Seliškar), člane, [[nadzorni odbor]] in [[disciplinska komisija|disciplinsko komisijo]]. Društvo ima tudi [[praporščak]]a. Vzdrževanje [[Planinska pot|planinskih poti]] je ena izmed osnovnih nalog planinskega društva. Leta 1999 so se za to delo izobrazili trije [[markacist]]i in svoj odsek ustanovili leta 2000. Planinsko društvo IMP je skrbelo za posamezne odseke na naslednjih planinskih poti: # [[Županova jama|Taborska jama]] – [[Grosuplje]] – [[Polica (naselje)|Polica]] – [[Kucelj]] (LMP 959), # Taborska jama – [[Turjak]] (LMP 961), # Pot [[Dolomitski odred|Dolomitskega odred]]a na [[Ključ (hrib)|Ključ]]. Leta 2018 so LMP 959 in LMP 961 prevzeli markacisti PD Velike Lašče, od tedaj dalje pa PD IMP vzdržuje še Pot Dolomitskega odreda na Ključ. V PD IMP se je v vseh letih delovanja izmenjalo 15 izšolanih vodnikov različnih težavnostnih stopenj. Izobraževanju vodnikov je posvečena velika skrb, saj je morala biti ekipa za tolikšno zanimanje pohodnikov, vedno dovolj številčna in usposobljena. Od leta 2010 deluje tudi [[vodniški odsek]]. Trenutno (2026) ima PD IMP vodniško ekipo 6 vodnikov/vodnic od tega: 6 za kategorijo A in B, 3 za kategorijo C, 6 za kategorijo D, 1 za kategorijo E in 1 za kategorijo G. Varuh gorske narave je sodeloval pri pripravi pohodov z ustrezno vsebino. Od leta 2018 pa aktivnega varuha v društvu ni več. == Dan planincev PD IMP == Leta 2002 se je upravni odbor planinskega društva odločil, da začne 29. maja tradicionalno prirejati dan planincev PD IMP na [[Šmarna gora|Šmarni gori]]. Razlog za tako odločitev je bil, da je bil na ta datum leta 1914 rojen Bernard Klobučar »oča«, naš dolgoletni [[mentor]] in [[učitelj]] na planinskih pohodih doma in v tujini. Doma iz [[Škofjeloško hribovje|škofjeloškega hribovja]] je bil neštetokrat na [[Lubnik]]u, [[Ratitovec|Ratitovcu]] in [[Blegoš]]u, vendar mu to kmalu ni bilo dovolj. Večkrat je prehodil slovenske [[Alpe]], skoraj štirikrat pot prijateljstva po [[Italija|Italij]]i in [[Avstrija|Avstrij]]i, bil večkrat na [[Mont Blanc]]u, [[Matterhorn]]u in drugih znanih velikih vrhovih Alp. Zadnja leta se tradicionalno srečanje dogaja v Mostecu v Ljubljani, saj so planinci, ki se srečanja udeležujejo menili, da je ta lokacija vsestransko primernejša. == 30 let PD IMP == Ob 30-letnici Planinskega društva IMP je decembra 2007 izšel [[bilten]] iz katerega je razvidna prehojena pot društva. == 40 let PD IMP == V letu 2017 je Planinsko društvo IMP praznovalo 40-letnico delovanja. Ob tej priliki je izšel tudi priložnostni bilten. == Viri == * Bilten "30 let planinskega društva IMP", december 2007, PD IMP * Bilten "40 let planinskega društva IMP", september 2017 == Zunanje povezave == * [https://pd-imp.si/pd-imp-ljubljana/ Planinsko društvo IMP] * [http://www.pzs.si/ Planinska zveza Slovenije] * [http://www.gore-ljudje.net/ Gore...ljudje.net] [[Kategorija:Planinska društva v Sloveniji]] [[Kategorija:Članice Planinske zveze Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1977]] 58galdgqpqtch8hs3qv9kadk1gi0u5a Nogometni klub Krka Novo mesto 0 358835 6682082 6674533 2026-05-27T19:13:37Z ~2026-31678-37 260661 Posodobil končno mesto v sezoni 25/26 6682082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Krka Novo mesto | image = | fullname = Nogometni klub<br />Krka Novo mesto | nickname = Farmacevti | founded = {{Birth date and age|1922|2|19| df=yes}}| ground = [[Stadion Portoval]],<br />[[Novo mesto]] | capacity = 1.500| chairman = {{ikonazastave|Slovenija}} Jože Berus | coach = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Kačičnik]] | league = [[2. SNL]] | season = 2025/26 | position = 12. mesto | pattern_la1=_whiteborder|pattern_b1=_whitecollar|pattern_ra1=_whiteborder| leftarm1=009687|body1=009687|rightarm1=009687|shorts1=009687|socks1=009687| pattern_la2=_blackborder|pattern_b2=_blackcollar|pattern_ra2=_blackborder| leftarm2=FFFFFF|body2=FFFFFF|rightarm2=FFFFFF|shorts2=FFFFFF|socks2=FFFFFF| }} '''Nogometni klub Krka Novo mesto''', krajše '''NK Krka''', ali samo '''Krka''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]]. Svoje tekme igra na [[Stadion Portoval|stadionu Portoval]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. {| class="infobox" style="width:249px;" |- |<div style="position: relative;"> [[File:Soccer.Field Transparant.png|240px]] {{Image label|x=0.190|y=0.045|scale=550|text=[[Mateo Barukčič|<font size=2></font>BARUKČIČ]]}} {{Image label|x=0.04|y=0.16|scale=550|text=[[Denis Mojstrović|<font size=1></font>MOJSTROVIĆ]]}} {{Image label|x=0.12|y=0.10|scale=550|text=[[David Tijanić|<font size=1></font>TIJANIĆ]]}} {{Image label|x=0.25|y=0.10|scale=550|text=[[Danijel Dežmar|<font size=1></font>DEŽMAR]]}} {{Image label|x=0.32|y=0.16|scale=550|text=[[Alen Vučkić|<font size=1></font>VUČKIĆ]]}} {{Image label|x=0.10|y=0.27|scale=550|text=[[Matej Potokar|<font size=1></font>POTOKAR]]}} {{Image label|x=0.28|y=0.27|scale=550|text=[[Miha Kostanjšek |<font size=1></font>KOSTANJŠEK]]}} {{Image label|x=0.04|y=0.35|scale=550|text=[[Danijel Dežmar|<font size=1></font>DEŽMAR]]}} {{Image label|x=0.31|y=0.35|scale=550|text=[[Matej trščinar|<font size=1></font>TRŠČINAR]]}} {{Image label|x=0.10|y=0.48|scale=550|text=[[Žiga kastrevec|<font size=1></font>KASTREVEC]]}} {{Image label|x=0.28|y=0.48|scale=550|text=[[jan novak|<font size=1></font>NOVAK]]}} </div> |- |<big>Začetna enajsterica Krke</big> |} ==Uspehi== *[[Prva slovenska nogometna liga]] ( 7.mesto ) 1992–93, 2014/15 ( 9.mesto ) 2013/14 *[[Pokal Slovenije]] Polfinalisti( 4 x ): 1992–93, 1993–94, 1997–98, 2000–01 *[[Druga slovenska nogometna liga]] ( 1.mesto ) 1991–92, 2012/13 *[[Tretja slovenska nogometna liga]] ( 1.mesto )1996–97, 2006–07, 2011–12 ==Zgodovina imena kluba== *[[NK Elan]] 1922–1992 *[[Studio D]] 1992–1993 *[[NK Krka Novoterm]] 1993–1994 *[[NK Elan]] 1994–2000 *[[Elan Granit Commerce]] 2000–2001 *[[NK Elan]] 2001–2005 *[[NK Krka]] 2005– ==Ekipa za Sezono 2016/17== {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#66FF66;"|<span style="color: white;">Vratarji</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- |1 || {{ikonazastave|Slovenija}} [[Darko Marjanović|Darko '''MARJANOVIĆ''']] {{Birth date and age|1993|10|11| df=yes}} |- |31 || {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ožbej Kisovec|Ožbej '''KISOVEC''']] {{Birth date and age|1998|4|29| df=yes}} |- |22 ||{{ikonazastave|Slovenija}} [[Mateo Barukčič|Mateo '''BARUKČIČ''']] {{Birth date and age|1994|7|27| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#66FF66;"|<span style="color: white;">Branilci</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 21|| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marko Puklin|Marko '''PUKLIN''']] {{Birth date and age|1992|1|30| df=yes}} |- | 17|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Danijel Dežmar|Danijel '''DEŽMAR''']] {{Birth date and age|1988|3|31| df=yes}} |- | 5|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Vučkič|Alen '''VUČKIČ''']] {{Birth date and age|1990|2|1| df=yes}} |- | 90|| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Karlo Ivančić|Karlo '''IVANČIĆ''']] {{Birth date and age|1994|7|24| df=yes}} |- | 4||{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Tomas Vukadin|Tomas '''VUKADIN''']] {{Birth date and age|1992|9|16| df=yes}} |- | 6|| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Cerovec|Denis '''CEROVEC''']] {{Birth date and age|1991|4|24| df=yes}} |- | 8|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erik Gliha|Erik '''GLIHA''']] {{Birth date and age|1997|2|13| df=yes}} |- | 43|| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Erik Juršić|Erik '''JURŠIĆ''']] {{Birth date and age|1997|9|13| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#66FF66;"|<span style="color: white;">Vezisti</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 55|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Matej Potokar|Matej '''POTOKAR''']] {{Birth date and age|1996|10|19| df=yes}} |- | 10|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Denis Mojstrovič|Denis '''MOJSTROVIČ''']] {{Birth date and age|1986|10|17| df=yes}}[[Cap.]] |- | 14|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Matej Trščinar|Matej '''TRŠČINAR''']] {{Birth date and age|1997|11|10| df=yes}} |- | 16|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Kostanjšek|Miha '''KOSTANJŠEK''']] {{Birth date and age|1994|6|23| df=yes}} |- | 23|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Luka Kambič|Luka '''KAMBIČ''']] {{Birth date and age|1998|12|20| df=yes}} |- | 25|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Luka Bele|Luka '''BELE''']] {{Birth date and age|1994|2|25| df=yes}} |- | 27|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Denis Dedić|Denis '''DEDIĆ''']] {{Birth date and age|1997 |6|30| df=yes}} |- | 28|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Dorniž|Gregor '''DORNIŽ''']] {{Birth date and age|1995|2|19| df=yes}} |- | 20|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[David Tijanić|David '''TIJANIĆ''']] {{Birth date and age|1997|7|16| df=yes}} |- | 33|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Kožar|Jaka '''KOŽAR''']] {{Birth date and age|1980|4|1| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#66FF66;"|<span style="color: white;">Napadalci</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 9|| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marko Brekalo|Marko '''BREKALO''']] {{Birth date and age|1992|11|24| df=yes}} |- | 11|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Novak|Jan '''NOVAK''']] {{Birth date and age|1997|4|10| df=yes}} |- | 19|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Vidović|Boris '''VIDOVIĆ''']] {{Birth date and age|1996|11|25| df=yes}} |- | 77|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Žiga Kastrevec|Žiga '''KASTREVEC''']] {{Birth date and age|1994|2|25| df=yes}} |- |} {|class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin:0.5em;" !colspan="2" align=center bgcolor="#DDDDDD"|<span style="color:#000000;">Trener</span> |- |{{ikonazastave|Slovenija}} ||[[Iztok Kapušin|Iztok '''KAPUŠIN''']] {{Birth date and age|1974|4|29| df=yes}} |- |} {{-}} ==Nekdanji igralci kluba== {{col-start}} {{col-3}} {{col-start}} {{col-3}} * {{flagicon|Slovenia}} [[Jože Prelogar]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Borivoje Lučić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Nikola Drkušič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Sandi Rašovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Iztok Kapušin]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Primož Gliha]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Simon Pirc]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Slaviša Dvorančič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Jure Žagar]] * {{flagicon|Croatia}} [[Matko Obradović]] * {{flagicon|Cameroon}} [[Roland Ntoko]] * {{flagicon|Cameroon}} [[Thierry Alain Mbognou]] * {{flagicon|Cameroon}} [[Arouna Dang A. Bissene]] * {{flagicon|Cameroon}} [[Joel Stephane Obele-Mba]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Armin Lulić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Miroslav Radulovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Zoran Zeljković]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Davor Škerjanc]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Gregor Zore (nogometaš)|Gregor Zore]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Saša Ranić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Krljanovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Amer Krcić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Suvad Grabus]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Enes Rujovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Luka Volarič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Almir Sulejmanovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Janez Perme]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Jan Žlebnik]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Tadej Venta]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Žan Cankar]] {{col-3}} * {{flagicon|Croatia}} [[Josip Marošević]] * {{flagicon|Croatia}} [[Mario Carević]] * {{flagicon|Croatia}} [[Vinko Buden]] * {{flagicon|Croatia}} [[Tomislav Mišura]] * {{flagicon|Croatia}} [[Vedran Ivanković]] * {{flagicon|Croatia}} [[Martin Šaban]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Irfan Lusničkić]] * {{flagicon|Serbia}} [[Ognjen Lekić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Saša Božičić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Miroslav Cvijanovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Marko Jakolić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Mitja Brulc]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Grabič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Robert Oblak]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Martin Kramarič]] * {{flagicon|Croatia}} [[Benjamin Levak]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dino Stančič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Luka Pavič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Jure Balkovec]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Anže Košnik]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Klemen Medved]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Jaka Jakopič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Adnan Bešić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Amir Dervišević]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Burgar]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Domen Božjak]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Elvis Sahinović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Matej Šekoranja]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Gregor Mirtič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Tomaž Adlešič]] {{col-end}} [[Slika:Pred zadnjo tekmo jeseni 2013.JPG|thumb|left|250px|20.krog 1.SNL na Portovalu 7.12.2013]] [[Slika:Prosti strel Krke.jpg|thumb|right|250px|PrvaLiga:Krka-Gorica,7.12.2013 na Stadionu Portoval v Novem Mestu]] [[Slika:Navijači Krke.JPG|thumb|left|250px|Navijaška skupina Trotters Novo Mesto na tekmi Krka-Gorica 7.12.2013 na domačem Stadionu ]] [[Slika:Začetniški pozdrav.JPG|thumb|right|250px|Začetni pozdrav ekip ( KRKA-TRIGLAV) pred zadnjo tekmo sezone na Stadionu Portoval]] ==Zunanje povezave== *[http://www.nkkrka.com/ Uradna stran] *[http://www.transfermarkt.co.uk/en/nk-krka-novo-mesto/startseite/verein_12908.html Transfermarkt profil] {{nogomet v Sloveniji}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]] [[Kategorija:Šport v Novem mestu]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Krka Novo mesto]] l0d0lbf5cmbrop8y44zfyqq4v2qvyml Caravaggio 0 366600 6682256 6657836 2026-05-28T08:42:42Z Surajr7 254310 6682256 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Caravaggio | birthname = <!-- WD --> | birthdate = <!-- WD --> | location = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | nationality = [[italijani|italijan]] | field = [[slikarstvo]] | training = | movement = [[barok]] | works = glej [[#Opus]] | patrons = | awards = }} '''Michelangelo Merisi''' ali '''Amerighi da Caravaggio''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[slikar]], Milano, * [[29. september]] [[1571]], Porto Ercole, † [[18. julij]] (?) [[1610]] Deloval je v [[Rim]]u, [[Neapelj|Neaplju]], na [[Malta|Malti]] in [[Sicilija|Siciliji]] med leti 1592 (1595 ?) in 1610. Njegove slike združujejo realistično opazovanje človeškega stanja, tako fizično kot čustveno, z dramatično uporabo osvetlitve in so vplivale na baročne slikarske šole tedanjega časa. Caravaggio je kot novost vpeljal radikalni [[naturalizem]], ki v kombinaciji z dramatičnim fizičnim opazovanjem, uporablja [[chiaroscúro]]. Slaven za življenja, je bil takoj po smrti pozabljen, dokler ga niso ponovno odkrili v 20. stoletju. Njegov vpliv je opaziti v delih [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], [[Jusepe de Ribera|de Ribere]], [[Bernini]]ja in [[Rembrandt]]a. == Življenje in delo == === Mladost (1571-1592) === Prvih pet let življenja Michelangela Merisija je slabo dokumentiranih. Drži menda le datum rojstva, to je 29. september 1571. Kraj je bodisi Caravaggio pri Bergamu, morda tudi [[Milano]], kjer je njegov oče, Fermo Merixio, živel od leta 1563 do 1576 in služil pri Francescu I. Sforzi, markizu Caravaggia, kot "mojster" (umetnik, [[arhitekt]], [[dekorater]], polir, ...). Ko je bilo Michelangelu pet let, so se na begu pred kugo preselili v Caravaggio. Oče mu je umrl leta 1577. Mati, Lucia Aratori, je težko preživljala družino s petimi otroki in se borila s sorodniki za moževo dediščino. Mati mu je umrla leta 1584, istega leta je nastopil štiriletno pripravništvo pri za milanskem slikarju Simonu Peterzanu, slikarju beneške šole, ki je bil tudi Tizianov učenec. Bil je tudi umetnostni zgodovinar in teoretik, njegova značilnost pa je bila ljubkost in milina, kar se je poznalo tudi v zgodnjih Caravaggiovih delih. === Rim (1592/95-1600) === Merisi je zapustil Milano leta 1592, v Rim pa prispel leta 1596. Vmes je potoval med Lombardijo in Benetkami in se pri različnih umetnikih izpopolnjeval: živo in realistično predstavljanje je povzel po Foppi, od [[Andrea Mantegna|Andrea Mantegne]] se je naučil perspektive. Dobro je poznal [[beneško slikarstvo]], dozorel je njegov koloristični slog. V Rimu se je znašel sredi konca [[Manierizem|manierizma]]. Tukaj so živeli po humanističnih načelih. Vključil se je v studio pri Cesariju d'Arpinu (1568-1640), prvem rimskemu slikarju in umetniku. Merisi se je izučil v klasičnih tehnikah, naučil se je metafor in [[Alegorija|alegorij]], slikal je [[Tihožitje|tihožitja]] s flamskimi vzorci, posrečilo se mu je povezati lombardijsko z rimsko-flamskim svetom, kar ga je pripeljalo k pomembnim naročilom. Mladi Merisi je v Rimu naletel na okolje, ki je bilo zelo naklonjeno kulturi. Pri d'Arpinu je slikal za prodajo, risal je slike stvarnih pokrajin in resničnih oseb. Postal je tudi slikar tihožitij kot temeljne prvine svojih del. Njegov način slikanja, po naravi in z modelom, mu je onemogočal izdelati po več podpisanih različic istega motiva. Kasneje se s tem ni obremenjeval in podvajal dela, po katerih je bilo povpraševanje. Kljub temu pa niti dve deli nista bili povsem enaki, umetniška žilica mu je narekovala vedno nove detajle. Nabožne motive je Caravaggio začel slikati proti koncu stoletja. Jemal jih je kot žanrske, vključene v naravno okolje in ustvarjal povezavo med človeškim in božjim. Rad je imel zapletene snovi kot je zamaknjenje, meditacija, prizore iz Svetega pisma in podobno. Slikar je bil veren človek, ki se je navezoval na prvotno Cerkev, ki je poudarjala revščino in čiste ideale. Nekatera dela iz tega obdobja so: ''[[Počitek na begu v Egipt]]'' (galerija Doria Pamphil, Rim), ''[[Deček, ki ga je ugriznil kuščar]]'' (1595, Firence), ''Koncert mladih'' (1595–1596, Metropolitan Museum of Art, New York), ''[[Deček s košaro sadja]]'' (1593–1594, Galleria Borghese, Rim), ''Sveti Janez Krstnik'' in druge. === Najbolj znani slikar v Rimu (1600-1606) === [[Slika:Caravaggio — The Calling of Saint Matthew.jpg|thumb|right|250px|''[[Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)|Klicanje sv. Mateja]]'', kapela Contarelli, cerkev San Luigi dei Francesi]] Leta 1599 je Caravaggio sklenil pogodbo za poslikavo kapele Contarellijev v cerkvi San Luigi dei Francesi. Delo na poslikavi se je vleklo že od leta 1565, izvajali so ga različni mojstri, medtem je nastal tudi nov slog barok in nova papeška politika. Dve deli, ''Mučeništvo sv. Mateja'' in ''Klicanje sv. Mateja'', končani leta 1600, sta takoj postali senzacija. Caravaggio je s poudarjenim chiaroscuro dodal likom veliko dramatike, z realizmom pa novo raven čustvene intenzivnosti. Mnenje med sodobniki so bila različna. Nekateri so ga obsojali zaradi vztrajanja da slika iz življenja, večina pa ga je ocenila kot velikega umetniškega vizionarja.<ref>Bellori. The passage continues: "[The younger painters] outdid each other in copying him, undressing their models and raising their lights; and rather than setting out to learn from study and instruction, each readily found in the streets or squares of Rome both masters and models for copying nature."</ref>. Radiografske raziskave so pokazale, da je ''Mučeništvo'' tretja predelana poslikava čez prvi dve iz renesančnega obdobja. V cerkvi San Luigi dei Francesi je na razstavi platen Caravaggio dosegel sloves, ki mu je omogočil pridobiti pomembna nova naročila. Ciklus v kapeli Cesarijev v cerkvi Santa Maria del Popolo obsega dvoje platen: ''Mučeništvo svetega Petra'' in ''Sveti Pavel pade s konja'' (1601). Platna so bila izdelana z zamudo, saj je moral prvo verzijo na zahtevo naročnikov popolnoma spremeniti. Prizori so skrajno realistični, format je velik, poudarjeno je pričevanje o dogodku. Ob njegovih delih, slikal je zelo naturalistično, se je pokazal problem, da ima naročnike odprte za novosti in omejevalne cerkvene predpise. Živel je tudi precej nasilno in razbrzdano življenje in bil večkrat kaznovan. Po enem od pretepov, ko je ranil notarja Pascqualoneja, je 6. avgusta 1605 pobegnil v [[Genova|Genovo]]. V goste ga je sprejel knez Marcantonio Doria, za katerega je kasneje naslikal ''[[Mučeništvo svete Uršule (Caravaggio)|Mučeništvo svete Uršule]]'' (1610). Po sodni poravnavi se je kmalu vrnil v Rim, tako da v genovskem slikarstvu ni mogel pustiti trajnejšega vpliva. Dne 29. maj 1606 je ubil, morda nehote, mladeniča z imenom Ranuccio Tomassonija iz Ternija ([[Umbrija]]). Tokrat ga njegovi pokrovitelji niso mogli zaščititi in pobegnil je v [[Neapelj]]. Med letoma 1604 in 1606 je za kapelo Cavalettijev v [[San Agostino, Rim|baziliki svetega Avguština]] v [[Rim]]u naslikal ''[[Loretska Mati Božja (Caravaggio)|Loretsko Mati Božjo]]''. Prizor predstavlja poklon dveh starčkov, ki sta v cerkev prišla peš. Starca sta prikazana zelo človeško medtem ko Marija izraža idealno plemenitost, pri čemer je slikar spretno uporabil svetlobo. === Obdobje 1606 - 1610 === V Neapelj je Caravaggio prišel jeseni 1606, saj je bilo to mesto edino, ki je lahko zagotavljalo več dela umetnikom. Za potovanje je porabil plačilo za delo ''[[Večerja v Emavsu (Caravaggio)|Večerja v Ermavsu]]''. V Neaplju je ostal okoli deset mesecev in veliko delal. Dobil je naročilo trgovca Nikola Radulovića ''[[Roženvenska Mati Božja (Caravaggio)|Roženvenska Mati Božja]]'' (1606-1607, danes v Kunsthistorisches Museum, Dunaj), za upravo Dobrodelnega društva je naslikal ''Mater usmiljenja''. Potem je naslikal še ''Bičanje'', ''Salomo'' in ''Križanje svetega Andreja''. Caravaggiov vpliv v Neaplju je povzročil, da so se umetniki otresli tradicije poznega šestnajstega stoletja in začeli z modernejšim slikarstvom. Poleti leta 1607 je Caravaggio prispel na [[Malta|Malto]], ki je bil tedaj dominij vitezov svetega Janeza iz [[Jeruzalem]]a. Želel je slikati v redovni cerkvi v [[Valletta|Valletti]]. Za fra Ippolita Malaspina je naslikal ''Svetega Hieronima'' za kapelo v cerkvi svetega Janeza. Najlepše malteško delo za kor v katedrali malteških vitezov v Valletti, ''[[Obglavljenje Janeza Krstnika (Caravaggio)|Obglavljenje Janeza Krstnika ]]'' (1608), je naslikal, ko je bil 4. julija povzdignjen v viteza. Na Malti je naslikal še več del, na koncu pa vse pokvaril s pretepom, za njim pa je prišla tudi obtožba za umor in bil je zaprt. Iz ječe je pobegnil na [[Sicilija|Sicilijo]] v Siracuso. Decembra 1608 ga je red izobčil. V [[Sirakuze|Sirakuzah]] je našel prijatelja Maria Minnitija, ki mu je našel tudi delo. Senat je naročil sliko ''[[Pokop svete Lucija (Caravaggio)|Pokop svete Lucije]]'' za njej posvečeno cerkev. Slikal je tudi v [[Messina|Messini]], med drugim za bogatega genovskega trgovca Giovannija Battiste de Lazzarija in to za kapelo v cerkvi Križarjev. Znani deli sta še: ''[[Vstajenje Lazarja (Caravaggio)|Vstajenje Lazarja]]'' in ''[[Čaščenje pastirjev (Caravaggio)|Čaščenje pastirjev]]''. Dalje se je odpravil v [[Palermo]], kjer je v avgustu 1609 naslikal še eno ''Rojstvo s svetim Frančiškom in svetim Lovrencem''. Po devetih mesecih na Siciliji, natančneje 24. avgusta 1609, se je Caravaggio vrnil v Neapelj. Ostal je do julija 1610 in neumorno delal. Tri slike za cerkev Lombardijcev, med njimi ''Vstajenje'' in ''Mučeništvo svete Uršule'' so maja 1610 odpeljali v Genovo. Julija 1610 se je Caravaggio odločil vrniti v Rim in upal na pomilostitev, ki je bila obljubljena kardinalu Ferdinandu Gonzagi. Ob izkrcanju so slikarja prijeli in zaprli. Češ da je šlo za pomoto, so ga izpustili. Caravaggio se je hotel vrniti na ladjo, vendar je ta že odplula. Napadla ga je mrzlica, po mnenju nekaterih posledica slabo zaceljenih ran dobljenih v Neaplju, po mnenju drugih pa naj bi šlo za poskus umora in po nekaj dneh je 18. julija 1610 umrl v Port'Ercolu, kjer so ga tudi pokopali.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-10682743 |title=BBC News - Vatican reveals Caravaggio painting 'found' in Rome |publisher=Bbc.co.uk |date=2010-07-19 |accessdate=2012-11-18}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/10333158 |title=BBC News - Church bones 'belong to Caravaggio', researchers say |publisher=Bbc.co.uk |date=2010-06-16 |accessdate=2012-11-18}}</ref> Caravaggio je morda umrl tudi zaradi zastrupitve s svincem. Barve, ki so se uporabljale v tistem času, so vsebovale visoke količine svinca. Caravaggio pa je bil znan po nasilnem vedenju, kar ga je lahko povzročila zastrupitev s svincem.<ref>{{navedi splet|author=Tom Kington in Rome |url=http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2010/jun/16/caravaggio-italy-remains-ravenna-art |title=The mystery of Caravaggio's death solved at last – painting killed him &#124; Art and design |publisher=The Guardian |date= |accessdate=2012-11-18}}</ref> == Rojstvo baroka == Caravaggio je dokončno vpeljal v slikarstvo [[chiaroscúro]]. Chiaroscuro je bil znan že dolgo preden je prišel na sceno, vendar je bil Caravaggio prvi, pri katerem je bila ta tehnika prevladujoč slogovni element (mehčanje senc in fiksiranje likov s svetlobo). Strogo opazovanje telesne in psihološke realnosti je bil razlog tako za njegovo neizmerno popularnost, kot pogoste težave z verskimi naročili. Delal je z veliko hitrostjo, z živimi modeli, neposredno na platno, risb praktično ni zapustil. Tak pristop je bil prekletstvo sposobnih umetnikov tedanjega časa. Še modeli so bili bistvenega pomena za njegov realizem. Nekateri so ugotovili, vključno z Mariom Minnitijem in Francescom Bonerijem, kolegoma umetnikoma, da nastopata v različnih likih na slikah, mladi Francesco kot angel, baptist in David na poznejših platnih. Njegovi ženski modeli so bile Fillide Melandroni, Anna Bianchini in Maddalena Antognetti (Caravaggiova priležnica), vse znane prostitutke, ki se pojavljajo kot ženski verski liki, tudi kot Marija in različne svetnice.<ref>Much of the documentary evidence for Caravaggio's life in Rome comes from court records; the "artichoke" case refers to an occasion when the artist threw a dish of hot artichokes at a waiter.</ref> Caravaggio sam se pojavi na več slikah, njegov avtoportret je na skrajni desni na sliki ''Mučeništvo sv. Uršule''.<ref>Caravaggio's self-portraits run from the ''Sick Bacchus'' at the beginning of his career to the head of Goliath in the ''David with the Head of Goliath'' in Rome's Borghese Gallery. Previous artists had included self-portraits as onlookers to the action, but Caravaggio's innovation was to include himself as a participant.</ref> == Vpliv Caravaggia na slikarstvo == [[Slika:Supper at Emmaus-Caravaggio (1601).jpg|thumb|right|''[[Večerja v Emavsu (Caravaggio)|Večerja v Emavsu]]'', 1601, olje na platnu, 139x195 cm. [[Narodna galerija, London]]. Caravaggio je lik zgoraj levo.]] Poslikave o sv. Mateju v kapeli Contarellijev so imele takojšen učinek pri mlajših umetnikih v Rimu in [[Caravaggisti|caravaggizem]] je postal pojem za vsakega ambicioznega mladega slikarja. Prvi posnemovalci so bili [[Orazio Gentileschi]] in [[Giovanni Baglione]]. Caravaggio je Baglioneja kasneje obtožil [[plagiat]]orstva tako da sta bila vpletena v dolgotrajen spor. Baglione je napisal prvo biografijo o Caravaggiu. V naslednji generaciji caravaggistov so bili Carlo Saraceni, Bartolomeo Manfredi in Orazio Borgianni. Gentileschi, čeprav je bil precej starejši, je bil le eden umetnikov, ki je živel precej dlje kot do leta 1620 in končal kot dvorni slikar Karla I. Angleškega. Caravaggiovo kratko bivanje v Neaplju je imelo precejšen vpliv na neapeljsko šolo, kjer sta bila posnemovalca Battistello Caracciolo in Carlo Sellitto. Gibanje caravaggistov se je končalo z izbruhom [[kuga|kuge]] leta 1656, je pa bila španska povezava z Neapljem ključnega pomena pri oblikovanju vpliva na špansko slikarstvo. Zlasti naturalizem, ki so ga naročniki takoj sprejeli, je pognal globoke korenine pri posnemovalcih. Vplival je tudi na [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], [[Jan Vermeer van Delft|Vermeer]]ja, [[Rembrandt]]a in [[Diego Velázquez|Velázquez]]a. Posnemanje, povzemanje in navajanje Caravaggia se skozi zgodovino evropskega slikarstva ni nikoli nehalo. Po tem, ko je stoletje po njegovi smrti zanimanje zanj usahnilo, je v 19. stoletju ponovno postal aktualen, kar se je pokazalo pri kopiranju in vplivu na slikarje. V 1920-ih je umetniški kritik Roberto Longhi ponovno postavil Caravaggiovo ime v ospredje in ga postavil v evropsko tradicijo: »[[Jusepe de Ribera|Ribera]], Vermeer, La Tour in Rembrandt brez njega nikoli ne bi mogli obstajati. In umetnost [[Eugène Delacroix|Delacroixa]], [[Gustave Courbet|Courbeta]] in [[Édouard Manet|Maneta]] bi bilo povsem drugačno«.<ref>Roberto Longhi, quoted in Lambert, op. cit., p.15</ref> Vplivni Bernard Berenson se je strinjal: »Z izjemo Michelangela noben drugi italijanski slikar ni imel tako velikega vpliva.« == Opus == Ohranilo se je okoli 80 Caravaggiovih slik. Tudi z dokumenti in življenjepisi ni mogoče ugotoviti podatkov o nastanku njegovih slik. Težave so tudi s kopijami oziroma replikami slik, ki je izdelal sam. Precej del je izginilo, nekaj jih je bilo uničenih v drugi svetovni vojni, kar se ve iz literature in kopij. == Galerija== <gallery> File:Caravaggio - I Musici.jpg|''[[Glasbeniki (Caravaggio)|Glasbeniki]]'', 1595–1596, Metropolitan Museum of Art, New York File:Judith Beheading Holofernes - Caravaggio.jpg|''[[Judita ubija Holoferna (Caravaggio)|Judita ubija Holoferna]]'', Galleria Nazionale d'Arte Antica, Palazzo Barberini, Rim File:The Calling of Saint Matthew-Caravaggo (1599-1600).jpg|''[[Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)|Klicanje sv. Mateja]]'', cerkev San Luigi dei Francesi, Rim File:Boy with a Basket of Fruit-Caravaggio (1593).jpg|''[[Deček s košaro sadja]]'', Galleria Borghese, Rim File:Caravaggio - Medusa - Google Art Project.jpg|''[[Meduza (Caravaggio)|Meduza]]'', galerija Uffizi, Firence File:Caravaggio - The Cardsharps (1596-97) Kimbell Art Museum.jpg|''[[Kvartopirci (Caravaggio)|Kvartopirci]]'', Kimbell Art Museum, Fort Worth File:Caravaggio (Michelangelo Merisi) - Good Luck - Google Art Project.jpg|''[[Vedeževalka (Caravaggio)|Vedeževalka]]'', Musei Capitolini, Rim </gallery> == Viri in sklici == {{sklici}} * Rosa Giorgi, prevod Janko Moder, Caravaggio, 1998, Leonardo Arte, Milano, ISBN 961-224-015-9 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Michelangelo Merisi da Caravaggio}} * [http://www.caravaggio-foundation.org caravaggio-foundation.org] 175 works by Caravaggio {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Caravaggio}} [[Kategorija:Italijanski slikarji]] [[Kategorija:Baročni slikarji]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Caravaggio| ]] k3mf0rz7iculcsv6m53xded3qx5473g Boeing B-52 Stratofortress 0 367889 6682301 6481822 2026-05-28T10:16:32Z Nareto 77605 6682301 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Boeing B-52 ''Stratofortress''}} {|{{Infopolje Zrakoplov - glava |name= Boeing B-52 Stratofortress |image= B-52H Stratofortress (7414115180).jpg|caption= B-52H Stratofortress Afghanistan 2006 }}{{Infobox aircraft type |type= [[Strateški bombnik]] |manufacturer= [[Boeing]] |first flight= 15. april 1952 |introduced= Februarja 1955 |retired=po letu 2055 (plan) |produced= 1952–1962 |primary user= [[USAF]] |more users= [[NASA]] <br> [[NATO]] |number built= 744 |status= v uporabi |unit cost= B-52B: |variants with their own articles= |developed into= [[Conroy Virtus]] |national origin={{USA}}|developed from=[[Boeing B-47 Stratojet]] <br> [[Boeing B-29 Superfortress]] <br> [[Convair B-36 Peacemaker]]}} |} [[File:Operation Chrome Dome route.jpg|thumb|Patroliranje 1960-68 za zaščito pred napadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] operacija Crome Dome]] '''Boeing B-52 Stratofortress''' je [[Machovo število|transonični]] [[strateški bombnik|strateški]] [[Jedrsko orožje|nuklearni]] [[Združene države Amerike|ameriški]] bombnik dolgega dosega, z osmimi [[reaktivni motor|reaktivnimi motorji]] in pet člansko posadko: kapitan, prvi oficir, navigator, radarski operater in bombardir. B-52 je najpomembnejši bombnik [[NATO|NATO zveznikov]], saj lahko poleg klasičnih bombniških nalog izstreljuje vodene rakete, opravlja nadzor oceanov (v dveh urah preslika 364.000 kvadratnih kilometrov) t.i. patroliranje in opravlja posebne znanstvene naloge kot nosilna platforma. Vesoljska agencija [[NASA]] ga uporablja za raziskave: vesoljskih plovil, zrakoplovov in vodenih raket ter celo za [[Izstrelitev v zraku|izstrelitev]] manjših [[Satelit|satelitov]]. B-52 Stratofortress je zamenjal predhodnika [[Boeing B-29 Superfortress|B-29 Superfortress]]. Ravno konstantnemu patroliranju bombnikov B-52 se predpisuje preprečitev veliko varnostnih kriz na območjih patrole. Zaradi njegove široke uporabe in ogromne avtonomije je nenadomestljiv strateški del letalskih sil ZDA in NATO zaveznikov, zaradi tega je bila sprejeta odločitev o posodobitvah<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boeing.com/defense/b-52-bomber/#/videos/new-b-52-engines-make-sense|title=Serving the U.S. for Decades to Come|publisher=Boeing}}</ref> avionike, motorjev in ostalih sistemov, da bo lahko operativen tudi krepko po letu 2050. B-52 je postavil številne rekorde: * 16. do 18. januarja 1957 so trije B-52B med operacijo Power Flite opravili neprekinjen let okoli sveta, med katerim je bilo preletenih 24.325 milj (21.145 nmi, 39.165 km) v trajanju 45 ur 19 minut (536,8 mph ali 863,9 km/h) z več dolivanji goriva med letom z letali [[Boeing KC-97 Stratofreighter|KC-97 Stratofreighter]] * 26. septembra 1958 je B-52D postavil svetovni hitrostni rekord 560,705 milj na uro (487 kn, 902 km/h) na 10.000 kilometrov * 26. septembra 1958 je drug B-52D postavil svetovni hitrostni rekord 597,675 milj na uro (519 kn, 962 km/h) na 5000 kilometrov (2700 nmi, 3105 milj) * 14. decembra 1960 je letalo B-52G postavilo svetovni rekord v času letenja brez polnjenja goriva v zraku; let je trajal 19 ur 44 minut * 11. januarja 1962 je letalo B-52H postavilo svetovni rekord v razdalji, ko je letelo od letalske baze Kadena, Okinawa na Japonskem do Torrejón baze v Španiji, preletelo je 12.532,28 milj (10.895 nmi, 20.177 km) * 2. do 3. septembra 1996 sta dva B-52H opravila misijo v okviru operacije Desert Strike. B-52 so zadeli bagdadske elektrarne in komunikacijske objekte s 13 AGM-86C običajnimi križarskimi raketami iz zraka (CALCM) med 34-urno in 16.000 milj dolgo misijo povratnega leta iz baze letalskih sil Andersen v Guamu, kar je največja preletena razdalja za bojno nalogo V uporabi je že od leta 1955 in naj bi ostal uporabi vsaj do leta 2055,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/lorenthompson/2020/06/02/five-reasons-the-air-forces-b-52-bomber-will-be-the-first-jet-ever-to-stay-in-service-for-100-years/?sh=591e0c4f5ee6|title=Five Reasons The Air Force’s B-52 Bomber Will Be The First Jet Ever To Stay In Service For 100 Years|date=Jun 2, 2020|accessdate=16.12.2022|website=forbes.com/|publisher=Loren|last=Thompson|first=Loren}}</ref> eden izmed poglavitnih razlogov za tako dolgo servisno dobo je izjemno visoka plovnost teh letal v primerjavi z ostalimi modernejšimi oz. mlajšimi letali, ter dejstvo, da so v rezervah na voljo letalski deli kot tudi cela letala v velikih številkah. Lahko nosi do 30 ton klasičnih bomb, sicer pa je bil originalno zasnovan za jedrsko orožje.<ref name="Minot_Fact_sheet">"[http://www.minot.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=3724 "Fact Sheet: B-52 Superfortress."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203195458/http://www.minot.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=3724 |date=2013-12-03 }} ''Minot Air Force Base'', United States Air Force, October 2005. Retrieved: 12 January 2009.</ref> Zaradi visokega platfona leta FL500, se letalo uporablja tudi kot nosilna platforma - [[matično plovilo]] za [[Izstrelitev v zraku|izstreljevanje]] manjših satelitov, dronov in testnih letal (npr. [[North American X-15|X-15]] je bil lansiran iz B-52). B-52 je leta 1955 začel nadomeščati starejše strateške bombnike: [[Batni motor|batnega]] [[Boeing B-29 Superfortress]], batno-[[Reaktivni motor|reaktivnega]] [[Convair B-36 Peacemaker]] in ju do leta 1959 v celoti nadomestil, leta 1977 pa še reaktivnega [[Boeing B-47 Stratojet]]. Zaradi izjemne zanesljivosti in [[Dolet|doleta]], ki je primerljiv z [[Airbus A340|A340]], je preživel upokojitev mlajših nadzvočnih bombnikov: [[Convair B-58 Hustler]] 1977, [[North American A-5 Vigilante]] 1979 in [[General Dynamics F-111 Aardvark]] 1996 in verjetno tudi [[Rockwell B-1 Lancer]] 2036. Pomembno je na podaljšanje življenjske dobe vplivala uvedba modifikacij (t.i. retrofitiranje) z novejšo tehnologijo (novi motorji, avionika itd.) na obstoječo konstrukcijo (ang. ''airframe'') letala. == Zgodovina == Prototip YB-52 je prvič poletel aprila 1952. Originalno je bil zasnovan v času [[Hladna vojna|hladne vojne]] za nošenje jedrskega orožja. Nadomestil je njegovega prednika, letalo [[Convair B-36]]. B-52 je veteran številnih ameriških vojaških konfliktov, največ je bil uporabljen v [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]], kjer se je uporabila tonaža bomb primerljiva z [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Piloti so mu dali oznako ''BUFF'' (Big Ugly Fat F*****).<ref>[http://www.wordorigins.org/index.php/more/896/ "BUF."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100727082701/http://www.wordorigins.org/index.php/more/896 |date=2010-07-27 }} ''Wordorigins.org''. Pridobljeno: 3.11.2009.</ref>. Današnji piloti po starosti ustrezajo vnukom starih pilotov B-52. Med časom B-52 so se pojavili novi bombniki in se upokojili, medtem ko B-52 ostaja v redni uporabi. Izdelano je bilo 744 bombnikov, veliko jih je bilo uničenih po dogovoru o zmanjševanju strateškega orožja. Okrog 70-80 jih je še vedno uporabi pri [[Ameriške letalske sile|Ameriških letalskih silah]]. == Tehnične specifikacije == [[File:Boeing B-52H Stratofortress, USA - Air Force AN1727064.jpg|thumb|B-52H Cockpit, 2010]] [[File:130821-F-RH756-932 (9606847985).jpg|thumb|USAF B-52 - navigator 2013]] * '''Posadka:''' 5 (pilot, kopilot, bombardir, navigator in oficir) * '''Dolžina:''' 159 ft 4 in (48,5 m) * '''Razpon kril:''' 185 ft 0 in (56,4 m) * '''Višina:''' 40 ft 8 in (12,4 m) * '''Površina kril:''' 4.000 sq ft (370 m²) * '''Profil kril:''' NACA 63A219.3 mod root, NACA 65A209.5 tip * '''Prazna teža:''' 185.000 lb (83.250 kg) * '''Naložena teža:''' 265.000 lb (120.000 kg) * '''Maks. vzletna teža:''' 488.000 lb (220.000 kg) * '''Motorji:''' 8 × Pratt & Whitney TF33-P-3/103 , 17.000 lbf (76 kN) vsak * '''Kapaciteta goriva:''' 47.975 U.S. gal (39.948 imp gal; 181.610 L) * '''Vitkost:''' 8.56 * '''Največja hitrost:''' 560 [[vozel (enota)|vozlov]] oz. 0.86 Mach (650 mph, 1.047 km/h) * '''Potovalna hitrost:''' 442 vozlov (525 mph, 844 km/h) * '''Bojni radij:''' 4.480 mi (3.890 nmi, 7.210 km) * '''Doseg (prazen):''' 10.145 mi(8.764 nmi, 16.232 km) * '''Višina leta:''' 50.000 ft (15.000 m) * '''Hitrost vzpenjanja:''' 6.270 ft/min (31,85 m/s) * '''Obremenitev kril:''' 120 lb/ft² (586 kg/m²) * '''Razmerje potisk/teža:''' 0,31 <gallery mode="nolines" widths="300" heights="260" caption="Bombnik B-52 galerija"> Slika:B-52F, 57-0162. (USAF) copy (7257062168).jpg|Klasične [[Prosto padajoča letalska bomba|padajoče letalske bombe]] 1960ta Slika:B-52 Stratofortress.jpg|B-52 Stratofortress visoko uporovne bombe, 2004 Slika:Mk 28 nuclear bomb Ellsworth AFB 1984.JPEG|Nalaganje [[Jedrsko orožje|jedrske bombe]] Mk 28, 1984 Slika:B-52H Stratofortress Static Display.jpg|B-52H Stratofortress statični prikaz Slika:Defense.gov News Photo 990526-F-7910D-514.jpg|NATO bombardira [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavijo]], 1999 Slika:B-52 lower deck.jpg|Navigator in bombardir, 2006 Slika:Boeing B-52F Stratofortress aircrew after mission over South-East Asia c1966.JPG|[[Posadka]] B-52F, 1966 Slika:Stratofortress participates in Green Flag 130821-F-RH756-840.jpg|[[Pilot|Pilota]] B-52, 2013 Slika:B-52H 61-007 Ghost Rider.png|B-52H Ghost Rider, 2019 Slika:Pegasus Carried by B-52 - GPN-2003-00044.jpg|[[Pegasus]] na B-52, 1990 Slika:X-43A departs NASA Dryden Flight Research Center for first free-flight attempt. DVIDS729056.jpg|NASA testni X-43 na B-52, 2001 Slika:X-38 Ship No.2 Mated to B-52 Mothership in Flight (EC99-45080-12).jpg|X-38 na B-52, 1999 Slika:Spin Research Vehicle (SRV) in NB-52B Captive Flight (EC81-15480).jpg|Testiranje SRV Slika:X-15 Mated to B-52 Captive Flight (EC88-0180-4).jpg|B-52 pred spustitvijo [[North American X-15|X-15]] Slika:NASA NB-52B and NB-52H at Edwards.jpg|NASA NB-52B in NB-52H, 2010 Slika:USAF B-52 Stratofortress Engines.jpg|Posebnost - 8 motorjev (4 pari) Slika:Boeing B-52H Slovak International Air Fest 2012 02.jpg|[[Zaviralno padalo]] na B-52H 2012 Slika:B-52Gs taking off from Barksdale AFB 1986.JPEG|Poletanje B-52G 1986 Slika:YB-52sideview.jpg|Prototip YB-52 Slika:Boeing B-52 with no vertical stabilizer.jpg|B-52 brez vertikalnega stabilizatorja - letalo je varno pristalo Slika:B-17, 29 & 52, Barksdale 2017.jpg|[[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] in B-52 </gallery> == Glej tudi == * [[Tupoljev Tu-95]] * [[Northrop B-2]] * [[Rockwell B-1 Lancer]] * [[Tupoljev Tu-160]] * [[Tupoljev Tu-22]] * [[2037 Bomber]] * [[Bombnik nove generacije]] == Sklici in reference == {{sklici|1}} {{Kategorija v Zbirki|Boeing B-52 Stratofortress}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Letala Boeing]] [[Kategorija:Strateški bombniki]] [[Kategorija:Bombniki hladne vojne]] [[Kategorija:Bombniki vietnamske vojne]] [[Kategorija:Ameriški bombniki]] {{Bombniki}} {{normativna kontrola}} dh2hy29z3t9bjaehrgspzwcp6nooztz Virus Marburg 0 368627 6682046 6386540 2026-05-27T18:21:27Z Marko3 1829 6682046 wikitext text/x-wiki {{Virusbox | image = Marburg virus.jpg | image_alt = Transmisijska elektronska mikroskopija virusa Marburg | image_caption = Transmisijska elektronska mikroskopija virusa Marburg | parent = Marburgvirus | species = Marburg marburgvirus | virus = Marburg virus }} '''Virus Marburg''' (okrajšava '''MARV''') je kompleksen [[virus]] iz družine [[Filoviridae|filovirusov]]<ref name=KuhnArch>{{cite journal |vauthors=Kuhn JH, Becker S, Ebihara H, Geisbert TW, Johnson KM, Kawaoka Y, Lipkin WI, Negredo AI, Netesov SV, Nichol ST, Palacios G, Peters CJ, Tenorio A, Volchkov VE, Jahrling PB |display-authors=6 |title = Proposal for a revised taxonomy of the family Filoviridae: classification, names of taxa and viruses, and virus abbreviations |journal = Archives of Virology |volume = 155 |issue = 12 |pages = 2083–2103 |date = December 2010 |pmid = 21046175 |pmc = 3074192 |doi = 10.1007/s00705-010-0814-x }}</ref>, ki ga najdemo v Afriki. Ime je dobil po mestu [[Marburg]] v Nemčiji, kjer so ga leta 1967 prvič dokumentirali.<ref name=Siegert1967>{{cite journal | vauthors = Siegert R, Shu HL, Slenczka W, Peters D, Müller G | title = [On the etiology of an unknown human infection originating from monkeys] | journal = Deutsche Medizinische Wochenschrift | volume = 92 | issue = 51 | pages = 2341–2343 | date = December 1967 | pmid = 4294540 | doi = 10.1055/s-0028-1106144 | s2cid = 116556454 }}</ref> == Opis== Virus Marburg je soroden [[Ebola|Eboli]] in se primarno pojavlja v [[Osrednja Afrika|Osrednji Afriki]]. Do okužbe z virusom lahko pride pri stiku z okuženim [[tkivo]]m [[primat]]ov. Virus je izjemno [[Kužnost|kužen]] in pri človeku povzroča [[Marburška virusna bolezen|marburško virusno bolezen]], hudo obliko [[hemoragična mrzlica|hemoragične mrzlice]], ki prizadene več [[Organ (biologija)|organov]] in je skoraj vedno smrtna. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * ''The Merck Manual of Medical Information'', Home edition, 2008. {{Taxonbar|from=Q6755280}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Marburgvirusi]] [[Kategorija:Biološko orožje]] [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1967]] {{medicinska škrbina}} 0rimw7n84ztp5ltqvo9b1z0nvxqjbbn Veternik 0 380955 6682102 6660602 2026-05-27T19:44:20Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6682102 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini (Srbija, o. Novi Sad) * Veternik, tudi [[Kozlova gora]], vrh (1027 mnm) [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]], 2 km zahodno od Kuma * Veternik, vrh (554 mnm) severno od kraja [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]] in jugo-jugozahodno od kraja [[Log pri Polhovem Gradcu]] == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v [[Občina Kozje|Občini Kozje]] v Sloveniji * Vetrnik (903 mnm), vrh v Banjšicah * [[Vetrnik (hrib)|Vetrnik]] (708 mnm), vrh v pogorju [[Bohor|Bohorja]] * [[Gora Veternička]] (Hrvaška) {{razločitev}} s0yr6wwpwsztgj5ao8sy0icx4ns76li 6682103 6682102 2026-05-27T19:45:21Z ~2026-13659-49 255600 6682103 wikitext text/x-wiki '''Veternik''' je lahko: * [[Veternik (potok)|Veternik]], potok v Karavankah * [[Veternik, Novi Sad|Veternik]], naselje v Vojvodini (Srbija, o. [[Novi Sad]]) * Veternik, tudi [[Kozlova gora]], vrh (1027 mnm) [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]], 2 km zahodno od Kuma * Veternik, vrh (554 mnm) severno od kraja [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]] in jugo-jugozahodno od kraja [[Log pri Polhovem Gradcu]] == Glej tudi == * [[Vetrnik]], naselje v [[Občina Kozje|Občini Kozje]] v Sloveniji * Vetrnik (903 mnm), vrh v [[Banjšice|Banjšicah]] * [[Vetrnik (hrib)|Vetrnik]] (708 mnm), vrh v pogorju [[Bohor|Bohorja]] * [[Gora Veternička]] (Hrvaška) {{razločitev}} hjg6101cystuf2vhu8pry790s3hers5 Uporabnik:Shabicht/peskovnik 2 386841 6682100 6681446 2026-05-27T19:37:56Z Shabicht 3554 6682100 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija | ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] h3ie6zb4sm39bzhbrme886ub85lbz0w Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6682138 6681604 2026-05-28T00:20:24Z ~2026-13659-49 255600 /* K */ 6682138 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] kv5ctnk1hzldqqqxu5h7wvyj9ic2kij Vse je krasno 0 415597 6682015 5740359 2026-05-27T17:09:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album | Name = Vse je krasno | Type = studio | Artist = [[Adi Smolar]] | Cover = Adi-smolar_album_vsejekrasno.jpg | Released = [[2004]] | Recorded = | Studio = | Genre = [[rock]], [[šanson]] | Length = {{Trajanje|m=53|s=6}} | Language = | Label = [[Nika Records]] | Producer = | Last album = ''[[Koncert (album, Adi Smolar)|Koncert]]''<br /> (2002) | This album = '''''Vse je krasno'''''<br /> (2004) | Next album = ''[[Brez dlake na jeziku]]''<br /> (2008) }} '''''Vse je krasno''''' je dvanajsti [[glasbeni album]] slovenskega [[kantavtor]]ja [[Adi Smolar|Adija Smolarja]], izdan pri založbi [[Nika Records]] leta [[2004]] v obliki [[CD]]-ja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nika.si/Pop__Pop/Vse_Je_Krasno_1/ |title=Vse Je Krasno (2004) |work=Nika |accessdate=2. marec 2016 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306182801/https://www.nika.si/Pop__Pop/Vse_Je_Krasno_1/ |url-status=dead }}</ref> == Seznam pesmi == {{Track listing | all_writing = Adi Smolar | title1 = Vse je krasno | length1 = 3:48 | title2 = SPS | length2 = 4:14 | title3 = Prostitutka | length3 = 4:12 | title4 = Lakota | length4 = 3:51 | title5 = Iluzije | length5 = 4:09 | title6 = Preprosta ljubezen | length6 = 4:42 | title7 = Težko je priznat | length7 = 4:28 | title8 = Stara čustva, dajte mir | length8 = 5:00 | title9 = Prizori za zavesami | length9 = 4:15 | title10 = Malo manj boli | length10 = 3:52 | title11 = Pesem o rolici papirja | length11 = 5:11 | title12 = Gremo v ilegalo | length12 = 3:15 | title13 = Marš | length13 = 2:01 | total_length = {{Trajanje|m=53|s=6}} }} == Zasedba == * [[Adi Smolar]] — vokal, [[kitara]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * '''''Vse je krasno''''' {{COBISS|ID=13928508}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 2004]] [[Kategorija:Albumi Adija Smolarja]] [[Kategorija:Albumi založbe Nika Records]] {{album-stub}} n8u16r2wjise5bwse537jyuz5jzyds2 Waver 0 418426 6682018 5976765 2026-05-27T17:36:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682018 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Waver | Type = [[EP]] | Artist = [[Haiku Garden]] | Cover = haikugarden_ep_waver.jpg | Released = 12. maj 2016 | Recorded = 2016 | Studio = | Genre = [[shoegazing]] | Length = 19:10 | Label = Kapa Records | Producer = | Last album = | This album = '''''Waver'''''<br />(2016) | Next album = ''[[Where If Not Now]]''<br />(2018) {{Singles |Title = Waver |Type = ep |single 1 = Rosetta |single 1 date = 9. maj 2016 <small>(promocijski)</small> | }}}} '''''Waver''''' je prva izdaja [[Slovenci|slovenske]] [[rock]] skupine [[Haiku Garden]]. Je [[EP]], ki je 12. maja 2016 pri založbi Kapa Records izšel digitalno na spletni glasbeni platformi in trgovini Bandcamp ter fizično v obliki [[CD|CD-ja]] (300 izvodov) in kasete (omejena naklada 100 izvodov).<ref>{{navedi splet |url=https://kaparecords.bandcamp.com/album/waver |title=Waver |accessdate=13. maj 2016 |work=Bandcamp}}</ref> Goran Kompoš je v članku za [[Radio Študent]] glasbo z EP-ja žanrsko opredelil: »S specifično senzibilnostjo, songwritingom in zvočno podobo zagotovo bliže tistim izvirnim naukom shoegazea kot poznejšim hibridom. Zaradi hitrejšega tempa, kot smo ga ponavadi {{sic}} vajeni od sorodnih bendov, so denimo bliže tisti zgodnejši fazi My Bloody Valentine.«<ref>{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/haiku-garden-waver-ter-mono-poly-cryptic |title=Haiku Garden: Waver in Mono/Poly: Cryptic |first=Goran |last=Kompoš |date=11. maj 2016 |accessdate=13. maj 2016 |work=[[Radio Študent]]}}</ref> == Kritični odziv == {{Ocene albuma |rev1 =''[[Rockline]]'' |rev1score = {{Rating|3.5|5}}<ref name="rl">{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-recenzije/waver-ep-11410 |title=Haiku Garden: Waver (EP) |work=[[Rockline]] |date=28. junij 2016 |accessdate=30. junij 2016 |author=Podbrežnik, Aleš}}</ref> |rev2 =''Terapija.net'' |rev2score = 10/10<ref name="ter">{{navedi splet |url=http://terapija.net/mjuzik.asp?ID=24274 |title=HAIKU GARDEN: Waver EP (Kapa records, 2016) |work=Terapija.net |language=hr |date=27. maj 2016 |accessdate=29. maj 2016}}</ref> |rev3 =''Muzika.hr'' |rev3score = {{Rating|4.5|5}}<ref name="mhr">{{navedi splet |url=http://www.muzika.hr/clanak/58714/albumi/haiku-garden-postavili-najbolji-moguci-temelj.aspx |title=Haiku Garden postavili najbolji mogući temelj |work=Muzika.hr |language=hr |author=Miklaužić, Siniša |date=14. 8. 2016 |accessdate=27. 9. 2016 |archive-date=2016-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923145233/http://www.muzika.hr/clanak/58714/albumi/haiku-garden-postavili-najbolji-moguci-temelj.aspx |url-status=dead }}</ref> }} Ob koncu leta je bil s strani spletne revije ''Beehype'' EP izbran za 5. najboljši domačo izdajo leta.<ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2016/slovenia-3/ |title = Best of 2016 |accessdate = 7. januar 2017 |work = Beehype |archive-date = 2020-11-12 |archive-url = https://web.archive.org/web/20201112040259/https://beehy.pe/best-of-2016/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 8. | Naj tolpa bumov 2016<ref>{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/naj-doma%C4%8De-tolpe-bumov-2016 |title=Naj (domače) tolpe bumov 2016 |date=27. december 2016 |accessdate=28. december 2016 |author= |work=Radio Študent}}</ref> |-Ad | ''Beehype'' | align=center| 5. | Best of 2016<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi je napisala skupina Haiku Garden. {{track listing |title1=Arrival |length1=1:38 |title2=Until Then |length2=3:50 |title3=Mercury |length3=4:51 |title4=Bleached |length4=4:48 |title5=Rosetta |length5=4:03 |total_length=19:10 }} == Zasedba == ;Haiku Garden * Luka Flegar — vokal, kitara * Klemen Tehovnik — vokal, kitara, sintesajzer * Matevž Bitenc — bobni * Anže Knez — bas kitara, vokal ;Tehnično osebje * Gregor Bajc — snemanje, miksanje * Jake Reid — mastering (v Ice Station Studiu v Arlingtonu, [[Virginia]]) * Matija Medved — oblikovanje ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi skupine Haiku Garden]] [[Kategorija:Albumi leta 2016]] [[Kategorija:Albumi založbe Kapa Records]] {{italic title}} 7yvu8g9jnuxm36nxpwxijc4vv7bwdme Varnost voda 0 419726 6681900 6610862 2026-05-27T12:46:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6681900 wikitext text/x-wiki [[Slika:Morska obala.JPG|thumb|right|250px|Morska obala, severna Dalmacija, okolica Šibenika]] '''Varnost voda''' je bila opredeljena kot "zanesljiva razpoložljivost in [[kakovost |kakovost vode]] za zdravje, preživetje in proizvodnjo, skupaj s sprejemljivo [[stopnja tveganja|stopnjo tveganja]], povezano z [[Voda|vodo]]<ref>{{cite journal|url=http://www.iwaponline.com/wp/00906/wp009060545.htm |journal=Water Policy |volume=9 |issue=6 |pages=545–571 |first1=David |last1=Grey |first2=Claudia W. |last2=Sadoff |title=Sink or Swim? Water security for growth and development |publisher=Iwaponline.com |date=2007-09-01 |accessdate=2014-08-16}}</ref>.« [[Trajnostni razvoj|Trajnostnega razvoja]] ni mogoče doseči brez svetovne [[Pitna voda|pitne vode]]. Vodno varnejši svet združuje skrb za pravo vrednost vode s skrbjo za njegovo uporabo za človeško [[preživetje]] in [[dobro počutje]]. Vodno varnejši svet izkorišča proizvodne zmogljivosti vode in zmanjša svojo destruktivno silo. Varnost vode pomeni tudi varstvo okolja in negativne posledice slabega upravljanja. To predstavlja skrb zaradi razdrobljene odgovornosti za vode in integracijo upravljanja z vodami v vseh sektorjih - finance, načrtovanje, kmetijstvo, energetika, turizem, industrija, izobraževalnje in zdravstvo. Vodni varnejši svet zmanjšuje revščino, napredek izobraževanja in povečanje življenjskega standarda. To je svet, v katerem je boljša kakovost življenja za vse, še posebej za najbolj ranljive, zlasti ženske in otroke, ki imajo največ koristi od dobrega upravljanja z vodami<ref>{{navedi splet |url=http://www.gwp.org/The-Challenge/What-is-water-security/ |title=What is Water Security? - THE CHALLENGE - Global Water Partnership |publisher=Gwp.org |date=2010-03-25 |accessdate=2014-08-16 |archive-date=2017-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170312003114/http://www.gwp.org/The-Challenge/What-is-water-security/ |url-status=dead }}</ref>. ==Ozadje== Glede na Pacific Institute, medtem ko se bodo regionalni vplivi spreminjali, utegnejo globalne [[podnebna sprememba|podnebne spremembe]] vplivati ​​na [[produktivnost]] kmetijstva, razpoložljivost in kakovost pitne vode, na dostop do pomembnih mineralov, na obalne in otoške poplave, in še več. [[Posledica|Posledice]] bodo vplivale na politične odnose, preureditve energetskih trgov in regionalnih gospodarstev in ogrožanje varnosti<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pacinst.org/topics/global_change/climate_security/index.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2016-06-02 |archive-date=2010-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100905020030/http://www.pacinst.org/topics/global_change/climate_security/index.htm |url-status=dead }}</ref>. " To [[vpliv|vpliva]] na regije, dežele in države. Obstajajo trenja med uporabniki vode v zgornjem in spodnjem toku znotraj posameznih pristojnosti. Skozi zgodovino je bilo veliko sporov za uporabo vode iz rek, kot sta [[Tigris]] in [[Evfrat]]<ref name="stormingmedia.us">http://www.stormingmedia.us/75/7593/A759324.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180508185134/http://www.stormingmedia.us/75/7593/A759324.html |date=2018-05-08 }} Retrieved 2009-01-19</ref>. Drug primer je zelo spolitiziran primer izraelskega nadzora vodnih virov v regiji [[Levante]] od njegove ustanovitve<ref>[[Jameel M. Zayed]], No Peace Without Water – The Role of Hydropolitics in the Israel-Palestine Conflict http://www.jnews.org.uk/commentary/“no-peace-without-water”-–-the-role-of-hydropolitics-in-the-israel-palestine-conflict</ref>, v katerem je Izrael zavaroval svoje vodne vire za številne voznike, za leto 1967 - [[šestdnevna vojna]]. Za varnost voda je včasih potrebno izvajanje [[Razsoljevanje|razsoljevanja]] morske vode, [[cevovod|cevovodi]] med viri in porabniki, vodna dovoljenja z različnimi stopnjami varnosti in vojne. Vodna razporeditev med konkurenčnimi uporabniki se vedno bolj določa z uporabo tržnih cen, bodisi za dovoljenje za vodo ali za dejansko vodo. ==Pitna voda== Vode, v absolutnem smislu, ne primankuje na planetu. Ampak, glede na navedbe United Nations vodne organizacije, UN-Water, dobava celotne sveže vode za ekosisteme in ljudi je le približno 200.000 km3 vode - manj kot en odstotek (<1%) vseh sladkovodnih virov. [[Poraba]] vode se je v zadnjem stoletju [[povečala]] na več kot dvakratno stopnjo rasti prebivalstva. Zlasti se pričakuje, da se bo umik vode povečal za 50 odstotkov do leta 2025 v državah v razvoju, in 18 odstotkov v razvitih državah. Do leta 2025 bo 800 milijonov ljudi živelo v državah ali regijah z absolutnim [[pomanjkanje|pomanjkanjem]] vode in dve tretjini svetovnega prebivalstva bo lahko pod [[stresni pogoj|stresnimi pogoji]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.unwater.org/statistics_pollu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2016-06-02 |archive-date=2013-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130906041904/http://www.unwater.org/statistics_pollu.html |url-status=dead }}</ref>. ==Raziskava== Glede na [[Nature]] (2010), približno 80% svetovnega prebivalstva (5,6 milijarde v letu 2011) živi v območjih kjer je nevarnost za preskrbo z vodo. Varnost voda je skupna grožnja za zdravje ljudi in narave, je [[pandemija]]. Človeška strategija upravljanja z vodnimi viri je lahko škodljiva za prosto živeče živali, kot na primer selitve rib. Regije s kmetijstvom in gosto populacijo, kot sta Združeni Narodi in Evropa, imajo visoko tveganje za vodno varnost. Voda se je vedno uporabljala kot orožje pri konfliktih. Negotovost vode je vedno spremljajo eno ali več vprašanj, kot so revščina, vojne, ženska nerazvitost in degredaciaj okolja. Raziskovalci ocenjujejo, da je bilo med letoma 2010-2015 potrebnih cca 800 milijard dolarjev za kritje letne svetovne investicije za globalno vodno infrastrukturo. Dobro upravljanje z vodnimi viri lahko upravljamo z varstvom [[Biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] in človeškim varstvom za vodo. Ohranitev poplavnih območij namesto izgradnje rezervoarjev bi zagotavljalo stroškovno učinkovit način za nadzor poplav in zagotavljalo zavarovanje prosto živečih živali, ki zavzemajo ta področja<ref>[http://www.nature.com/news/2010/100929/full/news.2010.505.html Balancing water supply and wildlife] Nature online 29 September 2010</ref>. [[Lawrence Smith]], predsednik Inštituta za prebivalstvo, navaja, da čeprav je velika večina planeta sestavljena iz vode, je 97% te vode iz slane vode; [[Pitna voda|pitne vode]] za človeško porabo je le 3% celotne količine vode na svetu. Zato je Smith prepričan, da bi bila konkurenca za vodo v prenaseljenem svetu resna nevarnost za človeško stabilnost. Dve milijardi ljudi je verjetno imelo dostop do vira pitne vode od leta 1990, pred tem letom jo je manjkalo. Odstotek ljudi v državah v razvoju, ki imajo dostop do varne vode je izračunan tako, da se je dostopnost izboljšala iz 30 odstotkov v letu 1970<ref>{{navedi knjigo | author=Björn Lomborg | year=2001 | title=The Skeptical Environmentalist | publisher=Cambridge University Press | isbn=0-521-01068-3 | url=http://www.lomborg.com/dyn/files/basic_items/69-file/skeptenvironChap1.pdf | page=22 | access-date=2016-06-04 | archive-date=2013-07-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130725173040/http://www.lomborg.com/dyn/files/basic_items/69-file/skeptenvironChap1.pdf | url-status=dead }}</ref> na 71 odstotkov v letu 1990, na 79 odstotkov leta 2000 in na 84 odstotkov v letu 2004, vzporedno z rastjo populacije. Ta trend je treba nadaljevati [[Zemlja]] ima omejene, vendar obnovljive vire pitne vode, ki so shranjeni v zbiralnikih vode, površinskih vodah in ozračju. Oceani so dober vir uporabne vode, vendar je zaradi količine energije, ki je potrebna za pretvorbo slane vode v pitno, prepovedano dobivati vodo s konvencionalnim pristopom. To pojasnjuje, zakaj le majhen delež oskrbe svetovne vode prihaja iz razsoljevanja. S sodobno tehnologijo, kot je [[toplogredna struktura]] za morje, bi lahko z uporabo sončne energije razsolili vodo in jo uporabljali v kmetijske namene in pitje in to na zelo stroškovno ugoden in učinkovit sistem. ==Najbolj prizadeta območja== Na osnovi zemljevida objavljenega s strani [[Posvetovalna skupina za mednarodne raziskave v kmetijstvu|Posvetovalne skupine za mednarodne raziskave v kmetijstvu]] [[(CGIAR)]]<ref>[http://www.cgiar.org/enews/june2007/images_06_07/story12c.gif Retrieved 2009-01-19]</ref> so države in regije, ki trpijo največje pomankanje pitne vode: Severna Afrika, Bližnji vzhod, Indija, Srednja Azija, Kitajska, Čile, Južna Afrika in Avstralija. Pomanjkanje vode se povečuje tudi v Južni Aziji. ==Mednarodna konkurenca== Več kot v 50-ih državah na petih celinah obstajamožnost, da so v nevarnosti zaradi sporov okoli vode. Projek jugovzhodne Antolije v Turčiji na rekah [[Euphrates]] ima lahko resne posledice za oskrbo z vodo v Siriji in Iraku<ref name="stormingmedia.us" /> ==Uporaba sončne energije za razsoljevanje vode== Nov pristop pridobivanja vode imajo s konceptom [["Seawater Greenhouse"]], kjer uporabljajo morsko vodo, ki jo z uporabo sončne energije s pomočjo toplogredne strukture razsolijo in z njo v posebej prilagojenih rastlinjakih oskrbujejo živilske pridelke. Tehnika se uporablja na območjih v bližini morja. Primer prakticiranja sistema je npr. na farmi Sundrop v Avstraliji. ==Glej tudi== * [[Voda]] * [[Vodni viri]] * [[Sončna energija]] ==Vir== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.arso.gov.si/vode/ Agencija za okolje] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Voda in okolje]] dzfceucthz1irpnxyqx530itkb426ns Zastava M91 0 419903 6682097 6572285 2026-05-27T19:32:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje |name= Zastava M91 |image= [[File:Sniper Zastava M91.jpg|300px]] |caption= |origin= {{zastava|FR Jugoslavija}} |type= <!-- WD --> <!-- izbira vrste --> |is_ranged=yes <!-- zgodovina uporabe --> |service= 1992 - danes |used_by= Glej [[#Uporabniki|Uporabniki]] |wars= [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]]<br>[[Sirijska državljanska vojna]] <!-- zgodovina izdelovanja --> |designer= |design_date= 1991 |manufacturer= <!-- WD --> |production_date= |number= |variants= <!-- splošne karakteristike --> |weight= |length= |part_length= <!-- karakteristike orožij na daljavo --> |cartridge= [[7,62×54 R]] |action= [[odvod smodniških plinov]], [[vrtljivi valjasti zaklep]] |rate= |velocity= |range= 800 m |max_range= 1000 m |feed= 10-strelni škatlasti nabojnik |sights= Zrak ON 6x42 ali PN 5x80 }} '''Zastava M91''' je vojaška polavtomatska ostrostrelna puška, ki jo je razvilo in proizvedlo Srbsko podjetje Zastava oružje. == Zgodovina == Proizvajalec [[Zastava Arms]] na svojih spletnih straneh trdi, da je M91 razvit po dolgem in pazljivem preučevanju [[Vojaška taktika|vojaške taktike]] in izkušenj vojaških in policijskih specialnih enot v svetu, ter da je bil njegov razvoj pod nadzorom in bližnjim sodelovanjem nekaterih od najbolj izkušenih specialnih in protiterorističnih enot.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zastava-arms.rs/|title=Zastava Arms website|publisher=|accessdate=16 November 2014}}</ref> Vseeno, ostrostrelna puška z njenim izgledom in dizajnom močno spominja na rusko [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]] SVD Dragunov, ki je bil predstavljen leta 1963 in se je uporabljal v vseh državah Varšavskega pakta. Trenutno v [[Srbija|Srbiji]] poteka modernizacija srbske vojske, ki se je načrtno začela konec 90-ih let pod nazivom Model 21. Program obsega nadgradnjo opreme v 26-tih različnih kategorijah. Tako bo obstoječa Zastava M91 uporabljala doma razvito strelivo kalibra 7.62x54mm R. Ta zahteva izhaja iz odločitve, da se iz uporabe vzame strelivo kalibra 8x57mm IS, ki ga uporablja Zastava M76 in strojnica Zastava M53.<ref>[http://www.defac.ac.uk/colleges/csrc/document-listings/balkan/04(05)-AW.pdf Conflict Studies Research Centre Balkans Series 04/05]{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Podrobnosti izdelave == M91 je polavtomatska, zračno hlajena-ostrostrelna puška s fiksnim kopitom in nabojnikom kapacitete 10 nabojev. V osnovi je podobna ruski ostrostrelni puški SVD Dragunov. Zastava M91, kot njena predhodnica [[Zastava M76]], temelji na podaljšani različici [[AK-47]], vendar je z nekaj zamenjavami bolj podobna SVD-ju. Kot ruski Dragunov, je tudi kopito na M91 izdelano iz sintetičnega polimera, prav tako pa obe [[Puška|puški]] uporabljata strelivo istega kalibra (7.62×54mmR). Strelivo [[Kaliber|kalibra]] 7.62×54mmR je primerno za večje razdalje in je zamenjalo strelivo kalibra 8×57mm IS v Srbski vojski. Profil cevi je zaradi varčevanja pri teži zelo tanek in se zaključi z utorjenim kompenzatorjem ognja. Notranjost risane cevi je obdelana s kromom za povečano odpornost na korozijo in ima 4 desno-sučne žlebe s korakom 240 mm. V glavnem je zasnova omejevalca ognja, nabojnika, poenostavljenega merka tipa PSO, polimernega kopita kot modificiranega zaklepa in spodnjega sprejemnika močno podobna puški Dragunov. Stranska montaža na levi strani sprejemnika je kompatibilna z različnimi tipi optičnih namerilcev in nočnih optik. Standardna dnevna optika za M91 je Zrak ON 6 x 42.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zrak.ba/|title=ZRAK factory website|publisher=|accessdate=16 November 2014|archive-date=2014-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20141130170035/http://www.zrak.ba/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.p-a-distributing.com/index.html|title=US ZRAK factory optics importer website|publisher=|accessdate=16 November 2014}}</ref> Za pogoje nizke vidljivosti pa se lahko na puško namesti nočni namerilec PN 5 x 80. Optični namerilec se lahko odstrani in namesti brez izgube nastrelitve. Puška se prav tako ponaša z rezervnimi kovinskimi merki z zadnjim merkom, ki se lahko nastavi za streljanje na razdalje od 100 pa do 1000m. Ti se lahko uporabijo v primeru, ko se optični merki poškodujejo. ==Učinkovitost== Najboljši rezultati Zastave M91 so vidni na razdaljah do 800 metrov. Maksimalna oddaljenost, ki se lahko doseže z uporabo optike in kovinskega merka je 1000 metrov. Za tarče višine 30cm (silhueta glave) je efektivni domet 320 metrov, za tarče višine 50 cm (silhueta prsi) 450 metrov, za tarče višine 150cm (pomična silhueta) pa 650 metrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zastava-arms.rs/|title=Zastava arms company website|publisher=|accessdate=16 November 2014}}</ref> ==Uporabniki==<!--READ FIRST: This section is for cited entries only. Please do not add entries into this list without a citation from a reliable source. All entries without a citation will be removed. Thank you.--> *{{SRB}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.snipercentral.com/worldrifles.htm|title=Current armed forces sniper rifles at www.snipercentral.com|publisher=|accessdate=16 November 2014}}</ref> ==Poglejte tudi== *[[Ostrostrelna puška Dragunova]] *[[Družina AK]] *[[Zastava M76]] *[[Zastava oružje]] ==Viri== {{sklici|2}} ==Zunanji linki== {{Commons|Zastava M91}} *[http://www.zastava-arms.co.rs/cms/index.php?id=176 Spletna stran Zastava Arms] *[http://www.zastava-arms.co.rs/cms/index.php?id=180 Zastava M91] [[Kategorija:Zastava Oružje]] [[Kategorija:Polavtomatske puške]] [[Kategorija:Ostrostrelne puške]] 02b10xfnae6xije5qmm8knjet0bvzf6 Predloga:Evropski svet 10 421186 6682012 6659693 2026-05-27T17:05:31Z Pv21 142817 Magyar Radev 6682012 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Evropski svet | title = [[Slika:European stars.svg|20px]] [[Evropski svet|<span style="color:white;">Evropski svet]] [[Slika:European stars.svg|20px]] |basestyle= background:#0970ba; | bodyclass = hlist | above = | image = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | imageleft = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | list1 = * {{flagicon|European Union}} [[António Costa|Costa]] ('''predsednik Evropskega sveta''') * {{flagicon|European Union}} [[Ursula von der Leyen|Von der Leyen]] (predsednica Evropske komisije) * {{Nowrap|{{flagicon|Austria}} [[Christian Stocker|Stocker]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Belgium}} [[Bart De Wever|De Wever]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Bulgaria}} [[Rumen Radev|Radev]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Croatia}} [[Andrej Plenković|Plenković]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Cyprus}} [[Nikos Hristodulides|Hristodulides]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Czech Republic}} [[Andrej Babiš|Babiš]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Denmark}} [[Mette Frederiksen|Frederiksen]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Estonia}} [[Kristen Michal|Michal]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Finland}} [[Petteri Orpo|Orpo]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|France}} [[Emmanuel Macron|Macron]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Germany}} [[Friedrich Merz|Merz]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Greece}} [[Kiriakos Micotakis|Micotakis]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Hungary}} [[Peter Magyar|Magyar]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Ireland}} [[Simon Harris|Harris]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Italy}} [[Giorgia Meloni|Meloni]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Latvia}} [[Evika Siliņa|Siliņa]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Lithuania}} [[Gitanas Nausėda|Nausėda]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Luxembourg}} [[Luc Frieden|Frieden]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Malta}} [[Robert Abela|Abela]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Netherlands}} [[Rob Jetten|Jetten]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Poland}} [[Donald Tusk|Tusk]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Portugal}} [[Luís Montenegro|Montenegro]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Romania}} [[Nicușor Dan|Dan]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovakia}} [[Robert Fico|Fico]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovenia}} [[Robert Golob|Golob]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Spain}} [[Pedro Sánchez|Sánchez]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Sweden}} [[Ulf Kristersson|Kristersson]]}} | below = [[Evropska unija|<span style="color:white;">Evropska unija]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Evropsko unijo]] </noinclude> e7vuv0q8ben1w1v754wo4mv383yjljr 6682013 6682012 2026-05-27T17:06:32Z Pv21 142817 Martin 6682013 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Evropski svet | title = [[Slika:European stars.svg|20px]] [[Evropski svet|<span style="color:white;">Evropski svet]] [[Slika:European stars.svg|20px]] |basestyle= background:#0970ba; | bodyclass = hlist | above = | image = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | imageleft = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | list1 = * {{flagicon|European Union}} [[António Costa|Costa]] ('''predsednik Evropskega sveta''') * {{flagicon|European Union}} [[Ursula von der Leyen|Von der Leyen]] (predsednica Evropske komisije) * {{Nowrap|{{flagicon|Austria}} [[Christian Stocker|Stocker]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Belgium}} [[Bart De Wever|De Wever]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Bulgaria}} [[Rumen Radev|Radev]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Croatia}} [[Andrej Plenković|Plenković]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Cyprus}} [[Nikos Hristodulides|Hristodulides]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Czech Republic}} [[Andrej Babiš|Babiš]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Denmark}} [[Mette Frederiksen|Frederiksen]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Estonia}} [[Kristen Michal|Michal]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Finland}} [[Petteri Orpo|Orpo]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|France}} [[Emmanuel Macron|Macron]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Germany}} [[Friedrich Merz|Merz]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Greece}} [[Kiriakos Micotakis|Micotakis]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Hungary}} [[Peter Magyar|Magyar]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Ireland}} [[Micheál Martin|Martin]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Italy}} [[Giorgia Meloni|Meloni]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Latvia}} [[Evika Siliņa|Siliņa]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Lithuania}} [[Gitanas Nausėda|Nausėda]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Luxembourg}} [[Luc Frieden|Frieden]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Malta}} [[Robert Abela|Abela]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Netherlands}} [[Rob Jetten|Jetten]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Poland}} [[Donald Tusk|Tusk]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Portugal}} [[Luís Montenegro|Montenegro]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Romania}} [[Nicușor Dan|Dan]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovakia}} [[Robert Fico|Fico]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovenia}} [[Robert Golob|Golob]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Spain}} [[Pedro Sánchez|Sánchez]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Sweden}} [[Ulf Kristersson|Kristersson]]}} | below = [[Evropska unija|<span style="color:white;">Evropska unija]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Evropsko unijo]] </noinclude> mu4cpgbd8cpkl71m4bsdwpxsd6ow03u Ko pokliče tujec 0 422392 6682133 6662671 2026-05-27T23:54:44Z Alexis Jazz 173062 Questionable accuracy/provenance/out of context, see [[c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by K7yz3]] ([[:File:When a Stranger Calls 2006.webp]] / [[User:K7yz3]]) [[[w:en:User:Alexis Jazz/AJSDelinker|AJS Delinker]]] 6682133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | budget = [[ameriški dolar|$]]15.000.000 | country = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike|ZDA]] | director = [[Simon West]] | distributor = [[Screen Gems]] | language = [[angleščina]] | music = [[James Dooley]] | name = Ko pokliče tujec | image = | producer = [[John Davis]]<br/>[[Wyck Godfrey]]<br/>[[Ken Lemberger]] | released = [[10]].[[februar]] [[2006]] | runtime = 87 min. | starring = [[Camilla Belle]]<br/>[[Brian Geraghty]]<br/>[[Katie Cassidy]]<br/>[[Clark Gregg]] | writer = [[Jake Wade Wall]] }} '''''Ko pokliče tujec''''' (izviren angleški naslov: ''When a stranger calls'') je ameriška [[grozljivka]] iz leta [[2006]], delo [[Filmski režiser|filmskega režiserja]] [[Simon West|Simona Westa]] in scenarista [[Jake Wade Wall|Jaka Wade Walla]]. V njem igrajo  [[Camilla Belle]], [[Brian Geraghty]], [[Katie Cassidy]] in [[Clark Gregg]]. Camilla Belle igra varuško, ki začne prejemati srhljive telefonske klice neznanca, katerega sta igrala [[Tommy Flanagan (actor)|Tommy Flanagan]] in [[Lance Henriksen]]. Film je remake na [[Fred Walton|Fred Waltonov]] [[Ko pokliče tujec (1978)|istoimenski film iz leta 1978]], ki je postal [[kultna klasika]] zaradi svojih uvodnih 20 minut. Film je bil izdan 3. februarja 2006 in je prejel pretežno negativne odzive kritik. Film je zaslužil več kot 66.9 milijona $ po vsem svetu, s proračunom 15. milijonov $. Prav tako je zaslužil 13,276,661 $ s prodajo DVD-jev. == Vsebina == Na robu mesta so varuška in otroci katere je čuvala, brutalno umorjeni. Policija je izvedla, da jih je morilec z golimi rokami raztrgal na koščke. Film se nato osredotoči na najstnico Jill Johnson ([[Camilla Belle]]), ki se sooča z najstniško krizo, saj jo je njen fant Bobby ([[Brian Geraghty]]) varal z njeno najboljšo prijateljico Tiffany ([[Katie Cassidy]]). Ker je bila več kot 800 minut na svojem telefonu, jo njen oče Ben ([[Clark Gregg]]) prisili, da gre za varuško k bogati družini in odplača svoj dolg. Zaradi tega, bo Jill zamudila šolsko zabavo, katere se bo udeležila njena druga najboljša prijateljica Scarlett ([[Tessa Thompson]]). Jill prispe na dom Mandriksov, ki imajo [[rastlinjak]] zgrajen sredi hiše. Starša ([[Derek de Lint]] and [[Kate Jennings Grant]]) ji razkažeta hišo in ji povesta, da tu živi tudi hišna pomočnica Rosa (Rosine Ace Hatem). Gospa Mandrakis, ji nato da še njihove telefonske številke in ji pove, da se vrneta do polnoči. Ko vidi, da otroka (Arthur Young and [[Madeline Carroll]]) spita, začne Jill prejemati anonimne telefonske klice. Tiffany jo obišče, vendar jo Jill, ker se boji, da bo s tem prišla v težave, prosi da odide. Zaradi nevihte se veje z dreves zlomijo in padejo na dvorišče. Ko jih Tiffany poskuša odstraniti jo napade neznana podoba. Klici se nadaljujejo in vsak povzroča Jill občutek, da jo nekdo opazuje. Jill pokliče policijo, ki ji pove, da lahko izsledijo klic, če ga bo na liniji zadržala dlje kot minuto. Medtem, ko čaka na klic, Jill opazi luč v hiši za goste, toda ko pride tja ne najde nikogar. Ko vidi, da nekdo prižgi luč v glavni hiši, hitro steče nazaj. Takrat spet zazvoni telefon in Jill ga zadrži na liniji dlje kot minuto, da ga lahko izsledi policija. Ko Jill odpre vrata pomočničine sobe, telefon spet zazvoni. Jill vpraša <nowiki>''</nowiki>Kaj hočeš ?!<nowiki>''</nowiki>, on pa odgovori <nowiki>''</nowiki>Tvojo kri.....povsod po meni<nowiki>''</nowiki>. Jill takrat odloži, vendar takrat pokliče policija, da klic prihaja iz hiše. Takrat Jill sliši zvonjenje telefona v kopalnici. Tam najde mrtvo Tiffany s telefonom v roki. Ko Jill zbere otroka k sebi, opazi neznanca, ki jo opazuje iz zgornjega nadstropja. Jill in otroka zbežijo v rastlinjak, kjer Jill najde Roso mrtvo, ko napadalec vdre noter. Jill z otroki hitro pobegne in napadalca zaklene v rastlinjak, vendar on najde drugo pot ven in jo napade. Med pretepom Jill opeče neznanca na peči in ga zabode z železno palico, preden pobegne ven v naročje policije. Ranjenega neznanca aretirajo in njegov obraz razkrije lunina svetloba. Jill se zbudi v bolnišnici z zvonečim telefonom. Jill pusti telefon pri miru, ko kamera pokaže odsev ogledala, kjer se vidi neznanca, ki zgrabi Jill. Slednja se nato zbudi iz [[Privid|prividov]] v bolnišnici. Film se konča, ko jo iz histerije poskušajo pomiriti zdravniki in njen oče, medtem ko se zaslon očrni in film konča. == Igralci == * [[Camilla Belle]] kot Jill Johnson * [[Brian Geraghty]] kot Bobby * [[Katie Cassidy]] kot Tiffany Madison * [[Tommy Flanagan]] kot tujec * [[Lance Henriksen]] kot tujec (glas) * [[David Denman]] kot policist Burroughs * [[Derek de Lint]] kot dr. Mandrakis * [[Kate Jennings Grant]] kot Kelly Mandrakis * [[Tessa Thompson]] kot Scarlett * [[Madeline Carroll]] kot Allison Mandrakis * [[Clark Gregg]] kot Ben Johnson * [[Arthur Young]] kot Will Mandrakis * [[Steve Eastin]] kot detektiv Hines * [[John Bobek]] kot policist Lewis * [[Dianna Agron]] kot navijačica * [[Rosine Ace Hatem]] kot Rosa Ramirez, hišna gospodinja * [[Brad Surosky]] kot Boom Boom * [[Karina Logue]] kot trener * [[Escher Holloway]] kot Cody * [[Owen Smith]] kot policist * [[Lillie West]] kot Stacy (glas) ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|0455857}} * {{mojo title|whenastrangercalls}} * {{rotten-tomatoes|when_a_stranger_calls}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriške grozljivke]] [[Kategorija:Filmi leta 2006]] [[Kategorija:Filmi Screen Gems]] [[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]] [[Kategorija:Filmi, posneti po urbani legendi]] [[Kategorija:Filmi o vdorih v stanovanje]] [[Kategorija:Filmi Davis Entertainment]] [[Kategorija:Slasher filmi]] [[Kategorija:Filmski remaki]] 01d2gdwusmnlhxggg0wxefc3v05q42v Ansambel Alojza Grnjaka 0 424733 6682274 6557683 2026-05-28T09:25:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682274 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Alojza Grnjaka | image = | image_size = | landscape = <!-- yes, če je je ležeča slika; če pokončna, pusti prazno --> | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[1969]]–[[1976]] | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Alojz Grnjak]]<br>[[Franc Slavinec]]<br>[[Edi Koroša]]<br>[[Matevž Kaučič]]<br>[[Rudi Vogrinec]]<br>[[Branko Fifnja]]<br>[[Angela Škrinjar]] | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Alojza Grnjaka''' je [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki je delovala sedem let, in sicer med letoma 1969 in 1976. Ustanovil in vodil ga je ljudski godec [[Alojz Grnjak]] iz [[Slamnjak|Slamnjaka pri Ljutomeru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Vsi najboljši muzikanti I. del|last=Sivec|first=Ivan|publisher=Ico|year=1998|isbn=|location=Kamnik|page=|cobiss=}}</ref> == Zasedba == Ansambel Alojza Grnjaka je nastal v zasedbi Alojz Grnjak na harmoniki, Edi Koroša na klarinetu in Franc Slavinec na basu. V ansamblu so kot inštrumentalisti ob Grnjaku in Slavincu v različnih časovnih razponih sodelovali tudi Matevž Kaučič, Rudi Vogrinec in Branko Fifnja. Na začetku je z njimi prepeval [[pevski kvartet Marles]], nato pa pevca Branko Fifnja in Angela Škrinjar. == Delovanje == Pred letom 1969 je Grnjak igral na gostijah po Prlekiji in okolici v duetu s klarinetistom Edijem Korošo, nato pa se jima je pridružil najprej basist Franc Slavinec, zatem pa je še istega leta nastal kvintet, s katerim je prepeval [[pevski kvartet Marles]].<ref name=":0" /> Inštrumentalist Branko Fifnja se je ob spremembi pevskega dela iz kvarteta na duet kot pevec pridružil Angeli Škrinjar. Na začetku je skladbe v celoti ustvarjal Slavinec, skupaj jih je napisal 34. Pozneje jih je 29 dodal Grnjak. Po dve sta prispevala Vogrinec in Kaučič.<ref name=":0" /> Ansambel je izdal dve mali in pet velikih plošč. Ena najbolj poznanih pesmi je ''Železnodverska'', ki velja za prleško himno. Skorajda ponarodela pa je pesem ''Na kolinah'' oziroma bolj poznana pod naslovom ''Matjašek je gujdeka kla''.<ref name=":0" /> Po sedmih letih je ansambel znova postal trio s pevcema ali brez. Kot inštrumentalisti so nastopali Alojz Grnjak, Franc Škrlec in Jože Kunčič, pevca pa sta ostala Branko Fifnja in Angela Škrinjar. Zaradi tega nadaljevanja ansambla v trio zasedbi nekateri podatki govorijo, da je ansambel deloval kar 64 let, torej praktično vse do Grnjakove smrti leta 2014.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=http://golica.zurnal24.si/umrl-je-legendarni-alojz-grnjak|title=Umrl je legendarni Alojz Grnjak|date=12. 11. 2014|accessdate=26. 9. 2016|website=Golica|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160927040102/http://golica.zurnal24.si/umrl-je-legendarni-alojz-grnjak|url-status=dead}}</ref> == Uspehi == Ansambel Alojza Grnjaka je na festivalih narodnozabavne glasbe dosegel eno nagrado:<ref name=":0" /> * 1969: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] – 1. nagrada občinstva. == Diskografija == Ansambel Alojza Grnjaka je plošče izdal v času uradnega delovanja (med letoma 1969 in 1976), leta 2000 pa so njihove pesmi zbrali tudi na dveh CD-jih pri založbi NIKA Records.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nika.si/Narodno-zabavna_glasba/Nasim_Bratom-Pri_Nas_Doma_1/|title=Našim bratom - Pri nas doma|date=|accessdate=26. 9. 2016|website=NIKA Records|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160927102242/http://www.nika.si/Narodno-zabavna_glasba/Nasim_Bratom-Pri_Nas_Doma_1/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/artist/1331641-Ansambel-Alojza-Grnjaka|title=Ansambel Alojza Grnjaka|date=|accessdate=26. 9. 2016|website=Discogs|publisher=|last=|first=}}</ref> # Prleški vasovalec (1969) # Večerni zvon (1971) – z vokalnim kvartetom Marles # Žlahtno vince ljutomersko (1972) # Res lepa je naša zemlja (1973) # Večerni zvon – Žlahtno vince ljutomersko (2000) # Našim bratom – Pri nas doma (2000) == Največje uspešnice == Ansambel Alojza Grnjaka je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Na kolinah/Matjašek je gujdeka kla * Po poti domov * Prleški vasovalec * V ljutomerski kleti * Večerni zvon * Železnodverska == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Alojza Grnjaka]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1969]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1976]] [[Kategorija:Ansambel Alojza Grnjaka| ]] 5d4qj571mj47iwjkjulsabqyecfo7i2 Velesila 0 426720 6682303 6659792 2026-05-28T10:36:18Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke President_Ronald_Reagan_and_Soviet_General_Secretary_Mikhail_Gorbachev_at_the_first_Summit_in_Geneva,_Switzerland.jpg z [[c:File:President_Ronald_Reagan_and_Soviet_General_Secretary_Gorbachev_at_The_First_Summit_in 6682303 wikitext text/x-wiki [[Slika:President Ronald Reagan and Soviet General Secretary Gorbachev at The First Summit in Geneva Switzerland - DPLA - b534f3d00bb05c3cc293789b180d2116.jpg|sličica|[[Združene države Amerike|Ameriški]] predsednik [[Ronald Reagan]] in generalni sekretar [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] [[Mihail Gorbačov]], voditelja dveh velesil v obdobju Hladne vojne, na srečanju v [[Ženeva|Ženevi]], [[Švica]], novembra 1985.]] '''Velesila''' ali '''Supersila''' je izraz, ki se uporablja za opis [[država|države]] s prevladujočim položajem v [[Mednarodni odnosi|mednarodnih odnosih]]. Za takšno državo je značilno, da ima edinstveno sposobnost izvajanja vpliva in moči na globalni ravni. To počne z uporabo tehnoloških, kulturnih, vojaških in gospodarskih sredstev ter z diplomacijo. {{poli-stub}} [[Kategorija:Mednarodni odnosi]] [[Kategorija:Vojaško izrazoslovje]] [[Kategorija:Države po statusu moči]] mfgslz29gs13mgriqxr2gzo64522krt Zgornja dolina Rena 0 429510 6682113 5815623 2026-05-27T21:04:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682113 wikitext text/x-wiki [[Image:Oberrheingraben-NASA-250.jpg|thumb|275px|Satelitska slika prikazuje južni odsek Zgornje doline Rena in tektonski bok Vogezov, Francije in Schwarzwalda v Nemčiji]] '''Zgornja dolina Rena''', '''Renska riftna dolina''' (nemško ''Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland'' ali ''Oberrheingraben'', francosko ''Vallée du Rhin'') je velik geološki [[Prelom (geologija) |prelom]], približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med [[Basel|Baslom]] na jugu ter mestoma [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in [[Wiesbaden]] na severu. Njegov južni del je meja med [[Francija|Francijo]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Je sestavni del evropskega [[Kenozoik|kenozojskega]] tektonskega sistema, ki se razteza po vsej srednji Evropi. Zgornjerenski graben je nastal v [[oligocen]]u kot odgovor na razvoj [[Alpe|Alp]] na jugu in ostal dejaven vse do danes. Danes renska [[riftna dolina]] sestavlja podolžno korito, skozi katero teče reka [[Ren]]. == Nastanek == {{wide image|Oberrheinische Tiefebene 2006-09 Pfalz.jpg|700px|Zgornja dolina Rena, pogled od zahoda proti vzhodu, spredaj vinogradi v bližini Neustadt an der Weinstraße, v ozadju Mannheim (desno elektrarna Mannheim), daleč na severu Odenwald|right}} [[Slika:Abriss ORG2.jpg|thumb|Načrt razvoja zgornjerenskega grabna]] Zgornja dolina Rena je nastala v zgodnjem kenozoiku v obdobju poznega [[eocen]]a. V tem času je bila alpidska orogeneza, največji dogodek nastanka gora, ki je ustvaril Alpe, na začetni stopnji. Alpe so se oblikovale zaradi trka afriške in evropske tektonske plošče. Domneva se, da je zaradi nepravilnega trka začetni stik med dvema celinama povzročil nastanek dilationalnih (ekstenzijskih) struktur v kotlini severno od Alp.<ref>Sengor, A.M.C. 1976. "Collision of irregular continental margins: Implications for foreland deformation of Alpine-type orogens", ''Geology'', 4, 779-782.</ref> Posledice so bile precejšnje stanjšanje skorje, nastanek obsežnega grabna ter izolirana vulkanska dejavnost. Raztezni faktor je ocenjen na ~ 2. === Dvigovanje bočnih delov === Na obeh straneh, vzhodni in zahodni, renske planote sta se oblikovali dve veliki hriboviti območji, ki potekata po celotni dolžini bazena. Na zahodu, v Franciji, so ti hribi znani kot [[Vogezi]] in na vzhodu, v Nemčiji, hribi sestavljajo [[Schwarzwald]]. Verigi sestavljata iste vrste kamnin v svojih jedrih skupaj z globoko skorjo iz [[gnajs]]a. Ustrezata dvigu več kot 2500 metrov, od katerih je bilo veliko erodiranih. Ta dvig je nastal zaradi izostatičnega odziva, povezanega s tvorbo ekstenzijskega bazena. Zato so najvišje gore neposredno ob robu bazena in vedno nižje navzven. Meje med hribovitimi območji in renskim grabnom so velike [[Prelom (geologija)#Zmični prelomi - strižni (Dip-slip fault)|normalne prelomne]] cone. Severni del Renske planote je prav tako obkrožen z nekoliko nižjimi gorskimi verigami Pfalškega gozda (''Pfälzerwald'') na zahodni in Odenwalda na vzhodni strani. == Vulkansko delovanje == [[File:Rhine rift.png|thumb|250px|right| Renski graben (modro) med Baslom in Frankfurtom s sosednjimi hribi (zeleno do rjavo); barvna oznaka po digitalnem modelu višin]] Razširitev, povzročena zaradi nastajanja Alp, je bila dovolj, da se je stanjšala skorja in da so nastale ustrezne razmere za nastanek magmatskega in vulkanskega delovanja. To je povzročilo nastanek [[mafičnost|mafičnih]] [[dajk]]ov, ki sledijo splošni strukturni težnji ekstenzijskih prelomov. Poleg tega so se oblikovali posamezni [[vulkan]]i, kot je Kaiserstuhl. === Vulkan Kaiserstuhl === [[Slika:Wiki Kaiserstuhl.jpg|thumb|left|Pogled čez Kaiserstuhl]] Kaiserstuhl (dobesedno Cesarjev prestol) je skupek vulkanskih hribov na severozahodu Freiburga v renskem grabnu. Najvišja točka tega majhnega, osamljenega vulkanskega središča je na hribu Totenkopf (557 metrov). Vulkansko delovanje je bilo najpogostejše v [[miocen]]u, pred približno 15 milijoni let.<ref>Allen, P.A. & Allen, J.R. 2005. ''Basin Analysis: Principles and Applications'' (Second Edition). Blackwell Publishing.</ref> Danes je Kaiserstuhl ugasel vulkan. == Potresi == Leta 1356 je bil na planoti [[Baselski potres]]. To je bil morda najbolj uničujoč [[potres]] do zdaj v severozahodni Evropi, uničil je mesto Basel in zravnal z zemljo vse zgradbe 200 km naokoli. To je bil najpomembnejši zgodovinski [[seizmologija|seizmološki]] dogodek v srednji Evropi. Epicenter je bil med Waldkirchnom in St. Petrom v Breisgau-Hochschwarzwaldu. Še vedno je sporno, kaj je povzročilo potres: ali pretrg preloma ali pa je bil preprosto eden od mnogih narivnih sunkov, ki gradijo Alpe na jugu. Pomisleki so bili izraženi nad ustreznostjo potresnega vrednotenja in oblikovanja jedrske elektrarne Fessenheim, zgrajene na Renski planoti blizu prelomov.<ref name=resonance>[http://www.kantonslabor-bs.ch/files/presse/93_3_Expertise-Fessenheim-f.pdf Centrale Nucléaire de Fessenheim : appréciation du risque sismique] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720000723/http://www.kantonslabor-bs.ch/files/presse/93_3_Expertise-Fessenheim-f.pdf |date=2011-07-20 }} RÉSONANCE Ingénieurs-Conseils SA, published 2007-09-05, accessed 2011-03-30</ref> == Zgornjerenski vodonosnik == Pod planoto Zgornje Porenje je [[vodonosnik]], ki je eden največjih v Evropi in ima po ocenah 450.000 km³ sveže vode. Oskrbuje približno 3 milijone ljudi v Franciji in Nemčiji. Od tega je 75 % pitne vode in 50 % vode za industrijo. Leta 1970 je bil resno onesnažen z [[nitrat]]i, [[pesticid]]i, [[klorid]]i in hlapnimi organskimi spojinami.<ref name=iwra-2008>[http://www.iwra.org/congress/2008/resource/authors/abs483_article.pdf Assessing the benefits of different groundwater protection levels: results and lessons learnt from a contingent valuation survey in the Upper Rhine valley aquifer, France] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304041040/http://www.iwra.org/congress/2008/resource/authors/abs483_article.pdf |date=2016-03-04 }}, S Aulong & JD Rinaudo, IWRA 13th World Water Congress, published 2008-01-09, accessed 2011-04-13</ref> ==Raziskovanje == Pri raziskovanju potresne nevarnosti, neotektonike in upravljanju vod je sodelovalo 25 univerz in vladnih agencij. Raziskava je bila osredotočena na štiri teme: * [[neotektonika]] in potresna nevarnost (določitev območja napredujočih sprememb, sedanji način pritiskov, lokacije potresov in pogostost, presoje tveganj); * modeliranje hidrosistemov (modeliranje pliokvartarnih hidrosistemov Zgornjerenskega grabna in čas prenosa onesnaževal v njih); * struktura in evolucija (ponovna ocena strukturnega razvoja planote Zgornje Porenje in posledice za neotektonske spremembe, reaktivacija preloma, reologija skorje in potresna dejavnost); * dinamično modeliranje (dinamično modeliranje preteklih in sedanjih sprememb na območju Renskega grabna). == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.oberrheingraben.de/ ''Der Oberrheingraben''], oberrheingraben.de * [http://comp1.geol.unibas.ch/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1 EUCOR-URGENT] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070726064433/http://comp1.geol.unibas.ch/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1 |date=2007-07-26 }} * [http://www.oberrheinkonferenz.org/ Franco-German-Swiss Conference of the Upper Rhine] * [http://perso.wanadoo.fr/baba-regio/oberrhein-4.htm Regio Rhein-Ried: ''Oberrhein geologisch-historisch''] {{coord|48.9650|N|8.2340|E|source:wikidata-and-enwiki-cat-tree_region:DE|display=title}} [[Kategorija:Vodonosniki]] [[Kategorija:Ren|*]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] [[Kategorija:Geografija Francije]] {{normativna kontrola}} jsum53j4qwl4r10v82sg6gfyjhyhrh2 Frančiškanski samostan Kostanjevica 0 430138 6681945 4810166 2026-05-27T14:51:34Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] na stran [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] 6681945 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] bqzj8azp4rcwkfyxwecs5vkbo9tmibx Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Gorici 0 430139 6681946 4810167 2026-05-27T14:51:42Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] na stran [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] 6681946 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] bqzj8azp4rcwkfyxwecs5vkbo9tmibx Anita Kravos 0 430998 6682272 6672568 2026-05-28T09:13:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682272 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Anita Kravos|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Benetkah]]|birth_name=<!-- WD -->|citizenship=italijansko|height=168 - 172 cm|home_town=Škrlje, [[Sovodnje|Sovodnje pri Gorici]], [[Italija]]|nationality=[[Slovenska manjšina v Italiji|italijansko-slovenska]]|occupation=<!-- WD -->|website=<!-- WD -->|years_active=2005 - danes}} '''Anita Kravos''', pravo ime '''Antonella Cerminara''',<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://media.primorski.eu/media/attach/2010/04/Pogovor_z_Anito_Kravos.pdf|title=Naključja in talent so jo iz Gorice pripeljali na »red carpet«|date=31. december 2009|accessdate=8. april 2019|website=|publisher=Primorski dnevnik|last=Ambrosi|first=Aleksija}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> italijanska gledališka, televizijska in filmska igralka, * [[1974]], [[Trst]],<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Prehod / Transition|url=http://cinemania-group.si/film.asp?podrocje=9&menu=9&film=529|website=cinemania-group.si|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Italija|Republika Italija]] Prejela je več nagrad, med njimi nagrado L.A.R.A. (mednarodni filmski festival v [[Rim]]u) za vlogo Sonie v filmu ''Alza la testa''<ref name=":19" /> in nagrado za najboljšo igralko (in par belih »čeveljčkov«) iz rok [[Nanni Moretti|Nannija Morettija]] na njegovem festivalu novincev italijanskega filma Bimbi Belli v Rimu za vlogo Claudie v filmu ''Come l'ombra''.<ref name=":11" /><ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Nanni Moretti presenta: "Bimbi Belli" Esordi nel cinema italiano - 13° edizione|url=https://www.spettacolo.eu/nanni-moretti-presenta-bimbi-belli/|website=Spettacolo.eu|date=2018-06-20|accessdate=2019-04-08|language=it|first=Martina|last=Perucca}}</ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] je pritegnila pozornost osrednjih medijev, ko je film ''Neskončna lepota'', v katerem je igrala stransko vlogo, leta 2014 dobil oskarja za najboljši tujejezični film.<ref>{{Navedi splet|title=Z Anito do oskarja tudi Slovenija|url=https://zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/z-anito-do-oskarja-tudi-slovenija-225529|website=zurnal24.si|accessdate=2019-04-08|date=6. marec 2014|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neskončno lepo - Goričanka se veseli oskarja|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/neskoncno-lepo-goricanka-se-veseli-oskarja/331196|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-04-08|date=3. marec 2014|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejska Slovenka v filmu, nagrajenem z oskarjem (foto in video)|url=https://siol.net/trendi/film/zamejska-slovenka-v-filmu-nagrajenem-z-oskarjem-foto-in-video-132995|website=siol.net|accessdate=2019-04-09|language=sl|date=3. marec 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> Čeprav je italijanska državljanka,<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/sobota/-najljubsa-mi-je-vloga,-ki-je-se-nisem-odigrala-|title=Najljubša mi je vloga, ki je še nisem odigrala|date=7. junij 2014|accessdate=7. april 2019|website=Primorske novice|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230414205219/http://www.primorske.si/plus/sobota/-najljubsa-mi-je-vloga,-ki-je-se-nisem-odigrala-|url-status=dead}}</ref> je ponosna na slovenske korenine,<ref name=":11" /> znanju slovenščine pripisuje zasluge za svojo miselno prožnost<ref name=":12">{{Navedi splet|url=http://www.inv.si/DocDir/Simpoziji%20in%20konference/2014/PD_29_11_2014_str_%207.pdf|title=Domače okolje je privlačno|date=29. november 2014|accessdate=8. april 2019|website=|publisher=Primorski dnevnik|last=|first=|page=7}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in dobro znanje ruščine.<ref name=":11" /> Film ''[[Prehod (film, 2009)|Prehod]]'' primorskega<ref>{{Navedi splet|title=Boris Palčič|url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/3007/boris-palcic/|website=www.film-center.si|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=}}</ref> režiserja [[Boris Palčič|Borisa Palčiča]] je bil njen prvi slovenski film,<ref>{{Navedi splet|title=Film Francija Slaka Prehod|url=https://www.delo.si/kultura/film-francija-slaka-prehod.html|website=www.delo.si|date=2009-03-22|accessdate=2019-04-09|language=sl|first=Peter|last=Kolšek|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> tudi s slovenskim filmom ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]''<ref name=":23" /> in italijansko-slovenskim filmom ''Rosa in Igor''<ref name=":2" /> ostaja profesionalno povezana s slovenskim območjem ob meji z Italijo in s slovensko manjšino v Italiji.{{refn|Slovenski film ''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'' govori o življenju v [[Benečija|Benečiji]],<ref>[http://novimatajur.it/cultura/magicna-atmosfera-nadiskih-dolin-na-filmskem-platnu.html Magična atmosfera Nadiških dolin na filmskem platnu], 27. april 2016, Novi matajur, pridobljeno 8. april 2019</ref> njegov režiser Gregor Božič je iz Nove Gorice,<ref>[https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/6321/gregor-bozic/ Gregor Božič], Slovenski filmski center, pridobljeno 8. april 2019</ref> ''Rosa in Igor'' pa je italijansko-slovenski film o zakonu med Italijanko in Slovencem,<ref>Rezoagli, Livio(27. april 2018), [https://www.cinematographe.it/news/rosa-tempesta-fine-riprese-film-katja-colja/ Rosa Tempesta: terminate le riprese del film di Katja Colja], (italijanščina), Cinematographe, pridobljeno 9. april 2019</ref> režira ga Katja Colja, zamejska Slovenka, rojena v Repnu v Italiji.<ref>[https://www.rtvslo.si/radiokoper/napovednik/primorci-po-svetu/447965 Primorci po svetu], Radio Koper, rtvslo.si, pridobljeno 9. april 2019</ref><ref>[https://issuu.com/sfilmc/docs/sfc_catalogue_2019_f_d SFC Catalogue 2019_Fiction & Documentary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190322232103/https://issuu.com/sfilmc/docs/sfc_catalogue_2019_f_d |date=2019-03-22 }}, Slovenski filmski center, 31. januar 2019, pridobljeno 9. april 2019</ref>|group=nb}} Je članica Italijanske filmske akademije David di Donatello (it. Accademia del cinema italiano - Premi David di Donatello)<ref>{{Navedi splet|title=Accademia del Cinema Italiano - Premi David di Donatello_Contatto|url=https://www.daviddidonatello.it/contatto/contatto.php|website=www.daviddidonatello.it|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=|language=it}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in Evropske filmske akademije (EFA).<ref>{{Navedi splet|title=Anita Kravos, attrice de "La grande bellezza", ad Excite: "Paolo Sorrentino è un vero signore"|url=http://cinema.excite.it/anita-kravos-attrice-de-la-grande-bellezza-ad-excite-paolo-sorrentino-e-un-vero-signore-N139335.html|website=Excite|accessdate=2019-04-08|date=31. maj 2013|publisher=|last=Dilorenzo|first=Antonella|language=it|archive-date=2020-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200826193420/http://cinema.excite.it/anita-kravos-attrice-de-la-grande-bellezza-ad-excite-paolo-sorrentino-e-un-vero-signore-N139335.html|url-status=dead}}</ref> == Mladost == Rodila se je leta 1974 v [[Trst|Trstu]]<ref name=":18" /> kot Antonella Cerminara materi Anni Kravos, pripadnici [[Slovenska manjšina v Italiji|slovenske manjšine]] iz [[Gorica|Gorice]] in očetu Agostinu, [[Italijani|Italijanu]] iz [[Kalabrija|Kalabrije]].<ref name=":11" /><ref name=":13">{{Navedi splet|title=Anita Kravos, un ruolo importante in «Alza la testa», soddisfatta? «Sì e molto.|url=https://www.iltempo.it/cultura-spettacoli/2009/11/09/news/anita-kravos-un-ruolo-importante-in-alza-la-testa-soddisfatta-si-e-molto-715576/|website=www.iltempo.it|accessdate=2019-04-08|language=it|date=9. november 2009|publisher=|last=|first=}}</ref> Dedek po materini strani se je preselil iz socialistične Jugoslavije v Italijo zaradi sorodnikov in za sabo pustil mlin in kmetijo.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Anita Kravos: «Famosa grazie al naso Eppure volevo rifarmelo»|url=http://www.corriere.it/spettacoli/16_novembre_22/anita-kravos-famosa-grazie-naso-eppure-volevo-rifarmelo-5954e08e-afff-11e6-a471-71884d41097a.shtml|website=Corriere della Sera|date=2016-11-21|accessdate=2019-04-08|language=it|first=Valerio|last=Cappelli}}</ref> Anitina starša sta se spoznala, ko je oče služil vojaški rok v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":11" /> Ko je bila stara tri leta, se je družina zaradi očetovega dela [[Korpus karabinjerjev|karabinjerja]]<ref name=":14" /> preselila v Škrlje, zaselek v [[Sovodnje|Sovodnju pri Gorici]], občini ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. V [[Sovodnje|Sovodnju]] je obiskovala slovenski vrtec in slovensko Osnovno šolo Peter Butkovič.<ref name=":11" /><ref name=":15">{{Navedi splet|title=Anita med sovodenjskimi otroki|url=https://www.primorski.eu/goriska/240025-anita-med-sovodenjskimi-otroki-DFPR256234|website=Primorski dnevnik|accessdate=2019-04-08|date=20. marec 2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://galeb.it/public/uploads/2018/05/Galeb-31-4-red.pdf|title=Mladinska revija Galeb|date=december 1984|accessdate=7. april 2019|website=|publisher=|last=|first=|page=105|location=[[Trst]]}}</ref> V Gorici je obiskovala nižjo srednjo šolo Locchi ([[Italijanščina|it.]] Scuola secondaria di primo grado "V. Locchi")<ref>{{Navedi splet|title=Scuola secondaria di primo grado "V. Locchi" - Istituto Comprensivo Gorizia 2|url=http://icgorizia2.goiss.it/sedi-e-plessi/scuola-secondaria-di-primo-grado-v-locchi|website=icgorizia2.goiss.it|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=|language=it}}</ref> in višjo srednjo šolo, jezikovni licej Paolino D'Aquileia ([[Italijanščina|it.]] Liceo “Paolino d’Aquileia”).<ref>{{Navedi splet|title=Liceo “Paolino d’Aquileia” - Gorizia|url=http://www.liceopaolino.it/informazioni.html|website=www.liceopaolino.it|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2017-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170323141047/http://www.liceopaolino.it/informazioni.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":11" /> Kot otrok je igrala violino.<ref name=":13" /> Z igralstvom se je srečala že v vrtcu, v osnovni šoli je obiskovala tečaj, na katerem je spoznavala prvine gledališke igre. V tem času je s sošolci veliko javno nastopala, tudi z igranjem instrumentov.<ref name=":11" /> Obiskovala je gledališke delavnice Walterja Mramorja<ref name=":3" />, laboratorij Teatro-Giovani<ref name=":4">{{Navedi splet|title=La goriziana Anita Kravos nei ruoli duri delle fiction tv|url=http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2007/08/08/NZ_15_ULTI.html|website=Archivio - Il Piccolo|accessdate=2019-04-07|language=it|date=8. avgust 2007|publisher=|last=Grando|first=Elisa}}</ref> v okviru njegovega zavoda Artisti Associati di Gorizia (zdajšnje ime a.ArtistiAssociati),<ref>{{Navedi splet|title=Chi Siamo – Artisti Associati Gorizia|url=https://artistiassociatigorizia.it/chi-siamo/|accessdate=2019-04-08|language=it}}</ref> ki je ustvaril gledališko predstavo ''Questa nostra piccola città'',<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.teatrodusebologna.it/cms/wp-content/uploads/2015/06/CV-Walter-Mramor.pdf|title=Walter Mramor - življenjepis|date=januar 2014|accessdate=|website=Teatro Duse|publisher=|last=Mramor|first=Walter}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v kateri je imela pri šestnajstih prvi gledališki nastop.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Anita Kravos a Its: «La moda permette di realizzare i sogni»|url=http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2014/07/10/PR_35_02.html|website=Archivio - Il Piccolo|accessdate=2019-04-07|language=it|date=10. julij 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> Kasneje je povedala, da je človekov zgodnji stik z umetnostjo najpomembnejša izkušnja v njegovem življenju.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2014/04/01/umetnost-mi-pomaga-ziveti|title=“Umetnost mi pomaga živeti”|date=1. april 2014|accessdate=8. april 2019|website=|publisher=Primorske novice|last=Pertič|first=Maja}}</ref> == Študij == Na [[Univerza v Benetkah|Univerzi v Benetkah]] ([[Italijanščina|it.]] Università Ca’ Foscari)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.giovanifvg.it/upload/schede/allegati/2011-04-08_t-studios.pdf|title=Theatre laboratory “T Studios 2011”|date=8. april 2011|accessdate=9. april 2019|website=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je študirala [[Nemščina|nemščino]] in [[Ruščina|ruščino]],<ref name=":11" /> medtem je štiri leta (1993 - 1997) obiskovala beneško gledališko šolo Scuola di recitazione Giovanni Poli, ki deluje v okviru gledališke skupine Teatro a l'Avogaria,<ref>{{Navedi splet|title=Anita Kravos|url=http://www.agence-djouhra.fr/artiste.cfm/178114_115_1-Anita_KRAVOS.html|website=Djouhra_Agence Artistique|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> in dokončno spoznala, da si želi biti igralka.Tam je igrala v predstavah [[commedia dell'arte]], po študiju v [[Rusija|Rusiji]] ne več.<ref name=":13" /><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Анита Кравос: «Тоска русских по Италии была всегда»|url=https://tayga.info/116960|website=Tayga.info|accessdate=2019-04-08|language=ru|date=23. junij 2014|publisher=|last=Loginova|first=Margarita}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":7" /> Leta 1998 je v narodnostno mešani skupini igralcev opravila izpopolnevanje na tečaju Ecole des Mâitres, ki so ga organizirali Centro Servizi e spettacoli iz [[Videm, Italija|Vidma]]<ref>[https://web.archive.org/web/20030208064124/http://cssudine.it/ CSS Centro Servizi e Spettacoli di Udine - Teatro stabile di innovazione del Friuli Venezia Giulia], (italijanščina), arhivirano iz [http://cssudine.it/ prvotnega spletišča] 8. februarja 2003, pridobljeno 8. aprila 2019</ref> (zdajšnje ime Teatro stabile di innovazione del Friuli Venezia Giulia),<ref>{{Navedi splet|title=CSS Teatro stabile di innovazione del Friuli Venezia Giulia|url=http://cssudine.it/|website=cssudine.it|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=|language=it}}</ref> ETI iz Rima ([[Italijanščina|it.]] Ente Teatrale Italiano) in ostale organizacije. Z režiserjem Matthiasom Langhoffom so postavljali ''Bakhantke'' dramatika [[Evripid|Evripida]].<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Ecole des Maîtres 1998|url=http://www.cssudine.it/progetti/38/ecole-des-maitres/59/1998-matthias-langhoff|website=CSS Teatro stabile di innovazione del Friuli Venezia Giulia|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Ker je bila edina Italijanka, ki je znala [[Ruščina|rusko]], je delala tudi z ruskimi igralci in med njimi sta bila asistenta Vassilija I. Skorika, profesorja igre in režije na Ruski akademiji oz. inštitutu za gledališko umetnost - GITIS ([[Ruščina|rus.]] Российский институт театрального искусства — ГИТИС,<ref>{{Navedi splet|title=Основные cведения|url=https://www.gitis.net/sveden/common|website=www.gitis.net|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=|language=ru}}</ref> danes pogosteje RATI<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Al Festival di Venezia per la prima volta un'attrice goriziana|url=http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2004/08/03/GO_13_ATTI.html|website=Archivio - Il Piccolo|accessdate=2019-04-07|language=it|date=3. avgust 2004|publisher=|last=Vodice|first=Dalia}}</ref> oz. RATI-GITIS)<ref>{{Navedi splet|title=Russian Academy of Theatre Arts (RATI-GITIS)|url=http://www.rtlb.ru/page.php?id=135|website=www.rtlb.ru|accessdate=2019-04-08|language=en|first=|last=|date=|publisher=|archive-date=2021-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210125071058/http://www.rtlb.ru/page.php?id=135|url-status=dead}}</ref> v [[Moskva|Moskvi]]. Zaključna predstava delavnice v ruskem teatru Taganka je bila tako hkrati tudi njena avdicija za sprejem na akademijo.<ref name=":11" /><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Анита Кравос: грустный арлекин|url=http://www.nargismagazine.az/34903|website=Nargis magazine_Журнал Nargis|date=2019-04-05|accessdate=2019-04-08|language=ru|publisher=|last=Imanova|first=Leyla}}</ref> Tik pred diplomo iz jezikov je odšla v [[Moskva|Moskvo]], kjer je od leta 1998 do leta 2000 obiskovala 3. in 4. letnik gledališke igre na GITIS-u. Čeprav je njeno mamo skrbelo zaradi takratnih bombnih napadov v nekaterih ruskih mestih,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/fifth/blog/september-1999-russian-apartment-bombings-timeline|title=September 1999 Russian apartment bombings timeline|date=8. januar 2015|accessdate=8. april 2019|website=CBC/Radio-Canada|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> sama ni imela težav. Zanjo je bilo šolanje na tej ustanovi dar iz nebes. Študij je bil zahteven, vadili so v muzeju Stanislavski v dvorani štirih stolpcev. Živela je skromno, tako kot njeni kolegi je jedla predvsem kašo in krompir.<ref name=":11" /><ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Anita Kravos: “Vi racconto la mia Mosca che oggi non c’è più”|url=https://it.rbth.com/articles/2011/03/14/anita_kravos_vi_racconto_la_mia_mosca_che_oggi_non_ce_piu_12031|website=Russia Beyond|date=2011-03-14|accessdate=2019-04-08|language=it|first=Lucia|last=Bellinello|publisher=}}</ref> Potem je na [[Univerza v Benetkah|Univerzi v Benetkah]] diplomirala iz [[Ruščina|ruščine]]. V diplomski nalogi je na podlagi svoje izkušnje pisala o metodi poučevanja dramske igre v ruski šoli na lasten predlog,<ref name=":21" /> ki ga je profesor Skorik sprejel.<ref name=":11" /> Za Kravosovo je [[Moskva]] srce slovanske kulture, ruski pristop k igri pa za razliko od italijanskega bolj poglobljen in spiritualen.<ref name=":11" /> == Igralska kariera == === Zgodnji začetki in prva filmska vloga === Po končanem študiju leta 2000 so ji ponudili delo v nekem gledališču v [[Moskva|Moskvi]], vendar ga je zavrnila zaradi nizke plače in slabih življenjskih razmer. Voda iz pipe je bila namreč zdravstveno oporečna, prekuhavanje ni pomagalo, ustekleničena voda, ki so jo predlagali zdravniki, pa je bila zelo draga.<ref name=":11" /><ref name=":9" /><ref name=":21" /> Preselila se je v Rim, kjer je med drugim prodajala sladoled na trgu Campo de' Fiori<ref name=":11" /> in delala kot tajnica v igralski agenciji,<ref name=":6">{{Navedi splet|title=L'attrice goriziana Anita Kravos: dopo il film «Come l'ombra» ora la cercano in Italia e all'estero|url=http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2008/02/17/NZ_14_NOVO.html|website=Archivio - Il Piccolo|accessdate=2019-04-07|language=it|date=17. februar 2008|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Pogovor - Anita Kravos_Na Goriškem premalo znana rojakinja-igralka|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DGFDYO2W/87e711d6-47e0-4618-a342-a0f6405f2fe1/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2019-04-07|date=25. december 2008|publisher=Novi glas|last=Brešan|first=Katarina|page=8}}</ref> poskušala je delati tudi v zvezi z jeziki.<ref name=":9" /> Hotela je biti gledališka igralka, vendar njen študij na GITIS-u v Rimu ni pomenil nič.<ref name=":21" /> V tem obdobju je iz [[Nemščina|nemščine]] v [[Italijanščina|italijanščino]] prevedla roman ''Franziska Linkerhand'' [[Brigitta Reimann|Brigitte Reimann]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Anita Kravos|url=https://www.vogue.it/people-are-talking-about/focus-on/2010/05/anita-kravos|website=www.vogue.it|accessdate=2019-04-07|language=it|date=7. maj 2010|publisher=|last=Frigerio|first=Barbara}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Franziska Linkerhand|url=https://www.voland.it/libro/9788888700311|website=Voland|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=|last=|first=|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reimann, Brigitte|url=http://www.goethe.de/ins/it/lp/prj/lit/spa/ueb/nr1/rei/deindex.htm|website=Deutsche Gegenwartsliteratur - goethe.de|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> V svet filma je vstopila z vlogo ukrajinske/ruske prostitutke Mire v filmu ''Saimir'' režiserja Francesca Munzija iz leta 2005. Njen kolega in asistent pri pripravah za ta film ji je namreč predlagal, naj mu pomaga poiskati stranske igralce slovanskega in [[Albanija|albanskega]] rodu. Režiser Munzi jo je opazil in ji ponudil vlogo.<ref name=":11" /><ref name=":3" /><ref name=":21" /> === Prodor v svet igralstva s filmom ''Come l'ombra'' in izbira umetniškega imena === Ta vloga [[Ukrajinci|Ukrajinke]]/[[Rusi|Rusinje]] je vplivala na to, da se je prijavljala za vloge slovanskih žensk in pomočnic. Prijavila se je tudi na avdicijo za stransko vlogo ukrajinke Olge v filmu ''Come l'ombra'' (''Kot senca'', 2006), ki je bil posnet z minimalnimi sredstvi in brez podpore države, vsak sodelujoči pri tem projektu pa je bil tudi [[Filmski producent|producent]] in vlagatelj. Njegova režiserka Marina Spada je Kravosovo poklicala na avdicijo, ker je ta študirala v [[Moskva|Moskvi]], nato pa ji je dodelila vlogo Claudie, ki je bila tudi Anitina prva glavna vloga.<ref name=":11" /><ref name=":3" /><ref name=":7" /> Na festivalu Bimbi belli, kjer je za ta vlogo v tem filmu prejela nagrado, jo je opazil režiser Alessandro Angelini in ji ponudil vlogo transeksualca Sonie v filmu ''Alza la testa'' (''Dvigni glavo'', 2009), v katerem je sodelovala z znanim italijanskim igralcem Sergiom Castellittom (leta 2000 je igral [[Pij iz Pietrelcine|patra Pija]] v istoimenski dvodelni televizijski miniseriji).<ref name=":11" /><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Padre Pio, il miracolo Castellitto|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2000/04/15/padre-pio-il-miracolo-castellitto.html|website=Archivio - la Repubblica.it|accessdate=2019-04-07|language=it|date=15. april 2000|publisher=|last=Fumarola|first=Silvia}}</ref> S filmom ''Come l'ombra'' je povezano tudi njeno umetniško ime, dobila ga je namreč po koncu snemanja, ko so film leta 2006 predstavljali na Beneškem filmskem festivalu. Izbrala ga je na predlog režiserke Spadove, ki se ji je Anitino rojstno ime zdelo predolgo. Dobila ga je iz materinega imena: manjšalnici imena Anna je pridala dekliški priimek Kravos. Meni, da je njeno umetniško ime lažje razumljivo, se bolje vidi na plakatih in je primernejše za igralski poklic. Zaradi njega naj bi tudi imela več dela.<ref name=":11" /><ref name=":3" /> Film ''Come l'ombra'' je Kravosovi prinesel sedem festivalskih nagrad in zagnal njeno kariero.<ref name=":6" /> Takrat je začela sebe resno jemati kot igralko.<ref>{{Navedi splet|title=Anita Kravos: «Che sfrontata con Alain Delon»|url=http://style.cnlive.it/vanitypeople/show/cinema/2010/05/07/anita-kravos-che-sfrontata-sono-stata-con-alain-delon.aspx|website=Style.it|accessdate=2019-04-08|date=7. maj 2010|publisher=|last=Colosimo|first=Valentina|language=it}}</ref> Leta 2007 je na novinarsko vprašanje, zakaj dobiva toliko temačnih vlog (morilke, teroristke) je odgovorila, da morda zato, ker je podobne igrala že prej.<ref name=":4" /> === ''Alza la testa'', ''Neskončna lepota'' in danes === V pripravah na vlogo [[Transspolnost|transeksualca]] Sonie v filmu ''Alza la testa'' je na pobudo režiserja Angelinija obiskala ljudi, ki so prestali operativno spremembo spola, kar zanjo ni bilo lahko.<ref name=":21" /> V filmu ''Neskončna lepota'' (''La grande bellezza'', 2013) režiserja Paola Sorrentina je odigrala stransko vlogo samotarske in neracionalne umetnice Talie Concept, ki se med rimskimi ruševinami gola, z belo tančico in sliko srpa in kladiva na mednožju, zaleti v zid. Po predstavi ima glavni lik v filmu, pisatelj in novinar Jep Gambardella, z njo intervju in jo spravi v jok.<ref name=":3" /><ref name=":14" /> Na avdicijo za ta film jo je poklical Sorrentino, ki ji ni hotel povedati, kdo je navdihnil lik Talie. Ni ji pokazal celega scenarija, ampak le njen del. Videla je, da njen prizor kljub goloti ne bo pohujšljiv. S tem ni imela težav in svoje telo je videla kot del scenografije.<ref name=":3" /><ref name=":14" /> Čeprav je njen nastop v filmu kratek, je vzel en dan snemanja.<ref name=":21" /> Zaradi predstavljanja ''Neskončne lepote'' je veliko potovala, česar je bila na koncu sita, čeprav jo je ravno to pritegnilo k igralskemu poklicu.<ref name=":14" /> V televizijski seriji ''Romanzo famigliare'' (2018), družinski sagi [[RAI|TV mreže RAI]], igra Natalijo, nekdanjo varuško in bogataševo novo ženo, ki je v sporu s svojo pastorko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rai.it/dl/doc/1513781542278_Romanzo%20Famigliare.pdf|title=News Rai - Romanzo Famigliare|date=20. december 2017|accessdate=8. april 2019|website=|publisher=[[RAI]]|last=|first=|language=it}}</ref> Kravosovi je ta vloga predstavljala preobrat pri njenih 42-ih letih in konec vrste kratkih, a zapletenih in intenzivnih vlog.<ref name=":14" /> == Javna podoba in delovanje == Obiskala je svojo nekdanjo osnovno šolo<ref name=":15" /> in [[Gimnazija Nova Gorica|gimnazijo Nova Gorica]], ko je ta s premiero svoje gledališke predstave predstavila čezmejno gledališko delavnico T-Studios.<ref name=":16" /> Je botra projekta Trieste SottoSopra, ki deluje pod okriljem Centra za promocijo teritorija [[Tržaška pokrajina|tržaške pokrajin]]<nowiki/>e in se je zagnal leta 2014.<ref name=":12" /> Od leta 2012 poučuje na šoli za terapijo z umetnostjo "Faber" v Neaplju in v [https://www.laboratorioartecinematografica.it Laboratoriju za filmsko umetnost (LAC)] Alessandra Colizzija v Rimu, ulica Carlo Emery, 47, 00188 Roma RM.<ref>{{Navedi splet|title=IL LABORATORIO|url=https://www.laboratorioartecinematografica.it/chi-siamo/il-laboratorio/|website=Laboratorio d'Arte Cinematografica|accessdate=2021-09-16|language=it|archive-date=2021-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210902075924/https://www.laboratorioartecinematografica.it/chi-siamo/il-laboratorio/|url-status=dead}}</ref> Bila je v žiriji za nagrado za mlade avtorje, "Marc’Aurelio Esordienti", ki so jo na mednarodnem filmskem festivalu v Rimu leta 2011 podelili drugič.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gioventu.gov.it/media/132011/scheda_premio_marc_aurelio_03_ok.doc|title=Premio Marc’Aurelio Esordienti|date=|accessdate=9. april 2019|website=|publisher=Festival Internazionale del Film di Roma_Ministro della Gioventù|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2014 je bila članica žirije na mednarodnem filmskem festivalu Ortigia v [[Sirakuze|Sirakuzah]]<ref>{{Navedi splet|title=Siracusa, Stasera la giuria proclamerà il vincitore dell'Ortigia Film Festival|url=http://www.siracusanews.it/siracusa-stasera-la-giuria-proclamera-il-vincitore-dellortigia-film-festival/|website=Siracusa News|date=2014-07-20|accessdate=2019-04-08|language=it}}</ref> in na filmskem festivalu v Galliu.<ref name=":0" /><ref>{{Citat|title=Intervista ad ANITA KRAVOS al Gallio Film Festival 2014|url=https://www.youtube.com/watch?v=9OSvtmrtE9s|date=2014-07-26|accessdate=2019-04-08|last=Gallio Film Festival}}, Youtube</ref> Leta 2011 je drugič obiskala 2. festival evropskega filma VOICES v Vologdi v [[Rusija|Rusiji]] in vodila njegovo slovesno otvoritev.<ref>{{Navedi splet|title=Anita Kravos to present Paolo Sorrentino’s film, “La Grande Bellezza”, at the VOICES Festival|url=http://www.voices-festival.org/en/news/anita-kravos-predstavit-velikuyu-krasotu-na-pyatom-festivale-voices-v-vologde|website=VOICES european film festival 5th to 8th July 2018|accessdate=2019-04-08|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2014 je bila častna gostja festivala italijanskega filma v [[Baku|Bakuju]] v [[Azerbajdžan|Azerbajdžanu]], kjer je predstavljala film ''Neskončna lepota'' in tamkajšnji mediji so jo takrat označili za novo italijansko filmsko zvezdo.<ref>{{Navedi splet|title=В Баку открылся Фестиваль итальянского кино с участием звезды Аниты Кравос (ФОТО)|url=https://www.trend.az/life/interesting/2324042.html|website=trend - news agency|date=2014-10-21|accessdate=2019-04-08|language=ru|publisher=|last=Imanov|first=Vugar}}</ref> O sebi pravi, da je družabna in da rada komunicira z novinarji, igralskimi kolegi in kritiki.<ref name=":3" /><ref name=":21" /> Slovenski novinarji so jo ob neki priložnosti opisali kot osebo, ki vidno uživa, ko je na odru in v središču pozornosti.<ref name=":16" /> == Zasebno življenje == Od malega občuduje igralko [[Monica Vitti|Monico Vitti]].<ref name=":14" /><ref name=":1" /><ref name=":21" /> Poleg [[Italijanščina|italijanščine]] govori še [[Slovenščina|slovensko]][[Ruščina|, rusko,]] [[Angleščina|angleško]], [[Nemščina|nemško]] in [[Francoščina|francosko]].<ref name=":11" /><ref name=":17" /> Visoka je med 168 in 172 cm.<ref>{{Navedi splet|title=Anita Kravos - actress|url=https://www.e-talenta.eu/members/profile/anita-kravos|website=www.e-talenta.eu|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anita Kravos|url=https://www.rbcasting.com/rb/web/anitakravos/~/21373/home|website=Attori, Agenzia, Casting, Audizioni - RBCasting|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=|language=it}}</ref> Je ljubiteljica čevljev, športa in dobre hrane.<ref name=":1" /> == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" ! scope="col" class="unsortable" |Leto ! scope="col" class="unsortable" |Naslov nominiranega filma ! scope="col" class="unsortable" |Nagrada ! scope="col" class="unsortable" |Kategorija ! scope="col" class="unsortable" |Dogodek ! scope="col" class="unsortable" |Rezultat ! scope="col" class="unsortable" |Sklici in opombe |- | rowspan="2" |2010 | rowspan="3" style="background:#dadde5" |''Alza la testa'' |David di Donatello | rowspan="2" |najboljša stranska igralka |54. podelitev nagrad Italijanske filmske akademije | rowspan="2" style="background:#ffcdc6" |Nominacija |<ref>{{Navedi splet|title=Tornatore, Ozpetek, Virzì, Bellocchio in lizza per i David di Donatello|url=https://roma.corriere.it/notizie/arte_e_cultura/10_aprile_8/david-donatello-cinquine-2010-1602798748052.shtml|website=roma.corriere.it|accessdate=2019-04-08|date=8. april 2010|publisher=|last=|first=|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Awards News: 2010 David di Donatello Awards (Italy)|url=http://www.chinokino.com/2010/05/awards-news-2010-david-di-donatello.html|accessdate=2019-04-07|first=David|last=Eng|date=8. maj 2010|website=Chino Kino|publisher=|language=en}}</ref> |- |Ciak D'Oro (zlata klapa) |25. Podelitev nagrad italijanske filmske revije Ciak |<ref>{{Navedi splet|title=Ciak d'Oro 2010|url=https://www.cinemaitaliano.info/conc/00178/2010/ciak-d-oro.html|website=cinemaitaliano.info|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=1986–2016 Trent’anni di Ciak D’Oro al cinema italiano|url=http://www.iltitolo.it/archivio/notizie-cinema-e-teatro/1986-2016-trent-anni-di-ciak-d-oro-al-cinema-italiano|website=il Titolo|accessdate=2019-04-07|language=it|last=Redazione|date=9. junij 2016|publisher=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |2009 |L.A.R.A. (Libera Associazione Rappresentanti di Artisti) |najboljši italijanski igralec |4. Mednarodni filmski festival v Rimu|| {{Ya}} |<ref name=":19">{{Navedi splet|title=14:48 - Il cast di "Alza la testa" alla Facoltà di Lettere di Tor Vergata|url=http://news.cinecitta.com/IT/it-it/news/53/43441/14-48-il-cast-di-alza-la-testa-alla-facolta-di-lettere-di-tor-vergata.aspx|website=Cinecittà News|accessdate=2019-04-07|last=|date=8. marec 2010|publisher=|first=|archive-date=2023-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20230418050653/https://news.cinecitta.com/IT/it-it/news/53/43441/14-48-il-cast-di-alza-la-testa-alla-facolta-di-lettere-di-tor-vergata.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=L.A.R.A. Libera Associazione Rappresentanti di Artisti|url=https://www.annuariodelcinema.it/annuario/component/mtree/associazioni-organizzazioni/1330|website=Annuario del Cinema|accessdate=2019-04-09|language=it|last=|date=|publisher=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 2008 | rowspan="7" style="background:#dadde5" |''Come l'ombra'' | colspan="2" rowspan="7" |najboljša igralka | 10. festival italijanskega filma v [[Ajaccio|Ajacciu]], [[Francija]]|| {{Ya}} |<ref>{{Navedi splet|title=Ajaccio Italian Film Festival - festivals|url=http://filmitalia.org/p.aspx?t=festival&l=en&did=30346|website=Istituto Luce Cinecittà - Filmitalia|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="5" |2007 | 7. Neodvisni filmski festival Foggia, [[Italija]]|| {{Ya}} |<ref>{{Navedi splet|title=Concluso il VII Festival del Cinema Indipendente di Foggia|url=http://www.apuliafilmcommission.it/news/concluso-il-vii-festival-del-cinema-indipendente-di-foggia|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|website=Apulia Film Commission|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | 4. Filmski festival Bimbi Belli, [[Rim]]|| {{Ya}} |festival debitantov italijanskega filma; par malih belih čevljev znamke Kickers za Anito Kravos<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sacherfilm.eu/new/wp-content/uploads/2018/06/BB18_Programma_Web.pdf|title=Bimbi Belli - Escordi nel cinema italiano|date=|accessdate=9. april 2019|website=Sacher|publisher=Nuovo Sacher|last=|first=}}</ref> |- | 1. Festival italijanskega filma Nouvel Air, [[Pariz]]|| {{Ya}} |<ref>{{Navedi splet|title=Italian cinema on show in Paris and Toulouse|url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/76216/|website=Cineuropa|accessdate=2019-04-07|language=en|date=10. april 2007|publisher=|last=Lemercier|first=Fabien}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Festival du Cinéma Italien Espace Pierre Cardin|url=http://champarty.canalblog.com/archives/2007/04/18/4666383.html|website=Champagne et people|date=2007-04-18|accessdate=2019-04-07|language=fr|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | 11. Filmski festival Gallio, Vicenza, [[Italija]]|| {{Ya}} |<ref>{{Navedi splet|title=Al via la rassegna «Animamente»|url=http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2008/01/28/GO_15_SOTO.html|website=Archivio - Il Piccolo|accessdate=2019-04-07|language=it|date=28. januar 2008|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dal 24 al 31 luglio 2010 la 14° edizione del Gallio Film Festival|url=https://www.cinemaitaliano.info/news/05613/dal-24-al-31-luglio-2010-la-14-edizione-del.html|website=cinemaitaliano.info|accessdate=2019-04-07|language=it|date=16. julij 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | 3. Festival v Santa Marinelli, [[Italija]]|| {{Ya}} |<ref>{{Navedi splet|title=Santa Marinella Film Festival, vince "Cover boy"|url=https://www.soveratonews.com/2007/08/08/santa-marinella-film-festival-vince-cover-boy/|website=Soverato News|date=2007-08-08|accessdate=2019-04-07|language=it}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Santa Marinella film festival|url=https://www.0766news.it/santa-marinella-film-festival/|website=0766News|date=2018-08-17|accessdate=2019-04-07|language=it|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20191101175948/http://www.0766news.it/santa-marinella-film-festival/|url-status=dead}}</ref> |- | 2006 | 2. Festival italijanskega filma "La vita à cinema" v [[Mons|Monsu]], [[Belgija]]|| {{Ya}} |<ref>{{Navedi splet|title=15:35 - Premiata in Belgio protagonista di "Come l'ombra"|url=http://news.cinecitta.com/IT/it-it/news/53/32721/15-35-premiata-in-belgio-protagonista-di-come-l-ombra.aspx|website=Cinecittà News|accessdate=2019-04-07|last=|date=4. december 2006|publisher=Istituto Luce - Cinecittà S.r.l.|first=|language=it|archive-date=2023-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20230418230052/https://news.cinecitta.com/IT/it-it/news/53/32721/15-35-premiata-in-belgio-protagonista-di-come-l-ombra.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Festival del Cinema Italiano di Mons - La vita è Cinema|url=http://filmitalia.org/p.aspx?t=festival&l=it&did=39134|website=Luce Cinecittà - Filmitalia|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=Istituto Luce Cinecittà|last=|first=|language=it}}</ref> |} == Filmografija == === Film === {| class="wikitable sortable" ! scope="col" style="width: 230px;" |Naslov ! scope="col" style="width: 100px;" |Leto izida ! scope="col" style="width: 150px;" |Vloga ! scope="col" style="width: 200px;" |Režiser ! scope="col" style="width: 150px;" |Opombe ! scope="col" class="unsortable" |Sklici |- | bgcolor="#eaecf0" |''Rosa in Igor'' | bgcolor="#f2f76f" |v (post)produkciji |starejša hči Nadia |[[Katja Colja]] | |<ref>{{Navedi splet|title=Rosa Tempesta: concluse le riprese del film di Katja Colja|url=https://www.cinematographe.it/news/rosa-tempesta-fine-riprese-film-katja-colja/|website=Cinematographe.it|date=2018-04-27|accessdate=2019-04-07|language=it|first=Livio|last=Rezoagli}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rosa Tempesta (2017)|url=https://www.cinemaitaliano.info/rosatempesta|website=Cinematographe|accessdate=2019-04-07|language=it|date=27. april 2018|publisher=|last=Rezoagli|first=Livio}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=SFC Catalogue 2019_Fiction & Documentary|url=https://issuu.com/sfilmc/docs/sfc_catalogue_2019_f_d|website=Issuu|accessdate=2019-04-07|language=en|date=31. januar 2019|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232103/https://issuu.com/sfilmc/docs/sfc_catalogue_2019_f_d|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' | style="text-align: center;" |2019|| {{n/a}} |[[Gregor Božič]] | |<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Zgodbe iz kostanjevih gozdov|url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/3807/zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov/|website=www.film-center.si|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=}}</ref><ref name=":2" /> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Rosso Istria (Red Land)'' | style="text-align: center;" |2019|| {{n/a}} |Maximiliano Hernando Bruno | |<ref>{{Navedi splet|title=Beg pred Nemci in ne pred partizani|url=https://www.primorski.eu/novice/250027-beg-pred-nemci-in-ne-pred-partizani-MGPR267803|website=www.primorski.eu|accessdate=2019-04-07|language=sl|date=25. november 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Peccatrice'' | style="text-align: center;" |2019 |Lucijina mama |Karolina Porcari |kratki film |<ref>{{Navedi splet|title=Peccatrice|url=https://www.riff.it/peccatrice/|website=RIFF - Rome Independent Film Festival|date=2018-11-19|accessdate=2019-04-07|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924151310/https://www.riff.it/peccatrice/|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Sadie (Compulsion)'' | style="text-align: center;" |2018 |Thelma |Craig Goodwill | |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/TIPTON-ANALEIGH-SENICAR-GASTINI-MARTA/dp/B077Y3QTQ4|title=Sadie – Dunkle Begierde Blu Ray|date=|accessdate=7. april 2019|website=Amazon|publisher=|last=|first=|language=de}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Nome di donna'' | style="text-align: center;" |2018 |Alina |Marco Tullio Giordana | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.celluloid-dreams.com/uploads/pdf/films/NOME-DI-DONNA-pressbook-EN.pdf|title=Nome di donna - pressbook|date=|accessdate=7. april 2019|website=celluloid dreams|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2022-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526003809/https://www.celluloid-dreams.com/uploads/pdf/films/NOME-DI-DONNA-pressbook-EN.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Resina'' | style="text-align: center;" |2018 |Marijina mama |Renzo Carbonera | |<ref>{{Navedi splet|title=Resina|url=https://cineuropa.org/en/film/353310/|website=Cineuropa|accessdate=2019-04-08|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luserna: via al primo ciak del film «Resina»|url=https://www.lavocedeltrentino.it/2016/07/01/luserna-via-al-primo-ciak-del-film-resina/|website=La voce del Trentino|date=2016-07-01|accessdate=2019-04-08|language=it|first=Redazione|last=Trento}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''L'età imperfetta'' | style="text-align: center;" |2017 |Clarissa |Ulisse Lendaro | |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cineverdi.it/assets/files/reviews/2581-l-eta-imperfetta.pdf|title=L’età imperfetta - Breganze film festival|date=|accessdate=7. april 2019|website=Cineforum G. Verdi Cinema Verdi Breganze|publisher=|last=|first=|language=it}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Terapia di coppia per amanti'' | style="text-align: center;" |2017 |Elena |Alessio Maria Federici | |<ref>{{Navedi splet|url=http://appuntamentoalcinema.it/sites/default/files/movies_files/terapia_di_coppia_per_amanti_-_pb_1.pdf|title=Terapia di coppia per amanti - pressbook|date=|accessdate=|website=Appuntamento al cinema|publisher=|last=|first=|language=it}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Nel mondo grande e terribile'' | style="text-align: center;" |2017 |Tatiana "Tania" Schucht |Daniele Maggioni, Laura Perini, Maria Grazia Perria | |<ref>{{Navedi splet|title=Su Rai3 'Nel mondo grande e terribile', film sugli anni di Gramsci in carcere|url=https://www.sardiniapost.it/culture/su-rai3-nel-mondo-grande-e-terribile-film-sugli-anni-di-gramsci-in-carcere/|website=Sardiniapost.it|date=2018-12-28|accessdate=2019-04-07|language=it|archive-date=2023-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230414210717/https://www.sardiniapost.it/culture/su-rai3-nel-mondo-grande-e-terribile-film-sugli-anni-di-gramsci-in-carcere/|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''L' Accabadora'' | style="text-align: center;" |2017 |Annettina mama |Enrico Pau | |<ref>{{Navedi splet|title=L'Accabadora|url=https://www.cinematografo.it/cinedatabase/film/l-accabadora/61500/|website=Cinematografo|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|publisher=Fondazione Ente dello Spettacolo|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Seconda primavera'' | style="text-align: center;" |2016 |Rosanna Salvago |Francesco Calogero | |<ref>{{Navedi splet|title=Seconda primavera - cast artistico|url=http://www.polittico.it/Polittico/Seconda_primavera_-_cast_artistico.html|website=www.polittico.it|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=Polittico srl. - produzione - ricerca - impresa culturale|last=|first=|language=it}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''La dolce arte di esistere'' | style="text-align: center;" |2015 |Robertina mama |Pietro Reggiani | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cineforum-fic.com/wp-content/uploads/2015/06/pressbook-La-dolce-arte-di-esistere-31-3.pdf|title=La dolce arte di esistere - pressbook|date=|accessdate=7. april 2019|website=FIC Federazione Italiana Cineforum|publisher=Adagio Film|last=|first=|language=it}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Felice'' | style="text-align: center;" |2015 |Felicejeva hči |Antonio Costa |kratki film |<ref>{{Navedi splet|title=Felice|url=https://www.pr8duction.com/works/cinema/felice/|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|website=8 Production|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918204131/https://www.pr8duction.com/works/cinema/felice/|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''An Anarchist Life'' | style="text-align: center;" |2014 |glas pripovedovalke |Ivan Bormann, Fabio Toich | |<ref>{{Navedi splet|title=An Anarchist Life|url=https://www.cinematografo.it/cinedatabase/film/an-anarchist-life/59318/|website=Cinematografo.it|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|publisher=Fondazione Ente dello Spettacolo|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Ritratto di un imprenditore di provincia'' | style="text-align: center;" |2014 |Silvia Villa |Hermes Cavagnini | |<ref>{{Navedi splet|title=Ritratto di un imprenditore di provincia|url=https://www.cinematografo.it/cinedatabase/film/ritratto-di-un-imprenditore-di-provincia/59382/|website=Cinematografo|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|publisher=Fondazione Ente dello Spettacolo|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Istruzioni per l'uso'' | style="text-align: center;" |2014|| {{n/a}} |Manuela Mancini |kratki film |<ref>{{Navedi splet|title=Istruzioni per l'uso|url=http://www.molisecinema.it/istruzioni-luso-0|website=www.molisecinema.it|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=Molise Cinema|last=|first=|language=it|archive-date=2023-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230414205219/http://www.molisecinema.it/istruzioni-luso-0|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''La corsa'' | style="text-align: center;" |2014 |Eleni |Renzo Carbonera |kratki film |<ref>{{Navedi splet|title=Registi emergenti: 'La corsa' di Renzo Carbonera|url=http://cinemio.it/film-italiani/registi-emergenti-la-corsa-di-renzo-carbonera/31731/|website=cinemio.it|date=2014-09-22|accessdate=2019-04-07|language=it|publisher=|last=Molinaro|first=Antonella}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Ti ucciderò'' | style="text-align: center;" |2014|| {{n/a}} |Francesco Cinquemani |kratki film |<ref>{{Navedi splet|title=I Will Kill You (Ti ucciderò)|url=http://filmitalia.org/p.aspx?t=film&l=en&did=79659|website=Filmitalia|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=Istituto Luce Cinecittà|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''La vita oscena'' | style="text-align: center;" |2014|| {{n/a}} |Renato De Maria | |<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title='The Obscene Life' ('La Vita Oscena'): Venice Review|url=https://www.hollywoodreporter.com/review/obscene-life-la-vita-oscena-728881|website=The Hollywood Reporter|accessdate=2019-04-07|language=en|date=28. avgust 2014|publisher=|last=Rooney|first=David}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Fuori mira'' | style="text-align: center;" |2014 |prodajalka Tanja |Erik Bernasconi | |<ref>{{Navedi splet|title=Fuori Mira (2014)|url=https://www.cinemaitaliano.info/fuorimira|website=cinemaItaliano.info|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''My Name Is Ernest'' | style="text-align: center;" |2014 |Adriana Ivancich |Emilio Briguglio | |<ref>{{Navedi splet|title=My Name is Ernest|url=http://library.venetofilmnetwork.it/vfn-web/film/detail/IT-VFN-AV0001-000081/my-name-is-ernest.html|website=Veneto Film Network|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=Euganea Movie Movement|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Se chiudo gli occhi non sono più qui'' | style="text-align: center;" |2014 |profesorica Giuliani |Vittorio Moroni | |<ref>{{Navedi splet|title=Se chiudo gli occhi non sono più qui|url=https://www.cinematografo.it/cinedatabase/film/se-chiudo-gli-occhi-non-sono-pi-qui/58119/|website=Cinematografo.it|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|publisher=Fondazione Ente dello Spettacolo|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Amori Elementari'' | style="text-align: center;" |2014|| {{n/a}} |Sergio Basso | |<ref>{{Navedi splet|title=Al Cinema Tabarin di Sanremo in anteprima il film “Amori Elementari”|url=http://www.sanremonews.it/2014/02/18/leggi-notizia/argomenti/eventi-1/articolo/al-cinema-tabarin-di-sanremo-in-anteprima-il-film-amori-elementari.html|website=Sanremonews.it|date=2014-02-18|accessdate=2019-04-07|language=it}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''La grande bellezza (Neskončna lepota)'' | style="text-align: center;" |2013 |Talia Concept |Paolo Sorrentino | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.retedeglispettatori.it/wp-content/uploads/film-pressbooks/2016/02/La-grande-bellezza-pressbook-1.pdf|title=La grande belezza - pressbook|date=|accessdate=7. april 2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Non scomparire!'' | style="text-align: center;" |2013|| {{n/a}} |Pietro Reggiani | |<ref>{{Navedi splet|title=End of shooting in Trento for Non scomparire by Reggiani|url=https://www.cineuropa.org/en/newsdetail/224804/|website=Cineuropa|accessdate=2019-04-07|language=en|date=20. avgust 2012|publisher=|last=de Marco|first=Camillo}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Italian Movies'' | style="text-align: center;" |2013 |Charlotte |Matteo Pellegrini | |<ref>{{Navedi splet|title=Anita Kravos: Italian Movies e i passi che da soli non faremmo|url=http://style.cnlive.it/star/cinema/2013/07/04/anita-kravos--italian-movies-e-i-passi-che-da-soli-non-avremmo-il-coraggio-di-compiere.aspx|website=Style.it|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=Edizioni Condè Nast S.p.A.|last=Caiani|first=Valentina}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Svegliati'' | style="text-align: center;" |2012 |Claudia |Duccio Giordano |kratki film |<ref>{{Navedi splet |title=La parola alla produzione |url=https://ilpretore.wordpress.com/tag/note-di-produzione/ |accessdate=2019-04-07 |language=it |date=29. marec 2014 |website=Il pretore}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''E la chiamano estate'' | style="text-align: center;" |2012 |druga prostitutka |Paolo Franchi | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.celluloidportraits.com/documenti/pressbook/E%20la%20chiamano%20estate%20-%20Pressbook.pdf|title=E la chiamano estate - Pressbook|date=|accessdate=7. april 2019|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20230418224021/https://www.celluloidportraits.com/documenti/pressbook/E%20la%20chiamano%20estate%20-%20Pressbook.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Mancanza – Studio'' | style="text-align: center;" |2011|| {{n/a}} |Stefano Odoardi | |<ref>{{Citat|title=MANCANZA (LACK) - STUDIO|url=https://www.youtube.com/watch?v=Mm5f-0whao4&ytbChannel=null|date=2011-07-03|accessdate=2019-04-07|last=odoardifilm}}, objavljeno 3. julij 2011, Youtube</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Ruggine'' | style="text-align: center;" |2011 |Sandrova mama |Daniele Gaglianone | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.celluloidportraits.com/documenti/pressbook/Ruggine_PB_breve.pdf|title=Ruggine - Pressbook|date=|accessdate=7. april 2019|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230419023239/https://www.celluloidportraits.com/documenti/pressbook/Ruggine_PB_breve.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Tutto bene'' | style="text-align: center;" |2011 |Monica |Daniele Maggioni | |<ref>{{Navedi splet|url=https://festivalfoggia.files.wordpress.com/2011/11/pressbook-tutto-bene.pdf|title=Tutto bene - pressbook|date=|accessdate=7. april 2019|website=festivalfoggia.wordpress.com|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''I casi della vita'' | style="text-align: center;" |2010|| {{n/a}} |Corso Salani | |<ref>{{Navedi splet|title=I casiI della vita (2010)|url=http://www.corsosalani.it/index.php/filmografia/slungometraggi/122-i-casi-della-vita-2010|website=Associazione Corso Salani|accessdate=2019-04-07|language=it|last=|date=|publisher=L'Associazione Corso Salani|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Eden'' | style="text-align: center;" |2009 |Giulia Moretti |Jonny Triviani |segment Stray Hearts |<ref>{{Navedi splet|title=Ogni mese con il RIFF il cinema si fa series|url=https://fidest.wordpress.com/2009/04/26/ogni-mese-con-il-riff-il-cinema-si-fa-series/|website=Fidest - Agenzia giornalistica/press agency|date=2009-04-26|accessdate=2019-04-07|language=it}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Alza la testa'' | style="text-align: center;" |2009 |Sonia |Alessandro Angelini | |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Anita Kravos med kandidati za nagrado David Di Donatello|url=http://www.primorski.eu/stories/gorica/107486_anita_kravos_med_kandidati_za_nagrado_david_di_donatello/|website=Primorski Dnevnik|accessdate=2019-04-07|language=en|date=9. april 2010|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''La prima linea'' | style="text-align: center;" |2009 |grofica Marina Premoli |Renato De Maria | |<ref name=":3" /> |- | bgcolor="#eaecf0" |''[[Prehod (film, 2009)|Prehod]]'' | style="text-align: center;" |2009 |Rebecca |[[Boris Palčič]] | |<ref>{{Navedi splet|title=Prehod na "višje" oziroma manipulacija|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/prehod-na-visje-oziroma-manipulacija/158530|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-04-07|language=sl|date=19. marec 2009|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Segreti e sorelle'' | style="text-align: center;" |2009 |Emilia |Francesco Jost | |<ref>{{Navedi splet|title=Segreti e sorelle|url=https://www.bergamofilmmeeting.it/Films/view/4085|website=Bergamo Film Meeting|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Principessa'' | style="text-align: center;" |2009 |Luisa |Giorgio Arcelli | |<ref>{{Navedi splet|title=Principessa (2008)|url=https://www.cinemaitaliano.info/principessa|website=cinemaItaliano.info|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Mirna'' | style="text-align: center;" |2009 |Monicin glas |Corso Salani | |<ref>{{Navedi splet|title=[PDF] Mirna_ pressbook|url=https://ecitydoc.com/download/mirna-pressbook-locarno-engl-def-modalita_pdf|website=ecitydoc.com|accessdate=2019-04-07|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''L'amor cortese'' | style="text-align: center;" |2008 |Gemma, pripadnica visoke družbe |Claudio Camarca | |<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=LAMOR CORTESE|url=http://www.cnvf.it/film/lamor-cortese/|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|website=Commissione Nazionale Valutazione Film (CNVF)|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Amore, bugie e calcetto'' | style="text-align: center;" |2008|| {{n/a}} |Luca Lucini | |<ref name=":4" /> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Una bella bistecca (Piece of Steak)'' | style="text-align: center;" |2008|| {{n/a}} |Ulrik Bruel Gerber |kratki film |<ref>{{Navedi splet|title=Archivio Video Cinematografico - Fondo Panorama - Una bella bistecca|url=http://www.cricd.it/pages.php?idpagina=688|website=www.cricd.it|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=Centro Regionale per l'Inventario, la Catalogazione e la Documentazione grafica, fotografica, aerofotogrammetrica, audiovisiva|last=|first=|language=it|archive-date=2021-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210617202908/https://cricd.it/pages.php?idpagina=688|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Dove ci porta la corrente'' | style="text-align: center;" |2007 |prostitutka Anna |Fabio Baccelliere |kratki film |<ref>{{Navedi splet|title=Dove ci porta la corrente|url=https://www.fctp.it/movie_item.php?id=1132&pageID=28&fulltext=els%C3%AD|website=www.fctp.it|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=Film Commission Torino Piemonte|last=|first=|language=it}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Manuale d'amore 2'' | style="text-align: center;" |2007 |nuna |Giovanni Veronesi |prvi segment - Eros |<ref>{{Navedi splet|title=manuale d'amore 2|url=http://www.verdonepedia.it/Manuale_d_amore_2/Manuale_d_amore_2.htm|website=www.verdonepedia.it|accessdate=2019-04-07|date=|publisher=|last=|first=|language=it}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Come l'ombra'' | style="text-align: center;" |2007 |Claudia |Marina Spada | |<ref>{{Navedi splet|title=Come l'ombra|url=https://www.cinematografo.it/cinedatabase/film/come-l-ombra/47627/|website=Cinematografo.it|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|publisher=Fondazione Ente dello Spettacolo|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Saimir'' | style="text-align: center;" |2005 |ukrajinska/ruska prostitutka Mira |Francesco Munzi | |<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Saimir – Commissione Nazionale Valutazione Film|url=http://www.cnvf.it/film/saimir/|accessdate=2019-04-07|language=it|date=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":11" /><ref name=":3" /> |} === Televizija === {| class="wikitable sortable" ! scope="col" style="width: 200px;" |Naslov ! scope="col" style="width: 20px;" |Leto predvajanja ! scope="col" style="width: 170px;" |Vloga ! scope="col" style="width: 50px;" |TV kanal ! scope="col" style="width: 150px;" |Režiser ! scope="col" style="width: 200px;" |Opombe ! scope="col" class="unsortable" |Sklici |- | bgcolor="#eaecf0" |''Volevo fare la rockstar (Hotela sem postati rock zvezda)'' | style="text-align: center;" |2019|| {{n/a}} |RAI 2 |[[Matteo Oleotto]] |TV serija |<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Gorizia News and Views|url=https://issuu.com/gorizianewsandviews/docs/march.2019|website=Issuu|accessdate=2019-04-07|language=en|date=5. marec 2019|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20190331220055/https://issuu.com/gorizianewsandviews/docs/march.2019|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Oleotto kot »nežni lider« - Predstavili novo TV nadaljevanko Volevo fare la rockstar|url=https://www.primorski.eu/goriska/oleotto-kot-nezni-lider-AB164266|website=www.primorski.eu|accessdate=2019-04-08|first=|last=|date=9. januar 2019|publisher=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''La porta rossa'' | style="text-align: center;" |2019 |Lana Vesna, Filipova mama |RAI 2 |Carmine Elia |TV serija, 2. sezona, 12 epizod po 50 minut oz. 6 večerov po 100 minut |<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://presspress.it/wp-content/uploads/2019/02/Pressbook-LA-PORTA-ROSSA-SECONDA-STAGIONE-1.pdf|title=La porta rossa 2 - pressbook|date=|accessdate=|website=|publisher=RAI Fiction|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Romanzo Famigliare'' | style="text-align: center;" |2018 |Natalia |RAI 1 |Francesca Archibugi |TV serija, 12 epizod |<ref>{{Navedi splet|title=Romanzo famigliare - Episodi|url=https://www.raiplay.it/programmi/romanzofamigliare/episodi|website=www.raiplay.it|accessdate=2019-04-08|language=it|date=|publisher=[[RAI]]|last=|first=|archive-date=2018-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180330181937/http://www.raiplay.it/programmi/romanzofamigliare/episodi|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Romanzo Famigliare|url=http://www.wildside.it/en/tv_series/romanzo-famigliare/|website=Wildside|date=2017-04-19|accessdate=2019-04-08|language=en-US}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Donne'' | style="text-align: center;" |2016 |Jolanda |RAI 1 |Emanuele Imbucci |TV serija, 6. epizoda (kratki film) z naslovom Jolanda |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vigata.org/attivita/Pressbook_Donne_Anele_Rai-Fiction.pdf|title=Donne - pressbook|date=|accessdate=|website=|publisher=RAI Fiction|last=|first=}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''God v Toskane (Eno leto v Toskani)'' | style="text-align: center;" |2015 |Chiara, "zlobna rdečelasa Italijanka", ki se ukvarja z umetninami |Россия-1 (Rusija 1) |Andrey Selivanov |TV serija, 16 epizod |<ref>{{Navedi splet|title=Сериал Год в Тоскане (2015, Россия)|url=http://www.teleserial.com/story/25890-serial-god-v-toskane-2015-rossiya/|website=Телесериал.com|accessdate=2019-04-08|language=ru|date=14. oktober 2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":0" /><ref name=":9" /> |- | bgcolor="#eaecf0" |''The Place'' | style="text-align: center;" |2012|| {{n/a}} || {{n/a}} |Francesco Cinquemani |Spletna TV serija |<ref>{{Navedi splet|title=La web tv series The Place al Centro Culturale Elsa Morante - Cinema News - PRIMISSIMA|url=http://www.primissima.it/cinema_news/scheda/la_web_tv_series_the_place_al_centro_culturale_elsa_morante/|website=www.primissima.it|accessdate=2019-04-08|archive-date=2014-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140301114954/http://www.primissima.it/cinema_news/scheda/la_web_tv_series_the_place_al_centro_culturale_elsa_morante/|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Ho sposato uno sbirro'' | style="text-align: center;" |2008 |ukrajinska morilka, negovalka, varuška, služkinja |RAI 1 |Carmine Elia |TV serija, 1. sezona, 8. epizoda z naslovom ''Per un figlio'' |<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.luxvide.it/uploads/produzioni/allegati/45.pdf|title=Ho Sposato Uno Sbirro 1 - presbook|date=|accessdate=8. april 2019|website=|publisher=[[RAI]]|last=|first=|language=it|archive-date=2016-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160404155707/http://www.luxvide.it/uploads/produzioni/allegati/45.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Un caso di coscienza'' | style="text-align: center;" |2008 |priseljenka iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne]] |RAI 1 |Luigi Perelli |TV serija, 3. sezona, ime epizode neznano; njen lik je žrtev etničnega čiščenja, ki po vojni živi v [[Trst|Trstu]] |<ref name=":6" /><ref name=":4" /> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Il generale Dalla Chiesa'' | style="text-align: center;" |2007 |Luciana Donà, teroristka |Canale 5 |Giorgio Capitani |miniserija v dveh delih; njen lik narejen po Margerithi "Mari" Cagol |<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mediaset.it/gruppomediaset/bin/64.$plit/cartella_stampa_generale_dalla_chiesa_05_09_2007.pdf|title=Il generale Dalla Chiesa - pressbook|date=|accessdate=|website=|publisher=Mediaset|last=|first=|language=it}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Commissario Laurenti'' | style="text-align: center;" |2007|| {{n/a}} |ARD |Hannu Salonen |TV serija, 1 uro in pol dolga epizoda z naslovom ''Tod auf der Warteliste'' |<ref name=":4" /> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Jolido (Jo Lido)'' | style="text-align: center;" |2006 |{{n/a}} |RSI Radiotelevisione svizzera |Francesco Jost |kratki film |<ref>{{Navedi splet|title=Jolido - Trieste film festival 18 edizione - short film competition|url=http://www.triestefilmfestival.it/archivio/2011/www.retecivica.trieste.it/alpeadria/Default3a98.html?pagina=dbfilm_scheda.asp&tabella_padre=sezioni&ids=18&tipo=-&comunicato=843|website=www.triestefilmfestival.it|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230414205212/http://www.triestefilmfestival.it/archivio/2011/www.retecivica.trieste.it/alpeadria/Default3a98.html?pagina=dbfilm_scheda.asp&tabella_padre=sezioni&ids=18&tipo=-&comunicato=843|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Papa Luciani - Il sorriso di Dio (Pope John Paul I: The Smile of God)'' | style="text-align: center;" |2006|| {{n/a}} |RAI 1 |Giorgio Capitani |miniserija v dveh delih |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.papaluciani.it/Humil_01_2013_2_8.03.pdf|title=Humilitas - papa Luciani|date=Januar 2013|accessdate=8. april 2019|website=|publisher=Centro Papa Luciani|last=|first=|page=11|language=it|archive-date=2013-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20130512120943/http://www.papaluciani.it/Humil_01_2013_2_8.03.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Papa Luciani|url=http://www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/page/Page-c2c20e53-4d7d-4ad0-a26d-da39fea576bd.html|website=Rai Tv - RaiFiction|accessdate=2019-04-08|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |} === Gledališče === {| class="wikitable sortable" ! scope="col" style="width: 150px;" |Naslov ! scope="col" style="width: 50px;" |Leto ! scope="col" style="width: 100px;" |Režiser ! scope="col" style="width: 250px;" |Opombe ! scope="col" class="unsortable" style="width: 80px;" |Sklici |- | bgcolor="#eaecf0" |''Lieber Wolfi'' | style="text-align: center;" |2006 |[[Diego de Brea|Diego De Brea]] |z gojenci glasbene šole [[Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel|SCGV Emil Komel]], v Kulturnem centru Lojze Bratuž v [[Gorica|Gorici]] |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel / Snovanja - Ustvarjalen odgovor na pereče stanje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYZQ6QP0|website=www.dlib.si|accessdate=2019-04-08|date=6. april 2006|publisher=Novi glas|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Niz svojevrstnih glasbenih prireditev in tematskih večerov je ovrednotil produkcijo šole Komel|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0KKZIYLJ|website=www.dlib.si|accessdate=2019-04-08|date=20. julij 2006|publisher=Novi glas|last=Devetak|first=Danijel}}</ref> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Morte dell'aria'' | style="text-align: center;" |2005 |G. Marini | | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Zio Vanja (Striček Vanja)'' | style="text-align: center;" |2004 |Fortunato Cerlino |produciral Giorgio Barberio Corsetti |<ref name=":5" /> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Piece of monologue'' | style="text-align: center;" |1999 |Vassili. I. Skorik |gledališče Majakovski v [[Moskva|Moskvi]] | |- | bgcolor="#eaecf0" |''L'Orso'' | style="text-align: center;" |1999 |Vassili. I. Skorik |[[Moskva]] | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Don Giovanni'' | style="text-align: center;" |1998 |Vassili. I. Skorik |[[Moskva]] | |- | bgcolor="#eaecf0" |''La scuola delle mogli'' | style="text-align: center;" |1998 |Vassili. I. Skorik |[[Moskva]] | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Aspettando Godot (Čakajoč Godota)'' | style="text-align: center;" |1998 |Vassili. I. Skorik |[[Moskva]] | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Le baccanti (Bakhantke)'' | style="text-align: center;" |1998 |Matthias Langhoff |Ecole des Mâitres, gledališče Taganka v [[Moskva|Moskvi]] |<ref name=":22" /><ref name=":11" /> |- | bgcolor="#eaecf0" |''Alla terra dove il vento urlò'' | style="text-align: center;" |1997 |B. De Meo | | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Artaud'' | style="text-align: center;" |1996 |M. Mozzato | | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Arlecchino (Harlekin)'' | style="text-align: center;" |1996 |P. Costalunga | | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Tamburi nella notte'' | style="text-align: center;" |1996 |V. Zernitz | | |- | bgcolor="#eaecf0" |''La Turandot'' | style="text-align: center;" |1996 |B. Morassi | | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Sogno di una notte di mezza estate'' | style="text-align: center;" |1994 |B. De Meo | | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Music and theatre on the road'' | style="text-align: center;" |1992 |J. M. Solt | | |- | bgcolor="#eaecf0" |''Questa nostra piccola città'' | style="text-align: center;" |1991 |Walter Mramor |''Our Town'' [[Thornton Wilder|Thorntona Wilderja]] v priredbi Gianfranca Candie; izvedba: Artisti Associati di Gorizia - laboratorij Teatro-Giovani |<ref name=":20" /> |} * Vir tega seznama gledaliških predstav<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Anita Kravos|url=https://www.stefanochiappimanagement.com/253/anita-kravos|website=Stefano Chiappi Management|accessdate=2019-04-08|language=it|first=|last=|date=|publisher=}}</ref> == Bibliografija == === Prevodi === * [[Brigitta Reimann|Brigitte Reimann]], ''Franziska Linkerhand'' (Voland, zbirka Amazzoni, Rim, 2005), [[ISBN]]: 9788888700311 == Glej tudi == * [[Seznam italijanskih igralcev]] *[[seznam slovenskih igralcev]] == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|nm2378577}} * [https://www.stefanochiappimanagement.com/253/anita-kravos Profil Anite Kravos] na spletnih straneh agencije Stefano Chiappi Management * [http://www.agence-djouhra.fr/artiste.cfm/178114_115_1-Anita_KRAVOS.html Profil Anite Kravos] na spletnih straneh agencije Djouhra * [https://gitis.net/ Ruska akademija GITIS-RATI] * [https://www.unive.it/pag/13526/ Univerza v Benetkah] * [http://www.teatro-avogaria.it/ Teatro a l'Avogaria_Scuola Giovanni Poli] * [http://cssudine.it/ CSS Teatro stabile di innovazione del Friuli Venezia Giulia] * [https://artistiassociatigorizia.it/ a.ArtistiAssociati Gorizia] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kravos, Anita}} [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Italijanski gledališki igralci]] [[Kategorija:Italijanski televizijski igralci]] [[Kategorija:Italijanski filmski igralci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] qjbwe9m4rnxhur26qgmoeb4lzm5avtv Švicarski narodni park 0 432441 6682143 6191693 2026-05-28T01:05:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682143 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Švicarski narodni park | alt_name = Parc Naziunal Svizzer | iucn_category = Ia | photo = Swiss_National_Park_002.JPG | photo_width = 288 | photo_caption = | nearest_city = Zernez | lat_d = 46 | lat_m = 40 | lat_s = 00 | lat_NS = N | long_d = 10 | long_m = 12 | long_s = 00 | long_EW = E | region = CH | area = 172,3 km² | established = 1. avgust 1914 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = |map_image=Graubünden Swiss nationalpark map location.png}} [[Slika:Swiss National Park 215.JPG|sličica|Oznaka parka]] '''Švicarski narodni park''' (nemško ''Schweizerischer Nationalpark''; francosko ''Parc National Suisse'', italijansko ''Parco Nazionale Svizzero''; retoromansko ''Parc Naziunal Svizzer'') se nahaja v zahodnih [[Retijske Alpe|Retijskih Alpah]], v vzhodni [[Švica|Švici]]. Leži v kantonu [[Graubünden]], med kraji Zernezu, S-chanf, Scuol in prelazom Fuorn v dolino [[Engadin]] na meji z Italijo. Od leta 1979 je Unescov [[Program Človek in biosfera|rezervat biosfere]] in ima danes 170,3 km² površine.<ref>[http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?code=SWI+01&mode=all Parc Suisse Biosphere Reserve]</ref> Hkrati je največji naravni rezervat v državi. Vodi ga javnopravna fundacija s sedežem v Bernu. Sedež uprave je v Schloss Planta-Wildenberg v Zernezu.<ref>[https://www.nationalpark.ch/de/about/ueber-uns/institution/schloss-planta-wildenberg/ Schweizerischer Nationalpark: Schloss Planta-Wildenberg]</ref> Ruedi Haller je direktor švicarskega narodnega parka od oktobra 2019. Narodni park pokriva nadmorske višine od 1400 do 3174 m (Piz Pisoc), večina je na podalpskem nivoju. Tretjino območja parka pokriva gozd, 20 % Alpe in travniki, ostalo sestavljajo območja brez rastlinja: kamenje, melišča, sneg, led in voda. Planinski bor (''Pinus mugo'') je z 90 % prevladujoča drevesna vrsta, četrtino drevesne populacije sestavlja odmrl les - in trend narašča, saj lahko gnitje traja tudi več kot 100 let. Park je večinoma na engadinskem dolomitu in je zato precej suh. Letna povprečna temperatura je 0 ° C, letne padavine okoli 1140 mm, število sončnih ur v letu okoli 1900. == Opis == Ustanovljen je bil 1. avgusta 1914, na državni praznik Švice. Bil je med prvimi [[narodni park|narodnimi parki]] v Evropi. V letu 2009 je bil edini narodni park v Švici, čeprav obstajajo načrti, da jih ustanovijo več.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.swissinfo.ch/eng/swiss_news/Pioneer_nature_park_marks_centenary.html?cid=38007454 |title=Pioneer nature park marks centenary |accessdate=2017-04-09 |archive-date=2014-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140227160310/http://www.swissinfo.ch/eng/swiss_news/Pioneer_nature_park_marks_centenary.html?cid=38007454 |url-status=dead }}</ref> Ima površino 174,2 km² in je največje zaščiteno območje v državi. V parku se ne sme hoditi izven označenih poti, kuriti ali spati zunaj Chamanna Cluozza; v parku so tudi [[planinska koča|planinske koče]]. Prav tako je prepovedano motiti živali ali nabirati rastline ali nositi iz parka. Psi niso dovoljeni, niti na vrvici. Zaradi teh strogih pravil je Švicarski narodni park edini park v Alpah, ki je kategoriziran pri [[IUCN]] kot [[strogi naravni rezervat]], kar je najvišja raven zaščite. Center za obiskovalce se nahaja v Zernezu. Cesta skozi park vodi preko prelaza Fuorn (ali Ofenpass) na Južno Tirolsko v Italiji. Poleg Švicarskega narodnega parka ima Švica tudi šestnajst regionalnih naravnih parkov.<ref>[http://www.swiss-parks.ch/en/swiss-parks/overview-of-swiss-parks/ Overview of the Swiss parks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160821055910/http://www.swiss-parks.ch/en/swiss-parks/overview-of-swiss-parks/ |date=2016-08-21 }}, Federal Office for the Environment (page visited on 27 July 2016).</ref> == Opazovanje narave == Da je v park zapusti pot prepovedano, ima med drugim za posledico, da se živali lahko približajo ljudem tudi v bližino. Kdor hodi tiho lahko sreča kozoroga, jelena, gamsa, svizce, srne, zajce, kuščarje, kače, žuželke in veliko ptic, morda celo brkatega sera, ki so ga ponovno uvedli v park leta 1991. [[File:Phyteuma orbiculare.jpg|thumb|250px|Phyteuma orbiculare]] Ekosistem parka obsega skupno več tisoč živalskih in rastlinskih vrst, od neopaznih mikroorganizmov do rjavega medveda, ki so ga konec julija 2005, po 90 letih odsotnosti, spet zaznali v Švici. Zdi se da se je priselil iz Južne Tirolske iz narodnega parka. Kot migracijski gost je obravnavan kot del ekosistema in zato ni preganjan. Namesto tega so namestili informativne table s priporočili glede ravnanja v primeru srečanja z medvedom. Srečanje z volkovi ali risi, ki se pojavljajo občasno v parku, je precej verjetno. Velik del parka stoji na apnenčastih tleh, zato v večini področij prevladuje rastlinstvo, ki mu ustreza taka podlaga. Večina kamnin v parku – [[peščenjak]]i, [[apnenec|apnenci]] in [[kremen]] - so kot [[dolomit]], [[sedimentne kamnine]]. [[Magmatske kamnine]], kot sta [[gnajs]] in [[amfibolit]] najdemo le na področju Macun. == Raziskave == Zahvaljujoč znanstvenim raziskavam, je mogoče dokumentirati spremembe v nacionalnem parku na dolgi rok. Serija rezultatov raziskav ''Nationalpark-Forschung in der Schweiz'' o območju narodnega parka je objavljena od leta 1920. Do danes je izšlo že 90 publikacij. Geografski informacijski sistem (GIS) National Park je bil ustanovljen leta 1992 na pobudo odbora za raziskave in Inštituta za geografijo Univerze v Zürichu. Podatki se dopolnjujejo s sedanjimi stališči in obdelujejo v GIS. Dolgoročni postopki so lahko bolje dokumentirani in razumljeni. Poleg ohranjanja in raziskovanja, je bolj pomembna funkcija parka kot izobraževalne ustanove. V centru za obiskovalce v Zernezu se dobi informacije o parku, si lahko ogleda na sprehodu svizca ali spozna posebne naravne pojave na območju parka. To so dinozavrove stopinje na Piz dal Diavel, v strugi potoka v dolini Val Sassa in [[soliflukcija |soliflukcijo]] v Val dal Botsch. Od maja 2008 ima Narodni park nov center za obiskovalce v Zernezu s celovito stalno razstavo o naravi nacionalnih parkov. == Pomembni vrhovi == *Piz Pisoc, 3173 m *Piz Quattervals, 3165 m *Piz da l'Acqua, 3126 m *Piz Chaschauna, 3071 m == Zgodovina == Na podlagi misli in dejanj Johanna Wilhelma Coaza, ki velja za enega od glavnih pionirjev ideje o nacionalnem parku, z začetkom v 20. stoletju, so se v Švici pojavili glasovi, ki so želeli zaustaviti postopno uničenje zadnjih divjih področjih države. Zvezni svet je imenoval komisijo, ki naj predlaga ustrezna področja, ki morajo biti čim bolj podobna prvotnemu stanju. Kmalu se je našla gorska regija v [[Graubünden]]u. Pod vodstvom baselskega [[zoolog]]a Paula Sarasina s podporo članov švicarskega društva za naravoslovje, danes SCNAT, so leta 1908 v Val Cluoza našli želene lastnosti. Občina Zernez kot lastnik ni bila najbolj nagnjena h kmetijstvu. Leta 1913 je bil podpisan zakup doline za 99 let in začelo se je odpiranje parka. V tistem času je zajemal približno 79 kvadratnih kilometrov površine, ki so sedaj jedro območja: Val Cluozza, Ofenpass in Val Minger. Društvo za varstvo narave v Švici (SBN), ustanovljeno leta 1909, je nosilo prve stroške. Pogodba iz leta 1913 je uredila zakupnine za občine s strani konfederacije, dolgoročno znanstveno študijo z Raziskovalno društvo narave in stroške nadzora in delovanja. Ko niso mogli več obvladovati stroškov, je zvezna vlada prevzela to nalogo, narodni park pa preoblikovan v fundacijo. Leta 1959 je bila sprejeta nova različica zveznega odloka za narodni park. Od takrat teče pogodba za nedoločen čas, najemnina je bila revidirana in prepovedana napeljava zunanjih električnih vodov. Poleg tega je uporaba hidroenergije razen obstoječe prepovedana, reakcija na leta 1957 zgrajenega rezervoarja Spölkraftwerke na južnem robu parka, ki je vzela velik del naravnega toka. Leta 1961 je bila predzadnja širitev, "zaokroževanje" območja parka pa je potekalo leta 2000; najnovejši del je Karseen pri Macunu, visoka dolina severovzhodno od Zerneza na okoli 2600 m. Park je utrpel izgubo ozemlja leta 1936, ko najema v Val Tavrü ni bilo mogoče podaljšati. Že v prvih letih po zaščiti se je začel hiter porast rastlinskih in živalskih vrst, od leta 1914 do leta 1916 je bilo na območju parka veliko medvedov. Število obiskovalcev je bilo prvič okoli 250 na leto. Od leta 1920, ko so v parku uredili poti, se je obisk razširil. Do sedaj je na voljo 80 km poti, vključno dve planinskih poti. == Pokrajina nacionalnega pomena == V skladu s 5. členom zveznega zakona o naravni in kulturni dediščini vodi Švica Zvezni inventar krajin in naravnih spomenikov. Št. 1915, opis: ''Schweizerischer Nationalpark und Randgebiete'', leto vključitve v popis: 1996, velikost: 29.249 ha - regija vključuje velik del skupine Sesvenna === Težave v parku === Problemi parku so predvsem zaradi lege in še vedno relativno majhne velikosti. Park je bil do poznih 1950-ih le za ljubitelje narave, od takrat pa se je število obiskovalcev povečalo, tako da je veliko živali bolj težko opazovati. Danes ni mogoče opaziti nobenega jelena in gamsa. V zelo suhem območju parka sledovi ljudi izginejo zelo počasi. Na mnogih nekdanjih planinah še danes najdemo tipično rastlinje. Sledi rudarstva in apnene peči počasi pokriva vegetacija, kot tudi stare goloseke. Tik pred odprtjem parka so ob napovedanem najemu, skupnosti tako nerazumno posekale lesno zalogo, da bi pogajanja skoraj ne uspela. Pomemben problem predstavljajo [[požar]]i. V bližini hotela Il Fuorn si še vedno vidi požarno opustošenje iz leta 1951, saj se enkrat uničena humusna plast obnavlja le zelo počasi. V okviru gradbenih del za izravnalni bazen na Ova Spin, je gozdni požar izbruhnil leta 1962, ki bi se lahko ustavil le s protipožarnimi pasovi, še deset dni so majhni požari ogrožali naravo. Stalež gamsov ostaja skoraj nespremenjen, število jelenjadi pa se je bistveno povečalo, saj je park odprt. Škoda objedanja se pojavlja predvsem zaradi povečanega zimskega gojena mladic. Tudi divje živali vedno znova privlačijo divje lovce, ki izkoriščajo lokacijo parka v obmejnem območju med Švico, Avstrijo in Italijo, da bi se izognili preganjanju. == Galerija == <gallery> File:Swiss National Park 023.JPG Image:Swiss_National_Park_130.JPG Image:Swiss_National_Park_038.JPG Image:Swiss_National_Park_060.JPG Image:Swiss_National_Park_123.JPG Image:Piz Nair and Buffalora P10 .jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Swiss National Park}} * [http://www.nationalpark.ch Official website] * [http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D17440.php Nationalpark, Martin Bundi] * [http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D17440.php Protection of nature, Stephanie Summermatter] [[Kategorija:IUCN kategorija Ia]] [[Kategorija:Narodni parki Švice]] [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Biosferni rezervati v Švici]] [[Kategorija:Kanton Graubünden]] {{normativna kontrola}} m6efltb1p40jzchvlrqgdui4upv2pe8 Letalski center Maribor 0 436486 6681907 6678880 2026-05-27T13:01:29Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6681907 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], saj je skozi Slovenijo potekalo kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa, iz zveznega sklada za ceste pa je prejela le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahteval, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zvezenega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo ni več dosegalo tako visoke in dinamične gospodarske rasti kot v prejšnjem obdobju. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] ol9fb6bpjzrhufu6wmk6voaqkmsnn7q 6681961 6681907 2026-05-27T15:16:43Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6681961 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 59qvz2289wy6wwvz8yp1sow7o69xz0k 6681970 6681961 2026-05-27T15:42:34Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6681970 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet. [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in Ljubljanska Morava desno na platformi Brnik 1963]] Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] c9xjgfq4kt1lx32px8udz3nn0qpz10s 6681974 6681970 2026-05-27T15:49:43Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6681974 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno na platformi [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 3ucvgoo0n6e024zw6c7xeq8k1yozbfk 6681975 6681974 2026-05-27T15:57:24Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6681975 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno na platformi [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] eu53m3jekstyf67umhblkwzk2qf4mqp 6681977 6681975 2026-05-27T16:02:01Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6681977 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno na platformi [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] brk6zvh2tp1k4tcscyk777bm2khyy29 6681993 6681977 2026-05-27T16:15:31Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6681993 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno na platformi [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] jsiusk4eg3rqmpaws0mqlz0hb0t58lj 6682307 6681993 2026-05-28T10:44:47Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6682307 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odptja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] l4scrroar0ghso7yc0w7w1ti6makt12 6682310 6682307 2026-05-28T10:52:41Z Nareto 77605 /* Zgodovina */ 6682310 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== Članek opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor in njegovo neposredno zgodovino in tudi zgodovinsko ozadnje v katerem je aeroklub deloval v določenem obdobju, saj je za razumevanje globalne slike dogajanja večkrat potreben oris z zgodovinskim ozadnjem širše države ali družbe na sploh, da lahko bralec lažje razume določeno obdobje in njegov razvoj zaradi tega pogosto najdemo velikov podatkov, ki niso neposredno povezani z aeroklubom so pa imeli pomemben posredni vpliv na njegov razvoj ali na blaginjo v širši civilni družbi. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odptja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] ai8nnsff3r1nioohtqihw22ujlh2mni 6682313 6682310 2026-05-28T11:14:51Z Nareto 77605 /* VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes */ 6682313 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== Članek opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor in njegovo neposredno zgodovino in tudi zgodovinsko ozadnje v katerem je aeroklub deloval v določenem obdobju, saj je za razumevanje globalne slike dogajanja večkrat potreben oris z zgodovinskim ozadnjem širše države ali družbe na sploh, da lahko bralec lažje razume določeno obdobje in njegov razvoj zaradi tega pogosto najdemo velikov podatkov, ki niso neposredno povezani z aeroklubom so pa imeli pomemben posredni vpliv na njegov razvoj ali na blaginjo v širši civilni družbi. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odptja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CMM- vodja skladnosti, SM- osebo za sistem upravljanja varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] c9iv0p8tswvnl8xwy2hc07fcnnn10fe Arenavirusi 0 436902 6682140 6615996 2026-05-28T00:27:19Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Viruses-04-02973-g002.webp z [[c:File:Arenavirus_virion_and_genome.webp|Arenavirus_virion_and_genome.webp]] 6682140 wikitext text/x-wiki {{Virusbox | name = Arenavirusi | image = Arenavirus virion and genome.webp | image_caption = (A) [[Elektronski mikrograf]] [[Virus Lassa|virusa Lassa]], bar = 100nm (B) diagram in (C) genom arenavirusa | taxon = Arenaviridae | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = * ''[[Antennavirus]]'' * ''[[Hartmanivirus]]'' * ''[[Innmovirus]]'' * ''[[Mammarenavirus]]'' * ''[[Reptarenavirus]]'' }} '''Arenavirusi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Arenaviridae''''') so [[družina (biologija)|družina]] [[virus RNK|virusov RNK]], katere predstavniki zajedajo v [[glodavci]]h in so lahko [[patogen]]i tudi za človeka.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5506712/arenavirus?query=arenavirus&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 22. 8. 2017.</ref> Arenavirusi so sferični, s premerom od 110 do 130 nanometrov. Obdaja jih lipidna [[virusna ovojnica]]. Pod mikroskopom so vidni zrnati delci znotraj virusa, ki jih predstavljajo [[ribosom]]i, pridobljeni iz gostiteljevih celic. Ta značilnost je arenavirusom dala poimenovanje, saj latinska beseda ''arena'' pomeni »peskast«. Dednino arenavirusov predstavlja RNK, njihov cikel razmnoževanja pa še ni povsem pojasnjen.<ref name=cdc>https://www.cdc.gov/vhf/virus-families/arenaviridae.html, vpogled: 22. 8. 2017.</ref> == Predstavniki == Med arenaviruse spadajo [[virus limfocitnega horiomeningitisa]], ki pri človeku povzroča [[limfocitni horiomeningitis]], virus Lassa, ki povzroča [[mrzlica Lassa|mrzlico Lassa]] (uvrščamo ju med arenaviruse starega sveta) in različni virusi hemoragičnih mrzlic novega sveta (virus Junin, virus macupo, virus Sabia, virus Guanarito...).<ref name=cdc/><ref>Lejko Zupanc T. Virusne hemoragične mrzlice. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 523-529.</ref> {| class="wikitable" |- ! Virus !! Bolezen, ki jo povzroči pri človeku !! Leto odkritja<ref name=cdc/> |- | [[Virus limfocitnega horiomeningitisa]]|| [[limfocitni horiomeningitis]] || 1933 |- | [[Virus Junin]] || [[argentinska hemoragična mrzlica]] || 1958 |- | [[Virus Machupo]] || [[bolivijska hemoragična mrzlica]]|| 1963 |- | [[Virus Lassa]] || [[mrzlica Lassa]] || 1969 |- | [[Virus Guanarito]] || [[venezuelska hemoragična mrzlica]]|| 1989 |- | [[Virus Sabia]] || [[brazilska hemoragična mrzlica]] || 1993 |- | [[Virus Chapare]] || [[hemoragična mrzlica Chapare]] || 2004 |- | [[Virus Lujo]] || [[hemoragična mrzlica Lujo]] || 2008 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ictv.global/report/arenaviridae '''ICTV Report:''' ''Arenaviridae''] * [http://www.expasy.org/viralzone/all_by_species/83.html '''Viralzone''': Arenavirus] * [https://www.viprbrc.org/brc/home.spg?decorator=arena Virus Pathogen Database and Analysis Resource (ViPR): Arenaviridae] * [http://www.vbrc.org Detailed genomic and bioinformatic information about Arenaviridae at NIH-funded database]. * [http://www.vbrc.org/query.asp?web_taxonomy=Arenaviridae Arenaviridae Genomes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170405211914/http://vbrc.org/query.asp?web_taxonomy=Arenaviridae |date=5 April 2017 }} database search results from the [http://www.vbrc.org Viral Bioinformatics Resource Center]. * [http://blog.google.org/2008/11/deadly-new-arenavirus.html Google.Org blog] info on recent outbreak. * [http://www.stanford.edu/group/virus/arena/arenaviridae.html Arenaviruses] * {{cite web |title=''Arenavirus'' |publisher=NCBI Taxonomy Browser |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/Taxonomy/Browser/wwwtax.cgi?mode=Info&id=11618 |id=11618 }} {{Taxonbar|from=Q2368907}} {{biosci-stub}} [[Kategorija:Arenavirusi]] 8ulvwrf8mhxkxin8yjz3emf3fjzpi8y Where If Not Now 0 452657 6682021 6668793 2026-05-27T17:48:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682021 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Where If Not Now | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Haiku Garden]] | Cover = haiku-garden_album_where-if-not-now.jpg | Released = 25. oktober 2018 | Recorded = januar–avgust 2018 | Studio = Baraka, Metelkova in razni domači studii | Genre = [[shoegazing]] | Length = 38:08 | Language = | Label = [[Kapa Records]] | Producer = Vitja Balžalorsky | Last album = ''[[Waver]]''<br />(2016) | This album = '''''Where If Not Now'''''<br />(2018) | Next album = ''[[Loose Contacts / Tense Present]]''<br />(2022) {{Singles |Name = Story |Type = studio |Single 1 = Hazel |Single 1 date = 26. september 2018 <small>(promocijski)</small><ref>{{YouTube|qUm8Kju8j1Q}}</ref> |Single 2 = Catch My Breath |Single 2 date = 11. oktober 2018<ref>{{YouTube|tXY0Qhf0Hgw}}</ref> |Single 3 = What Lies Within |Single 3 date = 24. oktober 2018<ref>{{YouTube|AcEyZaBtRKM}}</ref> }}}} '''''Where If Not Now''''' je debitantski [[studijski album]] [[Slovenci|slovenske]] [[shoegazing]] skupine [[Haiku Garden]], ki je izšel 25. oktobra 2018 pri založbi [[Kapa Records]]. Izid albuma je skupina napovedala 26. septembra ob hkratnem izidu singla "Hazel". Album je bil uradno predstavljen na dan izida v Gala hali na [[AKC Metelkova mesto|Metelkovi]].<ref name="bc">{{navedi splet |url=https://kaparecords.bandcamp.com/album/where-if-not-now-2 |title=Where If Not Now |work=Bandcamp |accessdate=16.10.2018}}</ref> ==Kritični odziv== {{Ocene albuma |rev1=''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev1score={{stars|5|5}}<ref name="ml">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/187826/haiku-garden-where-if-not-now/ |title=Haiku Garden: Where If Not Now |author=Kocijančič, Gregor |accessdate=19.10.2018 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=19.10.2018}}</ref> |rev2=''[[Rockline]]'' |rev2score=9,0/10<ref name="rl">{{navedi splet |url=https://www.rockline.si/haiku-garden-where-if-not-now/ |title=Haiku Garden: Where If Not Now |accessdate=25.11.2018 |work=[[Rockline]] |date=21.11.2018 |author=Podbrežnik, Aleš}}</ref> |rev3=''Terapija.net'' |rev3score=10/10<ref name="ter">{{navedi splet |url=http://terapija.net/mjuzik.asp?ID=28562 |title=HAIKU GARDEN: Where If Not Now (KAPA Records, 2018) |accessdate=25.10.2018 |work=terapija.net |language=hr |date=25. 10. 2018}}</ref> |rev4=''Muzika.hr'' |rev4score={{stars|4.5|5}}<ref name="muzika">{{navedi splet |url=https://www.muzika.hr/albumi/haiku-garden-where-if-not-now/ |title=Haiku Garden: Sad i samo sad uspjeti s ovom ljepotom |accessdate=25.10.2018 |work=muzika.hr |language=hr |author=Miklaužić, Siniša |date=23. 10. 2018}}</ref> }} Album je bil izjemno dobro ocenjen. Za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je [[Gregor Kocijančič]] v recenziji, v kateri je dal albumu popolnih pet zvezdic, napisal: "Že po turneji [[Klubski maraton|Klubskega maratona]] so izjemen potencial pokazali z malo ploščo ''[[Waver]]'', z ravnokar izdanim dolgometražnim prvencem ''Where If Not Now'' – nespornim kandidatom za domačo ploščo leta – pa so se suvereno zacementirali kot ena najprivlačnejših domačih glasbenih skupin." Na portalu ''[[Rockline]]'' je album prejel oceno 9,0/10, recenzent Aleš Podbrežnik pa je o albumu zapisal: "Ne odkriva [[Albert Einstein|Einstein]]a, ne prinaša glasbene revolucije, a vse kar prihaja skozi izpovedno poslanstvo njegovih »milozvočnih prostranstev«, odraža izreden fokus, neverjetno osredotočenost, predanost, angažiranost ter je tako posledično derivat izrednega entuzijazma mlade skupine."<ref name="rl"/> Na hrvaških glasbenih portalih ''Terapija.net'' je album prav tako prejel popolno oceno 10/10, na ''Muzika.hr'' pa 4,5/5.<ref name="ter"/> Na ''[[Radio Študent|Radiu Študent]]'' je bil album uvrščen na 8. mesto na seznam Naj tolpe bumov 2018, seznam najboljših slovenskih albumov leta.<ref name="rs">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/Glasba/DJ-Grafiti/Naj-Tolpe-bumov-2018 |title=Naj Tolpe bumov leta 2018 |date=29.12.2018 |accessdate=31.12.2018 |author= |work=[[Radio Študent]] }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na mednarodnem portalu ''Beehype'' je bil uvrščen na 6. mesto najboljših slovenskih albumov leta.<ref name="bee">{{navedi splet |url=https://beehy.pe/best-of-2018/slovenia/ |title=Best of 2018 |date=13.2.2019 |accessdate=13.2.2019 |author= |work=Beehype |archive-date=2020-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200929041210/https://beehy.pe/best-of-2018/slovenia/ |url-status=dead }}</ref> Poleg tega je bil album nominiran za nagrado združenja neodvisnih glasbenih družb Impala za najboljši evropski neodvisni album leta.<ref>{{navedi splet |url=http://runda.online/18-nominees-unveiled-for-the-impala-european-independent-album-of-the-year-award/ |title=18 Nominees Unveiled For The IMPALA European Independent Album Of The Year Award |accessdate=7. 2. 2019 |date=7. 2. 2019 |format= |work= |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209124155/http://runda.online/18-nominees-unveiled-for-the-impala-european-independent-album-of-the-year-award/ |url-status=dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 8. | Naj tolpe bumov 2018<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | align=center| 6. | Best of 2018<ref name="bee"></ref> |} ==Seznam pesmi== Vso glasbo je napisala skupina Haiku Garden (Luka Flegar, Klemen Tehovnik, Matevž Bitenc in Anže Knez). Vsa besedila sta napisala Flegar in Tehovnik.<ref name="bc"/> {{track listing |title1=Catch My Breath |length1=2:58 |title2=What Lies Within |length2=3:55 |title3=Barriers |length3=4:47 |title4=Dawn Chorus |length4=1:12 |title5=Days, Dripping Away |length5=5:23 |title6=Hazel |length6=5:13 |title7=Idle Abyss |length7=2:15 |title8=Drifter |length8=8:37 |title9=Caving |length9=3:48 |total_length=38:08 }} ==Zasedba== ;Haiku Garden *Luka Flegar — vokal, kitara, akustična kitara, sitar *Klemen Tehovnik — vokal, kitara, sintesajzer, sampli bobnov *Matevž Bitenc — bas kitara, vokal *Anže Knez — bobni ;Dodatni glasbeniki *Vitja Balžalorsky — sintesajzer, drum machine, tolkala, 12-strunska električna kitara ;Tehnično osebje *Vitja Balžalorsky — miks, produkcija, snemanje *Matej Gobec — mastering ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2018]] [[Kategorija:Debitantski albumi]] [[Kategorija:Albumi skupine Haiku Garden]] [[Kategorija:Albumi založbe Kapa Records]] {{album-stub}} {{italic title}} i2iay56zlnyiuxjrehv1x1ppoq7by0v Uporabniški pogovor:56jhoG 3 453121 6681988 5346465 2026-05-27T16:10:17Z Yerpo 8417 /* CEE Pomlad 2026 */ nov razdelek 6681988 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:29, 18. oktober 2018 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:29, 18. oktober 2018 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} : Hvala! --[[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor:56jhoG|pogovor]]) 21:51, 18. oktober 2018 (CEST) == Nalaganje slik == Živijo. Proste slike, kot je [[:Slika:Valuk.JPG]], kar v [[c:Special:UploadWizard|Zbirko]], da jih tu potem zbrišemo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:01, 11. december 2018 (CET) : Hvala za obvestilo. -- [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:44, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19352611 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:12, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19395163 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:50, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19433651 --> ==Predlog za [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitri izbris]] [[:Septic Order]]== [[Image:Polje pomembno.svg|48px|left|alt=|link=]] Tvoja stran [[:Septic Order]] je bila uvrščena med predloge za hitri izbris iz Wikipedije. Razlog za to je bil: <center>''nepomembnost''</center> V [[WP:HITRO#Splošna merila|merilih za hitri izbris]] je navedeno, da se članki, ki ne ustrezajo osnovnim merilom Wikipedije, lahko izbrišejo kadarkoli. Če si mnenja, da je to obvestilo napaka, lahko izraziš svoje nestrinjanje z izbrisom s klikom na gumb "Klikni tukaj, če se s hitrim izbrisom ne strinjaš". To te bo pripeljalo na pogovorno stran, kjer boš našel vnaprej pripravljen prostor za besedilo, kjer lahko pojasniš, zakaj naj stran ne bo izbrisana. Obiščeš lahko tudi '''[[Pogovor:Septic Order|pogovorno stran direktno]]''' in sam oblikuješ lastno sporočilo. Bodi pa pozoren na to, da ko je stran enkrat označena za ''hitri'' izbris, se lahko izbriše brez odlašanja, če ustreza merilom. Prosim ne odstranjuj obvestila o hitem izbrisu sam, lahko pa v času razprave izboljšaš vsebino, da bo ustrezala pravilom in smernicam Wikipedije. Če je stran izbrisana, lahko stopiš v stik z [[:Kategorija:Administratorji Wikipedije|enim izmed administratorjev]] in zaprosiš za vračilo izbrisane strani, če jo želiš izboljšati. <!-- Predoga:db-warn --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 8. julij 2020 (CEST) == CEE Pomlad 2026 == Živjo, nekaj tvojih nedavnih prispevkov spada v delokrog trenutnega natečaja o Srednji in Vzhodni Evropi. Bi pomagal doseči dober rezultat v primerjani z drugimi sodelujočimi Wikipedijami? Če ja, se prosim samo med udeležence vpiši - '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci|tukaj]]''' - in bodo šteli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:10, 27. maj 2026 (CEST) g55xuwvqis2dx53shy0qk9og1p7kgo2 6681989 6681988 2026-05-27T16:10:35Z Yerpo 8417 /* CEE Pomlad 2026 */ bolje 6681989 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:29, 18. oktober 2018 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:29, 18. oktober 2018 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} : Hvala! --[[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor:56jhoG|pogovor]]) 21:51, 18. oktober 2018 (CEST) == Nalaganje slik == Živijo. Proste slike, kot je [[:Slika:Valuk.JPG]], kar v [[c:Special:UploadWizard|Zbirko]], da jih tu potem zbrišemo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:01, 11. december 2018 (CET) : Hvala za obvestilo. -- [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:44, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19352611 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:12, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19395163 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:50, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19433651 --> ==Predlog za [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitri izbris]] [[:Septic Order]]== [[Image:Polje pomembno.svg|48px|left|alt=|link=]] Tvoja stran [[:Septic Order]] je bila uvrščena med predloge za hitri izbris iz Wikipedije. Razlog za to je bil: <center>''nepomembnost''</center> V [[WP:HITRO#Splošna merila|merilih za hitri izbris]] je navedeno, da se članki, ki ne ustrezajo osnovnim merilom Wikipedije, lahko izbrišejo kadarkoli. Če si mnenja, da je to obvestilo napaka, lahko izraziš svoje nestrinjanje z izbrisom s klikom na gumb "Klikni tukaj, če se s hitrim izbrisom ne strinjaš". To te bo pripeljalo na pogovorno stran, kjer boš našel vnaprej pripravljen prostor za besedilo, kjer lahko pojasniš, zakaj naj stran ne bo izbrisana. Obiščeš lahko tudi '''[[Pogovor:Septic Order|pogovorno stran direktno]]''' in sam oblikuješ lastno sporočilo. Bodi pa pozoren na to, da ko je stran enkrat označena za ''hitri'' izbris, se lahko izbriše brez odlašanja, če ustreza merilom. Prosim ne odstranjuj obvestila o hitem izbrisu sam, lahko pa v času razprave izboljšaš vsebino, da bo ustrezala pravilom in smernicam Wikipedije. Če je stran izbrisana, lahko stopiš v stik z [[:Kategorija:Administratorji Wikipedije|enim izmed administratorjev]] in zaprosiš za vračilo izbrisane strani, če jo želiš izboljšati. <!-- Predoga:db-warn --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 8. julij 2020 (CEST) == CEE Pomlad 2026 == Živjo, nekaj tvojih nedavnih prispevkov spada v delokrog trenutnega natečaja o Srednji in Vzhodni Evropi. Bi pomagal doseči dober rezultat v tekmi z drugimi sodelujočimi Wikipedijami? Če ja, se prosim samo med udeležence vpiši - '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci|tukaj]]''' - in bodo šteli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:10, 27. maj 2026 (CEST) i887l25pxumg7rihhocmbaolfco4nl4 6682078 6681989 2026-05-27T19:09:00Z 56jhoG 157998 /* CEE Pomlad 2026 */ odgovor 6682078 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:29, 18. oktober 2018 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:29, 18. oktober 2018 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} : Hvala! --[[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor:56jhoG|pogovor]]) 21:51, 18. oktober 2018 (CEST) == Nalaganje slik == Živijo. Proste slike, kot je [[:Slika:Valuk.JPG]], kar v [[c:Special:UploadWizard|Zbirko]], da jih tu potem zbrišemo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:01, 11. december 2018 (CET) : Hvala za obvestilo. -- [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:44, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19352611 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:12, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19395163 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:50, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19433651 --> ==Predlog za [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitri izbris]] [[:Septic Order]]== [[Image:Polje pomembno.svg|48px|left|alt=|link=]] Tvoja stran [[:Septic Order]] je bila uvrščena med predloge za hitri izbris iz Wikipedije. Razlog za to je bil: <center>''nepomembnost''</center> V [[WP:HITRO#Splošna merila|merilih za hitri izbris]] je navedeno, da se članki, ki ne ustrezajo osnovnim merilom Wikipedije, lahko izbrišejo kadarkoli. Če si mnenja, da je to obvestilo napaka, lahko izraziš svoje nestrinjanje z izbrisom s klikom na gumb "Klikni tukaj, če se s hitrim izbrisom ne strinjaš". To te bo pripeljalo na pogovorno stran, kjer boš našel vnaprej pripravljen prostor za besedilo, kjer lahko pojasniš, zakaj naj stran ne bo izbrisana. Obiščeš lahko tudi '''[[Pogovor:Septic Order|pogovorno stran direktno]]''' in sam oblikuješ lastno sporočilo. Bodi pa pozoren na to, da ko je stran enkrat označena za ''hitri'' izbris, se lahko izbriše brez odlašanja, če ustreza merilom. Prosim ne odstranjuj obvestila o hitem izbrisu sam, lahko pa v času razprave izboljšaš vsebino, da bo ustrezala pravilom in smernicam Wikipedije. Če je stran izbrisana, lahko stopiš v stik z [[:Kategorija:Administratorji Wikipedije|enim izmed administratorjev]] in zaprosiš za vračilo izbrisane strani, če jo želiš izboljšati. <!-- Predoga:db-warn --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 8. julij 2020 (CEST) == CEE Pomlad 2026 == Živjo, nekaj tvojih nedavnih prispevkov spada v delokrog trenutnega natečaja o Srednji in Vzhodni Evropi. Bi pomagal doseči dober rezultat v tekmi z drugimi sodelujočimi Wikipedijami? Če ja, se prosim samo med udeležence vpiši - '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci|tukaj]]''' - in bodo šteli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:10, 27. maj 2026 (CEST) :Zdravo, z veseljem. [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor:56jhoG|pogovor]]) 21:09, 27. maj 2026 (CEST) py24jz9tzjm4iye62lrs9q6r46j3kuo Újpest FC 0 455503 6681904 6434164 2026-05-27T12:51:10Z Makenzis 158308 /* Moštvo sezone 2018/19 */ 6681904 wikitext text/x-wiki '''Újpest Football Club''' ali na kratko '''Újpest''' je [[Madžarska|madžarski]] [[nogomet]]ni klub iz Újpesta, predmestja [[Budimpešta|Budimpešte]]. Ustanovljen je bil [[16. junij|16. junija]] [[1885]] in aktualno igra v 1. madžarski nogometni ligi. Z domačih tekmovanj ima Újpest 20 naslovov državnega prvaka in 21 naslovov državnega podprvaka, 10 naslovov prvaka in 6 naslovov podprvaka madžarskega pokala in 3 naslove prvaka madžarskega superpokala. Z mednarodnih tekmovanj pa so vidnejši rezultati Újpesta 2 naslova prvaka (1929, 1939) in 1 naslov podprvaka (1967) pokala Mitropa, 1 naslov prvaka Pokala Narodov (predhodnika [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]]) iz leta 1930, 1 naslov podprvaka pokala evropskih medmestnih sejmov (1968/69), doseg polfinala Lige prvakov v sezoni 1973/74 ter doseg polfinala pokala pokalnih prvakov v sezoni 1961/62. Domači stadion Újpesta je [[Szusza Ferenc Stadion]], ki sprejme 14.817 gledalcev. Barvi dresov sta vijolična in bela. Nadimek nogometašev je ''Lilák'' ("Vijolični"). == Rivalstvo == Újpest ima rivalstvo z budimpeškimi klubi, kamor spadajo [[Ferencvárosi TC|Ferencváros]], [[MTK Budimpešta FC|MTK]] in [[Honvéd Budimpešta FC|Honvéd Budimpešta]] ter s provincialnima kluboma, [[Debreceni VSC|Debrecen]]om in [[Diósgyőri VTK|Diósgyőr]]jem. {{-}} [[Kategorija:Madžarski nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Budimpešti]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1885]] [[Kategorija:Újpest|*]] [[Kategorija:Újpest FC| ]] {{normativna kontrola}} 3ahs560juhi0piw7gu4b68846twecl4 Franc II. Rákóczi 0 456663 6682146 5092568 2026-05-28T04:42:13Z Yerpo 8417 [[WP:BIO]] 6682146 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Franc II. Rákóczi''' ({{jezik-hu|II. Rákóczi Ferenc}}), [[Madžari|madžarski]] [[plemič]], * [[26. marec]] [[1676]], † [[8. april]] [[1735]]. Bil je vodja madžarske vstaje proti [[Habsburžani|Habsburžanom]] od 1703 do 1711 kot knez (''fejedelem'') konfederacije za svobodo [[Ogrska|Kraljevine Ogrske]]. Bil je tudi [[transilvanski knez]], carski princ in član [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]. Na Madžarskem je obravnavan kot narodni junak. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Francis II Rákóczi|Franc II. Rákóczi}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Madžarski plemiči]] d3tomuddx2asr9iyw53e8cr6yhpli0u Mandala 0 464473 6682147 6277816 2026-05-28T04:56:38Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Aztec_calendar_on_Amate.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No license since 20 May 2026. Odstranjevanje. 6682147 wikitext text/x-wiki [[File:Manjuvajramandala con 43 divinità - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|thumb|Thangka slika Manjuvadžra mandale]] '''Mandala''' (poudarek na prvem zlogu; [[sanskrt]] मण्डल, ''maṇḍala'' - dobesedno 'krog') je duhovna in / ali obredna geometrijska konfiguracija simbolov ali zemljevida (v [[šintoizem|šintoizmu]]) v indijskih religijah [[hinduizem|hinduizmu]], [[budizem|budizmu]], [[džainizem|džainizmu]] ali japonskem življenjskem slogu šintoizmu, ki predstavlja božanstva ali v primeru šintoizma, paradiž, [[kami]] ali dejansko svetišče.<ref name="M-W">{{navedi splet | title = mandala | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/mandala | year = 2008 | publisher = Merriam–Webster Online Dictionary | accessdate = 2008-11-19 }}</ref><ref name="M-W"/> V sodobni, tipično ameriški rabi, je 'mandala' postala generičen izraz za kateri koli diagram, grafikon ali geometrijski vzorec, ki kozmično metafizično ali simbolično predstavlja 'kozmos'; časovni mikrokozmos [[vesolje|vesolja]], čeprav je prvotno pomenil predstavljati celovitost in model same organizacijske strukture življenja - kozmični diagram, ki nam prikazuje naš odnos do neskončnega, svet, ki sega onkraj in znotraj naših možganov in teles. Osnovna oblika večine mandale je kvadrat s štirimi vrati, ki vsebujejo krog s sredinsko točko (sanskrt बिंदु – ''Bindu''). Vsaka vrata so v splošni obliki T.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kheper.net/topics/Buddhism/mandala.html |title=Kheper,''The Buddhist Mandala – Sacred Geometry and Art'' |accessdate=2019-08-09 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514052538/http://www.kheper.net/topics/Buddhism/mandala.html |url-status=dead }}</ref> Mandale imajo pogosto radialno ravnovesje.<ref name=SaylorIntroPDF>{{navedi splet|last=www.sbctc.edu (adapted)|title=Module 4: The Artistic Principles|url=http://www.saylor.org/site/wp-content/uploads/2011/12/Module-4.pdf|publisher=Saylor.org|accessdate=2 April 2012}}</ref> Izraz se v [[Rigveda|Rigvedi]] pojavlja kot ime odsekov dela, [[Vede|vedski]] obredi pa vse do danes uporabljajo mandale, kot je mandala Navagraha. Mandale se uporabljajo tudi v budizmu. V različnih duhovnih tradicijah se lahko mandale uporabijo za usmerjanje pozornosti praktikov in strokovnjakov, kot duhovno vodilo, za vzpostavljanje [[temenos|svetega prostora]] in kot pomoč [[meditacija|meditaciji]] in [[trans]]u. == Hinduizem == [[File:Vishnu Mandala.jpg|thumb|Mandala Višnu]] === Religiozni pomen === ''Yantra'' je podobna mandali, običajno je manjša in uporablja bolj omejeno barvno paleto. Lahko je dvodimenzionalna ali tridimenzionalna geometrijska kompozicija, ki se uporablja v ''sadhanah'', puja ali meditativnih ritualih in lahko v svojo zasnovo vključuje [[mantra|ntro]]. Predstavljala naj bi bivališče božanstva. Vsaka ''yantra'' je edinstvena in s pomočjo zapletenih simboličnih geometrijskih zasnov kliče božanstvo v prisotnost praktikanta. Po mnenju nekega učenjaka »Yantra deluje kot simbol razodetja kozmičnih resnic in kot poučna karta duhovnega vidika človeške izkušnje«.<ref>Khanna Madhu, ''Yantra: The Tantric Symbol of Cosmic Unity''. Thames and Hudson, 1979, p. 12.</ref> Številne ''yantre'' so glavne osredotočene točke za hindujsko tantrično prakso. Niso upodobitve ampak so žive, izkustvene, nedvojne resničnosti. Kot opisuje Khanna: <blockquote>Kljub kozmičnim pomenom je ''yantra'' v resnici živela. Zaradi odnosa Tantre med zunanjim svetom (makrokozmos) in človekovim notranjim svetom (mikrokozmos) je vsak simbol v ''yantri'' ambivalentno resonanten v notranji-zunanji sintezi in je povezan s subtilnim telesom in vidiki človeške zavesti.<ref>Khanna, Madhu, ''Yantra: The Tantric Symbol of Cosmic Unity''. Thames and Hudson, 1979, pp. 12-22</ref></blockquote> === Politični pomen === Indijski avtor Kautilya je v svojem delu o državni in gospodarski politiki ''Arthashastra'' (napisano v sanskrtu med 4. st. pr. n. št. in 2. st.pr. n. št.) oblikoval ''rajamandalo'' (''Raja-mandala'' – 'krog držav'). Opisuje kroge prijateljskih in sovražnih držav, ki obkrožajo kraljevo državo.<ref>Singh, Prof. Mahendra Prasad (2011). ''[https://books.google.com/books?id=80q_hd7ASdEC Indian Political Thought: Themes and Thinkers]''. Pearson Education India. {{ISBN|8131758516}}. pp. 11-13.</ref> V zgodovinskem, družbenem in političnem smislu se izraz 'mandala' uporablja tudi za označevanje tradicionalnih političnih formacij jugovzhodne Azije (na primer zveze kraljestev ali vazalnih držav). Zahodni zgodovinarji 20. stoletja so jo sprejeli iz starodavnega indijskega političnega diskurza kot sredstvo za izogibanje izrazu 'država' v konvencionalnem pomenu. Politike jugovzhodne Azije niso le ustrezale kitajskim in evropskim pogledom na teritorialno opredeljeno državo s fiksnimi mejami in birokratskim aparatom, ampak so se precej razlikovale v nasprotni smeri: političnost je bila določena glede na njeno središču in ne po mejah in ta je lahko sestavljena iz številnih drugih priključenih politik, ne da bi se podvrgle administrativni integraciji.<ref>{{navedi splet| url = http://epublications.bond.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1007&context=cewces_papers&sei-redir=1| title = Mandala: from sacred origins to sovereign affairs in traditional Southeast Asia | accessdate = 2011-12-11 | last = Dellios | first = Rosita | authorlink = | date = 2003-01-01 | website = | publisher = Bond University Australia}}</ref> Cesarstva, kot so [[Pagansko kraljestvo|Bagan]], Ayutaja, Čampa, [[Khmersko cesarstvo|Khmer]], Šrividžaja in Madžapahit, so v tem smislu znane kot 'mandale'. == Budizem == [[File:Painted 17th century Tibetan 'Five Deity Mandala', in the center is Rakta Yamari (the Red Enemy of Death) embracing his consort Vajra Vetali, in the corners are the Red, Green White and Yellow Yamari.jpg|thumb|Naslikans tibetansks ''Mandala s petimi božanstvi iz 17. stoletja'': v središču je Rakta Yamari (Rdeči sovražnik smrti), ki objema svojo sopotnico Vajro Vetali, na vogalih so rdeči, zeleni, beli in rumeni Yamaris, Muzej umetnosti Rubina]] [[File:Buddha mandala.jpg|thumb|right|Peščena slika prikazuje Budovo mandalo, ki je narejena kot del smrtnih ritualov med budističnimi Nevarci iz Nepalu.]] === Vadžrajana === {{glavni| Vadžrajana}} V vadžrajanskem budizmu so mandale izdelali tudi v pesku. So tudi ključni del meditacijskih praks Anutarajoga tantra ('neobvladljiva joga tantra' ali 'najvišja joga tantra', je izraz, ki se v tibetanskem budizmu uporablja v kategorizaciji ezoteričnih tantričnih indijskih budističnih besedil). ==== Vizualizacija učenja Vadžrajane ==== Lahko se pokaže, da mandala v vizualni obliki predstavlja bistvo bistva učenja Vadžrajane. Um je »mikrokozmos, ki predstavlja različne božanske sile pri delu v vesolju«.<ref>{{citation|url=https://books.google.com/books?id=SghdYBbMds0C&pg=PA343 |title=Encyclopedia of New Age Beliefs: The New Age Movement |author=John Ankerberg, John Weldon |page=343|isbn=9781565071605 |year=1996 }}</ref> Mandala predstavlja naravo 'Čiste dežele', razsvetljenega uma. Primer te vrste mandale je Vadžrabhairaja mandala - svilena tapiserija, pletena s pozlačenim papirjem, ki prikazuje razkošne elemente, kot so krone in nakit, kar daje predmetu tridimenzionalen učinek.<ref>{{navedi splet|title=Vajrabhairava Mandala|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/37614|website=The Metropolitan Museum of Art|publisher=The Metropolitan Museum of Art|accessdate=19 November 2017}}</ref> ===== Gora Meru ===== Mandala lahko predstavlja tudi celotno vesolje, ki je z goro Meru tradicionalno upodobljeno kot ''os mundi'' v središču, obkrožena s celinami.<ref>Mipham (2000) pp. 65,80</ref> En primer je ''Kozmološka mandala z goro Meru''[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/39738], svilena [[tapiserija]] iz dinastije Yuan, ki služi kot diagram tibetanske kozmologije, ki so jo Kitajski dobili iz Nepala in Tibeta.<ref>{{navedi splet|title=Cosmological Mandala with Mount Meru|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/39738|website=The Metropolitan Museum of Art|publisher=The Metropolitan Museum of Art|accessdate=19 November 2017}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Watt|first1=James C.Y.|title=The World of Khubilai Khan: Chinese Art in the Yuan Dynasty|date=2010|publisher=Yale University Press|location=New York|page=247|url=https://www.metmuseum.org/art/metpublications/The_World_of_Khubilai_Khan_Chinese_Art_in_the_Yuan_Dynasty#|accessdate=19 November 2017}}</ref> ===== Modrost in nestalnost ===== V mandali navadno zunanji krog ognja simbolizira modrost. Obroč z osmimi pokopališči <ref>{{navedi splet|url=http://www.bdcu.org.au/scw/thanka.html |title=A Monograph on a Vajrayogini Thanka Painting |date=13 August 2003 |publisher= |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20030813002533/http://www.bdcu.org.au/scw/thanka.html |archivedate=13 August 2003 |df= }}</ref> predstavlja budistično prepričanje, naj se vedno spominja smrti in nespremenljivosti, s katero je prepojena [[samsara]]: »take lokacije so bile uporabljene za spopadanje in uresničitev prehodne narave življenja«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.yoniversum.nl/dakini/charnel_g.html|title=Charnel- and Cremation Grounds|first=Rufus C.|last=Camphausen|date=|publisher=|accessdate=10 October 2016}}</ref> Drugje opisan: »znotraj gorečega mavričnega nimba in obkroženega s črnim obročem ''vajras'' je glavni zunanji obroč prikazan kot osem imenitnih razlogov, ki poudarjajo nevarnost človeškega življenja«. (''Vajra'' je orožje, ki se uporablja kot obredni predmet, ki simbolizira lastnosti diamanta (neuničljivost) in gromozanskega vretena (neustavljiva sila)).<ref>{{navedi splet|url=http://www.sootze.com/tibet/mandala.htm |title=Archived copy |accessdate=2006-11-25 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060303134523/http://www.sootze.com/tibet/mandala.htm |archivedate=2006-03-03 |df= }}</ref> Znotraj teh obročev ležijo stene same palače mandala, natančneje kraj, ki ga naseljujejo božanstva in Bude. ===== Petero Bud ===== Ena dobro znanih vrst mandale je mandala ''petero Bud'', arhetipske oblike Bude, ki vključujejo različne vidike razsvetljenja. Takšni Bude so upodobljeni glede na šolo budizma in celo posebnega namena mandale. Skupna mandala te vrste je ''Pet Bud modrosti'' ali ''tathagat'' (približno pet ''Tirthankara''), Bude Vairocana, Aksobhja, Ratnasambhava, Amitabha in Amoghasiddhi. Ko je vzporejena z drugo mandalo, ki prikazuje ''Pet kraljev modrosti'', to tvori ''Mandalo dveh kraljestev''. ==== Prakticiranje ==== [[File:Painted 19th century Tibetan mandala of the Naropa tradition, Vajrayogini stands in the center of two crossed red triangles, Rubin Museum of Art.jpg|thumb|Tantrična mandala Vadžrajogini]] Mandale pogosto uporabljajo tantrični budisti kot pomoč pri meditaciji. Mandala je »podpora meditirajoči oseb«, nekaj, kar je treba večkrat premišljevati do nasičenosti, tako da se podoba mandale v celoti ponotranji tudi v najmanjših podrobnostih, nato pa jo je mogoče priklicati in razmišljati po volji, kot jasna in živo vizualizirana slika. Z vsako mandalo prihaja tisto, kar Tucci imenuje »njena povezana liturgija ..., vsebovana v besedilih, imenovanih tantre« <ref>{{navedi splet|url=http://www.asianart.com/mandalas/tibet.html|title=The Mandala in Tibet|author=|date=|publisher=|accessdate=10 October 2016}}</ref>, poučuje praktikante, kako naj mandalo narišejo, gradijo in vizualizirajo ter nakazujejo, da bodo mantre recitirali med njeno obredno uporabo. Z vizualizacijo 'čistih dežel' se človek nauči razumeti doživljanje samega sebe kot čisto in kot bivališče razsvetljenja. Zaščita, ki jo po našem mnenju potrebujemo, je od lastne pameti, pa tudi od zunanjih virov zmede. V mnogih tantričnih mandalah ta vidik ločevanja in zaščite od zunanjega samsaričnega sveta prikazujejo »štirje zunanji krogi: očiščevalni ogenj modrosti, krog vajre, krog z osmimi grobovi, krog lotosa«. Obroč vajr tvori povezano obliko v smislu ograje, ki poteka po obodu zunanjega kroga mandale.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jyh.dk/indengl.htm#Circles|title=Mandala|author=|date=|publisher=|accessdate=10 October 2016}}</ref> Kot meditacija o stalnosti (osrednje učenje budizma) se po dneh ali tednih ustvarjanja zapletenega vzorca peščene mandale pesek zdrgne v kup in prelije v telo tekoče vode, da se širi blagoslov mandale. ==== Daritve ==== [[File:Chenrezig Sand Mandala.jpg|thumb|Avalokitešvarova peščena mandala, ki je nastala v občinski hiši v Združenem kraljestvu ob obisku Dalajlame maja 2008]] ''Darilna mandala'' <ref>{{navedi splet|url=http://studybuddhism.com/en/tibetan-buddhism/tantra/buddhist-tantra/what-is-a-mandala|title=What Is a Mandala?|website=studybuddhism.com}}</ref> v [[tibetanski budizem|tibetanskem budizmu]] je simbolično darilo celotnega vesolja. Vsak zapleten detajl teh mandal je določen v tradiciji in ima posebne simbolne pomene, pogosto na več kot eni ravni. Medtem ko zgornja mandala predstavlja čisto okolico Bude, ta mandala predstavlja vesolje. Ta vrsta mandale se uporablja za daritve, med katerimi se simbolno ponuja vesolje Budi ali svojemu učitelju. V vadžrajanski praksi je lahko 1.000.000 teh ponudb mandale del predhodnih praks, preden študent sploh začne dejanske tantrične prakse. Ta mandala je na splošno strukturirana po vzoru vesolja, kot ga poučuje v budističnem klasičnem besedilu ''Abhidharma-kośa'', z goro Meru v središču, obkroženo s celinami, oceani in gorami, itd === Šingon budizem === Ena japonska veja mahajanskega budizma - šindonski budizem – tudi pogosto uporablja mandale v svojih obredih, čeprav se te mandale razlikujejo. Ko se je ustanovitelj Kukai vrnil s svojega usposabljanja na Kitajskem, je prinesel nazaj dve mandali, ki sta postali osrednji v Šingon obredu: mandala iz kraljestva Womb in mandala Diamantnega kraljestva. Ti dve mandali sta vključeni v obrede iniciacije ''abhiseka'' za nove študente, bolj znane kot ''Kechien Kanjō'' (結縁灌頂). Skupna značilnost tega obreda je, da novincu iniciacije zavežejo oči in jim naredijo cvet na obe mandali. Kjer roža dežela pomaga pri določanju, katerim skrbniškim božanstvom naj sledijo inicianti. Peščene mandale, kakršne najdemo v tibetanskem budizmu, v šingonskem budizmu ne prakticirajo. === Ničiren budizem === Mandala v Ničirenskem budizmu se imenuje ''moji-mandala'' (文字曼陀羅) in je papirnati svitek ali lesena tablica, katere napis je sestavljen iz kitajskih znakov in srednjeveško-sanskrtske pisave, ki predstavljajo elemente budističnega razsvetljenja, zaščitna budistična božanstva in nekatere budistične koncepte. Imenovan ''Gohonzon'', ga je v poznem 13. stoletju najprej opisal Ničiren, ustanovitelj te veje japonskega budizma. ''Gohonzon'' je glavni predmet čaščenja v nekaterih ničirenskih šolah in edini v drugih, ki menijo, da je najvišji predmet čaščenja kot utelešenje vrhovne dharme in ničirenovega notranjega razsvetljenja. Sedem znakov Namu Myōhō Renge Kyō, ki veljajo za ime vrhovne dharme, pa tudi priziv, ki ga verniki prepevajo, so zapisani v središče vseh ''Gohonzonov'' iz Ničiren-sekte, katerih videz se lahko razlikuje glede na posamezno šolo in druge dejavnike. == Mezoameriške kulture == === Majevsko ''Tzolk'in'' kolo === [[File:Mayan_Compass_2.jpg|thumb|right| Majevsko ''Tzolk'in'' kolo iz leta 498.]] Majevska civilizacija je bila ena od številnih vzporednic med vzhodno in mezoameriško kulturo oblike koledarjev, podobnih mandali.<ref>{{Navedi splet |url=http://frontiers-of-anthropology.blogspot.com/2012/01/mayan-mandala.html |title=Frontiers of Anthropology — The Mayan Mandala |accessdate=2019-08-10 |archive-date=2018-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180705124824/http://frontiers-of-anthropology.blogspot.com/2012/01/mayan-mandala.html |url-status=dead }}</ref> Po obliki in funkciji so ''Kalačakre'' ('Kolo časa') podobne peščenim mandalam tibetanskih budistov <ref>[http://www.human-resonance.org/maya.html Mandalas of the Maya: Celestial Waters and the Auroral Plumes of Tláloc]</ref>. Kolo ''tzolk'in'' ima 260 segmentov, kar preseneča, saj so Maji vedeli, da ima koledarsko leto 365 dni. Vključitev specifične številke 260 pa bi se lahko nanašala na 26.000 letni cikel precejšnje enakonočja. Če bi bilo tako, bi to kazalo na zavestno zavedanje teh velikih časovnih ciklov. Konec koncev je bil simbol verjetno uporabljen za obredne namene in za merjenje intervala številnih 9-mesečnih intervalov, kot so nosečnost, čas gojenja nekaterih pridelkov in obredi, ki so se izvajali na 260-dnevnem razmiku vsako leto, na primer, pomlad in jesen. Ta majevska simbolika je celo prodrla v novodobno simboliko kot ''Dreamspell'' (delno ezoterični koledar iz leta 1987 in izšel kot družabna igra leta 1992), ki jo je razvil José Argüelles. Včasih ga opisujejo kot pristno majevsko mandalo, saj jo navdihujejo elementi ''Tzolk'inovega'' kolesa časa === Azteški Sončni kamen === [[Azteški sončni kamen]] je nekoč veljal za njihov ekvivalent tzolkinskemu koledarju, zdaj pa velja, da je to slovesna predstavitev celotnega vesolja, kot ga vidi azteški verski razred, na nek način podoben mandali. Najzgodnejše interpretacije kamna se nanašajo na njegovo uporabo kot koledar. Mehiški antropolog Antonio de León y Gama je leta 1792, dve leti po najdbi kamna, napisal traktat o azteškem koledarju in kamen uporabil kot osnovo.<ref>Antonio de León y Gama: ''Descripción histórica y cronológica de las dos piedras'' [http://memory.loc.gov/service/rbc/rbc0001/2006/2006kislak2/2006kislak2.pdf León y Gama]</ref> Nekateri krogi glifov so glifi za dneve v mesecu <ref name="colonial_latin_america_p23">K. Mills, W. B. Taylor & S. L. Graham (eds), ''Colonial Latin America: A Documentary History'', 'The Aztec Stone of the Five Eras', p. 23</ref>. Štirje simboli, vključeni v Ollin glif, predstavljajo štiri prejšnja sonca, za katera je Mehika verjela, da jih je prešla zemlja.<ref>{{navedi knjigo|title=State and Cosmos in the Art of Tenochtitlan|last=Townsend|first=Casey|publisher=Dumbarton Oaks|year=1979|isbn=|location=Washington, DC|pages=|quote=|via=}}</ref> Drugi vidik kamna je njegov verski pomen. Ena teorija je, da obraz v središču kamna predstavlja Tonatiuh, azteško božanstvo sonca. Prav zaradi tega je kamen postal znan kot ''Sončni kamen''. Richard Townsend je predlagal drugačno teorijo in trdil, da figura v središču kamna predstavlja Tlaltecuhtli, mehiško zemeljsko božanstvo, ki je značilno za mite o ustvarjanju Mehike. Sodobni arheologi, denimo tisti iz Nacionalnega muzeja antropologije v Ciudad de Mexico verjamejo, da je bolj verjetno, da so ga uporabljali predvsem kot ceremonialni vodnjak ali obredni oltar za gladiatorske žrtve kot pa astrološko ali astronomsko referenco.<ref name="getty.edu">[https://www.getty.edu/research/exhibitions_events/exhibitions/obsidian_mirror/aztec_calendar_stone.html Getty Museum, "Aztec Calendar Stone"] ''getty.edu'', accessed 22 August 2018</ref> Še ena značilnost kamna je njegov možni geografski pomen. Štiri točke se lahko nanašajo na štiri zemeljske vogale ali na kardinalne točke. Notranji krogi lahko izražajo tako prostor kot čas.<ref>K. Mills, W. B. Taylor & S. L. Graham (eds), ''Colonial Latin America: A Documentary History'', 'The Aztec Stone of the Five Eras', pp. 23, 25</ref> Končno je tu politični vidik kamna. Morda naj bi bil Tenochtitlan prikazan kot središče sveta in zato kot središče oblasti <ref>K. Mills, W. B. Taylor & S. L. Graham (eds), ''Colonial Latin America: A Documentary History'', 'The Aztec Stone of the Five Eras', pp. 25-6</ref>. Townsend stoji za to idejo in trdi, da majhni glifi dodatnih datumov med štirimi prejšnjimi sonci - 1 kremen (''Tecpatl''), 1 dež (''Atl'') in 7 opica (''Ozomahtli'') - predstavljajo zadeve, ki so povezane z zgodovino Mehike. Na primer trdi, da 7 opica predstavlja pomemben dan za kult skupnosti znotraj Tenochtitlana. Njegova trditev je podprta tudi s prisotnostjo imena mehiškega vladarja Moctezuma II. na delu. Ti elementi utemeljujejo kamnovo ikonografijo v zgodovini in ne mitu ter legitimnosti države v kozmosu.<ref>{{navedi knjigo|title=State and cosmos in the art of Tenochtitlan|url=https://archive.org/details/bwb_W8-BBI-612|last=Townsend|first=Richard Fraser|date=1997-01-01|publisher=Dumbarton Oaks, Trustees for Harvard University|isbn=9780884020837|location=|pages=|oclc=912811300|quote=}}</ref> == Krščanstvo == [[File:Marsh-chapel-window.jpg|thumb|right|Okno rozeta v kapeli Velikega petka pod nadzorom Walterja Pahnkeja]] V krščanstvu prevladujejo oblike, ki spominjajo na mandale: [[keltski križ]], [[rožni venec]], [[svetniški sij]], [[mandorla]], [[Okulus (arhitektura)|okulus]], [[trnova krona]], okno [[rozeta (arhitektura)|rozeta]], rožni križ in [[labirint]] na tleh [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnice v Chartresu]]. Labirint predstavlja potovanje od zunanjega sveta do notranjega svetega središča, kjer je Božansko. [34] [[Kozmatsko delo|Kozmatski]] [[Tlak (arhitektura)|tlaki]], vključno s tistim v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]], so geometrijski mandali podobni mozaični vzorci iz Italije iz 13. stoletja. Verjame se, da Veliki tlak v Westminstrski opatiji uteleša božansko in kozmično geometrijo kot sedež ustoličenja angleških monarhov. [35] Podobno je mogoče številne iluminacije [[Hildegarda iz Bingna|Hildegarde iz Bingna]] uporabiti kot mandale, pa tudi številne slike ezoteričnega krščanstva, kot v krščanskem [[Hermetizem|hermetizmu]], krščanski [[alkimija|alkimiji]] in rozenkrojceriji. Alkimist, matematik in astrolog [[John Dee]] je razvil geometrijski simbol, ki ga je poimenoval ''Sigillum Dei'' – 'pečat božji' in označil univerzalni geometrijski red, v katerega so vdelana imena nadangelov, ki izhajajo iz prejšnjih oblik ''clavicula salomonis'' ali ''Salomonov ključ''. [[File:Sloane3188-john dee.png|thumb|right|’Pečat božji'; mistični heptagramski simbol, ki ga je sestavil Dee]] Layerjev spomenik iz zgodnjega 17. stoletja, marmorna večbarvna plastika v cerkvi svetega Janeza Krstnika, Maddermarket v Norwichu, je redek primer krščanske ikonografije, ki absorbira alkemični simbolizem za ustvarjanje mandale v zahodni pogrebni umetnosti. == Mandale v perzijski umetnosti == V perzijski islamski teozofiji je vsak od nas del Boga. Od sonca smo ločeni kot sončni žarki in vedno moramo imeti v mislih, da imamo v sebi božansko svetlobo, ki je vir ljubezni. Ta svetloba nam vedno pokaže pravo pot za rast in iskanje poti do našega izvora. Zato je v perzijskem motivu šamseh [https://www.farwayart.com/blog/persian-mandalas-in-home-decors], ki simbolizira sonce, središče kjer je simbol boga ali vir energije. Ta majhen krog je obdan s številnimi drugimi krogi ali poligoni z istim središčem, vendar v različnih velikostih. Ti krogi so sončni žarki, ki simbolizirajo vsako božje bitje. Vsako bitje se nagiba k Bogu, zato je namen življenja doseči vir energije, ki je v nekaterih navedbah omenjen kot čista ljubezen. Nekateri smo bližje svojemu izvoru, medtem ko nekateri od nas čakajo dolgo pot. Tako kot v Šamsehu so tudi nekateri krogi manjši, zato bližje središču. Motiv šamseh je bil v času [[Safavidi|Safavidov]] v [[Iran]]u divje uporabljen. Safavidi so bili med najpomembnejšimi iranskimi rodbinami v umetnosti, arhitekturi, astrologiji, filozofiji in teozofiji. Izjemen primer motiva šamseh bi bil strop [[Džamija šeika Lotfalāha|džamije šeika Lotfalāha]] v [[Isfahan]]u. Perzijski motiv šamseh je naslikan na bakreni plošči. Umetnost ročnega slikanja in emajliranja se v [[Perzijščina|farsiju]] imenuje ''meenakari''. == Zahodne psihološke interpretacije == Po besedah umetniške terapevtke in svetovalke za duševno zdravje Susanne F. Fincher dolgujemo ponovnemu uvajanju mandal v moderno zahodno misel Carlu Jungu, švicarskemu analitičnemu psihologu. V svojem pionirskem raziskovanju nezavednega z lastnim likovnim ustvarjanjem je Jung opazoval motiv kroga, ki se je spontano pojavil. Risbe v krogu so odsevale njegovo notranje stanje v tistem trenutku. Poznavanje filozofskih spisov Indije je Junga spodbudilo, da je sprejel besedo 'mandala', s katero je opisal te krožne risbe, ki jih je naredil on in njegovi pacienti. Jung je v svoji avtobiografiji zapisal: {{citatni blok|Vsako jutro sem v zvezek narisal majhno krožno risbo, ... ki je bila videti, da ustreza mojemu takratnemu notranjemu položaju. … Šele postopoma sem odkril, kaj je v resnici mandala:… jaz, celost osebnosti, ki je, če gre vse po redu, harmonično.|Carl Jung|''Memories, Dreams, Reflections'', pp. 195–196.}} Jung je spoznal, da se potreba po mandalah pojavlja v trenutkih intenzivne osebne rasti. Njihov videz kaže na to, da v psihi poteka temeljit postopek ponovnega uravnoteženja. Rezultat postopka je bolj zapletena in bolje integrirana osebnost. {{citatni blok | Mandala služi konzervativnemu namenu - namreč obnoviti predhodno obstoječi red. A služi tudi ustvarjalnemu namenu, da daje izraz in obliko nekaj, kar še ne obstaja, nekaj novega in edinstvenega. ... Proces je vzpenjajoče se spirale, ki raste navzgor, hkrati pa se vedno znova vrača v isto točko.|C. G. Jung|'' Človek in njegovi simboli '', str. 225}} Ustvarjanje mandal pomaga stabilizirati, vključevati in ponovno urejati notranje življenje.<ref>see Susanne F. Fincher: ''Creating Mandalas: For Insight, Healing, and Self-Expression'', pp. 1 - 18</ref> Po mnenju psihologa Davida Fontana lahko njena simbolična narava pomaga »doseči postopno globlje ravni nezavednega in na koncu pomaga meditatorju, da doživi mistični občutek enosti z dokončno enotnostjo, iz katere izhaja kozmos v vseh njegovih mnogovrstnih oblikah«.<ref>See David Fontana: ''Meditating with Mandalas'', p. 10</ref> == V arheologiji == [[File:Bihu Loukon - Starfort.jpg|thumb|Pogled na mandalo iz zraka leta 2013 iz Google Earth v zvezni državi Maklang v Manipurju v Indiji]] Eno najintenzivnejših arheoloških odkritij v zadnjih letih, ki bi lahko na novo opredelilo zgodovino vzhodne misli in tradicije mandale, je odkritje petih velikanskih mandal v dolini Manipur, narejenih s slikami Google Earth. Maklangski geoglif je na riževem polju na zahodu mesta Imfal, glavnem mestu Manipurja, morda največja svetovna mandala, zgrajena v celoti iz blata. Lokacija ni bila odkrita do leta 2013, saj je bila celotna struktura vidna samo prek satelitskih posnetkov Google Earth. Celo riževo polje, lokalno znano kot [[Bihu Loukon]], je vlada Manipurja istega leta zaščitila in ga istega leta razglasila za zgodovinski spomenik in najdišče. Lokacija leži 12&nbsp;km zračne razdalje od Kangle z GPS koordinatama 24 ° 48 ' S in 93 ° 49 ' E. Zajema skupno površino približno 224.161,45 kvadratnih metrov. Ta kvadratna mandala ima štiri podobna štrleča pravokotna 'vrata' v kardinalnih smereh, ki jih na levi in desni strani ščitijo podobna, vendar manjša pravokotna 'vrata'. Znotraj kvadrata je osem cvetnih listov ali žarkasta zvezda, ki jih domačini imenujejo Maklang 'utrdba zvezd', v središču pa pokriva približno 50.836,66 kvadratnih metrov. Odkrivanje drugih petih velikanskih mandal v dolini Manipur poteka tudi s programom Google Earth. Pet velikanskih mandal, na primer, Sekmai mandala, Heikakmapal mandala, Phurju mandala dvojčka in Sangolmang mandala, so na zahodnem bregu reke Iril.<ref>Wangam, Somorjit (2018). ''World's Largest Mandalas from Manipur and Carl Jung's Archetype of the Self'', p. 25-33. NeScholar, ed. Dr. R.K.Nimai Singh ,Imphal. {{ISSN|2350-0336}}.</ref> == V arhitekturi == [[File:Borobudur Mandala.svg|thumb|right|Tloris Borobudurja v obliki mandale]] [[Budistična arhitektura]] je pogosto uporabljala mandale kot osnovo ali tloris načrtovanja budističnih struktur, vključno s kompleksom [[Budistični tempelj|templjev]] in [[Stupa (zgradba)|stup]]. Odmeven primer mandale v arhitekturi je [[Borobudur]] iz 9. stoletja na Srednji [[Java|Javi]] v [[Indonezija|Indoneziji]]. Zgrajen je kot velika stupa, obdan z manjšimi, razporejenimi na terasah, oblikovanih kot stopničasta piramida in če gledamo od zgoraj, ima obliko velikanske tantrične budistične mandale, hkrati pa predstavlja budistično kozmologijo in naravo uma.<ref name="Wayman">{{cite conference|author=A. Wayman| title=Reflections on the Theory of Barabudur as a Mandala| book-title=Barabudur History and Significance of a Buddhist Monument| publisher=Asian Humanities Press| location=Berkeley| year=1981}}</ref> Drugi templji iz istega obdobja, ki imajo tudi tloris mandale, vključujejo [[Sewu]], [[Plaosan]] in [[Prambanan]]. Podobno zasnovo mandale je mogoče opaziti tudi v Kambodži, na Tajskem in v Mjanmaru. == V znanosti == [[File:Hexapoda phylogenetic tree.png|thumb|Filogenetsko drevo Hexapoda (žuželke in njihovi šestnožni sorodniki). Takšna drevesa so poimenovali ''filogenetske mandale''.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Hasegawa|first=Masami|title=Phylogeny mandalas for illustrating the Tree of Life|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=117|pages=168–178|doi=10.1016/j.ympev.2016.11.001|pmid=27816710|year=2017}}</ref>]] Krožni diagrami se pogosto uporabljajo v filogenetiki, zlasti za grafično predstavitev filogenetskih razmerij. Evolucijska drevesa pogosto vključujejo številne vrste, ki so priročno prikazane na krožnem drevesu, s podobami vrst, ki so prikazane na obodu drevesa. Take diagrame imenujemo filogenetske mandale. == V sodobni rabi == Modna oblikovalka Mandali Mendrilla je zasnovala interaktivno umetniško instalacijo, imenovano ''Mandala želja'' (Modri lotos drevo želja), izdelano iz svile in okolju prijaznega tekstilnega črnila, razstavljena v Muzeju umetnosti Kitajske v Šanghaju novembra 2015. Vzorec obleke je temeljil na Goloka Yantra mandali, oblikovaia kot lotos z osmimi cvetnimi listi. Obiskovalce so pozvali, da izrazijo željo na obleki skulpture, ki jo bodo odnesli v Indijo in jo darovali pravemu živemu drevesu želja.<ref>{{navedi splet|url=http://formsofdevotion.org/china-art-museum-in-shanghai/|title=China Art Museum in Shanghai - Forms of Devotion|author=|date=|publisher=|accessdate=10 October 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://wall.hr/fashion/izlozena-haljina-mandali-mendrile-hit-je-izlozbe-u-najvecem-kineskom-muzeju/|title=Haljinu "Mandala of Desires" dnevno posjećuje čak 30 000 ljudi!|publisher=}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="5"> File:元 緙絲 須彌山曼陀羅-Cosmological Mandala with Mount Meru MET DP276037.jpg|[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/39738 Kozmološka mandala z goro Meru], svilena tapiserija, Kitajska via Metropolitan Museum of Art File:元 緙絲大威德金剛曼陀羅-Vajrabhairava Mandala MET DT841.jpg|[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/37614 Vadžrabhairava mandala], svilena tapiserija, Kitajska via Metropolitan Museum of Art File:Sri Yantra 256bw.gif|Diagramična risba Šri Yantre, ki prikazuje zunanji kvadrat s štirimi vrati v obliki črke T in osrednjim krogom File:Vishnu Mandala.jpg|Višnu mandala (tradicionalno najdena v Nepalu) File:Painted 19th century Tibetan mandala of the Naropa tradition, Vajrayogini stands in the center of two crossed red triangles, Rubin Museum of Art.jpg|Naslikana tibetanska mandala (19. stoletje) iz tradicije Naropa, stoji Vadžrajogini v središču dveh prekrižanih rdečih trikotnikov, Rubin Museum of Art File:Medicine Buddha painted mandala with goddess Prajnaparamita in center, 19th century, Rubin.jpg| Slikana butanska medicinska Buda mandalo z boginjo Prajnaparamito v središču, 19. stoletje, Rubin Museum of Art File:Mandala of the Six Chakravartins.JPG|Mandala šest Čakravartin File:Vajravarahi Mandala.jpg|Vadžravarahi mandala |Kalačakra mandala File:Sankhitta Sangheyani Cosmography.jpg|Džainistični kozmološki diagrami in tekst. File:Mandala Golden Flower Jung.JPG|Mandala painted by a patient of Carl Jung File:Mahavra 1900 art.jpg|Džain slika Mahavira File:Kalachakra mandala in a special glass pavilion.jpg|Kalačakra mandala v posebnem steklenem paviljonu. Budistični romarji trikrat obidejo paviljon v smeri urinega kazalca. Burjatija, 16. julij 16 2019 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin}} * Brauen, M. (1997). ''The Mandala, Sacred circle in Tibetan Buddhism'' Serindia Press, London. * Bucknell, Roderick & Stuart-Fox, Martin (1986). ''The Twilight Language: Explorations in Buddhist Meditation and Symbolism''. Curzon Press: London. {{ISBN|0-312-82540-4}} * Schuyler V. Cammann (1950). ''Suggested Origin of the Tibetan Mandala Paintings'' The Art Quarterly, Vol. 8, Detroit. * Cowen, Painton (2005). ''The Rose Window'', London and New York, (offers the most complete overview of the evolution and meaning of the form, accompanied by hundreds of colour illustrations.) * Crossman, Sylvie and Barou, Jean-Pierre (1995). ''Tibetan Mandala, Art & Practice'' The Wheel of Time, Konecky and Konecky. * Fontana, David (2005). "Meditating with Mandalas", Duncan Baird Publishers, London. * {{navedi knjigo |first=Peter|last=Gold |authorlink= |title= Navajo & Tibetan sacred wisdom: the circle of the spirit |url=https://archive.org/details/navajotibetansac00gold|year=1994 |isbn= 0-89281-411-X}} Rochester, Vermont: Inner Traditions International. * Mipham, Sakyong Jamgön (2002) ''2000 Seminary Transcripts Book 1'' Vajradhatu Publications {{ISBN|1-55055-002-0}} * Somorjit, Wangam (2018). "World's Largest Mandalas from Manipur and Carl Jung's Archetype of the Self", neScholar, vol.04, Issue 01, ed.Dr. R.K. Nimai Singh {{ ISSN|2350-0336}} * Tucci, Giuseppe (1973). ''The Theory and Practice of the Mandala'' trans. Alan Houghton Brodrick, New York, Samuel Weisner. * Vitali, Roberto (1990). ''Early Temples of Central Tibet'' London, Serindia Publications. * Wayman, Alex (1973). ''"Symbolism of the Mandala Palace"'' in ''The Buddhist Tantras'' Delhi, Motilal Banarsidass. {{refend}} == Literatura == * Grotenhuis, Elizabeth Ten (1999). Japanese mandalas: representations of sacred geography, Honolulu: University of Hawai'i Press ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Mandalas}} *[http://kalachakranet.org/mandala_introduction.html Introduction to Mandalas] *[http://losangsamten.com/mandalas.html Mandalas in the Tradition of the Dalai Lamas' Namgyal Monastery by Losang Samten] * {{navedi knjigo |author=Kossak, S| title= Sacred visions : early paintings from central Tibet | location=New York | publisher=The Metropolitan Museum of Art | year=1998 | url= http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/101557}} (see index) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Budistična umetnost]] [[Kategorija:Religiozna filozofija in doktrina]] [[Kategorija:Verski simboli]] [[Kategorija:Budizem]] [[Kategorija:Hinduizem]] b5ym2lxqsb2z4lxdu8e7nccja9o6g8a Frančiškanski samostan Nova Gorica 0 465906 6681947 5186739 2026-05-27T14:51:51Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] na stran [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] 6681947 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] bqzj8azp4rcwkfyxwecs5vkbo9tmibx Kvartopirci (Caravaggio) 0 468951 6682254 6313668 2026-05-28T08:42:18Z Surajr7 254310 6682254 wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file = Caravaggio - The Cardsharps (1596-97) Kimbell Art Museum.jpg | image_size = 350px | title = Kvartopirci | other_language_1 = Italian | other_title_1 = I Bari | artist = [[Caravaggio]] | year = c. 1594 | medium = Olje na platnu | height_metric = 94 | width_metric = 131 | metric_unit = cm | city = Fort Worth | museum = Kimbell Art Museum }} '''Kvartopirci''' (italijansko ''I Bari''), naslikana okoli leta 1594, je slika italijanskega umetnika [[Caravaggio |Michelangela Merisisa da Caravaggia]]. Dogovorjeno je, da je izvirno delo tisto, ki ga je leta 1987 dobil muzej umetnosti Kimbell, čeprav je Caravaggio morda naslikal več kot eno različico. == Zgodovina == Delo predstavlja pomemben mejnik za Caravaggia <ref>[https://www.kimbellart.org/Collections/Collections-Detail.aspx?prov=false&cons=false&cid=8525 Kimbell Art:] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110629124518/https://www.kimbellart.org/Collections/Collections-Detail.aspx?prov=false&cons=false&cid=8525 |date=29 June 2011 }} ''Cardsharps''</ref>. Naslikal ga je, ko je poskušal samostojno kariero, potem ko je zapustil delavnico Cavaliereja Giuseppeja Cesari d'Arpina, za katerega je slikal 'rože in sadje', izpopolnjeval podrobnosti za množično Cavalierejevo proizvodnjo. Caravaggio je januarja 1594 zapustil Arpinovo delavnico in začel prodajati dela prek prodajalca Costantina, s pomočjo Prospera Orsija, uveljavljenega slikarja [[manierizem|manierističnih]] grotesk (maske, pošasti itd.). Orsi je Caravaggia predstavil svoji široki mreži stikov v svetu zbirateljev in pokroviteljev. == Kompozicija == Slika prikazuje drago oblečenega, a nematerialistična fanta, ki igrata karte z drugim fantom. Drugi fant, kvartopirec, ima za hrbtom dodatne karte, ne da bi videl znamenje, vendar ne gledalčevega in zlovešči starejši moški pokuka čez ramo in se oglasi svojemu mlademu sostorilcu. Ta drugi fant ima pri roki tudi bodalo. To je bila druga tovrstna Caravaggiova slika. Pozornost je pritegnila prva, [[Vedeževalka (Caravaggio)|Vedeževalka]] (''Buona ventura '') in ta slika je razširila njegov sloves, čeprav je bil v tej fazi manj pomemben. Subjekti ''Vedeževalke'' in ''Kvartopircev'' so ponudili nekaj novih, realističnih prizorov življenja na ulici, še posebej s temi lepo opozorjenimi na majhnimi podrobnostmi, kot so razcepljeni prsti na rokavicah starejšega moškega ali pa najstniškega goljufa zaskrbljeni pogled na svojega gospodarja. Psihološki vpogled je prav presenetljiv, tri figure, ki jih povezuje skupna drama, a vsaka ima svoj edinstven del v večji predstavi - kajti če te nedolžni prevara, drugi fant ni starejši, tisti nedolžni pa je pokvarjen celo kot vara galeb. Slika ''Kvartopirci'' je bila s svojo mešanico brutalnega nizkotnega življenjskega realizma in sijoče beneške dobrote zelo občudovana, Orsi pa je »šel okoli slave (Caravaggiovega) novega sloga in si povečal ugled svojega dela«. Zdi se, da je Caravaggio ustvaril več različic dela (kot je razvidno v spodnjem odstavku o izvoru). Preživelo je več kot petdeset kopij in različic drugih slikarjev. == Izvor == [[Image:La Tour Le Tricheur Louvre RF1972-8.jpg|thumb|left|''Cardsharp z Ace of Diamonds'' Georges de La Tour,, c. 1620–1640.]] Preko Costantina ali Orsija je Caravaggio spoznal uglednega zbiratelja kardinala Francesca Del Monteja, ki je kupil ''Kvartopirce'' in postal prvi pomemben umetnik, ki mu je dal stanovanje v svoji Palazzo Madami na Piazza Navona <ref>[http://www.metmuseum.org/toah/hd/crvg/hd_crvg.htm The Metropolitan Museum of Art:] ''Caravaggio (Michelangelo Merisi) (1571–1610) and his Followers''</ref>, zdaj enega glavnih trgov v [[Rim]]u. Delo je iz del Monteove zbirke vstopilo v zbirko kardinala Antonia Barberinija, nečaka [[papež Urban VIII.|papeža Urbana VIII.]] (Čigar portret, ''Portret Maffea Barberinija'', je Caravaggio naslikal leta 1598), v Rimu in je prešla v družino Colonna-Sciarra <ref>'''Note:''' ''Barberini's sister-in-law was Anna Colonna and his grand-niece married a Colonna family member also.''</ref>. V 1890-ih letih je izginila in bila ponovno odkrita leta 1987 v zasebni zbirki v Zürichu <ref name=Mahon>{{cite journal|last=Mahon|first=Dennis|title=Fresh Light on Caravaggio's Earliest Period: His 'Cardsharps' Recovered|url=https://archive.org/details/sim_burlington-magazine_1988-01_130_1018/page/10|journal=The Burlington Magazine|date=January 1988|volume=130|issue=1018|pages=10–25|jstor=883252}}</ref>; pozneje je bila prodana in je trenutno v zbirki umetniškega muzeja Kimbell v Fort Worthu v Teksasu. Britanski umetnostni zgodovinar Denis Mahon je kopijo ''Kvartopircev'' pridobil na dražbi leta 2006. Čeprav so jo Sotheby's prodali kot kopijo dela v umetniškem muzeju Kimbell in umetnika, ki ni Caravaggio, je Mahon trdil, da gre za repliko avtorja Caravaggia. Obstaja ''[[pentimento]]'' (sprememba slike, ki jo dokazujejo sledi prejšnjega dela, ki kažejo, da si je umetnik v procesu slikanja premislil glede kompozicije), v katerem je bil skrit celoten detajl obraza enega od goljufov, kljub temu, da ga je preslikal klobuk. To kaže, da je malo verjetno, da bi to storil izdelovalec kopije <ref>{{navedi novice | url=https://www.today.com/popculture/anonymous-painting-attributed-caravaggio-wbna22205901 | title=Anonymous painting attributed to Caravaggio | date=2007 | agency=Associated Press | accessdate=8 June 2014}}</ref>. Pripisovanje te različice Caravaggiu je splošno sprejeto, čeprav je od leta 2014 predmet pravnega spora <ref name="Apollo">{{navedi splet | url=http://www.apollo-magazine.com/play-cards-right/ | title=Play your cards right | work=Apollo | accessdate=8 June 2014}}</ref>. To kaže na to, da je Caravaggio morda naslikal vsaj dve različici dela, kot se verjame, da so njegove ''Deček, ki ga je ugriznil kuščar'', ''Vedeževalke'' in ''Igralka lutnje''. Sir Denis Mahon je umrl leta 2011, slika pa je bila posojena londonskem muzeju reda sv. Janeza in zavarovana za 10.000.000 funtov <ref name="Scotsman">{{navedi splet|url=http://www.scotsman.com/lifestyle/arts/visual-arts/connoisseur-loses-legal-battle-over-caravaggio-1-3664242 |title= Connoisseur loses legal battle over ‘Caravaggio’}}</ref>. Visoko sodišče v Angliji in Walesu je 16. januarja 2015 razsodilo v prid Sothebyju, rekoč, da so Sothebyjevi utemeljeno ugotovili, da slika najverjetneje ne bi bila Caravaggiov; sodnik je posledično tožniku naložil plačilo 1,8 milijona funtov za pravne stroške Sothebyja. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category| The Cardsharps by Caravaggio (Fort Worth)}} *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/42365/rec/5 ''A Caravaggio Rediscovered, The Lute Player''], an exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art (fully available online as PDF), which contains material on this painting (see cat. no. 2) *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/96665 ''Painters of reality: the legacy of Leonardo and Caravaggio in Lombardy''], an exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art (fully available online as PDF), which contains material on this painting (see cat. no. 63) [[Kategorija:Slike leta 1594]] [[Kategorija:Dela Caravaggia]] kth8m3u9rbwzmwb27nnlycw3e549nlc Arhitektura Bosne in Hercegovine 0 476280 6681992 6650855 2026-05-27T16:14:35Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Centralna_banka_BiH.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Centralna banka BiH.JPG|]]. Odstranjevanje. 6681992 wikitext text/x-wiki [[File:Lidova architektura bosenskeho venkova, Breza.jpg|thumb|250px|Ljudska arhitektura v Brezi]] Na '''arhitekturo Bosne in Hercegovine''' so v veliki meri vplivala štiri glavna obdobja, ko so politične in družbene spremembe določile oblikovanje izrazitih kulturnih in arhitekturnih navad v regiji. == Arhitektura srednjega veka == [[File:Jajce – St Luke tower.jpg|thumb|upright|Zvonik sv. Luke v Jajcu]] Srednjeveško obdobje v Bosni je trajalo do invazije [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Takratna družbena organizacija Bosne se je razvila v sistem, znan kot ''Zadruga''. V Zadrugi je bila skupnost organizirana tako, da je nekaj družin s skupnimi interesi tesno živelo skupaj v stanovanjskih grozdih. Voditelji skupnosti so bili izbrani glede na starost in visoke etične standarde. V sistemu Zadruga so bile predvsem podeželske, agrarne skupnosti, ki so močno odvisne od naravnih virov. Kot je skupnost rasla, so se segmenti družin kolektivno preselili na drugo območje in oblikovali novo gručo ali vas. Nenehne povezave med temi povezanimi grozdi so spodbudile trgovino in gospodarstvo. Posamezne družine so živele skupaj v hišah, znanih kot ''dinarske hiše''. To so bile preproste konstrukcije, zgrajene iz naravnih materialov (običajno lesa in pletenih izdelkov). Notranji prostor je bil organiziran okoli ognjišča v osrednji sobi z ločenimi zasebnimi prostori za moške in ženske. Čeprav vojaške [[trdnjava|trdnjave]] v Bosni in Hercegovini izvirajo iz rimskih časov, je bila večina zgrajena med 12. in 15. stoletjem. Konstrukcije so bile zgrajene iz klesanega kamna na hribih s pogledom na reko, pot ali mesto. Danes jih je približno 300, večina pa je v ruševinah. Najlepše in lepo ohranjene so: Sarajevo, Srebrenik, Blagaj, Jajce, Travnik, Tešanj, [[Počitelj, Čapljina|Počitelj]], Doboj, Vranduk, Bobovac, Stolac, Maglaj, Gradačac, Ljubuški, Sokol, Sokolac na Uni Dobor, Ključ, Bihać, Bosanska Krupa, Ostrožac, Oštrovica, Velika Kladuša, Višegrad, Zvornik, itd. Dvor v Kraljevi Sutjeski je bil celo bogato klesan v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Primer srednjeveškega gotskega in romanskega stolpa je stolp svetega Luke v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] in je nastal v 15. stoletju. <gallery> File:Velika Kladusa, Bosnia-Herzegovina, Castle.JPG|Grad v Veliki Kladuši Image:bobovac.jpg|Bobovac, sedež bosanskih vladarjev. File:Jajce fortress gate.jpg|Vrata trdnjave v Jajcu </gallery> == Osmansko obdobje == [[File:Stari Most 2006.JPG|thumb|Stari most v Mostarju]] V poznem 15. stoletju je na Balkan prišlo [[Osmansko cesarstvo]]. Obravnavali so potrebo po razvoju urbanih območij in mest, iz tega pa se je pojavila osnovna oblika in organizacija urbanih območij, ki so še danes značilna. Dušan Grabrijan, arhitekturni teoretik, je opredelil primarno organizacijo tipičnih bosanskih mest. Spoznal je, da imajo mesta pet verodostojnih sestavin, opredeljenih z nizom 'nenapisanih zakonov': okoliški hribi so definirali obliko mesta, glavna cesta je hrbtenica, ''čaršija'' je srce, rastlinje so pljuča, reka je duh. Drugi teoretik Juraj Neidhardt je v eni izmed svojih knjig opisal značilno bosansko mesto: : »Kakšen je čar Orienta, ki se začne v Sarajevu in se mu zahodnjaki ne morejo upreti? Tukaj ni načrtovanih ukrepov, ki bi izhajali iz racionalnega razmišljanja, vse je stvar improvizacije, rezultat ad hoc idej in začasnih potreb. Tu ne najdete jasne osi in absolutne simetrije. Tu ne najdete niti pravilnih gradenj gradbenih sistemov. Tu vse kaže, da je treba ugajati ljudem. Sestava, ki je bila na Zahodu mišljena in zgrajena po logiki in načrtu, tukaj postane strnjen del, vsakič posledica različnih potreb in vsakič drugače improviziranih; vendar vedno v povezavi s čutili.« Dejstvo, da so ljudje uporabljali reko kot glavni element mestnega življenja, je leta 1566 v Mostarju v Hercegovini zgradilo [[Stari most, Mostar|Stari most]]. V času, ko je bil zgrajen, je bil to najdaljši enojni kamniti [[ločni most]] na svetu. Njegov pomen pa je imel precej globljo moč. Simbolizira povezavo med vzhodno in zahodno civilizacijo. Poleg urbanističnega načrtovanja se je arhitektura pojavila z nekoliko bolj jasnim arhitekturnim besediščem. Vendar je bila arhitektura organizirana na podlagi nepisanih arhitekturnih zakonov, ki vključujejo: človeški obseg, neovirane poglede, geometrijo, odprte in prožne prostore, preprosto pohištvo, prostorske povezave z naravo in uporabo lokalnih materialov in tradicionalnih tehnik gradnje. Poleg tega je oblikovalska filozofija zagovarjala heterogenost materialov. Z drugimi besedami, vsak material je imel določeno intrinzično funkcijo, ki mu jo je dodelila družbena percepcija ljudi, vključenih v arhitekturni proces. Juraj Neidhardt je to dojemanje opisal tako: : »Bistvo je, da ima bosanski moški svoj slog. Svojo lončenino, prostor, mesto naredi po človeškem merilu, ni mistik, ampak realist in to je vir vse te realistične arhitekture, ki je hkrati udobna, ponižna in demokratična. Vse strehe in vrata teh hiš so skoraj enake, lahko bi jih imenovali domovi za vsakogar, vse [hiše] po človeškem merilu, vse skoraj zrasle iz zemlje, vsi okraski, ki so jih prinesli v zgradbe in strukture - arhitektura zgrajena iz naravnega in lokalnega.« Temelji so bili zato zgrajeni iz kamna, pritličje iz gline, nežgane opeke in lesene vezi, prvo nadstropje iz lesenega okvirja in streha skoraj vedno iz lesa. Organizacijsko je značilna bosanska rezidenca iz 17. stoletja obsegala pet glavnih elementov: ograjo, ki je gledala na ulico in definirala zasebno od javnega, dvorišče, običajno zgrajeno iz prodnatega ali ploščatega kamnitega vzorca za lažje vzdrževanje, zunanji vodnjak (''šadrvan'') v higienske namene, 'pol javen' zasebni prostor spodnjega nadstropja, imenovan ''hajat'', kjer bi se družina zbirala in ''divanhan'', delno zasebni / zasebni prostor na zgornjem nadstropju, ki se uporablja za sprostitev in uživanje. <gallery> File:Visegradski-most10.jpg|Mos čez Drino v Višegradu File:BiH, Sarajevo - Svrzina kuća 2.jpg|Hiša Svrzo v Sarajevu File:Gazi Husrev-Begova madrasa school 1537 IMG 9446 sarajevo.JPG|Gazi Husrev-Begova medresa v Sarajevu File:Gazi Husrev-Begova džamija - panoramio.jpg|Sahat-kula (stolpna ura), Sarajevo </gallery> == Avstro-ogrsko obdobje == [[File:Stari Grad Sarajevo, Sarajevo, Bosnia and Herzegovina - panoramio.jpg|thumb| ''Viječnica'', zgrajena v neomavrskem slogu, Karel Pařík, Alexander Wittek in Čiril Iveković (1891-1896)]] Leta 1878 je [[Avstro-Ogrska]] okupirala Bosno in Hercegovino in naslednjih 40 let imela velik vpliv na prihodnje urbanistično načrtovanje in arhitekturo. Nekatere spremembe, ki jih je uvedel avstrijski vpliv, so vključevale uvedbo novih gradbenih predpisov, kot so zahtevana gradbena dovoljenja, varnost ljudi in požarna zaščita, urejena debelina sten in višina stavbe. Nekaj sprememb v urbanističnem načrtovanju je vključevalo klasifikacijo ulic in posledične gradbene predpise, zahtevo po skladnem oblikovanju z bližnjo okolico in skladnost s celotnim regulacijskim načrtom. Prišlo je do sprememb v splošni filozofiji oblikovanja. V slogovnem smislu naj bi se Bosna asimilirala v evropski mainstream (torej uporaba [[historicizem|historicističnih]] arhitekturnih slogov), razen za videz orientalističnega sloga (tudi psevdo-mavrski slog). Cilj je bil spodbujati bosansko nacionalno identiteto, pri tem pa se izogniti povezanosti bodisi z Osmanskim cesarstvom bodisi z rastočim pan-slovanskim gibanjem z ustvarjanjem ''[[islamska arhitektura |islamske arhitekture]] evropske fantazije'' <ref name=college>{{navedi knjigo|publisher=[[Brill Publishers]]|title=Encyclopedia of Women & Islamic Cultures: Economics, education, mobility, and space|last1=Joseph|first1=Suad|last2=Najmabadi|first2=Afsaneh |year=2003|isbn=9004128204}}</ref>. Novi arhitekturni jeziki so dodali raznolikost v že tako zapletene urbane kompozicije v bosanskih mestih. Te in druge spremembe so povzročile nekatere druge posledice. Na primer, varnost zgradb je bila izboljšana, vendar so bili lokalni gradbeni izvajalci in arhitekti zastareli glede novih predpisov in načinov gradnje. To je povzročilo priseljevanje kvalificirane delovne sile iz srednje Evrope. Končno so mesta začela spreminjati svoj značaj. Večina projektov se je v času avstrijskega vpliva ukvarjala z načrtovanjem upravnih stavb. Pošta v Sarajevu na primer sledi izrazitim formalnim značilnostim oblikovanja, kot so jasnost oblike, simetrija in sorazmernost, tudi je notranjost sledila isti nauk. [[Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine]] v Sarajevu je primer orientalističnega arhitekturnega jezika, ki uporablja mavrsko-mameluško dekoracijo in poudarjene loke, hkrati pa v oblikovanje še vedno vključuje druge formalne elemente. === Historicizem === Avstro-ogrske oblasti so si v času svoje vladavine prizadevale v Bosni in Hercegovini vsiliti in zgraditi arhitekturo evropskih slogov in s tem pokazati pomen njihovega poslanstva v okupirani državi. Sprva so ponujali zgodovinske sloge, ki so na Dunaju zgradili najbolj reprezentativne zgradbe druge polovice 19. stoletja. V BiH je bilo preveč zgrajenega v tujih gradbenih slogih, predvsem historicizmu in premalo cenjenih, spoštovanih in uporabljenih narodnih bosanskih metod gradnje. <gallery> File:Sarajevo National Museum of Bosnia and Hercegovina.JPG|Narodni muzej, Karel Pařík (1888) File:Union Hotel sarajevo.jpg|''Landesbank'', Karel Pařík (1893) File:Sarajevo University building.JPG|Sodna palača, Karel Pařík File:National Theatre Sarajevo.jpg|Sarajevsko narodno gledališče, Karel Pařík (1921) </gallery> ==== Neoromanska, neobizantinska in neogotska arhitektura ==== <gallery> File:JesusesHearthCathedral.jpg|Stolnica Srca Jezusovega v Sarajevu, Josip Vancaš (1884–89) File:ALU Sarajevo.jpg|Akademija lepih umetnosti, izvorno evangeličanska cerkev, Karel Pařík (1899) File:Sarajevo Saint-Joseph-Church 2011-10-15.jpg|Cerkev sv. Jožefa, Marijin Dvor Sarajevo, Karel Pařík (1936-1940) File:Sarajevo Church-of-the-Holy-Transfiguration 2011-10-16.jpg|Pravoslavna cerkev v Sarajevu, Aleksandar Deroko, 1940 </gallery> === Neomavrska arhitektura === Soočena z večnacionalno strukturo prebivalstva v Bosni in Hercegovini je vlada spoznala, da je treba imeti politično uho pri izbiri enega od zgodovinskih slogov. Za gradnjo na območjih, kjer je prevladovalo bošnjaško prebivalstvo, so arhitekti uporabili neomavrski slog. Ta slog je črpal iz mavrske in mudéharske arhitekture Španije, pa tudi iz mameluške arhitekture Egipta in Sirije, kot to kaže Mostarska gimnazija. To je vključevalo uporabo okraskov in drugih 'mavrskih' oblikovalskih strategij, od katerih ni bilo veliko opraviti s predhodnimi arhitekturnimi usmeritvami avtohtone bosanske arhitekture. <gallery> File:Faculty_of_Islamic_Studies_in_Sarajevo.JPG|Fakulteta za islamske študije, Karel Pařík (1887) File:Aškenaška_sinagoga_(14143483781).jpg|Notranjost aškenazi sinagoge, Karel Pařík (1902) File:Gymnasium Mostar 1898-1902 Gimnazija Mostar damaged B-War renovated 2009 United World College Foto Wolfgang Pehlemann DSCN6157.jpg|Mostarska gimnazija in United World College File:Zgrada stare vijećnice 21.jpg|Mestna hiša v Novem Gradu </gallery> === Art Nouveau in secesija === <gallery> File:Sarajevo - Art Nouveau building.JPG|Dvorec Ješua D. Saloma v Sarajevu, Josip Vancaš (1901) File:Sarajevo,_Villa_Mathilde.jpg|Villa Mathilde v Sarajevu, Josip Vancaš (1902-1903) File:Sarajevo_Central_Post_Office.JPG|Glavna pošta v Sarajevu, Josip Vancaš (1907-1913) File:Sarajevo (15029778766).jpg|Racher-Babic palača, Sarajevo, Karl Kneschaurek (1913) </gallery> === Dunajska secesija === <gallery> File:Sarajevo Bosnie Herzegovine O (137557959).jpeg|Villa Rädisch, Petrakijina 13, Sarajevo, Rudolf Tönnies, 1906 File:Zgrada Hrvatskog kulturnog društva Napredak.jpg|Stavba ''Napredak'', Titova, Sarajevo File:Sarajevo ferhadija street IMG 1228.JPG|Stanovanjsko-poslovna stavba Zelenih beretki, Sarajevo, Rudolf Tönnies, 1907 File:Sarajevo, dům s výklenky.jpg|Hša Mehmed-bega Fadilpašića. Franjevačka 2, Sarajevo, Rudolf Tönnies, 1910. </gallery> === Bosanski slog arhitekture === Bosanski slog lahko primerjamo s skandinavskim [[romantični nacionalizem| romantičnim nacionalizmom]].<ref name=AAN>[https://aboutartnouveau.wordpress.com/2015/01/19/sarajevo-bosnia-and-herzegovina/ About Art Nouveau]</ref> Bosanski slog so zagovarjali mlajša generacija arhitektov, kot so češki arhitekt Josip Pospošil, slovenski arhitekt Rudolf Tönnies in avstrijski arhitekt Ernst Lichtblau, vsi študirali na umetniški akademiji na Dunaju pri Karlu von Hasenauerju in Ottu Wagnerju. Slog pa je poimenoval starejši sarajevski arhitekt [[Josip Vancaš]], za katerega je delalo veliko mlajših arhitektov. Arhitekti bosanskega sloga so želeli v nasprotju z uvoženimi slogi dojeti vernakularne arhitekturne elemente Bosne in Hercegovine. Bosanski slog je mogoče »najbolje razumeti v tradiciji romantičnega nacionalizma«, čeprav njegovi oblikovalci niso bili iz naroda, ki so ga želeli predstavljati. Pa vendar so se arhitekti bosanskega sloga sklicevali tudi na zgodovinske in ne sodobne vire, predvsem pa na islamsko komponento narodne bosanske arhitekture, kar je povzročilo »nadomeščanje enega historicističnega kolaža z drugim« (Gunzburger-Makas in Damljanović-Conley) <ref name=Makas-Conley>Emily Gunzburger Makas, Tanja Damljanovic Conley (eds.) [https://books.google.it/books?id=M_aMAgAAQBAJ&pg=PA252&dq=%22+Rudolf+T%C3%B6nnies%22&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjQ5ZLztPjjAhXPsaQKHWu5DDAQ6AEIODAC#v=onepage&q=%22%20Rudolf%20T%C3%B6nnies%22&f=false Capital Cities in the Aftermath of Empires]</ref>. <gallery> File:Sarajevo -Zgrada Zemaljskog vakufa.jpg|Stavba Land Waqf File:Sarajevo, Stari Grad Hotel (Gazi Hotel).jpg|Hotel Stari Grad v Sarajevu, Josip Vancaš (1909) File:Sarajevo Fire Brigade barracks 1912.jpg|Gasilska brigada Sarajeva, Josip Pospišil (1912) File:Salomova palata.jpg|Salom palača (Titova 34), Josip Pospišil File:Palata Musafija.jpg|Musafija palača, Josip Pospišil File:Sebilj in Sarajevo (8269348990).jpg|Sebilj na Baščaršiji </gallery> == Obdobje Kraljevine Jugoslavije == Bosna in Hercegovina se je leta 1918 pridružila [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]], katere uradno arhitekturo je vse bolj narekovala in koncentrirana nacionalna oblast, ki si je prizadevala za vzpostavitev enotne državne identitete <ref name=":0">{{navedi knjigo|url=https://www.google.com/books/edition/Nationalism_and_Architecture/cSqoDQAAQBAJ?hl=en&gbpv=0|title=Nationalism and Architecture|last=Deane|first=Darren|publisher=Taylor & Francis|year=2016|isbn=9781351915793|location=|pages=}}</ref>. Bosna in Hercegovina je ostala na robu medvojnega arhitekturnega modernizma v Jugoslaviji.<ref>{{Cite journal|last=Đorđević|first=Zorana|date=2016|title=Identity of 20th Century Architecture in Yugoslavia: The Contribution of Milan Zloković|url=https://journals.cultcenter.net/index.php/culture/article/download/279/241/|journal=Култура/Culture|volume=6|pages=|via=|access-date=2020-03-27|archive-date=2018-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180421021443/http://journals.cultcenter.net/index.php/culture/article/download/279/241/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{Cite journal|last=Babic|first=Maja|date=2013|title=Modernism and Politics in the Architecture of Socialist Yugoslavia, 1945-1965|url=https://digital.lib.washington.edu/researchworks/bitstream/handle/1773/23716/Babic_washington_0250O_11912.pdf?sequence=1|journal=University of Washington|volume=|pages=|via=}}</ref> V tistih letih sta brata Muhamed in Reuf Kadić, ki sta se šolala v Pragi, delovala v Sarajevu. Leta 1940 je bila odprta njuna zgradba Pokojninskega inštituta <ref>[http://architectuul.com/architecture/building-of-the-pension-fund architectuul]</ref>, ki prikazuje »reducirane oblike, geometrijsko čiste površine in volumne« <ref>Ivan Straus, ''Muhamed Kadic, 100 godina rodjenja'', www.a4a.info</ref>. == Socialistična Jugoslavija == Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR Bosna in Hercegovina]] postala republika v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija |Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]]. Kmalu po drugi svetovni vojni je kratka zveza Jugoslavije z vzhodnim blokom začela kratko obdobje socialističnega realizma <ref name=":4">{{navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/1614921|title=Modernism in-between : the mediatory architectures of socialist Yugoslavia|last=Vladimir.|first=Kulić|date=2012|publisher=Jovis Verlag|isbn=9783868591477|location=|pages=|oclc=814446048}}</ref>. To se je naglo končalo s sporom Tito – Stalin leta 1948. V naslednjih letih je modernistična arhitektura simbolizirala ločitev od ZSSR (pojem, ki se je pozneje zmanjšal z naraščajočo sprejemljivostjo modernizma v vzhodnem bloku). S politiko decentralizacije in liberalizacije iz 1950-ih je arhitektura vse bolj razpadala po etničnih poteh. Arhitekti so se vedno bolj osredotočali na gradnjo glede na arhitekturno dediščino posameznih socialističnih republik v obliki kritičnega regionalizma <ref>{{navedi splet|url=https://pinupmagazine.org/articles/yugoslavia-concrete-utopia-moma-exhibition-david-huber|title=YUGOTOPIA: The Glory Days of Yugoslav Architecture On Display|last=Entertainment|first=The only biannual Magazine for Architectural|website=pinupmagazine.org|language=en|access-date=2019-02-05}}</ref>. Odmeven primer tega premika je uvodna publikacija Juraja Neidharda in Dušana Grabrijana iz leta 1957 ''Arhitektura Bosne in pot v modernost'' (''Arhitektura Bosne in put u suvremeno''), ki je modernizem poskušala razumeti skozi objektiv bosanske osmanske dediščine. Čedalje večje razlikovanje med posameznimi etničnimi arhitekturnimi identitetami v Jugoslaviji se je poslabšalo z decentralizacijo prej centraliziranega organa za zgodovinsko ohranitev iz leta 1972, kar je dalo posameznim regijam priložnost za kritično analizo lastnih kulturnih pripovedi. V poznih 1950-ih in v začetku 1960-ih je začel [[brutalistična arhitektura|brutalizem]] v Jugoslaviji, zlasti med mlajšimi arhitekti <ref>{{Cite journal|last=di Radmila Simonovic|first=Ricerca|date=2014|title=New Belgrade, Between Utopia and Pragmatism|url=https://web.uniroma1.it/dottcomparch/sites/default/files/25Simonovic.pdf|journal=Sapienza Università di Roma|volume=|pages=|via=|access-date=2020-03-27|archive-date=2019-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20191223064909/https://web.uniroma1.it/dottcomparch/sites/default/files/25Simonovic.pdf|url-status=dead}}</ref>. Jugoslovanski prelom od sovjetskega socialističnega realizma je bil združen s prizadevanji za počastitev druge svetovne vojne, kar je skupaj privedlo do ustvarjanja ogromne količine abstraktnih kiparskih vojnih spomenikov. Politične struje v Jugoslaviji so bile naklonjene industrializaciji, ki je zahtevala poudarek na razvoju javnih stanovanj, da bi služila migraciji prebivalstva iz podeželja v urbana območja. Za preseganje kulturnih konfliktov je antihistoricizem s sodobnim arhitekturnim besediščem postal prevladujoča oblikovalska strategija za večino arhitekturnih projektov. Tako je homogenost materialov nadomestila tradicionalno heterogenost in beton je postal material, ki ga je mogoče izbrati za gradnjo. Takšne prakse pa so povzročile več težav. Industrializacija je povzročila onesnaževanje mest, še pomembneje pa je povzročila beg iz podeželskih območij, kar je še dodatno povzročilo razlike v proizvodnji, kar je škodovalo gospodarstvu. Zaradi slabega načrtovanja je sledilo pomanjkanje infrastrukture, električne energije, vode in centralnega ogrevanja za vzdrževanje novih javnih stanovanj, medtem ko so se stanovanjski nebotičniki neustrezno mešali z obstoječim arhitekturnim okvirom. Slabe gradbene metode in pomanjkanje kakovosti zaradi pomanjkanja virov so povzročile nezdrava življenjska okolja. Vsa ta vprašanja so privedla do zmanjšanja kulturne identitete Bosne in Hercegovine ob hkratnem črpanju njenih naravnih in človeških virov. Po drugi strani je bilo malo arhitekturnih projektov, ki so poskušali reševati vprašanja kulturne raznolikosti. Med temi poskusi je bila stanovanjska hiša ''Dino'' v Sarajevu, ki sta jo leta 1987 zgradila Amir Vuk in Mirko Marič. Gre za dvostanovanjsko hišo, kjer ena sledi orientalskemu arhitekturnemu besednjaku, druga pa ima zahodnoevropsko filozofijo organizacije fasad, medtem ko imata skupni vhod. Drug primer je ''hotel Holiday Inn'', zgrajen leta 1983 in stolpa dvojčka ''Unis'', zgrajena v Sarajevu leta 1986, zasnova Ivan Štraus. Med prebivalci mesta se stolpa dvojčka običajno imenujeta ''Momo'' (srbsko ime) in ''Uzeir'' (bošnjaško ime). Med prebivalci mesta ni soglasja, ki bi stolpoma dalo srbsko ali bosansko ime. Ta dvoumnost imen je poudarjala kulturno enotnost kot njeno primarno arhitekturno kakovost. === Modernistična arhitektura === <gallery> File:Džidžikovac.jpg|Džidžikovac, stanovanjski kompleks (Muhamed and Reuf Kadić, 1947-48)<ref>[http://architectuul.com/architecture/residential-complex-on-dzidzikovac Architectuul]</ref> File:Sarajevo New-Railway-Station-Sarajevo-Novo.jpg|Glavna železniška postaja Sarajevo (Bedřich Hacar, Bogdan Stojkov, 1949) File:Sarajevo Tram-Line Higijenski-Zavod 2011-10-31.jpg|''Higijenski zavod'' (Tihomir Ivanović, 1950) File:Faculty of Philosophy in Sarajevo.jpg|Filozofska fakulteta Sarajevo, Juraj Neidhardt (1955-1959) File:Ars Aevi.JPG|''Dom Mladih'' Skenderija (1969) </gallery> == Uničenje v vojni in obnova == Med bosansko vojno 1992-1995 je bilo uničenih več kot 2000 civilnih in verskih zgradb zgodovinske vrednosti. Med njimi sta bila mošeja Ferhadija v [[Banja Luka|Banja Luki]] (zgrajena leta 1578) in Stari most v Mostarju (zgrajen leta 1566), oba uničena leta 1993. Obnovljeni sta bili v skladu z izvirnimi tehnikami in slogi. V letih po bosanski vojni je v Sarajevu prišlo do gradbenega razcveta. Je med mesti z največ gradnje v jugovzhodni Evropi. UNIS-ovi stolpnici, ki jih je zasnoval arhitekt Ivan Straus, sta bili v vojni skoraj popolnoma uničeni, vendar so jih v celoti prenovili. V stanovanjskem območju Hrasno je bosansko podjetje Bosmal zgradilo ''Bosmal City Center'', eno najvišjih stolpnic dvojčkov na Balkanu s 120 m. Na mestu nekdanjih stolpov ''Oslobođenja'' je zgrajen stolp ''Avaz'' kot nov sedež Avaza, priljubljenega bosanskega časopisnega podjetja. Stoji se v Marin Dvoru, poslovnem okrožju Sarajeva, ki je bilo pred kratkim popolnoma obnovljeno z načrti za Unitic 3 in Grand Media Center. Novi stolp se je gradil od leta 2006 do 2008. Avaz Twist Tower je bil najvišji balkanski stolp in eden najzanimivejših stolpov v Evropi. Sestavljen je iz zasukane steklene fasade, visok je 142 metrov, 30-metrska antena pa doseže skupno višino 172 metrov. Večina olimpijskih prizorišč je bila uničena, vendar še niso obnovljena <ref>{{Navedi splet |url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1016/is_3_107/ai_84053627 |title=An Olympic effort for Sarajevo - Clippings - Brief Article {{!}} American Forests {{!}} Find Articles at BNET.com<!-- Bot generated title --> |accessdate=2020-03-27 |archive-date=2006-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060629100509/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1016/is_3_107/ai_84053627 |url-status=dead }}</ref>. Stavba bosanskega parlamenta (arhitekta Juraja Neidharta) je v fazi gradnje, Muzej Bosne in Hercegovine na sarajevskem območju Marin Dvor pa je v celoti obnovljen. V sarajevskem predmestju Ilidža se je začelo veliko gradbenih projektov, ki bi jih lahko celo evropski standardi šteli za velike. Primeri vključujejo projekt izgradnje žičnice za povezavo z bližnjimi gorami Igmanom in Bjelašnico; športni kompleks z bazeni v vrednosti 30 milijonov evrov in ''vrtovi Riverine'' v mestu, ki bodo v desetletnem obdobju stali več kot milijardo evrov. Pred kratkim je bil zgrajen in odprt za promet v bližini Sarajeva en odsek prihodnjega evropskega avtocestnega koridorja 5C. Začela se je gradnja na novem 40 kilometrov dolgem odseku avtoceste od Sarajeva do Zenice. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Juraj Neidhardt and Dusan Grabrijan, ''Arhitektura Bosne i put u savremeno'' (''The Architecture of Bosnia and the Voyage to Modern''), 1957 * Amir Pasic, ''Islamic Architecture in Bosnia'' (1994) * Nedzad Kurto, ''Sarajevo 1462-1992'' (1997), * Grabrijan, Dušan - ''"The Bosnian Oriental Architecture in Sarajevo - Architecture of Bosnia and the way [towards] modernity"'' * Kurto, Nedžad - ''"Arhitektura Bosne i Hercegovine - Razvoj Bosanskog Stila (Architecture of Bosnia and Herzegovina – Development of Bosnian Style)"'' * Štraus, Ivan – ''"Architecture of Bosnia and Herzegovina 1945-1995"'' * Ravlić, Aleksandar – ''"Banjalučka Ferhadija – Ljepotica koju su ubili (Ferhadija of Banja Luka – A Destroyed Beauty)"'' * Hadžimuhamedović, Amra - ''"Transnational Meaning of the Bosnia-Herzegovinian Architectural Heritage and its Post-War Reconstruction - Integrality of the Bosnia-Herzegovinian Architectural Heritage System"'' * Dijana Alić - ''"From Ottoman house to Bosnian style: Neidhardt’s design for workers’ housing in Bosnia and Herzegovina (1939 to 1942)"'' * Grabrijan, Dušan and Neidhardt, Juraj - ''"Arhitektura Bosne i Put u Suvremeno (Architecture of Bosnia and the way [towards] modernity)"'' * Pozderac, Damir - ''"Eco-cultural Approach Towards Sustainable Architecture and Urban Planning in Bosnia and Herzegovina - Case study on Integral Architecture"'' == Glej tudi == * [[Bosanski slog v arhitekturi]] ==Zunanje povezave== {{commons category|Architecture of Bosnia and Herzegovina}} *[https://web.archive.org/web/20050111170323/http://archnet.org/library/pubdownloader/pdf/9321/doc/DPC1434.pdf "Principles and Methodological Procedure for Reconsolidation of Ferhat-Pasha Mosque in Banja Luka"]- School of Architecture - Design and Research Center, Sarajevo *[https://web.archive.org/web/20090909012405/http://www.sa-c.info/ Sarajevo Construction and Architecture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhitektura Bosne in Hercegovine|*]] 6mnfun8vcmt0o2o8bzjwkvkqufz967y Mohamed Atta 0 478730 6682058 5569456 2026-05-27T18:46:28Z ~2026-31697-52 260659 pp 6682058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Mohamed Atta|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=<!-- WD -->|citizenship=[[Egipt]]|death_cause=Teroristični napad|known_for=ugrabitelj 11. septembra 2001}} '''Mohamed Mohamed el-Amir Awad el-Sayed Atta''', ([[Arabščina|arabsko]]: محمد محمد الأمير عوض السيد عطا‎) , egipčanski ugrabitelj in [[Terorizem|terorist]], * [[1. september]] [[1968]] [[Egipt]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Atta je sodeloval v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Bil je pilot letala [[Let 11 American Airlines]], s katerimi je trčil v severni stolp [[World Trade Center|WTC]]-ja. V starosti 33 let je bil od 19 ugrabiteljev najstarejši ugrabitelj. Preden je postal ugrabitelj, je delal kot gradbeni inženir. Rodil se je in odraščal v [[Egipt]]u, leta 1990 je študiral arhitekturno univerzo v [[Kairo|Kairu]] in študij nadaljeval v [[Nemčija|Nemčiji]] na hamburški tehnološki univerzi. V [[Hamburg]]u se je Atta srečal z ekipo al-Qudsa, kjer je spoznal [[Marwan al-Shehhi|Marwana al-Shehhija]], [[Ramzi bin al-Shibh|Ramzija bin al-Shibha]] in [[Ziad Jarrah|Ziada Jarraha]], ki so skupaj sestavili hamburško ekipo. Atta je iz Nemčije odšel za nekaj časa, nato pa se je leta 1990 vrnil v Hajj, vendar se je med koncem leta 1999 in začetkom leta 2000 v [[Afganistan]]u srečal z [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladnom]] in drugimi najvišjimi voditelji teroristične skupine [[Al Kaida]], Atto in druge člane hamburške skupine pa so zaprosili za "letalsko operacijo" v ZDA. Atta se je februarja 2000 vrnil v Hamburg in začel poizvedovati o usposabljanju za letenje v Združenih Državah Amerike. Junija 2000 sta Atta in Marwan al-Shehhi prispela v ZDA, da bi se naučila pilotirati letalo, novembra istega leta pa sta pridobila status za samostojno letenje. Z začetkom maja 2001 je Atta pomagal pri prihodu ugrabiteljev, julija pa je odpotoval v [[Španija|Španijo]], da bi se srečal z bin-Shibhom in zaključil zaplet. Avgusta 2001 je Atta, kot potnik potoval na več letalih in jih nadziral, da bi podrobneje ugotovil, kako je mogoče ugrabiti letalo in izvesti napad. 11. septembra 2001 zjutraj se je Atta vkrcal na Let 11 American Airlines, ki so ga 15 minut po vzletu skupaj s svojo ekipo ugrabili. Atta je prevzel nadzor nad letalom in ob 8:46 usmeril letalo v severni stolp WTC-ja, s hitrostjo 740 km / h. Severni stolp se je zrušil ob 10:28 pri tem pa je umrlo 1600 ljudi. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * https://www.biography.com/crime-figure/mohamed-atta * https://www.britannica.com/biography/Mohammed-Atta * https://www.counterextremism.com/extremists/mohamed-atta {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Atta, Mohamed}} [[Kategorija:Egiptovski teroristi]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] jo78q8it2xvfjafr5578k9wc2q1juoc Marwan al-Shehhi 0 478731 6682059 6432002 2026-05-27T18:46:39Z ~2026-31697-52 260659 pp 6682059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marwan al-Shehhi|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=[[Združeni arabski emirati]]|death_cause=Teroristični napad|known_for=ugrabitelj 11. septembra 2001}}'''Marwan Yousef Mohamed Rashid Lekrab al-Shehhi''' ({{jezik-ar|مروان يوسف محمد رشيد لكراب الشحي}}), emiratski ugrabitelj in [[terorist]], * [[9. maj]] [[1978]] [[Združeni arabski emirati]] † [[11. september]] [[2001]], [[Manhattan]], [[New York]] Al-Shehhi je bil ugrabitelj in terorist iz [[Združeni arabski emirati|Združenih]] [[Združeni arabski emirati|arabskih emiratov]], ki je sodeloval v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po ugrabitvi letala je pilotiral [[Let 175 United Airlines]], s katerim je trčil v južni stolp [[World Trade Center|WTC]]. Al-Shehhi je kot študent leta 1996 odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] študirati, kjer je spoznal Mohameda Atto, Ziada Jarraha in Ramzija bin-Sinbhana, kjer so skupaj sestavili hamburško ekipo. Po zaprisegi, da bodo življenja končali za njih mučeniške smrti, so postali vodje napadov 11. septembra. Konec leta 1999 so al-Shehhi, Atta, Jarrah in bin al-Shibh odpotovali v teroristična taborišča za usposabljenje v [[Afganistan|Afganistanu]] in se srečali z [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladnom]], ki jih je zaprosil za napade v ZDA. V ZDA je al-Shehhi prispel maja 2000, en mesec pred Atto. Oba sta se učila na [[Florida|Floridi]] v podjetju Huffman Aviation, obema je FAA decembra 2000 dodelila pravice za samostojno letenje. Al-Shehhi se je na napad temeljito pripravljal, zato se je sestajal z Atto in drugimi ugrabitelji v tujini. 9. septembra 2001 je odpotoval iz Floride v [[Boston, Massachusetts|Boston]], kjer je ostal v hotelu Milner do 11. septembra. 11. septembra 2001 zjutraj se je al-Shehhi vkrcal na let 175 United Airlines, 28 minut po vzletu pa so s somišljeniki ugrabili letalo. Al-Shehhi je prevzel nadzor nad letalom in ob 9:03 letalo popeljal v južni stolp WTC-ja s hitrostjo 870 km/h. Al-Shehhi je bil izmed štirih pilotov najmlajši. Trk letala United 175 je bil edini v živo preko televizije prenašan trk. Južni stolp se je zrušil ob 9:59, pri tem pa je umrlo na stotine ljudi, vključno s približno 900 pisarniškimi delavci in prvimi reševalci. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20100807204647/http://www.gpoaccess.gov/911/index.html The Final 9/11 Commission Report] {{DEFAULTSORT:Shehhi, Marwan}} [[Kategorija:Teroristi]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] bw0zxci2fwhbbg0umn6xstht7x9n39k Hani Hanjour 0 479602 6682061 5569459 2026-05-27T18:49:07Z ~2026-31697-52 260659 pp 6682061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Hani Hanjour|death_cause=teroristični napad|known_for=Terorist in ugrabitelj v napadih 11. septembra 2001}} '''Hani Saleh Hasan Hanjour''' ([[arabsko]] هاني صالح حسن حنجور), [[Arabci|arabski]] [[pilot]] in [[terorist]], * [[30. avgust]] [[1972]], [[Ta'if]], [[Saudova Arabija]], † [[11. september]] [[2001]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Sodeloval je v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] kot ugrabitelj in pilot letala na [[Let 77 American Airlines|letu 77 družbe American Airlines]], s katerim je trčil v sedež [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|obrambnega ministrstva]], v Pentagon. Hanjour je prvič prišel v [[Združene države Amerike|ZDA]] leta 1991 in se vpisal na univerzo v Arizoni, kjer je nekaj mesecev študiral [[Angleščina|angleščino]], preden se je v začetku naslednjega leta vrnil v Savdsko Arabijo. V ZDA se je vrnil leta 1996, v [[Kalifornija|Kalifornijo]], kjer je še naprej študiral angleščino, preden je v Arizoni začel pouk letenja. Potrdilo o komercialnem pilotu je prejel leta 1999 in se vrnil v Savdsko Arabijo, da bi našel službo kot komercialni pilot. Hanjour se je vpisal v šolo civilnega letalstva v [[Džeda|Džedi]], a ga tam niso sprejeli. Hanjour je konec leta 1999 zapustil svojo družino in jim povedal, da bo poiskal delo v [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]]. Kot je povedal [[Khalid Sheikh Mohammed]], ga je [[Osama bin Laden]] v afganistanskem vadbenem kampu ocenil za usposobljenega pilota in ga izbral za sodelovanje v napadih 11. septembra. Hanjour se je vrnil v ZDA decembra 2000. Pridružil se je [[Nawaf al-Hazmi|Nawafu al-Hazmiju]] v [[San Diego|San Diegu]] in takoj sta odšla v Arizono, kjer je Hanjour opravil osvežilno usposabljanje pilotov. Aprila 2001 sta se konec maja preselila v Falls Church, [[Virginija|Virginijo]] in nato v Paterson v [[New Jersey]]ju, kjer je Hanjour opravil dodatno letenje. Hanjour se je 2. septembra 2001 vrnil v metropolitansko območje [[Washington, D.C.|Washington D.C.]] in odšel v hotel v Laurelu v Marylandu, kjer je ostal do 11. septembra. 11. septembra 2001 zjutraj se je Hanjour vkrcal na let 77 American Airlines, 31 minut po vzletu pa so z ekipo ugrabili letalo. Hanjour je prevzel nadzor nad letalom in ga ob 9:37 zapeljal v Pentagon, s hitrostjo 755 km/h. Del stavbe, v katerega se je letalo zaletelo, se je porušil ob 9:57, pri tem pa je umrlo vseh 64 ljudi na letalu in 125 ljudi v Pentagonu. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090214153254/https://www.globalsecurity.org/security/profiles/hani_hanjour.htm Hani Hanjour]. ''globalsecurity.org'' <small>(web.archive.org) (angleščina)</small> * Jamal Khashoggi & Badr Al-Nayyef. 1. oktober 2001. [https://www.arabnews.com/node/215180 Hanjour family denies Hani’s involvement in crime]. ''arabnews.com'' <small>(angleščina)</small> * James M. Dorsey. 8. november 2001. [https://www.wsj.com/articles/SB1005178821752903520 Like Many Suspects of Terrorism on Sept. 11, Hani Hanjour Grew Up a Middle-Class Saudi]. ''wsj.com'' <small>(angleščina)</small> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Savdski teroristi]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 17q4iz9xi2iurlrwsilztjvieirzog3 Suzana Lep Šimenko 0 483494 6682194 6648293 2026-05-28T07:25:37Z Erardo Galbi 166658 6682194 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Suzana Lep Šimenko|years_active=|term_end3=|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_start=|term_end=|predecessor=|successor=|alma_mater=[[Univerza v Mariboru]]|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|employer=|party=[[Slovenska demokratska stranka]]|spouse=|children=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_start3=[[2014]]}}'''Suzana Lep Šimenko''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenska ekonomistka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[30. oktober]] [[1979]], [[Maribor]]. Trenutno je poslanska v Državnem zboru Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Politician|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanka-suzana-lep-simenko|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-08|language=sl|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811223839/https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanka-suzana-lep-simenko|url-status=dead}}</ref> == Politika == V trenutnem sklicu Državnega zbora je članica naslednjih delovnih teles: * [[Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu]] (članica) * Odbor za finance (podpredsednica) * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] (članica) * Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo (članica) == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] == Sklici == <references />{{Poslanska skupina SDS14}}{{Poslanska skupina SDS18}} [[Kategorija:Slovenski poslanci]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šimenko_Lep_Suzana}} [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke|Lep Šimenko, Suzana]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije|Lep Šimenko, Suzana]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|Lep Šimenko, Suzana]] 2j4izshvvjxqqsxc4m54ms5tug6zd9s Pentimento 0 483549 6682255 6428430 2026-05-28T08:42:30Z Surajr7 254310 6682255 wikitext text/x-wiki [[Slika:Antonello da Messina 061.jpg|thumb|250px|[[Antonello da Messina]]: Salvator Mundi, 1465.-75. '''Pentimento''' se vidi v dnu Kristusovega vratu]] [[Slika:Caravaggio - The Cardsharps (1596-97) Kimbell Art Museum.jpg|thumb|250px|[[Caravaggio]]: ''[[Kvartopirci (Caravaggio)|Kvartopirci]]'', oko 1595. Rentgenske slike so pokazale številne ''pentimente'' tudi na londonski in na teksaški različici]] '''Pentimento''' (ital. ''pentimento'', fra. ''un repentir'') je ime za [[Slikar|slikarjev]] naknadni popravek že delno dokončanega dela. Pravzaprav gre za kopijo, s katero umetnik popravi ali spremeni detajle ali večje dele slike, kar razkrije slojevit in pogosto ne ravno neposreden postopek ustvarjanja umetniškega dela. Izraz izhaja iz italijanščine in izvirno pomeni 'pokesati se'. Čeprav so pogosti, so pentimenti običajno nevidni s prostim očesom, razen kadar je izvirna risba prekrita s tako tanko plastjo barve, da reliefne konture potez čopiča ostanejo vidne ali če je barva, uporabljena za barvanje, sčasoma zbledela in postala delno prozorna. Pentimente pa je mogoče relativno enostavno zaznati z [[Rentgenski žarki|rentgenskimi žarki]] ali s tehniko infrardeče reflektografije. Številna dela, ki so bila v zadnjih desetletjih na ta način raziskana, so pokazala, da so bili pentimenti zelo pogosti pri oljnem slikarstvu na platnu in pri velikih umetnikih, npr. [[Jan van Eyck|Janu van Eycku]], [[Tizian|Tizianu]], [[Caravaggio|Caravaggiu]] in [[Rembrandt|Rembrandtu]]. [[Slika:OldGuitaristLady.jpg|thumb|thumb|[[Pablo Picasso]]: ''Stari kitarist'', 1903. Iznad starčeveg vratu so vidne konture ženskega obraza, ki pripada predhodni sliki preko katere je sedanja naslikana.]] Razlog za to je, da so stari mojstri sliko pogosto začeli delati brez pripravljalnih risb, popravljali morebitne pomanjkljivosti ali vnašali nove kompozicijske elemente 'spotoma', kopirali dele, s katerimi niso bili zadovoljni, tj. figurativno rečeno, '[[kesanje]]', kar je izvirni pomen izraza ''pentimento''. == Primeri == Odličen primer pentimenta je slika [[Antonello da Messina|Antonella da Messine]] ''Salvator Mundi'', ki zaradi bledenja barve na dnu Kristusovega vratu, tik nad blagoslovno roko, kaže sled prvotno naslikane, pozneje preslikane srajce, ki je tako nekoliko zmanjšana. [[Pablo Picasso|Picassova]] slavna slika ''Stari kitarist'' iz leta 1903 razkriva sledi prejšnje slike, naslikane na istem platnu pred sedanjo.<ref>[http://www.google.com/imgres?imgurl=http://www.harpiesbizarre.com/art/art-OldGuitaristLady.jpg&imgrefurl=http://www.harpiesbizarre.com/art.htm&usg=__dVLakrOuVjE-datGwb5ZVeae1bA=&h=365&w=391&sz=80&hl=en&start=0&zoom=1&tbnid=dUwC8IDLqFleLM:&tbnh=143&tbnw=154&ei=RpN5Td_uH4aisQPI3cGKAw&prev=/images%3Fq%3DThe%2Bold%2Bguitarist%26um%3D1%26hl%3Den%26client%3Dsafari%26sa%3DN%26rls%3Den%26biw%3D1290%26bih%3D784%26tbs%3Disch:1&um=1&itbs=1&iact=hc&vpx=243&vpy=279&dur=2536&hovh=217&hovw=232&tx=203&ty=124&oei=RpN5Td_uH4aisQPI3cGKAw&page=1&ndsp=37&ved=1t:429,r:11,s:0 Rendgenski snimak slike ''Stari gitarist'']</ref><ref>[http://www.google.com/imgres?imgurl=http://www.artic.edu/aic/conservation/revealingpicasso/images/xray_200pxl.jpg&imgrefurl=http://www.artic.edu/aic/conservation/revealingpicasso/exam_xray.html&usg=__mzLq_wqI538Q2SMkL8GjIF4gWPE=&h=299&w=200&sz=23&hl=en&start=0&zoom=1&tbnid=bHttlAJiL4gtBM:&tbnh=137&tbnw=97&ei=iJN5TfHIHY-isAPlqOWKAw&prev=/images%3Fq%3DThe%2Bold%2Bguitarist%2Binfrared%26um%3D1%26hl%3Den%26client%3Dsafari%26rls%3Den%26biw%3D1290%26bih%3D784%26tbs%3Disch:10%2C131&um=1&itbs=1&iact=rc&dur=465&oei=iJN5TfHIHY-isAPlqOWKAw&page=1&ndsp=26&ved=1t:429,r:24,s:0&tx=79&ty=40&biw=1290&bih=784 Infracrveni snimak slike ''Stari gitarist'']</ref> Tudi s prostim očesom je nad starcem mogoče videti obrise ženskega obraza, ki pripada prejšnji sliki. Vendar to ni pentiment, temveč klasična kopija, h kateri so se zatekli številni slikarji, predvsem zaradi skromnih finančnih možnosti, v katerih so delali, glede na to, da nova ''grundirana'', za slikanje pripravljena platna nikoli niso bila, predvsem pa včasih, poceni. Izkazalo se je, da so se Caravaggiovi ''pentimenti'' izkazali še posebej slikoviti. Mahonova intuicija se je izkazala za povsem pravilno. Tako je na primer rentgensko slikanje ''[[Kvartopirci (Caravaggio)|Kvartopircev]]'', ki jo je sir [[Denis Mahon]] leta 2006 kupil na dražbi kot delo neznanega prerisovalca po Caravaggiu, pokazalo, da je bil obraz enega od dveh prikazanih goljufov popolnoma naslikan, preden je slikar nanj narisal klobuk. Ta preslikava – ''pentimento'', je bila zadnji dokaz, da je bila slika, ki jo je Mahon kupil, pravzaprav izvirnik Caravaggia, ker slikar-prerisovalec pri svojem delu nikoli ne ustvarja takšnih kreativnih sprememb.<ref>{{navedi novice | url=http://www.msnbc.msn.com/id/22205901/ | title=Anonymous painting attributed to Caravaggio | date= | agency=Associated Press | accessdate=8. junij 2014}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Damjanov, Jadranka; Radulić, Ksenija: Pentimento, Umjetnost (Likovne umjetnosti), 3. izdanje, Zagreb, 1967., str. 188. ==Zunanje povezave== * [https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/glossary/pentimento Pentimento National Gallery Glossary] * [http://webexhibits.org/feast/analysis/titian.html On-line feature on ''The Feast of the Gods'' by Giovanni Bellini, later changed by Titian. not strictly pentimenti, therefore, but shows x-rays etc.] * [http://www.getty.edu/art/gettyguide/artObjectDetails?handle=tech&artobj=801&artview=55515 Infrared reflectograms from the Getty] * [http://www.frankjump.com/020.html Street art example - the ''Coca-Cola-Mecca Smokes Pentimento''] * [http://www.getty.edu/art/gettyguide/videoDetails?cat=3&segid=4163 Video regarding pentimento discovery in Jean-Honoré Fragonard's ''Fountain of Love''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121002215638/http://www.getty.edu/art/gettyguide/videoDetails?cat=3&segid=4163 |date=2012-10-02 }} [[Kategorija:Slikarske tehnike]] [[Kategorija:Italijanske besede in besedne zveze]] 8420e277h5eflebq1ecry3hrs0gidvk Prešuštnica (Rembrandt) 0 485439 6682215 6313119 2026-05-28T07:46:53Z Surajr7 254310 6682215 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | title = Prešuštnica | image_file = Rembrandt - The Woman taken in Adultery (1644).jpg | caption = | painting_alignment = | image_size = 300px | alt = | artist = [[Rembrandt]] | catalogue = | year = 1644 | type = slika | material = olje na les | subject = | height_metric = 83,8 | width_metric = 65,4 | length_metric = | dimensions = | metric_unit = cm | condition = | accession = NG45 | city = London | museum = Narodni muzej }} '''''Prešuštnica''''' je slika slikarja zlate dobe nizozemskega slikarstva, [[Rembrandt]]a iz leta 1644, ki jo je leta 1824 kupila Narodna galerija v [[London]]u kot eno izmed njihovih temeljnih serij slik. V olju na hrastu je njena velikost 83,8 x 65,4 cm.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=NG45 |title=Rembrandt &#124; The Woman taken in Adultery &#124; NG45 &#124; The National Gallery, London |publisher=Nationalgallery.org.uk |date= |accessdate=2014-04-08}}</ref> == Opis == Rembrandt prikazuje epizodo Jezusa in ženske, ki je prešuštvovala in je vzeta iz Janezovega evangelija. Ta odlomek opisuje spopad med Jezusom, pismouki in farizeji glede kazni, ki naj se izreče ženski, ki je kriva prešuštva. Da bi to naredili, so mu nastavili žensko, ki je bila ujeta pri prešuštvu. Nato so mu rekli: »Učitelj, ta ženska je bila ujeta v prešuštvu. Zdaj nam je Mojzes v postavi ukazal, naj takšne kamenjamo. Kaj pravite o njej?« Jezus je odgovoril: »Kdor je med vami brez greha, naj najprej vrže kamen vanjo«. ({{bibl|Jn 8,3-7}}). Rembrandt je Jezusa naslikal višjega od ostalih figur in močneje osvetljenega. Nasprotno pa so Judje 'v temi' in so videti nižji. Simbolično je, da višina Jezusa predstavlja njegovo moralno premoč nad tistimi, ki so ga poskušali pretentati. == Analiza tehnike == Čeprav je datirano v leto 1644, je njegovo delo bolj značilno za njegove produkcije 1630-ih in sicer po podrobnostih, barvi, kakovosti svetlobe in majhnosti figur v primerjavi z velikostjo dela. Ta slika je dober primer Rembrandtovega obvladovanja barv, tako da utišane barve poudari z dotiki jasnosti; na primer opazimo dolgočasne barve zlatega prestola in oltarja v primerjavi z jasnostjo osrednjih figur: Kristusa in prešuštnice. Sliko so raziskali znanstveniki Narodne galerije London.<ref> Bomford, D. et al., Umetnost v nastajanju: Rembrandt, nova izdaja, Yale University Press, 2006, str. 126-131.</ref> Rembrandt je uporabljal svoje običajno omejeno število pigmentov, kot so [[oker]], [[cinober rdeča]], [[karmin]], svinčeno bela, svinčeno-kositrno-rumena in kostno črna. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category| Christ and the Woman Taken in Adultery (Rembrandt)}} *[http://www.nationalgallery.org.uk National Gallery] – Uradna spletna stran muzeja *[https://rkd.nl/en/explore/images/52807 Rembrandt ''Kristus in ženska, ujeta v prešuštvo''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Rembrandta]] [[Kategorija:Slike leta 1644]] [[Kategorija:Baročno slikarstvo]] ahx7lw6ix5zf9n677vl56u0k9w1vxg2 Portret Margarete van Eyck 0 486178 6682165 6314169 2026-05-28T06:21:42Z Surajr7 254310 6682165 wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file= Jan van Eyck - Portrait of Margaret van Eyck (1439).jpg | title= Portret Margarete van Eyck | artist=[[Jan van Eyck]] | year=1439 | medium=Olje na lesu | height_metric=41,2 | width_metric=34,6 | metric_unit=cm | museum= [[Groeningov muzej]] | city=[[Brugge]] }} '''''Portret Margaret van Eyck''''' (ali '''''Margaret, umetnikova žena''''') je slika iz leta 1439, olje na lesu, [[staronizozemsko slikarstvo|staronizozemskega]] mojstra [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]]. Je ena izmed dveh poznih <ref> Drugo je ''Devica in otrok pri vodnjaku'' v Antwerpnu.</ref> njegovih ohranjenih slik in eno najzgodnejših evropskih umetniških del, ki prikazuje slikarjevega zakonca. Dokončana, ko je bila stara približno 34 let, je bila obešena do začetka 18. stoletja v brugbeški kapeli Ceha slikarjev. Delo naj bi bilo pendant ali diptih, bodisi za zdaj izgubljeni avtoportret, znan iz zapisov do leta 1769 ali za verjetno ''[[Portret moža (avtoportret?)|avtoportret]]'' Jana van Eycka, ki je zdaj v Narodni galeriji v Londonu.<ref>Borchert, 36</ref> Razlog za nastanek ni znan; da pa je bila ustvarjena za zasebni in ne javni ogled, je mogoče sklepati po neidealizirani predstavitvi portretiranke in njenem neposrednem, a žalostnem pogledu proti gledalcu, ki ustvarja intimno in neformalno vzdušje. Slika je bila verjetno ustvarjena za priložnost; morda v počastitev obletnice para ali njenega rojstnega dne ali kot darilo zanjo.<ref name="t149">Borchert, 149</ref> Van Eyck je umrl v dveh letih po tem delu. Na vrh in konce okvirja je napisal z grškimi črkami z besedami: ''Moj mož Johannes me je dopolnil v letu 1439 17. junija pri 33 letih. Kot je lahko.'' (''ALS ICH KAN'') je bil za Van Eycka osebno geslo in motiv kot tudi besedna igra z njegovim imenom. Vpisano je na več njegovih verskih slikah, a le na dveh portretih.<ref>Chipps Smith, 99</ref> == Opis == Margareta je prikazana v tričetrtinskem pogledu, to je njeno telo skoraj neposredno obrnjeno proti gledalcu, vendar ne povsem. Postavljena je na ravno črno in brez značilnega ozadja, v elegantni rdeči volneni obleki s sivo krzneno podlogo (v srednjeveškem obdobju je krzno pogosto predstavljalo žensko spolnost), verjetno iz veverice <ref name="NG1">"[http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/research/the-restoration-of-margaret-the-artists-wife/margarets-red-dress Margaret's red dress]". National Gallery, London. Retrieved 4 Nov 2011.</ref>, v vratu in manšetah. Njeno rogato pokrivalo je okrašeno s fino čipko. Na njenem levem očesu so dokazi o škiljenju, značilnost, ki je bila nenavadno razvidna pri severnih Evropejcih tega obdobja. Slikar si je za svojo predstavitev izbral precej svobode, da bi poudaril poteze svoje žene. Njena glava je nesorazmerna s telesom, čelo pa nenavadno in modno visoko, način, ki je umetniku omogočil, da se je osredotočil na poteze obraza svoje žene. Poleg tega geometrijski vzorec, ki ga tvori njeno naglavno pokrivalo, roke in V vratne črte, omogoča, da njen obraz prevladuje nad podobo.<ref>Campbell, 32</ref> Par se je verjetno poročil okoli leta 1432–33, kmalu po njegovi selitvi v Brugbe - ni omenjeno, preden se je preselil, medtem ko se je prvi od njunih dveh otrok rodil leta 1434. O Margareti je zelo malo znanega, celo njen dekliški priimek je izgubljen - sodobni zapisi jo omenjajo predvsem kot ''Damoiselle Marguierite''. Zdi se, da je bila plemiškega rodu, čeprav iz nižjega plemstva, kar dokazujejo njena oblačila na tem portretu, ki so modna, ne pa tudi razkošja, kot jih nosi nevesta v can Eyckovem ''[[Portret Arnolfinijev|Portretu Arnolfinijev]]''. Tkanine in barve, ki so jih nosili ljudje v 15. stoletju, so neuradno urejali njihov družbeni položaj; na primer črno, drago barvilo, bi lahko nosili le zgornji deli družbe. Kot vdova priznanega slikarja je Margareta od mesta Brugge dobila skromno pokojnino. Zapisano je, da je bil vsaj del tega dohodka vložen v loterijo. == Pripis == Čeprav so zgodnji nizozemski slikarji danes zelo cenjeni, so bili v zgodnjih 19. stoletju skoraj pozabljeni. To delo je bilo odkrito šele konec 18. stoletja, ko so ga našli v prodaji na belgijski ribarnici <ref name="VDE65">Van Der Elst, 65</ref>, čeprav se zapisi razlikujejo. Kot pri večini na novo odkritih del te dobe, je tudi pri tem prišlo do številnih lastnosti, preden se je oblikovalo široko soglasje o izvoru. Portret je še vedno v prvotnem okviru <ref>Campbell, 214</ref> in je v zelo dobrem stanju z dobro ohranjenimi barvami. Leta 1998 ga je očistila in obnovila Narodna galerija v Londonu. Številni zgodnji zbiratelji in poznejši umetnostni zgodovinarji so domnevali, da je nekoč lahko predstavljal polovico diptiha. Van Eyck ga je nekaj časa združil kot obesek z avtoportretom, ko je kapela Ceha svetega Luke pred letom 1769 dobila dve njegovi deli. Nekateri kritiki, ko podpirajo teorijo diptiha, omenjajo danes izgubljeni moški portret, za katerega je znano, da je podoben njegovemu v Narodni galeriji v Londonu (''Portret moža'').<ref>The National Gallery tentatively titles the male portrait as ''Portrait of a Man (Self Portrait?)''</ref><ref>Harbison, 208</ref> Tretja slika, ki pa ni znana, bi lahko bil portret Margarete: ''[[Lucca Madona]]'' iz leta 1436.<ref>Harbison, 97</ref> Vendar pa je umetnostni zgodovinar Max Friedlænder svaril pred predpostavkami, ki temeljijo na podobnosti obraza, saj je menil, da so takratni umetniki podobnost žensk v svojem življenju projicirali na ženske v svojem verskem delu. == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == *Borchert, Till-Holger. "Margaret van Eyck", in Van Eyck to Durer. London: Thames & Hudson, 2011. ISBN 978-0-500-23883-7 *Campbell, Lorne. The Fifteenth-Century Netherlandish Paintings. London, National Gallery. New Haven: Yale University Press, 1998. ISBN 0-300-07701-7 *Harbison, Craig. Jan van Eyck: The Play of Realism. Reaktion Books, 1997. ISBN 0-948462-79-5 *Benton, Janetta Rebold. "Materials, Methods, and Masterpieces of Medieval Art". Praeger, 2009. ISBN 0-275-99418-X *Smith, Jeffrey Chipps. The Northern Renaissance. London: Phaidon Press, 2004. ISBN 0-7148-3867-5 *Van Der Elst, Joseph. The Last Flowering of the Middle Ages. Kessinger Publishing, 2005. ISBN 1-4191-3806-5 *Van Buren, Anne H. Illuminating Fashion: Dress in the Art of Medieval France and the Netherlands, 1325-1515. New York: Morgan Library & Museum, 2011. ISBN 978-1-9048-3290-4 == Zunanje povezave == {{commons category| Portrait of Margaret van Eyck}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Jana van Eycka]] [[Kategorija:Slike leta 1439]] 7lqqhns3395sgxthyxoaor2e1524k03 Portret moža (avtoportret?) 0 486205 6682166 6681181 2026-05-28T06:21:53Z Surajr7 254310 6682166 wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file= Jan van Eyck - Portrait of a Man (Self Portrait?) 1433.jpg | title= Portret moža (avtportret?) | artist=[[Jan van Eyck]] | year=1433 | medium=Olje na lesu | height_metric=25,5 | width_metric=19 | metric_unit=cm | museum= Narodna galerija | city=[[London]] }} '''''Portret moža (avtoportret?)'''''<ref>Naslov, ki ga zdaj uporablja Narodna galerija; see: Campbell (1998), 212–17</ref> (tudi '''''Portret moža v turbanu''''' ali '''''Portret moža v rdečem turbanu''''') je oljna slika [[staronizozemsko slikarstvo|staronizozemskega]] slikarja [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]] iz leta 1433 (slika je na spodnjem robu okvirja signirana in datirana). Napis na vrhu okvira ''Als Ich Can'' (mišljen 'kot Jaz / Eyck lahko') je običajni van Eyckov motto, vendar je tu nenavadno velik in viden. To dejstvo skupaj z nenavadno neposrednim in konfrontacijskim pogledom moškega, je bilo sprejeto kot znak, da je delo nemara umetnikov avtoportret. Verjetno je bila slika ob nastanku pendant ''[[Portret Margarete van Eyck|Portretu Margarete van Eyck]]'', čeprav je njen edini znani portret iz leta 1439 in je večji.<ref name="h43">Hall (2014), 43</ref> Predlagano je bilo, da je van Eyck portret ustvaril za shranjevanje v svoji delavnici, da bi lahko z njim prikazal svoje sposobnosti (in družbeni status, glede na lepa oblačila, razvidna iz portreta) potencialnim strankam. V času nastanka slika leta 1433 je bil njegov ugled že izjemen in on kot slikar zelo iskan. Tabla je v [[Narodna galerija, London|Narodni galeriji]] v [[London]]u od leta 1851, odkar je prišla v Anglijo, in jo je kupil Thomas Howard, 21. grof Arundelski, verjetno med izgnanstvom v Antwerpnu od 1642–44.<ref>V Arundelovi zbirki v Antwerpnu jo je flamski obiskovalec opisal kot portret ''vojvode Barlaumonta''. (Campbell, 212)</ref> == Opis == Kot vse van Eyckove portrete tudi tega zaznamuje ostra in podrobna analiza portretiranca. Slika je tričetrt naravne velikosti, portretiranec pa sedi v tričetrtinskem profilu. Njegov neobrit obraz je močno kaže začetek srednjih let, oči ima polkrvave. S prodornim pogledom gleda navzven in gleda naravnost v gledalca - verjetno je bil to prvi portret v tisočletju, ki je tak.<ref name=ages>{{navedi knjigo |last1=De La Croix |first1=Horst |last2=Tansey |first2=Richard G. |last3=Kirkpatrick |first3=Diane |title=Gardner's Art Through the Ages |publisher=Harcourt Brace Jovanovich |isbn=0155037692 |p=[https://archive.org/details/gardnersartthrou00gard/page/705 705] |edition=9th |url-access=registration |url=https://archive.org/details/gardnersartthrou00gard/page/705 }}</ref> Njegov utrujen izraz obraza je dosežen s kombinacijo njegovega močnega nosu, ki ga tesno stisnejo široka usta in uokvirjanje obraza s pokrivalom. Splošni izraz je človek, za katerega neki učenjak pravi, da »vidi stvari - tudi on sam - od blizu, ne da bi izgubil občutek za širšo sliko«. [[File:Jan van Eyck - Portrait of Margaret van Eyck (1439).jpg|thumb|left|''[[Portret Margarete van Eyck]]'', 41,2 × 34,6cm, 1439. [[Groeningov muzej]], [[Brugge]]]] Pogosto se misli, da je upodobljen sam slikar Van Eyck, čeprav za to ni neposrednih dokazov. Njegov neposreden pogled je morda v tem, da se umetnik preučuje v ogledalu. Oblačilo je primerno za moškega van Eyckovega družbenega položaja, geslo pa je njegovo osebno, sicer pa se pojavlja le na dveh ohranjenih verskih slikah, še dveh znanih le iz kopij in portretu njegove žene. Pri nobenem od njih ni tako izpostavljen kot tu, zato skupaj z zelo neposrednim pogledom, delo razlagajo kot avtoportret. Nekateri umetnostni zgodovinarji na to delo gledajo kot na "vizitko" za potencialne stranke, kjer lahko van Eyck reče: »poglejte, kaj lahko počnem z barvo, kako življenjsko znam oblikovati svoje figure«.<ref>Nash (2008), 153</ref> Upodobljenec ne nosi turbana (kot se običajno misli), temveč [[šaperon (pokrivalo)|šaperon]] s konci, ki običajno visijo na vrhu, a jih je tu zavihal na vrh, da ga ne bi motili med slikanjem. Podoben šaperon nosi figura v ozadju van Eyckove ''[[Madona kanclerja Rolina]]'' in domnevajo, da je tudi to avtoportret. Upodabljanje linij in plastičnih gub šaperona je umetniku omogočilo, da pokaže svoje spretnosti. Še več, postavitev njegovega dolgega korneta se lahko neposredno nanaša na njegov poklic slikarja - zvit je, morda zato, da mu ne bo preveč na poti, ko bo prosto nanašal barvo. Poudarek na ostrih in bistro inteligentnih portretirančevih očeh je še en prefinjen namig, ki ga je pozneje spet našel v [[Avtoportret (Dürer, München)|avtoportretu]] [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] iz leta 1500.<ref>Nash (2008), 154</ref> Značilno za van Eycka je, da je glava nekoliko večja glede na trup. Tehnika prikazuje »spretnost, gospodarnost in hitrost« najboljšega Van Eyckovega dela. Campbell takole opisuje poslikavo levega očesa: »Beli del očesa je podložen v beli barvi, pomešani z majhnimi količinami rdeče in modre barve. Nad spodnjim slojem je postavljen zelo tanek drobec rdeče, ki pa ostane izpostavljen v štirih mestih za ustvarjanje sekundarnih poudarkov. Žile so pobarvane v vermilionu v mokro glazuro. Iris je ultramarin, dokaj čist v svojem obsegu, mešan pa je z belo in črno proti zenici. Zenica je v modri barvi šarenice pobarvana v črni barvi. Refleks v očeh so štiri pike svinčeno bele barve, ki se uporabljajo kot zadnji dotik, ena na šarenici in tri na beli, kjer se s štirimi sekundarnimi lučmi ustvarijo bleščeč učinek«. == Okvir in napis == [[File:Jan van Eyck - Portrait of a Man (Self Portrait?) 1433 Frame.jpg|thumb|"AlC IXH XAN" in "JOHES DE EYCK ME FECIT ANO MCCCC.33. 21. OCTOBRIS" napis na okvirju]] Originalni okvir se je ohranil (navpične stranice so v resnici en kos lesa z osrednjo tablo) in ima nanj naslikan napis ''JOHES DE EYCK ME FECIT ANO MCCCC.33. 21. OKTOBRIS'' ('Jan van Eyck me je dal na 21. oktobra 1433') na dnu in na vrhu geslo„ ''AlC IXH XAN'' ('Tako dobro, kot lahko/kot znam'), ki se pojavlja tudi na drugih van Eyckovi slikah, vedno napisano z grškimi črkami in vključuje besedno igro na njegovo ime. Tako kot na drugih okvirjih so tudi tu črke naslikane tako, da so videti vrezane.<ref name="b36">Borchert, 36</ref> Podpisovanje in datiranje slik na tablah v začetku 15. stoletja je bilo nenavadno. Tudi ko so bili datumi dodani, so bili navadno samo za leto, medtem ko van Eyck natančno določi natančen datum, 21. oktober. Ker je premalo njegovih slik ohranjenih (obstoječih del je nekje manj kot 20), da bi lahko presodili njegovo plodnost, stopnja podrobnosti in spretnosti kaže, da so za dokončanje potrebovali mesece in ne dneve. Tako se je z datumom potencialnim naročnikom morda bolj pohvalil bolj kot pa da gre za dejstvo. Ker se geslo ''Als Ich Can'' pojavlja v mnogih drugih van Eyckovi delih, verjamejo, da izziva druge umetnike, da delajo bolje od njega. Čeprav je stavek napisan z grškimi črkami, je izvirno flamski. Če ima flamsko besedno zvezo v grški pisavi, pomeni, da se je van Eyck videl v »konkurenci tako z antičnimi kot s svojimi sodobniki«.<ref>Janson (2016), 483</ref> Ne glede na njegovo razmišljanje, v katerem je geslo vključeno v številna njegova dela, lahko sklepamo, da je stavek van Eyckove samozavesti o svojem slikarskem delu. == Sklici == {{sklici}} ===Viri=== *Lorne Campbell. ''The Fifteenth Century Netherlandish Paintings''. London: National Gallery Catalogues (new series), 1998. {{ISBN|1-85709-171-X}}. {{OL|392219M}}. {{OCLC|40732051}}. {{LCCN|98066510}}. (also titled ''The Fifteenth Century Netherlandish Schools'') *Hall, James. ''The Self-portrait: A Cultural History''. London: Thames & Hudson, 2014. {{ISBN|978-0-5002-3910-0}} *Nash, Susie. ''Northern Renaissance art''. Oxford: Oxford University Press, 2008. {{ISBN|0-19-284269-2}} *Janson, Horst W., and Penelope J. E. Davies. Janson's History of Art: the Western Tradition. Pearson Education, 2016. {{ISBN|0-13-387829-5}} * Till-Holger Borchert. ''Van Eyck''. London: Taschen, 2008. {{ISBN|3-8228-5687-8}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Man in a Turban by Jan van Eyck}} *[https://web.archive.org/web/20070703200710/http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=ng222 National Gallery] *[https://www.youtube.com/watch?v=B9vXathZikM Jan van Eyck, ''Portrait of a Man in a Red Turban'' (Self-Portrait?), 1433], Smarthistory {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Jana van Eycka]] [[Kategorija:Slike leta 1433]] 9vbkgid8zphpkqk989tqopo9zmwd6co Ince Hall Madona 0 486272 6682056 6314182 2026-05-27T18:45:51Z Surajr7 254310 6682056 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=Manner of van Eyck - The Virgin and Child (National Gallery of Victoria).jpg | title= Devica in otrok bereta | artist=po [[Jan van Eyck| Janu van Eycku]] | year= | type=olje na les | height_metric=26,5 | width_metric=19,5 | metric_unit=cm | city=Melbourne | museum=National Gallery of Victoria }} '''''Devica in otrok bereta''''' je oljna slika negotovega datuma. Gre za imitacijo dela [[staronizozemsko slikarstvo|staronizozemskega]] mojstra [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]] iz sredine do konca 15. stoletja, verjetno po izgubljeni originalni sliki iz leta 1433 - druga kopija istega dela je zdaj v cerkvi Colegiata v Covarrubiasu, [[Španija]].<ref>{{navedi knjigo|last=Till-Holger|first=Borchert|title=Van Eyck|url=https://archive.org/details/janvaneyckrenais0000unse|publisher=Taschen|location=Cologne|date=2008|page=[https://archive.org/details/janvaneyckrenais0000unse/page/96 96]|isbn=978-3-8228-5686-4}}</ref> Prvič je dokumentirana leta 1619, ko je bila na Siciliji, nato pa se je znova pojavila v zbirki Charlesa Blundella v Ince Blundell Hall blizu [[Liverpool]]a v začetku 19. stoletja, zato je včasih znana tudi kot '''''Ince Hall Madona'''''. George Frederick Zink jo je tam restavriral leta 1922. Od družine Weld-Blundell jo je leta 1922 s pomočjo sredstev Felton Bequest prevzela Narodna galerija Victoria v [[Melbourne|Melbournu]].<ref>{{navedi splet|author=|title=The Virgin and Child|url=https://www.ngv.vic.gov.au/explore/collection/work/3945/|access-date=2018-01-12}}</ref> Napis na steni zgoraj levo se glasi: ''COPLETV ANO D M CCCC XXXIIJ P IOHEM DE EYC BRVGIS''. To se prevede kot ''Dokončal v letu našega Gospoda 1433 Jan van Eyck, Brugges''. Desno od tapiserije je van Eyckovo osebno geslo z grškimi črkami ''ALC IXH XAN'' ('Kakor lahko'), ki je igra besed med njegovim priimkom in ''IXH'' (približno prečrkovanje 'ich' ali jaz v starogrške znake). == Pripis == Ko so jo leta 1922 prevzeli v Melbournu, je šlo za van Eycku pripisano delo. Vendar pa so laboratorijski testi leta 1958 P. Coremansa, A. Philippota in R.V. Sneyers iz IRPA v Belgiji, <ref>Paul B. Coremans, Albert Philippot and René Sneyers, ''Examen de laboratoire de la Vierge d'Ince Hall'', 14 novembre 1958</ref> študija z infrardečo spektroskopijo leta 2003 <ref>Hugh Hudson, « Shedding light on a Eyckian Virgin : the Infrared Reflectography of the 'Ince Hall Virgin and child' » in ''Le dessin sous-jacent et la technologie dans la peinture. Colloque XIV. Jérôme Bosch et son entourage et autres études'', éd. H. Verougstraete et R. van Schoute, Louvain, 2003, pages 260-272</ref> in druge značilnosti prispevale k odpravi tega. Na primer, prostorski odnos med obema figurama in okoliškim pohištvom je le nejasno nakazan in dojemanje dela perspektive in globine ni tako razvito kot v podpisani sliki ''[[Lucca Madona]]'' in ''[[Madona kanclerja Rolina]]''.<ref>Jochen Sander (ed.): ''Fokus auf Jan van Eyck: Lucca-Madonna, um 1437/38 (Inv. Nr. 944).'' Städel Museum, Frankfurt am Main 2006, S. 37–38.</ref> Oblika črk v podpisu ne ustreza potrjenim podpisom na ''[[Devica in otrok s kanonikom van der Paelejem]]'' ali ''[[Dresdenski triptih]]''. Podpis se pojavlja tudi v samem prizoru, ne pa bolj običajna van Eyckova praksa podpisovanja na okvir - nekateri umetnostni zgodovinarji trdijo, da je bilo delo prvotno v ravno takem podpisanem okvirju, da pa je bilo po izgubi tega okvira dodano delu neznana roka.<ref>{{navedi splet|first=Carl|last=Villis|title=The National Gallery of Victoria's Virgin and Child, by a follower of Jan van Eyck: A Continuing Reassessment|url=https://www.ngv.vic.gov.au/essay/the-national-gallery-of-victorias-virgin-and-child-by-a-follower-of-jan-van-eyck-a-continuing-reassessment-2/|access-date=2018-01-12}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Valentin Denis, Van Eyck, Nathan, 1982, page 81 *Otto Pächt: Van Eyck. Die Begründer der niederländischen Malerei. Herausgegeben von Maria Schmidt-Dengler. Prestel, München 1989, ISBN 3-7913-1033-X, S. 87–88. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Jana van Eycka]] [[Kategorija:Slike leta 1433]] b9hk58txf05ggsmqhgza2xb6326moyc Duránova Madona 0 486554 6682055 6314381 2026-05-27T18:44:33Z Surajr7 254310 6682055 wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file= Rogier van der Weyden - Virgin and Child (Durán Madonna) - Prado P02722.jpg | title= Duránova Madona | artist=[[Rogier van der Weyden]] |velikost_slike = 250px | year= ok. 1435 | medium=Olje na lesu | height_metric=100 | width_metric=52 | metric_unit=cm | museum= [[Muzej Prado]] | city=[[Madrid]] }} '''''Duránova Madona''''' (znana tudi kot '''''Madona v rdečem''''' ali '''''Devica z otrokom v niši''''' ali '''''Madona ustoličena''''') je slika v olju na hrastovi plošči, ki jo je nekje med letoma 1435 in 1438 naslikal nizozemski slikar [[Rogier van der Weyden]]. Slika izvira iz ''[[Ince Hall Madona]]'' [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]] in je bila pozneje veliko oponašana.<ref name= "Panofsky 259">Panofsky p. 259</ref> Zdaj je v [[muzej Prado|Pradu]] v [[Madrid]]u. Upodobljena je sedeča in mirna Devica Marija, oblečena v dolgo, padajočo rdečo haljo, obloženo z zlatimi nitmi. Ljubkuje otroka Jezusa, ki sedi v njenem naročju, igrivo lista po sveti knjigi ali rokopisu, na katerem počivajo pogledi obeh figur. Toda za razliko od zgodnejše van Eyckove slike, van der Weyden svojo Devico in otroka ne samo postavi v gotsko apsido ali nišo, kot je dve prejšnji Madoni (''[[Stoječa Madona (van der Weyden)|Stoječa Madona]]'' in ''[[Devica na prestolu in otrok]]''), temveč ju tu postavi na štrleči podstavek, s čimer še poudarjajo njun kiparski vtis. Jezus je videti veliko starejši kot na večini sodobnih tovrstnih slik. Še zdaleč ni dojenček in je zelo realistično in fizično upodobljen. Prikazan je kot majhen otrok, brez mehkobe običajnih upodobitev Device in otroka iz 15. stoletja.<ref name="N146">Nosow, 146</ref> Za sliko je značilen kiparski videz, ki mu je bil van der Weyden pogosto naklonjen in zaradi podobnosti v barvi z ok. 1435 ''[[Snemanje s križa (van der Weyden) |Snemanje s križa]]'' (Madrid) in ok. 1442–45 ''[[Oltar Miraflores]]'' (Berlin). Sliko je leta 1899 v palači Palacio de Boadilla v Madridu prevzel Pedro Fernández-Durán. Delo je leta 1930 podaril muzeju Prado. == Opis == Marija je prikazana v dolgem, rdečem ogrinjalu s kapuco in belim pokrivalom, v njenem naročju sedi otrok Jezus. Radovedno lista in mečka strani knjige, ki se nahaja na materinem kolenu. Knjiga je postavljena v samo sredino plošče in simbolizira osrednjo vlogo božanske Besede v krščanskem verovanju. Po poročanju Prada knjiga sama po sebi predstavlja aluzijo na »Sveto pismo, ki naznanja Kristusovo odrešujoče poslanstvo«.<ref name="prado">"[http://www.museodelprado.es/en/the-collection/online-gallery/on-line-gallery/obra/virgin-and-child-1/ Virgin and Child] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151202190438/https://www.museodelprado.es/en/the-collection/online-gallery/on-line-gallery/obra/virgin-and-child-1/ |date=2015-12-02 }}". Museo del Prado. Retrieved 13 July 2012.</ref> Nad Marijino glavo lebdi angel v temno sivi obleki, ki drži z biseri obkroženo krono, kar jo predpostavlja kot Nebeško kraljico. Marijina dolga halja se vrti okoli slikovnega prostora, zakriva njen prestol in sčasoma pade na oporo ob njenih nogah. Okvir je z izklesano nišo ali apsido z gotskim krogovičjem, podobnim tistemu, ki ga najdemo v Van der Weydnovem ''[[Snemanje s križa (van der Weyden)|Snemanju s križa]]''.<ref name="N145">Nosow, 145</ref> Ukrivljeni loki niše odmevajo črte njene postave, ko se zaščitniško nagne nad otroka. Te ukrivljene črte in tople barve dajejo delu občutek notranje harmonije. [[File:Rogier van der Weyden - Virgin and Child (Durán Madonna) - Prado P02722 (Detail).jpg|thumb|250px|left|Detajl prikazuje nemirnega otroka, ki lista pergamente liste svete knjige..]] Umetnostnozgodovinska analiza v začetku do sredine 20. stoletja je le malo poudarjala Kristusovo starejšo dobo za dela "Devica in otrok" v tem obdobju. Niti ni poudarjala pomen rokopisa ali grobega načina, kako se zdi, da ga Jezus energično prelistava, njegovo igro pa je gledala skoraj popustljiva Marija. V zadnjem času umetnostni zgodovinarji, kot je Alfred Acres, dvomijo o pomenu otrokove svobode gibanja in naravoslovnem upodabljanju v tako namerno elegantnem in uravnoteženem delu - zlasti pri delu tako samozavednega in kompozicijsko vpletenega slikarja, kot je van der Weyden. Acres meni, da je knjiga osrednjega pomena za razumevanje slike in opaža njeno popolno osrednjo vlogo na plošči; to je osredotočenost pogledov in rok obeh figur, Kristus pa očitno lista po straneh nazaj, proti začetku.<ref name="A77">Acres, 77</ref> Medtem ko Jezusova desnica drži več pergamentov, stisnjenih skupaj, in jim ne posveča pozornosti, bo njegova bolj previdna levica kmalu odprla spodnji levi kot odprte strani. Če se utemeljeno domneva, da je knjiga, odprta v Marijinem naročju, obrnjena proti njej, se zdi, da otrok lista po straneh nazaj. Medtem ko so bile svete knjige pogosto vključene v severne upodobitve Device v 15. stoletju, so bile navadno povezane z idejo Device kot predstavitve učenja ali modrosti; v nobenem drugem sodobnem slikarstvu se ne obračajo s tako nemirno energijo, da ne govorimo o tem, da bi jih preusmerili od konca do začetka. Acres predlaga, da dojenček Jezus lista nazaj proti Genezi: 3, ki opisuje [[Padec človeka]], navaja pa še tri dela, kjer van der Weyden podobno artikulira odrešitveno temo, vključno s ploščo ''[[Stoječa Madona (van der Weyden)|Stoječa Madona]]'' v muzeju Kunsthistorisches, kjer Madono spremljajo figure Adam in Eva.<ref name= "A90">Acres, 90</ref><ref name = "Panofsky 261">''c.f.'' Panofsky p. 261</ref> [[File:Rogier van der Weyden - Virgin and Child (Durán Madonna) - detail2.jpg|thumb|290px|Detajl prikazuje temnokritega angela, ki lebdi pod nišo in drži krono nad Marijino glavo..]] Umetnostni zgodovinar Lorne Campbell verjame, da je na sliko vplivala frankfurtska ''Devica in otrok'' [[Robert Campin|Roberta Campina]] tako v idealu ženske lepote kot tudi elegantna uporaba dolgih zloženih draperij. Campbell ugotavlja, da sta obe deli sestavljeni iz močnih diagonalnih črt, pri čemer so glavne figure skoraj v [[trompe l'oeil'' potisnjene v ospredje.<ref>Campbell, 19</ref> ''Duránovo Madono'' pogosto primerjajo z Van der Weydnovim delom ''[[Oltar Miraflores]]'', tako zaradi obarvanosti Marijine obleke kot zaradi kiparskega videza, podobnega reliefom, prikazanim v zgodnejšem triptihu. Poleg tega je podris Marijine glave presenetljivo podoben prijaznemu, idealiziranemu Madoni v njegovem ''Froimontovem diptihu'' (po letu 1460), ki je zdaj v Musée des Beaux-Arts, Caen.<ref>Hand et al., 259</ref> Zaradi teh močnih podobnosti ni dvoma o pripisovanju Van der Weydnu, čeprav je znano, da je bilo delo pogosto kopirano v Španiji, potem ko je bilo tja preseljeno nekje v 16. stoletju. Črna barva za Devico je bila verjetno dodana na zahtevo kasnejšega prodajalca iz 18. stoletja, najverjetneje v poskusu, da bi ga predstavili kot žanrsko delo in zmanjšali njegovo versko temo. Raziskave s pomočjo rentgenskih žarkov niso bile dokončne in niso našli izgubljenih podrobnosti ali risb pod debelimi sloji barve. == Iluzijske naprave == [[File:Rogier van der Weyden - Portrait Diptych of Laurent Froimont (left wing) - WGA25697.jpg|180px| thumb| Levo krilo Van der Weydnovega ''Froimontovega diptiha'' po letu 1460. Musée des Beaux-Arts, Caen.]] Van der Weyden je pogosto upodabljal resnične in voluminozne figure, postavljene v plitvih kiparskih prostorih, v katerih so bile videti utesnjene in večje. Prostor, ki ga zapolnjujejo figure, je nedefiniran in dvoumno umeščen. Marijo in otroka podpira projicirana vrvica, katere tridimenzionalnost daje zmeden vtis, da so figure del reliefa v veliko večjem umetniškem delu. To daje delu vrtoglavo in dislocirano perspektivo; svoj edinstven občutek za prostor in umestitev.<ref>Nosow, 144</ref> Slika je zgodnji primer van der Weydnove navade, da svoje figure upodablja v videz polikromiranih skulptur, učinek, ki ga tu poudarja nevtralno ozadje. Van der Weydnovo težnjo, da na iluzionističen način zabriše mejo med skulpturo in sliko, lahko najbolj učinkovito vidimo v njegovem ''Snemanju s križa''. Umetnostni zgodovinar Robert Nosow ugotavlja arhitekturni vidik gotskega okvira in način, na katerega so linije Device in otroka videti, kot da kipi oživijo. Umetnostna zgodovinarka Shirley Neilsen Blum piše, da umetni kiparski elementi »prisilijo gledalca, da se nenehno sooča z na videz resnično prisotnostjo dveh medijev, kiparstva in slikarstva ... Rogier nasprotuje logiki in zato povečuje čarobno kakovost slike. Božanskost je poudarjena, ker je presegel medijsko definicijo«.<ref>Blum, 103</ref> == Galerija == <gallery widths="180px" heights="210px" perrow="6"> File:Manner of van Eyck - The Virgin and Child (National Gallery of Victoria).jpg|[[Jan van Eyck]], ''[[Ince Hall Madona]]'', olje na plošči 1433. File:Rogier van der Weyden 033.jpg|''[[Stoječa Madona (van der Weyden)|Stoječa Madona]]'', ok. 1430–1432. Levo krilo Diptiha z Devico in Otrokom v niši in Sveto Katarino v pokrajini, Kunsthistorisches Museum, Dunaj File:Rogier van der Weyden - Virgin and Child Enthroned - Museo Thyssen-Bornemisza 435.jpg|''[[Devica na prestolu in otrok]]'', c. 1433, [http://www.museothyssen.org/en/thyssen/ficha_obra/55 Museo Thyssen-Bornemisza]. File:Hans Memling - Virgin and Child Enthroned with two Musical Angels - WGA14808.jpg|[[Hans Memling]], ''Devica na prestolu in otrok z glasbenimi angeli'', olje na les, med 1465 in 1467, [https://web.archive.org/web/20131002065251/http://nelson-atkins.org/collections/iscroll-objectview.cfm?id=11564 Muzej umetnosti Nelson-Atkins]. File:Master of the Embroidered Foliage - Virgin and Child in a Landscape - PMA 2518.jpg| Mojster vezenega listja, '' Devica in otrok v pokrajini '', olje na lesu, ok. 1490, [http://www.philamuseum.org/collections/permanent/103638.html Muzej umetnosti v Filadelfiji.]. File:Quinten Massijs (I) - Virgin and Child - WGA14300.jpg|[[Quentin Massys]], ''Devica in otrok'', olje na lesu, ok. 1495, [http://www.fine-arts-museum.be/nl/de-collectie/quinten-metsys-maria-met-kind?artist=metsys-quinten Kraljevi muzej likovnih umetnosti v Belgiji]. </gallery> == Sklici == {{sklici|3}} ===Literatura=== {{refbegin}} * Acres, Alfred. "Rogier van der Weyden's Painted Texts". ''Artibus et Historiae'', Volume 21, No. 41, 2000. 75–109 * Blum, Shirley Neilsen. "Symbolic Invention in the Art of Rogier van der Weyden". ''Journal of Art History'', Volume 46, Issue 1–4, 1977 * Campbell, Lorne and Van der Stock, Jan. (ed.) ''Rogier van der Weyden: 1400–1464. Master of Passions''. Leuven: Davidsfonds, 2009. {{ISBN|978-90-8526-105-6}} * Lorne Campbell. ''Van der Weyden''. London: Chaucer Press, 2004. {{ISBN|1-904449-24-7}} * Hand, John Oliver; Metzger, Catherine; Spronk, Ron. ''Prayers and Portraits: Unfolding the Netherlandish Diptych''. Yale University Press, 2006. {{ISBN|0-300-12155-5}} * Koch, Robert A. "Copies of Rogier van der Weyden's Madonna in Red". ''Record of the Art Museum'', Princeton University, volume 26, issue 2, 1967. 46–58 * Nosow, Robert. ''Ritual Meanings in the Fifteenth-Century Motet''. Cambridge University Press, 2012. {{ISBN|0-521-19347-8}} * Panofsky, Irwin. ''Early Netherlandish Painting: v. 1''. Westview Press, 1971 (new edition). {{ISBN|978-0-06-430002-5}} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category| Madonna Durán, de Rogier van der Weyden (Museo del Prado)}} * [http://www.museodelprado.es/en/the-collection/online-gallery/on-line-gallery/obra/virgin-and-child-1/ Gallery caption at the Museo del Prado] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Rogierja van der Weydna]] [[Kategorija:Slike leta 1435]] j9eq8qxmz7w62y864sgef17n4lq13uk Samostan Nova Gorica 0 487214 6681948 5403650 2026-05-27T14:51:58Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] na stran [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] 6681948 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] bqzj8azp4rcwkfyxwecs5vkbo9tmibx A vam je jasno 0 488129 6682145 6573874 2026-05-28T04:33:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album | Name = a vam je jasno | Type = studio | Artist = [[Balans]] | Cover = Balans-a-vam-je-jasno.jpg | Released = [[13. maj]] [[2019]] | Recorded = | Studio = | Genre = [[art rock]], [[postpunk]], [[lo-fi]] | Length = | Label = [[ŠOP Records]] | Producer = Balans | Last album = ''[[kva je s tabo...]]''<br /> (2018) | This album = '''''a vam je jasno'''''<br /> (2019) | Next album = ''[[sam pravm]]'' <br /> (2020) }} '''''a vam je jasno''''' (stilizirano z malo začetnico) je [[studijski album]] slovenske [[postpunk]] glasbene skupine [[Balans]], ki je izšel 13. maja 2019 pri založbi [[ŠOP Records]].<ref name="bc">{{Navedi splet |url=http://balans.bandcamp.com/album/a-vam-je-jasno |title=a vam je jasno by balans |accessdate=25. 12. 2020 |work=Bandcamp}}</ref> ==Glasba== Goran Kompoš je glasbo na albumu opisal takole: "Predvsem prvo polovico plošče zaznamujejo kompaktni, [[postpunk]]ovski komadi z okusom po zlatem obdobju Madchestra. Druga polovica ponudi uravnoteženje v prepoznavnejši, psihedelični, mistični noisepopovski podobi, značilni za newyorške glasbene posebneže z začetka tisočletja."<ref name="ml">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/191212/balans-a-vam-je-jasno/ |title=balans: sam pravm |author=Kompoš, Goran |date=24. 5. 2019 |accessdate=25. 12. 2020 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]]}}</ref> Na pesmi "In mene ni" je dvojec uporabil besedilo istoimenske pesmi [[pesnik]]a [[Dane Zajc|Daneta Zajca]].<ref name="bc"/> ==Kritiški odziv== {{Ocene albuma |rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev1score = {{stars|4|5}}<ref name="ml"/> }} V recenziji za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je Goran Kompoš ocenil, da se album ponaša "z lo-fi estetiko, dadaističnimi, humornimi in angažiranimi besedili in s še večjim pogumom pri raziskovanju svojih inštrumentov in glasov".<ref name="ml"/> Tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] je bil album deležen pozitivne kritike – Damjan Manevski je o njem pripomnil: "Morda vam ne bodo povšeči njun odnos, njuna drznost, njun pogum ali odkritost. A to je pristop, ki si tudi z novo ploščo zasluži vsaj pošten ''respect'' s strani vseh vas zainteresirancev na sceni, četudi je balans svoje prvaške značilnosti demonstriral že v preteklosti."<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/balans-a-vam-je-jasno |title=balans: a vam je jasno |author=Manevski, Damjan |date=21. 5. 2019 |accessdate=25. 12. 2020 |work=[[Radio Študent]]}}</ref> Ob koncu leta je bil album uvrščen na 2. mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019, seznam najboljših slovenskih albumov leta.<ref name="rs">{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-2019 |title=Naj Tolpe bumov 2019 |date=28. 12. 2019 |accessdate=25. 12. 2020 |author= |work=Radio Študent}}</ref> Na mednarodnem portalu ''Beehype'' je bil uvrščen na 1. mesto albumov leta 2019 iz Slovenije.<ref name="bee">{{navedi splet |url=https://beehy.pe/best-albums-of-2019-part-3/ |title=Best albums of 2019 |date= |accessdate=30. 12. 2019 |author= |work=Beehype }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 2. | Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | align=center| 1. | Best albums of 2019<ref name="bee"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi sta napisala Kristin Čona in Andrej Pervanje.<ref name="bc"></ref> {{track listing |title1=Kirurgija |length1=3:22 |title2=A bomo skp padal |length2=2:02 |title3=Prazne glave |length3=5:44 |title4=Al bi še vztrajala |length4=3:14 |title5=Bolj gre za boj |length5=3:38 |title6=Nam se obrnla |length6=5:18 |title7=Tuji vrtovi |length7=3:27 |title8=In mene ni |note8=besedilo: [[Dane Zajc]] |length8=3:04 |title9=Samota pride sama |length9=5:30 |title10=Se igrava |length10=3:58 |title11=Predzadnja postaja |length11=3:42 |title12=Kralj alkohola |length12=7:13 |total_length= }} ==Osebje== ;Balans * Kristin Čona – vokal, bas kitara, kitara * Andrej Pervanje – vokal, bas kitara, kitara * Alessandro di Giampietro – avdio podoba na nastopih v živo ;Tehnično osebje * Alessandro di Giampietro – fotografija naslovnice (naslovljene ''Salta la mummia'') * Blaž Pavlica – mastering ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 2019]] [[Kategorija:Albumi skupine Balans]] [[Kategorija:Albumi založbe ŠOP Records]] {{italic title}} 58caa0smfukzxvkzwjhsz3axjru5y22 Belgradski gozd 0 488529 6681923 6278794 2026-05-27T13:54:51Z ModriDirkac 89613 /* Zunanje povezave */ ureditev 6681923 wikitext text/x-wiki [[Slika:Belgrad Ormani Konum.jpg|thumb|300px|Lega Belgradskega gozda]] '''Belgradski gozd'''<ref>{{navedi knjigo|author=Cecil C. Konijnendijk|title=Urban forests and trees: forests and foresty products|url=https://books.google.com/books?id=8tgsAQAAMAAJ|year=2005|publisher=Office for Official Publications of the European Communities|pages=122–129}}</ref> (turško ''Belgrad Ormanı'') je mešani [[Listavec|listnati]] [[gozd]], ki leži v bližini turškega mesta [[Carigrad]]. Ime je dobil po tisočih [[Srbi|Srbih]], ki so jih leta 1521 deportirali iz [[Beograd]]a, ko je mesto padlo v turške roke. Geografsko gozd leži na najvzhodnejši točki [[Trakija|Trakijskega]] polotoka. Gozdni teren je razdeljen med okrožji Sarıyer in Eyüp. V gozdu leži več zgodovinskih rezervoarjev in [[Akvadukt (vodovod)|akvadukt]]ov za pitno vodo. == Zgodovina == Ime je dobil po tisočih Srbih, ki jih je [[Sulejman I.]] Veličastni preselil v [[Konstantinopel]] po [[obleganje Beograda (1521)|obleganju Beograda]] leta 1521.<ref>{{navedi knjigo|author=Sydney Nettleton Fisher|title=The Middle East, a History|url=https://books.google.com/books?id=iP9OAQAAIAAJ|year=1959|publisher=Knopf|quote= Številni Srbi so bili preseljeni na obrobje mesta, o čemer še vedno priča Belgradski gozd...}}</ref><ref name="CreightonWinsor1920">{{navedi knjigo|author1=Mandell Creighton|author2=Justin Winsor|author3=Samuel Rawson Gardiner|author4=Reginald Lane Poole |author5=Sir John Goronwy Edwards|title=The English Historical Review|url=https://books.google.com/books?id=SKHRAAAAMAAJ|year=1920|publisher=Longman|quote= in Belgradski gozd blizu Konstantinopla, tako imenovani ujetniki, ujeti v sedanji srbski prestolnici leta 1521}}</ref> Migranti so s seboj prinesli [[relikvija|relikvijo]] [[Sveta Petka Balkanska|svete Petke Balkanske]]. Gozd še vedno nosi ime bolgarske etimologije [[Beograd]]a, saj je ime mesta v bolgarščini ''Белград/Belgrad''. == Velikost in sestava gozda == [[File:Marsh-Belgrad-Forest2.jpg|thumb| Močvirje sredi Belgradskega gozda, Carigrad, Turčija.]] S približno 5500 hektarji ima gozd veliko rastlinskih, ptičjih in živalskih vrst. Najpogostejše drevo v gozdu je hrast [[graden]] (''Quercus petraea''). Belgradski gozd je zaščiten in je eno najbolj obiskanih rekreacijskih območij Carigrada. Zahodni odsek avtoceste, ki teče čez [[Most Yavuza Sultana Selima|3. bosporski most]] (odprt 2016), poteka skozi severni del gozda, širitev Carigrada (Maslak itd.), naselja, ki obkrožajo gozd in nove ceste postavljajo pod vprašaj praktični učinek zaščite.<ref>My Merhaba "Belgrade Forest"[http://www.mymerhaba.com/Belgrade-Forest-in-Turkey-391.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090223113155/http://www.mymerhaba.com/Belgrade-Forest-in-Turkey-391.html |date=2009-02-23 }} October 1, 2006</ref> == Akvadukt == [[File:Белградский лес, Стамбул - 1.JPG|thumb| Ena izmed številnih poti v gozdu, priljubljena med Carigrajčani za tek in sprehode.]] [[File:BentlerNaturePark (5).jpg|thumb| Nov jez v naravnem parku Bentler v Belgradskem gozdu. ]] Namesto da bi našli veliko bizantinskih ostankov akvaduktov, so v glavnem ostali le še osmanski jezovi, ki so bili zgrajeni v obdobju zadnjih 150 let. [[Valensov akvadukt]], ki prečka Atatürkov bulevar, ko teče navzgor od [[Zlati rog|Zlatega roga]], je največji spomenik v spomin na kompleksen sistem, zgrajen za oskrbo mesta z vodo med 16. in 18. stoletjem. V gozdu sta obstajala dva ločena kanalska sistema. Starejši od obeh je bil sistem Kırkçeşme, ki je vodo v mesto Eğrikapı usmerjal močno proti mestnemu obzidju. Številni akvadukti in rezervoarji, ki so podpirali ta sistem, so bili prvotno zgrajeni v rimskih in bizantinskih časih, toda v 16. stoletju je Sulejman Veličastni osmanskemu arhitektu Sinanu naročil, da vse to nadgradi v nov sistem akvaduktov, ki bodo vodili v njegovo mesto. Rezultat je bila vrsta veličastnih akvaduktov, ki križajo ceste v bližini Kemerburgaza. Akvadukt Maǧlova je največji s svojo izjemno arhitekturo, trdnostjo in strukturo in je z malo truda dostopen javnosti z obeh koncev, po njem pa se lahko varno sprehodi po nižji ravni. Podobno je mogoče prehoditi tudi akvadukt Kemerburgaz. Novo obnovljeni Uzunkemer še vedno stoji tik čez prometno cesto v gozdu (ni prehoden). Ko je število prebivalcev v Carigradu naraščalo, je bilo treba razširiti tudi sistem oskrbe z vodo, da bo kos vse večjemu številu prebivalcev mesta, kar je povzročilo drugo oskrbovalno linijo; sistem Taksim. Večina teh akvaduktov in rezervoarjev je bila zgrajena v 18. stoletju tudi po obnovi, ki je potekala prej v 16. stoletju. Najopaznejši spomenik je sultanu [[Mahmud I.|Mahmudu I.]] iz leta 1732, ki stoji tik ob cesti v kraju Bahçeköy, ki je dal sistem zgraditi. Sistem Taksim se je končal v velikem rezervoarju na [[Trg Taksim|trgu Taksim]], ki danes deluje kot majhna umetniška galerija, ki se uporablja za turizem.<ref>Pat Yale "Istanbul: Belgrade Forest"[http://www.turkeyfromtheinside.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1038:stanbul-belgrade-forest&catid=42:places-to-go&Itemid=&date=2013-06-01] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210412012354/http://www.turkeyfromtheinside.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1038:stanbul-belgrade-forest&catid=42:places-to-go&Itemid=&date=2013-06-01 |date=2021-04-12 }} October 1, 2006</ref> == Zločin == Leta 2018 je turška policija izjavila, da je bil [[Džamal Hakšodži]] umorjen in zavržen v tem gozdu.<ref>https://www.theguardian.com/world/2018/oct/18/search-for-khashoggis-remains-extends-to-saudi-consul-generals-residence</ref><ref>https://www.bbc.com/news/world-middle-east-45909732</ref> Odšel je na obisk v Savdski konzulat v Carigradu, vendar ga niso videli, da bi se od konzulata oddaljil. == Rekreacija in turizem == [[File:Руины церкви святого Георгия в Белградском лесу, Стамбул - 2.JPG|thumb| Običajno najdemo zgodovinske ruševine, raztresene po gozdu, na primer cerkev sv. Jurija..]] '''Hoja, tek in pohodništvo''': ena izmed najbolj priljubljenih dejavnosti v Belgradskem gozdu poleg pogleda na čudovita drevesa in uživanja v naravi je dejstvo, da lahko brez težav tekate in pohodite po poteh. Obstaja steza za tek, ki se začne pri izviru pri Neset Suyu in prepleta 6 km dolgo pot z opremo za vadbo, nameščeno ob poti za javno uporabo. Skozi gozd poteka veliko poti in tudi zunaj glavnih rekreacijskih površin, sprehajalci pa lahko v gozdu ure in ure le redko srečajo koga drugega. Glavni zaplet je v tem, da ni na voljo zemljevida (satelitski zemljevidi so uporabni za prikaz cest in širših poti, ne pa tudi za prikaz stez), ki bi prikazoval steze in jih je treba odkriti. Skozi gozd teče tudi nekaj ograjenih površin in cest, zaradi katerih je iskanje dobre poti za sprehode težje. Če gremo globlje v gozd, priporočajo kompas. Zelo koristna je tudi naprava GPS, kot je pametni telefon. Gozd je le rahlo hribovit in marsikje se ga lahko prehodi tudi tam, kjer ni stez. Raziskovanje gozda je najlažje začeti v kraju Bahçeköy, ki je skoraj sredi gozda. Bahçeköy je dobro oskrbljen z javnimi avtobusi. Večina osmanskih jezov in rezervoarjev je zlahka dosegljiva iz Bahçeköya. '''Arboretum Atatürk''': če si želite ogledati gozdno listje v spreminjajočih se sezonah, je najboljše mesto za obisk arboretum na tem območju, ki je odprt med delavniki. V objektu je več kot 2000 rastlinskih vrst. Glavna atrakcija je jeseni, ko si lahko ogleda zbirko hrastov z vsega sveta. Od leta 2016 je Arboretum odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, vstopnina je 5TL za študente in 15TL za vse ostale. Vhod je približno 20 minut hoje od središča mesta Bahçeköy. Obisk lahko traja nekaj ur. Hrana (ne voda) se zaseže na vhodu, vrne pa se ob odhodu.<ref>[http://www.orman.istanbul.edu.tr/en/node/177 Arboretum: Faculty of Forestry] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120113234830/http://www.orman.istanbul.edu.tr/en/node/177 |date=January 13, 2012 }}</ref> '''Prehranjevanje in pitje''': ena najpogostejših stvari za domačine in popotnike v Carigradu je, da se ob koncu tedna odpravijo v Belgradski gozd, da se spomladi in v poletnih mesecih rešijo pred vročino. Obstajajo območja, posebej namenjena rekreaciji, obiskovalci pa lahko celo uživajo v prenosnih žarih za uživanje s prijatelji in družino. V gozdu je sedem glavnih piknik prostorov; najbolj priljubljena destinacija je Büyük Bent. To območje ima svojo kavarno, kjer si lahko na dolgih lesenih mizah prinesete svojo hrano in kuhate; pijače in prigrizki se prodajajo na kraju samem.<ref>[http://english.istanbul.gov.tr/Default.aspx?pid=13411 English.Istanbul.gov.tr] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140103125626/http://english.istanbul.gov.tr/Default.aspx?pid=13411 |date=January 3, 2014 }}</ref> Če načrtujete kuhanje lastnega žara, priporočamo, da ste pozorni in previdni, saj gasilski objekti niso dobro pripravljeni za spopadanje z gozdnimi požari na tem območju.<ref>My Merhaba [http://www.mymerhaba.com/Belgrade-Forest-in-Turkey-391.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090223113155/http://www.mymerhaba.com/Belgrade-Forest-in-Turkey-391.html |date=2009-02-23 }} October 1, 2006</ref> Obstaja tudi nekaj drugih kavarn, raztresenih po gozdu. === Naravni parki === V Belgradkem gozdu je devet naravnih parkov: * Naravni park Ayvat Bendi * Naravni park Bentler * Naravni park Falih Rıfkı Atay * Naravni park Fatih şeşmesi * Naravni park Irmak * Naravni park Kirazlıbent * Naravni park Kömürcübent * Naravni park Mehmet Akif Ersoy * Naravni park Neşet Suyu == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Belgrad Forest|Belgradski gozd}} *[https://istanbul-tourist-information.com/belgrad-forest/] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Carigrad]] [[Kategorija:Geografija Turčije]] 40v5uu8rxcrz0arw01ngvpf4eq5d31n 6681924 6681923 2026-05-27T13:55:38Z ModriDirkac 89613 /* Zunanje povezave */ 6681924 wikitext text/x-wiki [[Slika:Belgrad Ormani Konum.jpg|thumb|300px|Lega Belgradskega gozda]] '''Belgradski gozd'''<ref>{{navedi knjigo|author=Cecil C. Konijnendijk|title=Urban forests and trees: forests and foresty products|url=https://books.google.com/books?id=8tgsAQAAMAAJ|year=2005|publisher=Office for Official Publications of the European Communities|pages=122–129}}</ref> (turško ''Belgrad Ormanı'') je mešani [[Listavec|listnati]] [[gozd]], ki leži v bližini turškega mesta [[Carigrad]]. Ime je dobil po tisočih [[Srbi|Srbih]], ki so jih leta 1521 deportirali iz [[Beograd]]a, ko je mesto padlo v turške roke. Geografsko gozd leži na najvzhodnejši točki [[Trakija|Trakijskega]] polotoka. Gozdni teren je razdeljen med okrožji Sarıyer in Eyüp. V gozdu leži več zgodovinskih rezervoarjev in [[Akvadukt (vodovod)|akvadukt]]ov za pitno vodo. == Zgodovina == Ime je dobil po tisočih Srbih, ki jih je [[Sulejman I.]] Veličastni preselil v [[Konstantinopel]] po [[obleganje Beograda (1521)|obleganju Beograda]] leta 1521.<ref>{{navedi knjigo|author=Sydney Nettleton Fisher|title=The Middle East, a History|url=https://books.google.com/books?id=iP9OAQAAIAAJ|year=1959|publisher=Knopf|quote= Številni Srbi so bili preseljeni na obrobje mesta, o čemer še vedno priča Belgradski gozd...}}</ref><ref name="CreightonWinsor1920">{{navedi knjigo|author1=Mandell Creighton|author2=Justin Winsor|author3=Samuel Rawson Gardiner|author4=Reginald Lane Poole |author5=Sir John Goronwy Edwards|title=The English Historical Review|url=https://books.google.com/books?id=SKHRAAAAMAAJ|year=1920|publisher=Longman|quote= in Belgradski gozd blizu Konstantinopla, tako imenovani ujetniki, ujeti v sedanji srbski prestolnici leta 1521}}</ref> Migranti so s seboj prinesli [[relikvija|relikvijo]] [[Sveta Petka Balkanska|svete Petke Balkanske]]. Gozd še vedno nosi ime bolgarske etimologije [[Beograd]]a, saj je ime mesta v bolgarščini ''Белград/Belgrad''. == Velikost in sestava gozda == [[File:Marsh-Belgrad-Forest2.jpg|thumb| Močvirje sredi Belgradskega gozda, Carigrad, Turčija.]] S približno 5500 hektarji ima gozd veliko rastlinskih, ptičjih in živalskih vrst. Najpogostejše drevo v gozdu je hrast [[graden]] (''Quercus petraea''). Belgradski gozd je zaščiten in je eno najbolj obiskanih rekreacijskih območij Carigrada. Zahodni odsek avtoceste, ki teče čez [[Most Yavuza Sultana Selima|3. bosporski most]] (odprt 2016), poteka skozi severni del gozda, širitev Carigrada (Maslak itd.), naselja, ki obkrožajo gozd in nove ceste postavljajo pod vprašaj praktični učinek zaščite.<ref>My Merhaba "Belgrade Forest"[http://www.mymerhaba.com/Belgrade-Forest-in-Turkey-391.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090223113155/http://www.mymerhaba.com/Belgrade-Forest-in-Turkey-391.html |date=2009-02-23 }} October 1, 2006</ref> == Akvadukt == [[File:Белградский лес, Стамбул - 1.JPG|thumb| Ena izmed številnih poti v gozdu, priljubljena med Carigrajčani za tek in sprehode.]] [[File:BentlerNaturePark (5).jpg|thumb| Nov jez v naravnem parku Bentler v Belgradskem gozdu. ]] Namesto da bi našli veliko bizantinskih ostankov akvaduktov, so v glavnem ostali le še osmanski jezovi, ki so bili zgrajeni v obdobju zadnjih 150 let. [[Valensov akvadukt]], ki prečka Atatürkov bulevar, ko teče navzgor od [[Zlati rog|Zlatega roga]], je največji spomenik v spomin na kompleksen sistem, zgrajen za oskrbo mesta z vodo med 16. in 18. stoletjem. V gozdu sta obstajala dva ločena kanalska sistema. Starejši od obeh je bil sistem Kırkçeşme, ki je vodo v mesto Eğrikapı usmerjal močno proti mestnemu obzidju. Številni akvadukti in rezervoarji, ki so podpirali ta sistem, so bili prvotno zgrajeni v rimskih in bizantinskih časih, toda v 16. stoletju je Sulejman Veličastni osmanskemu arhitektu Sinanu naročil, da vse to nadgradi v nov sistem akvaduktov, ki bodo vodili v njegovo mesto. Rezultat je bila vrsta veličastnih akvaduktov, ki križajo ceste v bližini Kemerburgaza. Akvadukt Maǧlova je največji s svojo izjemno arhitekturo, trdnostjo in strukturo in je z malo truda dostopen javnosti z obeh koncev, po njem pa se lahko varno sprehodi po nižji ravni. Podobno je mogoče prehoditi tudi akvadukt Kemerburgaz. Novo obnovljeni Uzunkemer še vedno stoji tik čez prometno cesto v gozdu (ni prehoden). Ko je število prebivalcev v Carigradu naraščalo, je bilo treba razširiti tudi sistem oskrbe z vodo, da bo kos vse večjemu številu prebivalcev mesta, kar je povzročilo drugo oskrbovalno linijo; sistem Taksim. Večina teh akvaduktov in rezervoarjev je bila zgrajena v 18. stoletju tudi po obnovi, ki je potekala prej v 16. stoletju. Najopaznejši spomenik je sultanu [[Mahmud I.|Mahmudu I.]] iz leta 1732, ki stoji tik ob cesti v kraju Bahçeköy, ki je dal sistem zgraditi. Sistem Taksim se je končal v velikem rezervoarju na [[Trg Taksim|trgu Taksim]], ki danes deluje kot majhna umetniška galerija, ki se uporablja za turizem.<ref>Pat Yale "Istanbul: Belgrade Forest"[http://www.turkeyfromtheinside.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1038:stanbul-belgrade-forest&catid=42:places-to-go&Itemid=&date=2013-06-01] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210412012354/http://www.turkeyfromtheinside.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1038:stanbul-belgrade-forest&catid=42:places-to-go&Itemid=&date=2013-06-01 |date=2021-04-12 }} October 1, 2006</ref> == Zločin == Leta 2018 je turška policija izjavila, da je bil [[Džamal Hakšodži]] umorjen in zavržen v tem gozdu.<ref>https://www.theguardian.com/world/2018/oct/18/search-for-khashoggis-remains-extends-to-saudi-consul-generals-residence</ref><ref>https://www.bbc.com/news/world-middle-east-45909732</ref> Odšel je na obisk v Savdski konzulat v Carigradu, vendar ga niso videli, da bi se od konzulata oddaljil. == Rekreacija in turizem == [[File:Руины церкви святого Георгия в Белградском лесу, Стамбул - 2.JPG|thumb| Običajno najdemo zgodovinske ruševine, raztresene po gozdu, na primer cerkev sv. Jurija..]] '''Hoja, tek in pohodništvo''': ena izmed najbolj priljubljenih dejavnosti v Belgradskem gozdu poleg pogleda na čudovita drevesa in uživanja v naravi je dejstvo, da lahko brez težav tekate in pohodite po poteh. Obstaja steza za tek, ki se začne pri izviru pri Neset Suyu in prepleta 6 km dolgo pot z opremo za vadbo, nameščeno ob poti za javno uporabo. Skozi gozd poteka veliko poti in tudi zunaj glavnih rekreacijskih površin, sprehajalci pa lahko v gozdu ure in ure le redko srečajo koga drugega. Glavni zaplet je v tem, da ni na voljo zemljevida (satelitski zemljevidi so uporabni za prikaz cest in širših poti, ne pa tudi za prikaz stez), ki bi prikazoval steze in jih je treba odkriti. Skozi gozd teče tudi nekaj ograjenih površin in cest, zaradi katerih je iskanje dobre poti za sprehode težje. Če gremo globlje v gozd, priporočajo kompas. Zelo koristna je tudi naprava GPS, kot je pametni telefon. Gozd je le rahlo hribovit in marsikje se ga lahko prehodi tudi tam, kjer ni stez. Raziskovanje gozda je najlažje začeti v kraju Bahçeköy, ki je skoraj sredi gozda. Bahçeköy je dobro oskrbljen z javnimi avtobusi. Večina osmanskih jezov in rezervoarjev je zlahka dosegljiva iz Bahçeköya. '''Arboretum Atatürk''': če si želite ogledati gozdno listje v spreminjajočih se sezonah, je najboljše mesto za obisk arboretum na tem območju, ki je odprt med delavniki. V objektu je več kot 2000 rastlinskih vrst. Glavna atrakcija je jeseni, ko si lahko ogleda zbirko hrastov z vsega sveta. Od leta 2016 je Arboretum odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, vstopnina je 5TL za študente in 15TL za vse ostale. Vhod je približno 20 minut hoje od središča mesta Bahçeköy. Obisk lahko traja nekaj ur. Hrana (ne voda) se zaseže na vhodu, vrne pa se ob odhodu.<ref>[http://www.orman.istanbul.edu.tr/en/node/177 Arboretum: Faculty of Forestry] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120113234830/http://www.orman.istanbul.edu.tr/en/node/177 |date=January 13, 2012 }}</ref> '''Prehranjevanje in pitje''': ena najpogostejših stvari za domačine in popotnike v Carigradu je, da se ob koncu tedna odpravijo v Belgradski gozd, da se spomladi in v poletnih mesecih rešijo pred vročino. Obstajajo območja, posebej namenjena rekreaciji, obiskovalci pa lahko celo uživajo v prenosnih žarih za uživanje s prijatelji in družino. V gozdu je sedem glavnih piknik prostorov; najbolj priljubljena destinacija je Büyük Bent. To območje ima svojo kavarno, kjer si lahko na dolgih lesenih mizah prinesete svojo hrano in kuhate; pijače in prigrizki se prodajajo na kraju samem.<ref>[http://english.istanbul.gov.tr/Default.aspx?pid=13411 English.Istanbul.gov.tr] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140103125626/http://english.istanbul.gov.tr/Default.aspx?pid=13411 |date=January 3, 2014 }}</ref> Če načrtujete kuhanje lastnega žara, priporočamo, da ste pozorni in previdni, saj gasilski objekti niso dobro pripravljeni za spopadanje z gozdnimi požari na tem območju.<ref>My Merhaba [http://www.mymerhaba.com/Belgrade-Forest-in-Turkey-391.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090223113155/http://www.mymerhaba.com/Belgrade-Forest-in-Turkey-391.html |date=2009-02-23 }} October 1, 2006</ref> Obstaja tudi nekaj drugih kavarn, raztresenih po gozdu. === Naravni parki === V Belgradkem gozdu je devet naravnih parkov: * Naravni park Ayvat Bendi * Naravni park Bentler * Naravni park Falih Rıfkı Atay * Naravni park Fatih şeşmesi * Naravni park Irmak * Naravni park Kirazlıbent * Naravni park Kömürcübent * Naravni park Mehmet Akif Ersoy * Naravni park Neşet Suyu == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Belgrad Forest|Belgradski gozd}} *[https://istanbul-tourist-information.com/belgrad-forest/ Turistične informacije (v angleščini)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Carigrad]] [[Kategorija:Geografija Turčije]] jmpi1bbn7d6ljzqwqg6o147dfyiye8f Jedrska elektrarna Černobil 0 494904 6681908 6672970 2026-05-27T13:01:48Z ~2026-31634-82 260631 pp 6681908 wikitext text/x-wiki '''Jedrska elektrarna Černobil''', uradno '''jedrska elektrarna Vladimirja Iljiča Lenina''', je zaprta jedrska elektrarna, ki se nahaja v bližini zapuščenega mesta [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]] na severu Ukrajine, 16,5 kilometra severozahodno od mesta [[Černobil]] in 16 kilometrov od belorusko-ukrajinske meje in približno 100 kilometrov severozahodno od mesta [[Kijev]]. Elektrarno je hladil inženirski ribnik, ki ga reka [[Pripet (reka)|Pripet]] napaja približno 5 kilometrov severozahodno od sotočja z Dneprom. {{Infopolje elektrarna | name = Jedrska elektrarna Černobil | name_official = Jedrska elektrarna Vladimirja Iljića Lenina | image = Chernobyl NPP cut.png | image_caption = Jedrska elektrarna Černobil leta 2009. Vidni so vsi štirje reaktorji. | coordinates = {{koord novi|51|23|21|N|30|05|58|E|region:UA_type:landmark|display=title,inline}} | country = [[Ukrajina]] | location = [[Pripjat]] | status = Neaktivno | construction_began = 15. avgust 1972 | commissioned = 26. september 1977 | decommissioned = Zaprtje 15. december 2000. Postopek razgradnje od leta 2015 | operator = SAUEZM | np_reactors = 4 | ps_thermal_capacity = 12,800 MW | ps_units_operational = 0 | ps_electrical_capacity = 4,000 MW }} Leta 1986 je bil reaktor 4 kraj [[Černobilska nesreča|černobilske katastrofe]], ko je eksplodiral,<ref name="#1">{{Navedi knjigo|title=The Legacy of Chernobyl|url=https://archive.org/details/legacyofchernoby0000medv|publisher=W. W. Norton & Company|year=1990}}</ref> elektrarna pa je zdaj v središču omejenega gibanja, znanem kot [[černobilsko izključitveno območje]]. Območje in nekdanjo elektrarno sedaj upravlja državna agencija Ukrajine za upravljanje z območjem izključitve. Preostali trije reaktorji so po nesreči še naprej delovali, vendar so bili do leta [[2000]] trajno zaustavljeni, elektrarna pa je od leta 2015 v postopku razgradnje. Postopek razgradnje jedrske elektrarne naj bi se končal leta 2065.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/56391/|title=Chernobyl nuclear power plant site to be cleared by 2065}}</ref> Med [[Požari v Černobilskem izključitvenem območju leta 2020|požari leta 2020 v černobilskem izključitvenem območju]] so se požari razširili tudi do slaba 2 km stran od elektrarne<ref>{{Navedi splet|url=http://m.theengineer.co.uk/1020859.article?mobilesite=enabled|title=NOVARKA and Chernobyl Project Management Unit confirm cost and time schedule for Chernobyl New Safe Confinement}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Černobilsko izključitveno območje je bilo prizorišče spopadov med ruskimi in ukrajinskimi silami med [[Bitka za Černobil|bitko za Černobil]] 24. februarja 2022 kot del [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]]. Ruske sile so še isti dan okupirale elektrarno, dokler niso bile konec marca prisiljene v umik. == Gradnja elektrarne == [[Slika:IAEA 02790022 (5612542985).jpg|levo|sličica|258x258_pik|Černobilska elektrarna leta 1979. Vidna sta prva dva reaktorja, 1 in 2. Reaktor 3 je bil takrat v zgodnji fazi gradnje.]] V poznih šestdesetih letih 20. stoletja je [[Sovjetska zveza]] načrtovala gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki bi nadomestile pomanjkanje električne energije v osrednji energetski regiji. Leta 1968 je bila desna stran bregov reke Pripet, ki se nahaja 15&nbsp;km stran od [[Černobil]]a, izbrana za primerno mesto za gradnjo ene izmed jedrskih elektraren, sestavljenih iz štirih [[Reaktor RBMK|reaktorjev RBMK]]. Leta 1970 je bil ukrajinski arhitekt [[Viktor Brjuhanov]] izbran za direktorja elektrarne, ki je aprila istega leta podpisal dokumente za gradnjo in s tem dokončno odobril gradnjo elektrarne na bregovih reke Pripet. Do leta 1971 so bili na mesto gradnje pripeljani vsi gradbeni materiali in orodja za gradnjo elektrarne. 15. avgusta 1972 se je gradnja Černobilske jedrske elektrarne začela. Med gradnjo so bili zamujeni roki zaradi tesnih urnikov ter pomanjkanja gradbene opreme in materialov. 1. avgusta 1977, skoraj pet let po začetku gradnje, je bil prvi reaktor, reaktor št. 1 odprt. 26. septembra istega leta je reaktor št. 1 začel obratovati in elektrarna je uradno začela proizvajati [[Električna energija|električno energijo]]. Po odprtju prvega reaktorja so sledila odprtja še štirih reaktorjev: reaktor št. 2 je bil odprt 16. novembra 1978, reaktor št. 3 3. decembra 1981 in reaktor št. 4 20. decembra 1983. Še dva reaktorja 5 in 6, bolj ali manj enake izvedbe reaktorja, sta bila načrtovana na lokaciji približno kilometer od sosednjih stavb štirih starejših blokov. Njuna gradnja je bila ustavljena po eksploziji v reaktorju 4 in s časom dokončno preklicana konec aprila 1989, le nekaj dni pred tretjo obletnico nesreče. Po katastrofi je bila gradnja reaktorjev št. 5 in št. 6 ustavljena in sčasoma dokončno preklicana aprila 1989, le nekaj dni pred tretjo obletnico eksplozije leta 1986. Na drugi strani reke je bilo predvideno zgraditi še šest drugih reaktorjev. Vseh 12 reaktorjev naj bi bilo zgrajenih do leta 2010. To je bila tretja sovjetska jedrska elektrarna z reaktorji RBMK po izgradnji jedrske elektrarne Leningrad in jedrski elektrarni Kursk Rastlina. Reaktorja št. 3 in 4 sta bili enoti druge generacije, št. 1 in 2 pa enoti prve generacije, kot tisti, ki delujejo v elektrarni Kursk. Zasnove reaktorjev RBMK druge generacije so bile opremljene z varnejšo zadrževalno konstrukcijo, vidno na fotografijah objekta. == Načrtovanje == === Električni sistemi === [[Slika:Chernobyl 04710018 (8134364258).jpg|sličica|292x292_pik|Pogled na černobilsko elektrarno iz zraka, v ozadju pa je viden hladilni ribnik]] Jedrska elektrarna v [[Černobil]]u je bila sestavljena iz štirih reaktorjev RBMK-1000, od katerih je vsak lahko proizvedel 1000 megavatov (MW) električne energije (3200 MW toplotne moči), v času katastrofe pa so vsi skupaj proizvedli približno 10% električne energije v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Elektrarna je priključena na električno omrežje 330 kV in 750 kV.  Blok ima dva električna generatorja, ki sta na omrežje 750 kV povezana z enim transformatorjem. Generatorja sta povezana s skupnim transformatorjem z dvema zaporednima stikaloma. Med njimi so enotni transformatorji povezani za napajanje lastnih sistemov elektrarne; vsak generator je torej mogoče priključiti na enotni transformator za napajanje elektrarne ali na enotni transformator in generatorjski transformator, ki napajata tudi omrežje. Vod 330 kV se običajno ni uporabljal in je služil kot zunanji napajalnik, povezan s transformatorjem postaje - kar pomeni z električnimi sistemi elektrarne. Elektrarno so poganjali lastni generatorji ali pa so jo v vsakem primeru napajali iz nacionalnega omrežja 750 kV prek rezervnega napajanja glavnega omrežja v transformatorju, ali iz napajanja 330 kV v omrežnem transformatorju 2 ali iz drugih blokov elektrarne prek dve rezervni vodili. V primeru popolne zunanje izgube električne energije bi lahko bistvene sisteme napajali dizelski generatorji. Transformator vsake enote je zato povezan z dvema 6 kV stikalnima ploščama za glavni daljnovod, A in B (npr. 7A, 7B, 8A, 8B za generatorje 7 in 8), ki napaja glavne bistvene sisteme in je povezan s še enim transformatorjem pri napetosti 4 kV, ki je podprta dvakrat (rezervna vodila 4 kV). Plošče 7A, 7B in 8B so prav tako povezane s tremi bistvenimi daljnovodi (za črpalke za hladilno tekočo vodo), vsak pa ima tudi svoj [[dizel]]ski generator. V primeru okvare hladilnega krogotoka s hkratno izgubo zunanje moči lahko turbogeneratorji vrtijo navzdol za približno 45 do 50 sekund, medtem ko morajo biti dizelski generatorji zaženjeni. Generatorji so samodejno zagnani v 15 sekundah ob izgubi moči zunaj lokacij. === Turbine === [[Slika:Chernobyl Power Station aerial view.jpg|sličica|259x259_pik|Računalniško narejena skica elektrarne, s štirimi rekatorji.]] Električno energijo so proizvajali par turbogeneratorjev z vodikovim hlajenjem z močjo 500 MW. Ti se nahajajo v 600 metrov dolgi strojnici v bližini reaktorske zgradbe. Turbine - častitljivi petvaljnik K-500-65 / 3000 - dobavlja turška elektrarna Harkov; električni generatorji so TBB-500. Turbina in rotorji generatorja so nameščeni na isti gredi; skupna teža rotorjev je skoraj 200 ton (220 kratkih ton) in njihova hitrost je 3.000 vrtljajev na minuto. Turbogenerator je dolg 39 metrov in ima skupno težo 1.200 ton. Pretok hladilne tekočine za vsako turbino je 82.880 t / h. Generator proizvaja 20 kV 50&nbsp;Hz izmenične moči. Stator generatorja hladi voda, rotor pa [[vodik]]. Vodik za generatorje se proizvaja na mestu z elektrolizo. Zasnova in zanesljivost turbin sta jim prinesli državno nagrado Ukrajine za leto 1979. Harkovska turbinska tovarna je kasneje razvila novo različico turbine K-500-65 / 3000-2, da bi zmanjšala uporabo dragocene kovine. Obrat v Černobilu je bil opremljen z obema vrstama turbin; reaktor 4 je imel novejše. Izkazalo pa se je, da so novejše turbine bolj občutljive na svoje obratovalne parametre, njihovi ležaji pa so imeli pogoste težave z vibracijami. === Vloga reaktorjev === ==== Reaktorja 5 in 6 ==== [[Slika:Chernobyl Unit 5 hnapel 001.jpg|sličica|273x273_pik|Nedokončana reaktorja 5 in 6.]] Gradnja reaktorjev 5 in 6 se je začela leta 1982, pol leta potem, ko je bila njuna gradnja naročena. Po eksploziji v reaktorju 4 konec aprila 1986 je bila njuna gradnja ustavljena zaradi velikega radioaktivnega onesnaženja na območju elektrarne. V času eksplozije reaktorja 4 je bil reaktor 5 zgrajen 70 % in je bil predviden za odprtje in začetek obratovanja 7. novembra 1986, medtem, ko je bil reaktor 6 načrtovan za odprtje in začetek obratovanja konec leta 1987. Reaktorja sta bila v tem času prekrita z sredstvi za zaščito pred vremenom. 10. oktobra 1986 se je njuna gradnja znova zagnala. 24. aprila 1987 je bila gradnja reaktorjev znova ustavljena, 23. maja 1989 pa je Sovjetska zveza dokončno sprejela odločitev, da gradnjo reaktorjev 5 in 6 ne bodo dokončali. Pozneje so bili objavljeni načrti, da bi reaktorja dokončali po osamosvojitvi Ukrajine, vendar Ukrajina ni imela tako politične volje kot denarnih financ za dokončanje reaktorjev. ==== Računalniški sistemi ==== SKALA (rusko: СКАЛА, система контроля аппарата Ленинградской Атомной; система контроля аппарата Leningradskoj Atomnoj, »Nadzorni sistem naprav jedrske elektrarne Leningrad«) je bil procesni računalnik za jedrski reaktor RBMK v Černobilski jedrski elektrarni pred oktobrom 1995. Že od šestdesetih let dvajsetega stoletja je za nalaganje programske opreme uporabljal pomnilnik z magnetnim jedrom, shranjevanje podatkov z magnetnim trakom in udarni trak. SKALA je spremljala in beležila stanje reaktorja in vhode nadzorne plošče. Ožičeno je bilo za sprejem 7200 analognih in 6500 digitalnih signalov. Sistem je neprekinjeno spremljal obrat in te informacije prikazoval operaterjem. Poleg tega je program, imenovan PRIZMA (rusko: ПРИЗМА, программа измерения мощности аппарата; program izmereniya moshchnosti apparata, »Program merjenja moči naprave«), obdeloval pogoje obratov in dal priporočila za usmerjanje upravljavcev obratov. Ta program je trajal od 5 do 10 minut in ni mogel neposredno nadzorovati reaktorja. == Znane nezgode in nesreče == === Delno taljenje jedra v reaktorju 1 leta 1982 === 9. septembra 1982 je v reaktorju št. 1 prišlo do delnega taljenja jedra zaradi okvare hladilnega ventila, ki je po vzdrževanju ostala zaprta. Ko se je reaktor med povprečnim načrtovanim popravilom ob 13:30 zagnal, se je [[uran]] v rezervoarju pregrel in počil. V zasilnem kondenzatorju, plinovodnih cevovodnih komunikacijskih cevovodov reaktorja je prišlo do kratotrajnega povečanja tlaka, ki je privedlo do izpusta 800&nbsp;kg vode iz vrat med reaktorjem 1 in reaktorjem 2. Zaradi izhlapevanja izpuščene vode se je tlak v reaktorskem prostoru povečal, kar je posledično privedlo do premika drugih hidravičnih ventilov iz reaktorskega prosotora. Obseg škode je bil razmeroma majhen in med nesrečo ni nihče umrl, zaradi malomarnosti upravljavcev pa so nesrečo opazili šele čez nekaj ur. Zaradi pretrganega kanala ob ventilu reaktorja 1 pa je iz reaktorja v ozračje izšla majhna količina radioaktivnih delcev v obliki drobcev uranovega oksida in več drugih radioaktivnih izotopov, ki so uhajajli s paro iz reaktorja preko prezračevalnega sklada. Radioaktivni delci so se razširili 14&nbsp;km stran od elektrarne in dosegli mesto [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]. Reaktor 1 je bil po osmih mesecih popravljen in spet zagnan v obratovanje<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com.pa/books?id=WwPJDwAAQBAJ&pg=PA61&lpg=PA61&dq=rbmk+serpentinite&source=bl&ots=PA9C0cLIgj&sig=ACfU3U3n-V6Qy-lPJ5GZLs9kkPGo2heQMw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwj9yJqE6OjuAhX7TTABHWDZA5s4ChDoATAJegQICRAB#v=onepage&q=rbmk+serpentinite&f=false|title=Midnight in Chernobyl: The Untold Story of the World's Greatest Nuclear Disaster}}</ref>. Nesreča je bila v javnost objavljena šele leta 1985. === Incidenti v reaktorju 3 in 4 leta 1984 === Leta 1984 se je v reaktorju 3 in 4 zgodilo več resnejših incidentov, vendar so bili tej dokumenti v Ukrajini objavljeni šele aprila 2021. Po istih dokumentih je osrednja vlada v [[Moskva|Moskvi]] že leta 1983 vedela, da je černobilska elektrarna ena najnevarnejših jedrskih elektrarn v ZSSR. === Eksplozija v reaktorju 4 leta 1986 === [[Slika:IAEA 02790015 (5613115146).jpg|sličica|Reaktor 4 Černobilske elektrarne je bil katastrofalno uničen 26. aprila 1986. Ta fotografija je bila posneta iz vojaškega helikopterja, dva meseca po nesreči.]] 26. aprila 1986 se je ob izvajanju varnostnega testa v reaktorju 4 ob 1:23 zgodila [[Černobilska nesreča]], ko je reaktor 4 eksplodiral zaradi katastrofalno povečane moči, ki je povzročila, da je jedro razneslo, v reaktorju pa je nato izbruhnil velik [[požar]]. Zaradi tega so se velike količine [[Radioaktivnost|radioaktivnih]] delcev [[Ionizirajoče sevanje|sevanja]] razširile iz reaktorja v zrak in se nato razširile v ozračje in po okoliških zemljiščih. V eksploziji je neposredno umrl en inženir, še en pa je bil huje poškodovan in je pozneje umrl v bolnišnici v Pripjatu. Veliko delov [[grafit]]a iz česar je bila sestavljena sredica reaktorja 4, je pristalo na strehi reaktorja 3 in na strehi reaktorja zanetlo več večjih [[Ogenj|ognejv]]. Kmalu po eksploziji so inženirji začeli v porušen reaktor dovajati hladno vodo za ohladitev, za pogašenje požara pa so bili poklicani gasilci iz Pripjata, Černobila in [[Kijev]]a. Požar je bil pogašen približno pet ur po eksploziji, pri tem pa je veliko gasilcev, inženirjev in drugih reševalcev prejelo smrtne doze sevanja. Nesreča je prizadela velika območja [[Evropa|Evrope]], zaradi česar velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini. Radioaktivni dim, ki je uhajal iz reaktorja in se spremenil v velik oblak, se je razširil preko [[Rusija|Rusije]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]], pa tudi preko evropskega dela [[Turčija|Turčije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Litva|Litve]], [[Švedska|Švedske]], [[Norveška|Norveške]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Švica|Švice]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Italija|Italije]], [[Francija|Francije]], [[Velika Britanija|Velike Britanije]], [[Irska|Irske]] ter čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] do vzhodnega dela [[Združene države Amerike|ZDA]]<ref name="#1"/>. Posledično je bil reaktor 4 popolnoma uničen zaradi česar je bil do novembra 1986 ob reaktorju zgrajen velik [[Sarkofag jedrske elektrarne Černobil|betonsko-železni sarkofag]], ki je zaprl poškodovan reaktor in preprečil nadaljnjo uhajanje sevanja. Do leta 2017 je bil nad reaktorjem zgrajen [[Nova varna zapora Černobil|nov, večji in varnejši sarkofag]], ki je zaprl uničen reaktor in starejši sarkofag, ki je zaradi slabega stanja že začel razpadati.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/news/world/chernobyl-radiation-unaffected-roof-collapse-article-1.1263037|title=Chernobyl radiation unaffected after heavy snow causes partial roof collapse, Ukrainian officials say}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Chernobyl roof collapses under snow|date=14. februarja 2013|url=http://m.nzherald.co.nz/world/news/article.cfm?c_id=2&objectid=10865344|accessdate=2021-03-26|archive-date=2013-04-13|archive-url=https://archive.today/20130413233159/http://m.nzherald.co.nz/world/news/article.cfm?c_id=2&objectid=10865344|url-status=dead}}</ref> === Požar v reaktorju 2 leta 1991 === 11. oktobra 1991 je v turbinski dvorani reaktorja št. 2 izbruhnil [[požar]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1991/10/12/world/fire-reported-in-generator-area-at-the-chernobyl-nuclear-plant.html|title=Fire Reported in Generator Area At the Chernobyl Nuclear Plant}}</ref>, zaradi okvarjenega stikala v turbini. Ob 20:10 je bila moč v reaktorju zmanjšala, da bi popravili seperator pregrevalnika, pri tem pa je bila turbina v prostem teku. Napačno stikalo je povzročilo val toka na generatorju, kar je prižgalo izolacijski material na nekaterih električnih napeljavah<ref>[http://articles.baltimoresun.com/1991-10-13/news/1991286047_1_reactor-nuclear-power-chernobyl Roof fire at Chernobyl intensifies Ukrainian calls to close nuclear plant] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140429201732/http://articles.baltimoresun.com/1991-10-13/news/1991286047_1_reactor-nuclear-power-chernobyl |date=2014-04-29 }} Baltimore Sun (October 13, 1991)</ref>. To je nato privedlo do tega, da je vodik, ki se uporablja kot hladilno sredstvo v sinhronem generatorju, uhajal v turbinsko dvorano, "kar je očitno ustvarilo pogoje za začetek požara v strehi in za zrušitev enega od nosilcev strehe<ref>[https://www.nytimes.com/1991/10/13/world/soviets-assure-safety-at-a-plant-damaged-by-fire.html Soviets Assure Safety at A-Plant Damaged by Fire] New York Times (October 13, 1991)</ref>." Požar se je začel v četrti turbini reaktorja 2. V požaru se je porušila streha strojnice in pri tem poškodovala opremo, ki je sodelovala pri zagotavljanju varnosti in hlajenja reaktorja. Izgorelo je 180 ton turbinskega olja in 500 m³ vodika. Požar so do 23:30 zvečer 11. oktobra pogasile gasilske enote iz Černobila in Kijeva. Pri tem ni nihče umrl, gasilci in inženirji pa so prejeli majhen odmerek sevanja, samo od 0,02 do 0,17, ki ni niti najmanj smrtonosen. Sosednja reaktorska dvorana in reaktor nista bila prizadeta, iz reaktorja pa v ozračje ni izšla nobena radioaktivnost. Takoj po požaru je Ukrajinska oblast, ki je bila takrat še pod Sovjetsko zvezo, sprejela ukrepe za popravilo reaktorja, a je kmalu ugotovila, da je škoda v reaktorju prevelika in da so stroški za popravilo škode previsoki, zato je bilo odločeno, da se reaktor 2 po zasilnem popravilu trajno zaustavi. == Elektrarna po černobilski nesreči == [[Slika:Chaes cz 1.jpg|sličica|279x279_pik|Strojnica reaktorja 1.]] Po eksploziji v reaktorju 4 so preostali trije reaktorji v elektrarni še naprej delovali (reaktor 1 je bil ponovno zagnan 1. oktobra 1986, reaktor 2 je bil ponovno zagnan 5. novembra 1986, reaktor 3 pa je bil ponovno zagnan 4. decembra 1987), saj si Sovjetska zveza zaradi pomanjkanja električne energije v državi, ni mogla privoščiti zaustavitve elektrarne. Po evakuaciji mesta Pripjat je bilo za elektrarno zgrajeno novo mesto [[Slavutych]] za namestitev domov delavcev elektrarne. Maja 1989 je Sovjetska oblast dokončno prekinila gradnjo dveh delno zgrajenih reaktorjev 5 in 6, saj ni imela politične volje in ni hotela porabljati dodatnega denarja za njuno gradnjo. Elektrarna je med reaktorjem 3 in 4 zgradila dolg visok kamnit hodnik za ločitev reaktorjev in omejila dostop do radioaktivnih prostorov, nekatere pa zaprla. Oktobra 1991 je bil reaktor 2 trajno zaustavljen potem, ko je v njem izbruhnil požar zaradi okvarjenega stikala v turbini. Po osamosvojitvi [[Ukrajina|Ukrajine]] od Sovjetske zveze so Ukrajinske oblasti začele novo temo o razpravi Černobila. Ukrajinske oblasti so ugotovile, da je škoda v reaktorju prevelika in da bi bila popravila predraga zato so dogovorile o trajni odpovedi obratovanja reaktorja 2. S tem je prihodnost celotne černobilske elektrarne postajala vse bolj mračna. 30. novembra 1996 je bil reaktor 1 trajno zaustavljen zaradi pritiska več vlad na Ukrajino glede mednarodnega negodovanja o zastrupitvah z vplivi na zdravje zaradi sevanja. Kmalu po zaprtju reaktorja 1 je Ukrajina pozimi 1997 podpisala memorandum in se z [[Evropska unija|Evropsko unijo]] dogovorila, da bo elektrarno zaprla najkasneje do konca leta 2000. 15. decembra 2000 je takratni ukrajinski predsednik Leonid Kučma na uradni slovesnosti v elektrarni ob 13:17 osebno zaustavil reaktor 3 (po krajšem obratovanju reaktorja od marca 1999, ki je bil pred tem pet mesecev zaprt zaradi popravil), reaktor 3 pa je ob njegovem izklopu trajno prenehal z obratovanjem. S tem se je celotna elektrarna zaprla in prenehala prozivajati električno energijo. 1. januarja 2001 je bila elektrarna uradno odklopljena iz omrežja. === Nova varna zapora === {{Glavni članek|Nova varna zapora Černobil}} [[Slika:Chernobyl New Safe Confinement August 2016.jpg|sličica|264x264px|Betonsko-železni sarkofag med končnimi deli gradnje leta 2016.]] Prvotno napovedana junija 2003 je bila zgrajena nova jeklena zadrževalna konstrukcija z imenom [[Nova varna zapora Černobil|New Safe Confinement]] (nova varna zapora), ki je nadomestila staranje in na hitro zgrajen sarkofag, ki je ščitil reaktor št. 4. Čeprav se je razvoj projekta večkrat zavlekel, se je gradnja uradno začela septembra 2010. Novo varno zapornico je financiral mednarodni sklad, ki ga upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj, načrtoval in zgradil pa ga je konzorcij Novarka pod vodstvom [[Francija|Francije]]. Novarka je iz jekla zgradila veliko strukturo v obliki loka, široko 270 metrov, visoko 100 metrov in dolgo 150 metrov, da pokrije staro razpadajočo betonsko kupolo, ki je bila takrat v uporabi. Struktura je bila zgrajena v dveh segmentih, ki sta bila združena avgusta 2015. Novembra 2016 je bil dokončan lok postavljen nad obstoječi sarkofag. Ta projekt jeklenih ohišij naj bi stal 1,4 milijarde dolarjev, končan pa je bil leta 2017. Ohišje ustreza tudi definiciji naprave za jedrsko pokopavanje. Ločen dogovor je bil sklenjen z ameriškim podjetjem Holtec International za gradnjo skladišča znotraj izključevalnega območja za jedrske odpadke, ki jih proizvaja Černobil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/chernobyl-ukraine-petya-cyber-attack-hack-nuclear-power-plant-danger-latest-a7810941.html|title=Chernobyl's radiation monitoring system has been hit by the worldwide cyber attack|date=26. junij 2017}}</ref> 14. februarja med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] je Rusija z brezpilotnikom [[Geran-2]] zadela novo varno zaporo in jo poškodovala - prebita je bila tako zunanja kot notranja plast.<ref>{{Navedi splet|title=Russian drone attack damages Chernobyl nuclear plant’s shelter, Zelensky says|url=https://www.theage.com.au/world/europe/russian-drone-attack-damages-chernobyl-nuclear-plant-s-shelter-zelensky-says-20250214-p5lcbh.html|website=|date=2025-02-14|accessdate=2025-12-28|language=en|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hole Blasted By Drone In Chernobyl's Radiation Shield: What We Know|url=https://www.twz.com/news-features/hole-blasted-by-drone-in-chernobyls-radiation-shield-what-we-know|website=The War Zone|date=2025-02-14|accessdate=2025-12-28|language=en-US|first=Howard|last=Altman}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine says Russia drone attack hits Chernobyl nuclear plant, radiation levels normal|url=https://www.cnn.com/2025/02/14/europe/russia-ukraine-drones-chernobyl-intl-hnk|website=CNN|date=2025-02-14|accessdate=2025-12-28|language=en|first=Daria Tarasova-Markina, Tim Lister, Christian|last=Edwards}}</ref> == Razgradnja elektrarne == [[Slika:Reactor Hall of Unit 2, Chernobyl Nuclear Power Plant.webm|sličica|Razstavljanje kontrolnih palic reaktorja 1 in 2.]] Ukrajina je načrt za razgradnjo elektrarne odobrila leta 2009. Časovni razpored razgradnje elektrarne je tesno zaokrožen z demontažo reaktorja 4 in dekontaminacijo okolice. Leta 2013 je bila črpalka, ki je rečno vodo dvigovala v hladilni rezervoar ob elektrarni, izklopljena, pri čemer naj bi ponor toplote počasi izhlapeval. Aprila 2015 so reaktorji 1, 2 in 3 vstopili v fazo razgradnje in se pri tem začela dela za odstranjevanje neonesnažene opreme. Odstranjevanje neonesnažene opreme v reaktorjih naj bi se končalo konec leta 2022. Do leta 2046 bo iz reaktorjev odstranjena najbolj onesnažena oprema, pri tem pa se bo s pomočjo dozimetrov in drugih strojev radioaktivnost zmanjšala. Sami reaktorji (vključno z dvema delno zgrajenima) ter celotna elektrarna bodo nato razstavljanjeni do leta 2065, območje pa bo počiščeno. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Chernobyl Nuclear Power Plant}} * {{Uradna spletna stran|https://chnpp.gov.ua/en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jedrske elektrarne|Černobil]] [[Kategorija:Černobilska nesreča]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1977]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Pripjatu]] l8dvq75ff4d2tbprf6yw76hjh29n49r Ferenc Horváth (politik) 0 495444 6682195 6651142 2026-05-28T07:27:18Z Erardo Galbi 166658 6682195 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder|name=Ferenc Horváth|birth_date=|imagesize=|smallimage=|caption=|order=[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_start=[[2018]]|term_end=|predecessor=[[László Göncz]]|successor=|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|image=|death_date=|birth_place=|death_place=|constituency=|party=|spouse=|children=|profession=|education=|religion=|signature=|footnotes=|website=/|starš=|parents=}}'''Ferenc Horváth''', [[Slovenščina|slovensko]]-[[Madžari|madžarski]] politik; * [[13. april]] [[1972]], [[Murska Sobota]]. Trenutno je poslanec madžarske narodne manjšine v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. == Življenjepis == Leta 1991 je zaključil [[Dvojezična srednja šola Lendava|Srednjo šolo kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve]], smer ekonomski tehnik in se vpisal na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoško fakulteto]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je diplomiral leta 1996. Istega leta se je zaposlil na Zavodu za informativno dejavnost madžarske narodnosti, leta 2011 pa postal njegov direktor. === Politika === Več let je deloval kot podžupan [[Občina Lendava|Občine Lendava]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi poslanci? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-470402|website=siol.net|accessdate=2021-03-31|language=sl}}</ref> Med letoma 2014 in 2018 je bil predsednik [[Svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti|Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti]]. Na državnozborskih volitvah 2018 je kandidiral za mesto poslanca madžarske narodne manjšine in bil izvoljen. Horváth ob nastopu funkcije ni odstopil z mesta predsednika sveta PMSNS, k čemur ga je pozival del državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Horvath še vedno opravlja obe funkciji|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-horvath-se-vedno-opravlja-obe-funkciji-498085|website=siol.net|accessdate=2021-03-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ferenc Horvath: Pripadniki madžarske narodne skupnosti se ob odnosu dela slovenske politike do Madžarske počutimo nelagodno|url=https://www.domovina.je/ferenc-horvath-pripadniki-madzarske-narodne-skupnosti-v-sloveniji-se-ob-odnosu-dela-slovenske-politike-do-madzarske-pocutimo-nelagodno/|website=Domovina|date=2020-12-18|accessdate=2021-03-31|language=sl-SI|first=Peter|last=Merše}}</ref> Je član naslednjih delovnih teles: * [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za narodni skupnosti]] (predsednik) * [[Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino]] (član) * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegija predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] (član) * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilne komisije]] (član) * [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavne komisije]] (član) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Horvath, Ferenc}} [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski Madžari]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] 2j7z8qk3enyhg4p2faxhuo5wemlubsx WildArt 0 496663 6682028 6641939 2026-05-27T17:55:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = WildArt | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = classical_ensemble | alias = | origin = [[Slovenija]] | genre = {{hlist|klasični crossover|[[klasična glasba]]}} | years_active = {{start date|2016}}–{{end date|2017}} | label = | associated_acts = | website = | current_members = | past_members = Timotej Willewaldt<br>Lenart Prek | module = | module2 = | module3 = }} '''WildArt''' je bil slovenski [[Godala|godalni]] duo, ki sta ga sestavljala [[violinist]] Timotej Willewaldt iz [[Radovljica|Radovljice]] (rojen leta 2002)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zgs-ptuj.si/files/2016/09/Knjizica-TEMSIG.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2021-04-13 |archive-date=2021-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413211957/http://www.zgs-ptuj.si/files/2016/09/Knjizica-TEMSIG.pdf |url-status=dead }}</ref> in [[violončelist]] Lenart Prek iz [[Lesce|Lesc]] (rojen 22. januarja 2002).<ref>{{navedi splet |url= https://www.radio1.si/47086/zmagovalca-sova-slovenija-ima-talent-rojena-za-na-oder |title= Zmagovalca šova Slovenija ima talent: Rojena za na oder |accessdate=13. 4. 2021 |date=22. 1. 2017 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20161224/C/161229889/1038 |title=Sprejem za divja godalca |accessdate=13. 4. 2021 |date=24. 12. 2016 |format= |work= }}</ref> Ime WildArt izhaja iz priimka prvega in imena drugega: Wil(lewal)d(t) in (Len)art, pomeni pa tudi »divja umetnost«.<ref name="druzina">{{navedi splet |url= https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/mv/6695BF5E430F6B27C12580670034E031 |title= Najstnika – divja umetnika |accessdate=13. 4. 2021 |date=13. 11. 2016 |format= |work= }}</ref> Leta 2016 sta zmagala v [[Slovenija ima talent (6. sezona)|6. sezoni]] šova [[Slovenija ima talent]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/slovenija-ima-talent-zmagala-sta-wildart-282822 |title= Slovenija ima talent: Zmagala sta WildArt |accessdate=13. 4. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Spoznala sta se preko svojih sester, ki sta bili najboljši prijateljici. Skupaj sta začela igrati leta 2015 (oziroma slabi dve leti pred zmago na Talentih);<ref name="druzina"/> k igranju pop in rock pesmi na klasične inštrumente ju je spodbudil tudi uspeh 2Cellos, ki sta jima bila vzor.<ref>{{navedi splet |url= https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/v-stozicah-poslusala-svoja-vzornika-508056 |title= V Stožicah poslušala svoja vzornika |accessdate= 13. 4. 2021 |date= 19. 4. 2017 |format= |work= |archive-date= 2021-04-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210413211956/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/v-stozicah-poslusala-svoja-vzornika-508056 |url-status= dead }}</ref> Njun prvi nastop je bil na poroki znanke, ki je bila velika oboževalka pravkar omenjenih 2Cellos. Po tej poroki sta se med čakanjem na prevoz usedla na klop ob [[Blejsko jezero|Blejskem jezeru]] in začela igrati. Posnela ju je neka mimoidoča in video 21. junija 2015 objavila na [[YouTube|Youtubu]] (v naslovu ju je označila za »2 CELLOS junior«).<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=19XGnL9jvK8 |title= 2 CELLOS junior <nowiki>|</nowiki> Bled Slovenia |accessdate=13. 4. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=JlItfkB_3x4 |title= WildArt |accessdate=13. 4. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://citymagazine.si/dvojec-2-cellos-dobil-hudo-konkurenco-v-dveh-deckih/ |title= Dvojec 2Cellos dobil hudo konkurenco – v dveh dečkih! |accessdate= 13. 4. 2021 |date= 11. 10. 2016 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.radio-kranj.si/4103 |title= TALENTA WILDART NA RADIU KRANJ |accessdate=13. 4. 2021 |date=23. 12. 2016 |format= |work= }}</ref> Ta posnetek so pozneje opazili v produkcijski ekipi Slovenija ima talent in ju povabili, naj se prijavita. Na avdiciji pred žiranti, ki je bila na televiziji predvajana 9. oktobra 2016, sta se predstavila z »Where the Streets Have No Name« skupine [[U2]] in tako navdušila [[Lado Bizovičar|Lada Bizovičarja]], da je zanju pritisnil na zlati gumb ter ju tako poslal neposredno v polfinale. V času med avdicijsko in polfinalno oddajo sta na Youtubu objavila priredbe skladb »Viva la vida« benda [[Coldplay]], »With or Without You« U2-jev in »We Found Love« [[Rihanna|Rihanne]] (teh videov na Youtubu ni več). Za polfinale (27. novembra) sta izbrala [[Adele|Adelino]] »Rolling in the Deep«, v finalu (18. decembra) pa jima je zmago prinesla izvedba pesmi »The Show Must Go On« ([[Queen]]) in »Smooth Criminal« ([[Michael Jackson]]).<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=3RTy6kcx9us |title= The Show Must Go On/Smooth Criminal (Queen/M. Jackson) WildArt (Violin & Cello Cover) |accessdate=13. 4. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> V sledečih mesecih sta imela številne nastope, večinoma je šlo bodisi za dobrodelne in kulturne prireditve ali podelitve nagrad. Med drugim sta nastopila na silvestrskem koncertu [[Helena Blagne|Helene Blagne]] na [[Jesenica|Jesenicah]], na koncertu [[Perpetuum Jazzile]] na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču]] (10. maja 2017), podelitvi [[Jabolko navdiha|jabolk navdiha]] v predsedniški palači (maja 2017) ter na prireditvi Zotkini talenti (ZOTKS) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.gorenjskiglas.si/article/20170103/C/170109951 |title= Naj vas sreča sreča |accessdate=13. 4. 2021 |date=3. 1. 2017 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B2EE6AB8A03327BC125812B004381E1 |title= Predsednik Pahor vročil »Jabolko navdiha« mag. Alenki Krapež, Dragu Gradišku, dr. Inge Breznik in mag. Marku Slaviču |accessdate=13. 4. 2021 |date=25. 5. 2017 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://znanost.sta.si/2397810/na-prireditvi-zotkini-talenti-razglasili-najuspesnejse-mlade-talente |title= Na prireditvi Zotkini talenti razglasili najuspešnejše mlade talente |accessdate=12. 6. 2017 |date= |format= |work= }}</ref> Sodeč po datumu zadnje objave na njuni Facebook strani, sta se po poletju 2017 posvetila šolanju<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042799860 |title=Obrazi prihodnosti: Za vsakim uspešnim otrokom so starši, ki verjamejo vanj |accessdate=13. 4. 2021 |date=31. 1. 2018 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2021-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413211954/https://www.dnevnik.si/1042799860 |url-status=dead }}</ref> in vsak svoji glasbeni poti, kot WildArt pa sta se združila le še priložnostno. Leta 2018 sta s kratkim instrumentalnim vložkom sodelovala pri pesmi »Vroče«, ki so jo pod imenom S.I.T. posneli vidnejši nekdanji tekmovalci Slovenija ima talent, in se pojavila tudi v videospotu.<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=-cZSeaQCEV0 |title= S.I.T. - VROČE (Official Video) |accessdate=13. 4. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> 22. septembra 2019 sta nastopila v oddaji [[Vikend paket|Vikend paketa]], v kateri je bil gost [[Luka Šulić]] iz 2Cellos.<ref>https://4d.rtvslo.si/arhiv/vikend-paket/174639568</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi splet |url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/slovenija-ima-talent-2016-10-finalistov-iskreno-povedalo-svojo-zgodbo/ |title=Isaac Palma: "Znova jih želim objeti, to je del mojih sanj" |accessdate=13. 4. 2021 |date=18. 12. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.stajerskival.si/sl/news/14-letna-glasbenika-najvecja-talenta.html |title=GODALA NISO DOLGOČASEN CIGU MIGU |accessdate=13. 4. 2021 |date=19. 12. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/wildart-najina-zgodba-se-je-zacela-na-poroki-282826 |title=WildArt: Najina zgodba se je začela na poroki |accessdate=13. 4. 2021 |date=19. 12. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.radio1.si/46726/slovenija-ima-talent-nikoli-ne-uganes-na-kaksen-nacin-sta-se-spoznala-zmagovalc |title=SLOVENIJA IMA TALENT: Nikoli ne uganeš na kakšen način sta se spoznala zmagovalca |accessdate=13. 4. 2021 |date=19. 12. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.lokalno.si/2016/12/19/167628/clanek/Finale_talentov_Niso_zmagali__a_Belokranjci_navdusili/ |title=Finale talentov: Niso zmagali, a Belokranjci navdušili |accessdate=13. 4. 2021 |date=19. 12. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/zmagovalca-sova-slovenija-ima-talent-sta-wildart |title=Zmagovalca šova Slovenija ima talent sta WildArt |accessdate=13. 4. 2021 |date=19. 12. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.radioekspres.si/wildart-imata-visoke-cilje/ |title=Wildart imata visoke cilje |accessdate=13. 4. 2021 |date=23. 12. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-ste-videli-kaj-je-dal-zmagovalcema-talentov-zupan |title= Ste videli, kaj je dal zmagovalcema talentov župan?! |accessdate=13. 4. 2021 |date=27. 12. 2016 |format= |work= }} [[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]] tkwbyed3g9yal2c7cdrqmg1rmr4e2pp Ziad Jarrah 0 496914 6682062 6432001 2026-05-27T18:50:20Z ~2026-31697-52 260659 pp 6682062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ziad Jarrah|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=|death_cause=Teroristični napad|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=}} '''Ziad Samir Jarrah''' (arabsko: زياد سمير جراح, Ziyād Samīr Jarrāḥ), član [[Al Kaida|Al Kaide]] in eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], *[[11. maj]] [[1975]], †[[11. september]] [[2001]]. Jarrah je bil ugrabitelj-pilot letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines leta 93]] in po uporu potnikov letalo v okviru usklajenih napadov strmoglavil na polje na podeželju blizu mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Po bogati in sekularni vzgoji se je Jarrah leta 1996 preselil v [[Nemčija|Nemčijo]]. V načrtovanje napadov 11. septembra se je vključil, ko je konec devetdesetih let obiskoval hamburško univerzo uporabnih znanosti (HAW) in se tam spoznal z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in Ramzijem bin al-Shibh, ki so tvorili tako imenovano hamburško celico. Jarrah je za napade leta 1999 zaposlil [[Osama bin Laden]]. Edini med ugrabitelji je bil blizu svoji družini in dekletu. Po poročanju je bil edini ugrabitelj, ki je izražal zaskrbljenost glede izvedbe napadov. Jarrah je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prispel junija 2000. Od junija 2000 do januarja 2001 je po preselitvi na [[Florida|Florido]] iz [[New Jersey|New Jerseyja]] treniral v družbi Huffman Aviation skupaj z Atto in Al-Shehhijem z njunim inštruktorjem letenja Rudijem Dekkersom<ref>[http://www.cinnection.com/cronologia-11s-cine-peliculas-atentados-torres-gemelas/ Cronología: 11S y el cine. Peliculas sobre los atentados de las Torres Gemelas]</ref>. 7. septembra 2001 je Jarrah odletel iz Fort Lauderdale v Newark. Štiri dni kasneje se je vkrcal na let 93 letalske družbe United Airlines in domnevno je prevzel vlogo pilota letala skupaj s svojo ekipo ugrabiteljev, med katerimi so bili [[Saeed al-Ghamdi]], [[Ahmed al-Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi]], ki so skupaj poskušal letalo strmoglaviti v hišo ameriškega kongresa ali [[Bela hiša|Belo hišo]], kar je bilo onemogočeno, ko so potniki sprožili upor proti ugrabiteljem. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jarrah, Ziad}} [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 4vr3nqov5c57kvv8f4xd5z763ysxskn 6682065 6682062 2026-05-27T18:51:06Z ~2026-31697-52 260659 pp 6682065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ziad Jarrah|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=|death_cause=Teroristični napad|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[pilot]], [[terorist]]}} '''Ziad Samir Jarrah''' (arabsko: زياد سمير جراح, Ziyād Samīr Jarrāḥ), član [[Al Kaida|Al Kaide]] in eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], *[[11. maj]] [[1975]], †[[11. september]] [[2001]]. Jarrah je bil ugrabitelj-pilot letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines leta 93]] in po uporu potnikov letalo v okviru usklajenih napadov strmoglavil na polje na podeželju blizu mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Po bogati in sekularni vzgoji se je Jarrah leta 1996 preselil v [[Nemčija|Nemčijo]]. V načrtovanje napadov 11. septembra se je vključil, ko je konec devetdesetih let obiskoval hamburško univerzo uporabnih znanosti (HAW) in se tam spoznal z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in Ramzijem bin al-Shibh, ki so tvorili tako imenovano hamburško celico. Jarrah je za napade leta 1999 zaposlil [[Osama bin Laden]]. Edini med ugrabitelji je bil blizu svoji družini in dekletu. Po poročanju je bil edini ugrabitelj, ki je izražal zaskrbljenost glede izvedbe napadov. Jarrah je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prispel junija 2000. Od junija 2000 do januarja 2001 je po preselitvi na [[Florida|Florido]] iz [[New Jersey|New Jerseyja]] treniral v družbi Huffman Aviation skupaj z Atto in Al-Shehhijem z njunim inštruktorjem letenja Rudijem Dekkersom<ref>[http://www.cinnection.com/cronologia-11s-cine-peliculas-atentados-torres-gemelas/ Cronología: 11S y el cine. Peliculas sobre los atentados de las Torres Gemelas]</ref>. 7. septembra 2001 je Jarrah odletel iz Fort Lauderdale v Newark. Štiri dni kasneje se je vkrcal na let 93 letalske družbe United Airlines in domnevno je prevzel vlogo pilota letala skupaj s svojo ekipo ugrabiteljev, med katerimi so bili [[Saeed al-Ghamdi]], [[Ahmed al-Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi]], ki so skupaj poskušal letalo strmoglaviti v hišo ameriškega kongresa ali [[Bela hiša|Belo hišo]], kar je bilo onemogočeno, ko so potniki sprožili upor proti ugrabiteljem. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jarrah, Ziad}} [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] ttgnzxrwombrjrfgyrklsyi2accumlg 6682067 6682065 2026-05-27T18:52:45Z ~2026-31697-52 260659 pp 6682067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ziad Jarrah|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=|death_cause=Teroristični napad|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[pilot]], [[terorist]]}} '''Ziad Samir Jarrah''' (arabsko: زياد سمير جراح, Ziyād Samīr Jarrāḥ), član [[Al Kaida|Al Kaide]] in eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], *[[11. maj]] [[1975]], †[[11. september]] [[2001]]. Jarrah je bil ugrabitelj-pilot letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines leta 93]] in po uporu potnikov letalo v okviru usklajenih napadov strmoglavil na polje na podeželju blizu mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Po bogati in sekularni vzgoji se je Jarrah leta 1996 preselil v [[Nemčija|Nemčijo]]. V načrtovanje napadov 11. septembra se je vključil, ko je konec devetdesetih let obiskoval hamburško univerzo uporabnih znanosti (HAW) in se tam spoznal z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in Ramzijem bin al-Shibh, ki so tvorili tako imenovano hamburško celico. Jarrah je za napade leta 1999 zaposlil [[Osama bin Laden]]. Edini med ugrabitelji je bil blizu svoji družini in dekletu. Po poročanju je bil edini ugrabitelj, ki je izražal zaskrbljenost glede izvedbe napadov. Jarrah je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prispel junija 2000. Od junija 2000 do januarja 2001 je po preselitvi na [[Florida|Florido]] iz [[New Jersey|New Jerseyja]] treniral v družbi Huffman Aviation skupaj z Atto in Al-Shehhijem z njunim inštruktorjem letenja Rudijem Dekkersom<ref>[http://www.cinnection.com/cronologia-11s-cine-peliculas-atentados-torres-gemelas/ Cronología: 11S y el cine. Peliculas sobre los atentados de las Torres Gemelas]</ref>. 7. septembra 2001 je Jarrah odletel iz Fort Lauderdale v Newark. Štiri dni kasneje se je vkrcal na let 93 letalske družbe United Airlines in prevzel vlogo pilota letala skupaj s svojo ekipo ugrabiteljev, med katerimi so bili [[Saeed al-Ghamdi]], [[Ahmed al-Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi]], ki so skupaj poskušal letalo strmoglaviti v hišo ameriškega kongresa ali [[Bela hiša|Belo hišo]], kar je bilo onemogočeno, ko so potniki sprožili upor proti ugrabiteljem. Namesto tega so letalo strmoglavili na polje v [[Shanksville]], pri čemer je umrlo vseh 33 ljudi na krovu. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jarrah, Ziad}} [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] q6cdljgr74vklbw32clu1t9yy5u9ufk 6682069 6682067 2026-05-27T18:53:29Z ~2026-31697-52 260659 pp 6682069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ziad Jarrah|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=|death_cause=Teroristični napad|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[pilot]], [[terorist]]}} '''Ziad Samir Jarrah''' (arabsko: زياد سمير جراح, Ziyād Samīr Jarrāḥ), član [[Al Kaida|Al Kaide]] in eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], * [[11. maj]] [[1975]] [[Libanon]] † [[11. september]] [[2001]] [[Shanksville]]. Jarrah je bil ugrabitelj-pilot letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines leta 93]] in po uporu potnikov letalo v okviru usklajenih napadov strmoglavil na polje na podeželju blizu mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Po bogati in sekularni vzgoji se je Jarrah leta 1996 preselil v [[Nemčija|Nemčijo]]. V načrtovanje napadov 11. septembra se je vključil, ko je konec devetdesetih let obiskoval hamburško univerzo uporabnih znanosti (HAW) in se tam spoznal z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in Ramzijem bin al-Shibh, ki so tvorili tako imenovano hamburško celico. Jarrah je za napade leta 1999 zaposlil [[Osama bin Laden]]. Edini med ugrabitelji je bil blizu svoji družini in dekletu. Po poročanju je bil edini ugrabitelj, ki je izražal zaskrbljenost glede izvedbe napadov. Jarrah je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prispel junija 2000. Od junija 2000 do januarja 2001 je po preselitvi na [[Florida|Florido]] iz [[New Jersey|New Jerseyja]] treniral v družbi Huffman Aviation skupaj z Atto in Al-Shehhijem z njunim inštruktorjem letenja Rudijem Dekkersom<ref>[http://www.cinnection.com/cronologia-11s-cine-peliculas-atentados-torres-gemelas/ Cronología: 11S y el cine. Peliculas sobre los atentados de las Torres Gemelas]</ref>. 7. septembra 2001 je Jarrah odletel iz Fort Lauderdale v Newark. Štiri dni kasneje se je vkrcal na let 93 letalske družbe United Airlines in prevzel vlogo pilota letala skupaj s svojo ekipo ugrabiteljev, med katerimi so bili [[Saeed al-Ghamdi]], [[Ahmed al-Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi]], ki so skupaj poskušal letalo strmoglaviti v hišo ameriškega kongresa ali [[Bela hiša|Belo hišo]], kar je bilo onemogočeno, ko so potniki sprožili upor proti ugrabiteljem. Namesto tega so letalo strmoglavili na polje v [[Shanksville]], pri čemer je umrlo vseh 33 ljudi na krovu. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jarrah, Ziad}} [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] iax7r6oesg9awnxorgvchgyqtgvty2n Zvita feltna 0 498708 6682122 6558476 2026-05-27T22:05:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682122 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Zvita feltna | background = group_or_band | genre = [[pop glasba]],<br>[[zabavna glasba]],<br>[[reggaeton glasba]],<br>[[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2006]]–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- WD --> | current_members = [[Theo Čebron]]<br /> [[Blaž Gec]]<br /> [[Matic Leban]]<br /> [[Žan Janežič]] | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Zvita feltna''' je štiričlanska slovenska glasbena skupina, ki deluje od leta 2006 in izvira s Krasa. Preigravajo tako [[Pop glasba|pop]], [[Rock glasba|rock]], [[Elektronska plesna glasba|dance]], kot [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavno glasbo]]. V zadnjem času ustvarjajo predvsem ritme [[Reggaeton|reggaetona]]. == Zasedba == * Blaž Gec – glavni vokal, [[Glasbila s tipkami|klaviature]], [[harmonika]] * Theo Čebron – vokal, [[kitara]], [[bas]] * Žan Janežič – [[kitara]], [[bas]] * Matic Leban – vokal, [[Boben|bobni]] == Zgodovina == Začetki skupine segajo v leto 2006. Takrat je skupino glasbenikov, ki so bili znani predvsem po nastopih na vaških praznovanjih in veselicah, vodil Andrej Gec, bratranec današnjega vodje skupine [[Blaž Gec|Blaža Geca]]. V prvih letih je skupino sestavljalo nestalno število članov. Zasedba se je vsak vikend, ko je prišel čas zabav in veselic, malce spremenila. Tudi vaj takratni ansambel še ni poznal, pridružil pa se jim je lahko čisto vsak, ki je znal prijeti za kakšen inštrument. V zgodovini skupine se je tako zamenjalo in zvrstilo kar 25 članov. Po letu 2010 je vodenje skupine prevzel Blaž Gec. Oblikovala se je stalna štiričlanska zasedba, ki je leta 2012 izdala svoji prvi avtorski skladbi v [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavnih]] ritmih, leta 2013 pa svoj prvi videospot za skladbo Ti dekle. Slednja je v življenje skupine zanesla že nekoliko bolj [[Zabavna glasba|zabavno glasbo]]. Poslednja menjava se je med člani skupine zgodila leta 2015, ko je takratnega pevca Petra Vouka zamenjal bobnar Matic Leban. Ob svoji desetletnici obstoja (leta 2016) je skupina izdala svoj prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''[[Na zdravje, prijatelji]]''. Po letu 2017 so prisotni na različnih glasbenih odrih v Sloveniji, koncerte pa so imeli tudi v Italiji, Španiji in Grčiji. Oktobra 2019 so napolnili Cvetličarno v Ljubljani, razprodajajo pa tudi diskoteke in šotore po Sloveniji. O velikem številu oboževalcev skupine pričajo tudi milijonski ogledi videospotov na Youtubu. Leta 2022 so s tremi velikimi koncerti obeležili 15-obletnico obstoja ob kateri je izšel tudi album Gin in tonic, na katerem lahko najdemo vse največje hite Zvite Feltne (Gin in tonic, Edina, V dobrem starem Piranu, Kraljica itd.)<ref>{{Navedi splet|title=CD album Gin in tonic – Zvita Feltna|url=https://www.zvita-feltna.com/izdelek/cd-album-gin-in-tonic/|accessdate=2025-06-19|language=sl-SI}}</ref> Skupina letno beleži med 80 in 100 nastopov po vsej Sloveniji. Priljubljeni so predvsem med mladimi, saj so znani po svojih energičnih nastopih in udarnih ritmih. Na nastopih poleg svojih avtorskih skladb preigravajo tudi priredbe domačih in tujih uspešnic. <ref>{{Navedi splet|title=O SKUPINI – Zvita Feltna|url=https://www.zvita-feltna.com/o-skupini/|accessdate=2025-06-19|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Skladbe == * V dobrem starem Piranu (2017) * Grom naj trese (2017) * Edina (2017) * Lunina belina (2018) * Kraljica (2018) * Zate (2019) * Gin in tonic (2019) * Tvoje oči (2019) * Sto tisoč let (2020) * Diamant (2020) * Dama in baraba (2021) * Panika (2022) * Dobrodošli v raju (2023) * Capuccino (2023) * Mater je mraz (2024) * Numero uno (2024) * Laganini (2025) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2006]] 88cbpoud14jfr19l0c1qhgjt8y1j41h Narodna galerija Viktorija 0 499561 6682057 6398130 2026-05-27T18:45:53Z Surajr7 254310 6682057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Narodna galerija Viktorija<br />National Gallery of Victoria | logo = | image = {{photomontage | photo1a = National gallery victoria international.jpg | photo2a = Ian Potter Centre NGV Australia.jpg | size = 270 | spacing = 2 | color = Transparent | border = 0 }} | caption = Od zgoraj: NGV International na St Kilda Road v Southbank, Ian Potter Centre: NGV Australia na Federation Square | map_type = | established = {{Start date and age|24 May 1861|df=yes}} | location = Southbank, [[Melbourne]], [[Avstralija]] | type = umetnostni muzej | visitors = 3.210.000 (2017/18)<ref>{{navedi splet|url=https://www.ngv.vic.gov.au/wp-content/uploads/2018/09/NGV-ANNUAL-REPORT-2017_18.pdf|title=NGV Annual Report 2017/18|last=National Gallery of Victoria|date=2018}}</ref> | website = {{URL|www.ngv.vic.gov.au}} }} '''Narodna galerija Viktorija''' ({{langx|en|National Gallery of Victoria}}, znana tudi pod imenom '''NGV''') je umetnostni [[muzej]] v [[Melbourne|Melbournu]] v [[Viktorija (Avstralija)|Viktoriji]] v [[Avstralija|Avstraliji]]. Ustanovljen je bil leta 1861 in je najstarejši, največji in najbolj obiskan umetnostni muzej v Avstraliji. NGV hrani svojo zbirko na dveh mestih: NGV International, ki stoji na ulici St Kilda Road v Melbourne Arts Precinct of Southbank, in Ian Potter Centre: NGV Australia, ki stoji v bližini na Federation Square. Stavba NGV International, ki jo je zasnoval sir Roy Grounds, je bila odprta leta 1968 in jo je preuredil Mario Bellini pred ponovnim odprtjem leta 2003. V njej je galerijska mednarodna umetniška zbirka in je vpisana v register viktorijanske dediščine. Ian Potter Centre: NGV Australia, ki ga je zasnoval Lab Architecture Studio, je bil odprt leta 2002 in hrani avstralsko umetniško zbirko galerije. Tretje mesto, The Fox: NGV Contemporary, naj bi odprli v Melbourne Arts Precinct leta 2028 in bo največja avstralska galerija sodobne umetnosti.<ref>{{cite tweet|author=Dan Andrews|user=DanielAndrewsMP|title=Say hello to NGV Contemporary|number=1503518170933768194|access-date=15 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314234731/https://twitter.com/DanielAndrewsMP/status/1503518170933768194|url-status=live}}</ref> Nova stavba je del velike nove prenove okoliške Melbourne Arts Precinct, vredne 1,7 milijarde dolarjev, ki naj bi vključevala 18.000 kvadratnih metrov novega javnega prostora, nov prostor za razstave sodobne umetnosti in oblikovanja ter nov dom za avstralsko galerijo uprizoritvenih umetnosti.<ref>{{Cite web |url=https://www.theage.com.au/national/victoria/game-changer-melbourne-to-build-nation-s-largest-contemporary-art-gallery-20180603-p4zj5f.html |title='Game-changer': Melbourne to build nation's largest contemporary art gallery |last=Hinchliffe |first=Joe |date=2018-06-02 |website=The Age |language=en |access-date=2019-08-02 |archive-date=23 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123215944/https://www.theage.com.au/national/victoria/game-changer-melbourne-to-build-nation-s-largest-contemporary-art-gallery-20180603-p4zj5f.html |url-status=live }}</ref><ref name=":4">{{Cite web |last=Miller |first=Nick |date=2022-03-10 |title=$1.7 billion Southbank arts plan approved despite 'urban blight' warning |url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/1-7-billion-southbank-arts-plan-approved-despite-urban-blight-warning-20220310-p5a3bj.html |access-date=2022-05-25 |website=The Age |language=en |archive-date=25 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220525075430/https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/1-7-billion-southbank-arts-plan-approved-despite-urban-blight-warning-20220310-p5a3bj.html |url-status=live }}</ref> Fundacija Iana Potterja je obljubila 20 milijonov dolarjev za novo stavbo. Glavni načrt za območje je bil potrjen leta 2022. Javni prostor sta oblikovali arhitekturni podjetji HASSELL in SO-IL z novim dvignjenim vrtom, ki povezuje Hamer Hall in Southbank Boulevard. Zmagovalec oblikovalskega natečaja za NGV Contemporary je bil marca 2022 objavljen kot Angelo Candalepas in sodelavci.<ref>{{cite news |last1=Kolovos |first1=Benita |title='Gamechanger': design unveiled for National Gallery of Victoria's contemporary art space |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/mar/15/gamechanger-design-unveiled-for-national-gallery-of-victorias-contemporary-art-space |access-date=15 March 2022 |work=The Guardian|date=15 March 2022 |archive-date=15 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220315033235/https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/mar/15/gamechanger-design-unveiled-for-national-gallery-of-victorias-contemporary-art-space |url-status=live }}</ref> == Zbirka == === Azijska umetnost === [[Slika:Katsushika_Hokusai_The_Great_Wave_off_Kanagawa_1830.jpg|sličica| [[Hokusai|Kacušika Hokusai]], ''[[Veliki val pred obalo Kanagave]]'', ok. 1830]] Gradivo azijske umetniške zbirke je NGV začela shranjevati leta 1862, eno leto po ustanovitvi galerije, ko je [[Frederick Dalgety]] muzeju podaril dve kitajski plošči. Azijska zbirka se je od takrat zelo povečala in vključuje pomembna dela s cele celine. === Avstralska umetnost === Gradivo avstralske umetniške zbirke NGV zajema avtohtono (avstralsko [[Avstralski domorodci|aboridžinsko]]) umetnost in predmete, avstralsko kolonialno umetnost, avstralsko impresionistično umetnost, 20. stoletje, moderno in sodobno umetnost. Prvi kustos avstralske umetnosti je bil Brian Finemore od leta 1960 do svoje smrti leta 1975.<ref>Maureen Gilchrist, 'High regard for Brian Finemore,' ''The Age'', Monday Oct 27, 1975, p.2</ref> V 1980-ih se je v zunanjih predmestjih Melbourna rodila in razvila heidelberška šola (znana tudi kot avstralski [[impresionizem]]), NGV je nakupil nekatera ključna umetniška dela gibanja, med drugim [[Tom Roberts|Toma Robertsa]] ''Shearing the Rams'' (1890), [[Arthur Streeton]] ''The purple noon's transparent might'' (1896) in Frederick McCubbin ''The Pioneer'' (1904).<ref>Galbally, Ann. </ref> Leta 2004 je [[Joseph Brown (umetnik)|Joseph Brown]] podaril veliko del, ki tvorijo zbirko Joseph Brown Collection. '''Izbrana dela'''<gallery widths="170" heights="170" perrow="4"> Slika:Aboriginal shields NGV.jpg|Aboridžinski ščiti Slika:Nicholas Chevalier - The Buffalo Ranges - Google Art Project.jpg|''Buffalo Ranges'' (1864) Nicholasa Chevalierja, prva slika z avstralsko tematiko, ki jo je galerija kupila Slika:Tom Roberts - Shearing the rams - Google Art Project.jpg|Tom Roberts, ''Shearing the Rams'', 1890 Slika:Arthur Streeton Purple 1896.jpg|[[Arthur Streeton]], '' The purple noon's transparent might'', 1896 </gallery> === Mednarodna umetnost === [[Slika:National_Gallery_of_Victoria_Britain_&_European_Collection_2017.jpg|sličica| Galerija slik iz 17. do 18. stoletja iz Evrope]] Mednarodna umetniška zbirka NGV zajema evropske in mednarodne slike, modo in tekstil, fotografijo, grafike in risbe, azijsko umetnost, dekorativne umetnosti, mezoameriško umetnost, pacifiško umetnost, kiparstvo, starine in globalno sodobno umetnost. Ima obsežne zbirke iz različnih področij, kot so stari mojstri, grške vaze, egiptovski predmeti in zgodovinska evropska keramika.<ref name="autogeneratedvic">{{Navedi splet| url=http://www.ngv.vic.gov.au/col/collections/collection-areas|title=Collection Online > collections > Collection Areas|publisher=ngv.vic.gov.au|date=31 July 2013|accessdate=2013-08-15| archiveurl=https://web.archive.org/web/20130804111818/http://www.ngv.vic.gov.au/col/collections/collection-areas|archivedate=4 August 2013}}</ref> Mednarodna zbirka vključuje dela [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]], [[Paris Bordon|Bordoneja]], [[Canaletto|Canaletta]], [[Paul Cézanne|Cézannea]], [[John Constable|Constablea]], [[Correggio|Correggia]], [[Salvador Dalí|Dalíja]], [[Edgar Degas|Degasa]], [[Anthonis van Dyck|van Dycka]], [[Thomas Gainsborough|Gainsborougha]], [[Orazio Gentileschi|Gentileschija]], [[El Greco|El Greca]], [[Édouard Manet|Maneta]], [[Hans Memling|Memlinga]], [[Amedeo Modigliani|Modiglianija]], [[Claude Monet|Moneta]], [[Pablo Picasso|Picassa]], [[Camille Pissarro|Pissarra]], Pittonija, [[Nicolas Poussin|Poussina]], [[Rembrandt|Rembrandta]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[José de Ribera|Ribera]], [[Mark Rothko|Rothko]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Giovanni Battista Tiepolo|Tiepolo]], [[Tintoretto]], [[Joseph Mallord William Turner|Turner]], [[Paolo Uccello|Uccello]], [[Paolo Veronese|Veronese]] in drugi. '''Izbrana dela'''<gallery widths="170px" heights="170px" perrow="6"> Slika:Manner of van Eyck - The Virgin and Child (National Gallery of Victoria).jpg|[[Jan van Eyck]], ''[[Ince Hall Madonna]]'', 1433 Slika:Correggio, Madonna and Child with infant St John the Baptist 1514–15.jpg|[[Correggio]], ''Marija z detetom z dojenčkom Janezom Krstnikom'', 1514–15 Slika:Rembrandt Two old men disputing 1628.jpg|[[Rembrandt]], ''Dva starca se prepirata'', 1628 Slika:The Crossing of The Red Sea.jpg|[[Nicolas Poussin]], ''Prečkanje Rdečega morja'', 1634 Slika:Anthony van Dyck Rachel de Ruvigny.jpg|[[Anthony van Dyck]], ''Rachel de Ruvigny, Grofica Southamptonska'', 1640 Slika:Giambattista Tiepolo - The Banquet of Cleopatra - Google Art Project.jpg|[[Giovanni Battista Tiepolo]], ''[[Kleopatrin banket (Tiepolo)|Kleopatrin banket]]'', 1743–44 Slika:George Stubbs 005.jpg|[[George Stubbs]], ''Lev napada konja'', 1765 Slika:Thomas Gainsborough - An officer of the 4th Regiment of Foot - Google Art Project.jpg|[[Thomas Gainsborough]], ''Richard St George Mansergh-St George'', 1776 Slika:J. M. W. Turner - The Red Rigi - Google Art Project.jpg|[[J. M. W. Turner]], ''The Red Rigi'', 1842 Slika:John Everett Millais - The rescue - Google Art Project.jpg|[[John Everett Millais]], ''Reševanje'', 1855 Slika:August Friedrich Albrecht Schenck - Anguish - Google Art Project.jpg|[[August Friedrich Schenck]], ''Anguish'', 1878 Slika:Jules Bastien-Lepage - October - Google Art Project.jpg|[[Jules Bastien-Lepage]], ''Oktober'', 1878 Slika:Claude Monet - Vétheuil - Google Art Project (427751).jpg|[[Claude Monet]], ''Vétheuil'', 1879 Slika:Cézanne - FWN 175.jpg|[[Paul Cézanne]], ''The Uphill Road'', 1881 Slika:Camille Pissarro - Boulevard Montmartre, morning, cloudy weather - Google Art Project.jpg|[[Camille Pissarro]], ''Boulevard Montmartre, jutro, oblačno vreme'', 1897 Slika:Amedeo modigliani, ritratto del pittore manuel humbert, 1916.jpg|[[Amedeo Modigliani]], ''Portret slikarja Manuela Humberta'', 1916 </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Official website|www.ngv.vic.gov.au}} * [http://conorp.com/ Egyptian objects in the National Gallery of Victoria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160217042113/http://www.conorp.com/|date=17 February 2016}} * [http://www.whitepages.com.au/government-listing/national-gallery-of-victoria-1820119 Contact Information for the National Gallery of Victoria] * Video: [http://www.abc.net.au/arts/stories/s3225814.htm Artscape – The NGV Story (Part 1)], [http://www.abc.net.au/arts/stories/s3231728.htm (Part 2)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1968]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Melbournu]] [[Kategorija:Avstralska kultura]] k2eo1ymd49ap046bnkpp60x2elrslq9 Rumen Radev 0 510788 6682011 6673691 2026-05-27T17:04:05Z Pv21 142817 premier 6682011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |honorific_prefix= |native_name=Румен Радев |native_name_lang=bg |image=Official portrait of Rumen Radev (2026).jpg |caption= |office=[[Predsednik vlade Bolgarije]] |predecessor=[[Andrej Gjuorv]] (v. d.) |successor= |term_start=8. maj 2026 |term_end= |vicepresident= |premier= |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |education= |children=2 |spouse={{plainlist| * {{marriage|Ginka Radeva|1996|2014|end=div}} * {{marriage|[[Desislava Radeva]]|2016}} }} |otherparty=[[Bolgarska komunistična partija]] (1980–1990)|party=neodvisen (1990– ) |allegiance={{zastava|Bolgarija}} |branch=[[Bolgarske zračne sile]] |serviceyears=1987–2017 |rank=[[Generalmajor]] |office2=[[Predsednik Bolgarije]]|premier2={{plainlist| * [[Bojko Borisov]] * [[Ognjan Gerdžikov]] {{small|(v. d.)}} * [[Bojko Borisov]] * [[Stefan Janev (general)|Stefan Janev]] {{small|(v. d.)}} * [[Kiril Petkov (politik)|Kiril Petkov]] * [[Galab Donev]] * [[Nikolaj Denkov]] * [[Dimiter Glavčev]] * [[Rosen Željazkov]] }}|termend2=23. januar 2026|termstart2=22. januar 2017|predecessor2=[[Rosen Plevneliev]]|successor2=[[Ilijana Jotova]]|vicepresident2=[[Ilijana Jotova]]}} '''Rumen Georgiev Radev''' ({{Jezik-bg|Румен Георгиев Радев}}), [[Seznam bolgarskih politikov|bolgarski politik]] in nekdanji [[generalmajor]]; * [[18. junij]] [[1963]], [[Dimitrovgrad]], [[Bolgarija]]. Radev je bil od leta 2017 do odstopa januarja 2026 predsednik Bolgarije. Pred tem je bil poveljnik [[Bolgarske letalske sile|bolgarskih letalskih sil]].<ref name="CV">[http://100.airshow-bg.com/wp-content/uploads/2012/04/ba_vvs_zam.pdf ((bg)) Major General Rumen Radev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200806201943/http://100.airshow-bg.com/wp-content/uploads/2012/04/ba_vvs_zam.pdf |date=2020-08-06 }} // Department of Defence. Retrieved 11 August 2016</ref> Leta 2016 je zmagal na predsedniških volitvah kot neodvisni kandidat, ki ga podpira [[Bolgarska socialistična stranka]], in v drugem krogu premagal kandidatko [[GERB]] [[Cecka Cačeva|Cecko Cačevo]].<ref name="bnr.bg">[http://bnr.bg/sofia/post/100727634 BSP elected Gen. Radev as a presidential candidate with 99 votes], Bulgarian National Radio, Radio "Sofia", 17 August 2016</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.euronews.com/2016/11/13/bulgarian-pm-borisov-to-resign-after-presidential-vote-defeat|title=Pro-Russia candidate wins Bulgaria's presidential run-off|date=13 November 2016|website=euronews.com|accessdate=24 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rferl.org/a/bulgaria-president-radev-pro-russia/28114949.html|title=Bulgaria Faces Uncertainty After Election Of Pro-Russia President|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|date=13 November 2016|accessdate=24 November 2016}}</ref> Funkcijo je zasedel 22. januarja 2017. Na bolgarskih splošnih volitvah leta 2021 je osvojil drugi zaporedni mandat s 66 odstotki glasov v drugem krogu.<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Tsolova|first=Tsvetelia|date=2021-11-21|title=Bulgarian President Radev wins second term on anti-corruption ticket|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/tired-rampant-graft-bulgarians-vote-presidential-election-2021-11-21/|accessdate=2021-11-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bulgaria votes in presidential runoff amid anti-corruption agenda|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/11/21/bulgaria-votes-in-presidential-runoff-election|accessdate=2021-11-23|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> S predsedniškega položaja je odstopil januarja 2026 in se s svojo stranko podal na parlamentarne volitve. Na njih je zmagal in bil kasneje izvoljen za predsednika vlade. == Izobraževanje == Radev se je rodil 18. junija 1963 v Dimitrovgradu v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Njegova družina je iz Slavjanova v [[Haskovska oblast|Haskovski oblasti]]. Leta 1982 je z zlato medaljo maturiral na matematični šoli v [[Haskovo|Haskovu]]. Leta 1987 je diplomiral na Bolgarski univerzi letalskih sil Georgi Benkovski kot najboljši diplomant ter leta 1992 še diplomiral na [[Šola za častnike eskadrilje|šoli za častnike]] ameriške letalske eskadrilje na AFB Maxwell. Od 1994 do 1996 je študiral na [[Obrambno-štabna šola Rakovski|Višji obrambno-štabni šoli Rakovski]], kjer je bil tudi najboljši diplomant. Je [[doktor]] [[Obramboslovje|vojaških znanosti]] s področja izboljšanja taktičnega usposabljanja letalskih posadk in simulacije zračnega boja. Leta 2003 je z odliko diplomiral na [[Letalska vojna šola|Air War College]] na [[Letalska univerza (zračne sile Združenih držav Amerike)|Air University]] pri [[Oporišče letalskih sil Maxwell|Maxwell AFB]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. <ref name="CV"/> == Predsednik države == === Prvi mandat === Avgusta 2016 sta opozicijski [[Bolgarska socialistična stranka]] in [[Alternativa za bolgarski preporod|Alternativa za preporod Bolgarije]] (ABR) uradno predlagali Radeva za svojega kandidata na [[Bolgarske predsedniške volitve 2016|predsedniških volitvah novembra 2016]].<ref name="bnr.bg"/><ref>[http://m.dnevnik.bg/bulgaria/2016/08/17/2812421_bsp_izdiga_oficialno_gen_rumen_radev_za/ BSP officially nominated gen. Rumen Radev for the presidential elections], "Dnevnik", 17 August 2016</ref><ref>[http://news.bnt.bg/bg/a/i-abv-nominira-ofitsialno-general-rumen-radev-za-kandidat-prezident ABR officially nominated gen. Rumen Radev for the presidential elections too], BNT, 17 August 2016</ref> Istega meseca je ABR umaknil svojo predsedniško nominacijo generala Radeva<ref>[https://news.bg/politics/kontraudarat-na-abv-otteglya-podkrepata-si-za-general-rumen-radev.html Counterstrike of ABR – it withdrew its support for General Rumen Radev], Nyuz.bg author: Dilyana Panajotova, 24 August 2016</ref> in za svojega kandidata nominiral [[Ivajlo Kalfin|Ivayla Kalfina]]. V prvem krogu volitev, ki je potekal 6. novembra 2016, je bil Radev prvi s 25,44 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Резултати за президент и вицепрезидент на републиката|url=http://results.cik.bg/pvrnr2016/tur1/president/index.html|website=cik.bg|publisher=Central Electoral Commission|accessdate=17 November 2016}}</ref> Naslednjo nedeljo, 13. novembra, se je v drugem krogu pomeril s kandidatko GERB [[Cecka Cačeva|Cecko Cačevo]]. Premagal jo je z 59,37 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Резултати за президент и вицепрезидент на републиката|url=http://results.cik.bg/pvrnr2016/tur2/president/index.html|website=cik.bg|publisher=Central Electoral Commission|accessdate=17 November 2016}}</ref> Položaj je uradno zasedel 22. januarja 2017, podpredsednica je postala [[Ilijana Jotova]]. === Drugi mandat === 1. februarja 2021 je uradno sporočil, da se bosta z Ilijano Jotovo potegovala za drugi mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Bulgarian President Radev Announces Pitch for Second Term|url=https://balkaninsight.com/2021/02/01/bulgarian-president-radev-announces-pitch-for-second-term/|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Inside}}</ref> Predsedniške volitve so bile 14. novembra 2021. Pred volitvami je podporo Radevu izjavilo več strank, med njimi [[Obstaja Takšen Ljudje|ITN]], [[Nadaljujemo s spremembo|PP]] in BSPzB. Radev je v prvem krogu prejel 1.322.385 glasov.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Избори за президент и вицепрезидент на 14 ноември 2021|url=https://results.cik.bg/pvrns2021/tur1/rezultati/|website=cik.bg in Bulgarian|publisher=Central Electoral Commission|accessdate=14 November 2021}}</ref> To je pripeljalo do drugega kroga s kandidatom, ki ga je podpirala stranka [[GERB]] - [[Anastas Gerdžikov|Anastasom Gerdžikovom]], ki je v prvem krogu dobil 22,83 % glasov.<ref name="#1"/><ref name="PoliticoResultsNov2021">{{Navedi splet|last=Anderson|first=Emma|title=Bulgaria's President Rumen Radev wins second term|url=https://www.politico.eu/article/bulgarias-president-rumen-radev-to-win-second-term-exit-polls/|website=Politico.eu|publisher=Politico Europe|accessdate=22 November 2021}}</ref> V drugem krogu je Radev zmagal s 66,7 % glasov in drugi mandat uradno nastopil 22. januarja 2022.<ref name=":0"/> 19. januarja 2026 je napovedal odstop s položaja predsednika republike, ki ga je bolgarsko ustavno sodišče sprejelo 23. januarja.<ref>{{Navedi novice|title=Румен Радев вече не е президент, държавен глава е Илияна Йотова|date=2026-01-23|url=https://www.24chasa.bg/bulgaria/article/22146502|language=bg|work=24časa.bg}}</ref> Ob odstopu je napovedal nastop na prihajajočih parlamentarnih volitvah.<ref>{{Navedi novice|title=Bolgarski predsednik želi z nastopom na parlamentarnih volitvah končati politično krizo|date=2026-01-21|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/bolgarski-predsednik-zeli-z-nastopom-na-parlamentarnih-volitvah-koncati-politicno-krizo/770800|work=MMC RTV-SLO}}</ref> == Predsednik vlade == Marca 2026 je Radev ustanovil Progresivno Bolgarijo (PB), populistično levosredinsko stranko ter volilno koalicijo,<ref>{{cite news|title=Bulgaria's 2026 elections: Radev launches programme, with emphasis on economy|url=https://sofiaglobe.com/2026/03/19/bulgarias-2026-elections-radev-launches-programme-with-emphasis-on-economy/|date=19 March 2026|access-date=15 April 2026|work=The Sofia Globe|quote=Radev spoke of modern infrastructure, cheap and promising energy, the battle against poverty, solving the demographic crisis, ensuring Bulgarian children's access to quality education, reducing payments by citizens for health care, protecting nature while ensuring a balance between development and nature conservation, the fight against crime in particular against young people using narcotics, strengthening military modernisation, tourism that lasts all four seasons and he spoke in praise of Bulgaria's 'wonderful sports people'.}}</ref> ki je obljubila znatne spremembe in protikorupcijske ukrepe.<ref>{{cite news|last=Gall|first=Carlotta|date=19 April 2026|title=Bulgarian Voters Back New Political Coalition Led by Radev|url=https://www.nytimes.com/2026/04/19/world/europe/bulgaria-elections-results.html|access-date=19 April 2026|work=The New York Times}}</ref><ref>{{cite news|last1=Henley|first1=Jon|last2=Maclachlan|first2=Eden|date=19 April 2026|title=Moscow-friendly Rumen Radev wins absolute majority in Bulgarian elections|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/19/bulgaria-election-rumen-radev-boyko-borissov|archive-url=http://web.archive.org/web/20260419175142/https://www.theguardian.com/world/2026/apr/19/bulgaria-election-rumen-radev-boyko-borissov|archive-date=19 April 2026|access-date=20 April 2026|work=The Guardian}}</ref> Radev je svoj politični projekt opisal kot "močno politično alternativo", ki bo Bolgarom povrnila zaupanje v njihovo državo, z "jasnimi pravili za vse".<ref>{{cite news|date=19 March 2026|title=Bulgaria's 2026 elections: Radev launches programme, with emphasis on economy|url=https://sofiaglobe.com/2026/03/19/bulgarias-2026-elections-radev-launches-programme-with-emphasis-on-economy/|access-date=2026-04-22|website=The Sofia Globe}}</ref> Podprl je protikorupcijske proteste in obljubil tudi konec "oligarhičnega modela upravljanja".<ref name="Toshkov 2026">{{cite news|last=Toshkov|first=Veselin|date=19 April 2026|title=Former president Rumen Radev will win Bulgaria election, exit poll suggests|url=https://www.pbs.org/newshour/world/former-president-rumen-radev-will-win-bulgaria-election-exit-poll-suggests|archive-url=http://web.archive.org/web/20260420022935/https://www.pbs.org/newshour/world/former-president-rumen-radev-will-win-bulgaria-election-exit-poll-suggests|archive-date=20 April 2026|access-date=19 April 2026|work=PBS News}}</ref><ref name="Lefkowitz & Mcallister 2026">{{cite news|last1=Lefkowitz|first1=Alex|last2=Mcallister|first2=Edward|date=19 April 2026|title=Bulgaria's pro-Russian former president set for landslide election win, exit polls show|url=https://www.reuters.com/world/europe/bulgaria-votes-pro-russian-former-president-leads-polls-2026-04-19/|access-date=19 April 2026|work=Reuters}}</ref><ref name="Maguire 2026">{{cite news|last=Maguire|first=Christine|date=19 April 2026|title=Exit poll shows former President Radev's party set to win Bulgaria election|url=https://www.aljazeera.com/news/2026/4/19/exit-poll-shows-former-president-radevs-party-set-to-win-bulgaria-election|access-date=19 April 2026|agency=Al Jazeera}}</ref> Strank je na parlamentarnih volitvah aprila 2026 dosegla zmago s 43,9 odstotka glasov in absolutno večino sedežev,<ref>{{cite web|last=Ivanov|first=Mihail|title=Bulgaria enters uncharted territory as Radev wins big|url=https://www.dw.com/en/bulgaria-enters-uncharted-territory-as-radev-wins-big/a-76856059|date=20 April 2026|access-date=20 April 2026|website=Deutsche Welle}}</ref> kar je končalo petletno politično krizo v državi, ko so zaradi razdrobljenosti glasov mandati vlad trajali le kratek čas, večkrat pa so tudi ponovili volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na bolgarskih parlamentarnih volitvah prepričljiva zmaga proruske stranke Rumena Radeva|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/na-bolgarskih-parlamentarnih-volitvah-prepricljiva-zmaga-proruske-stranke-rumena-radeva/779873|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-27|language=sl|first=Ž N. , B.|last=R}}</ref> Rumen Radev je na mesto predsednika vlade prisegel 8. maja 2026.<ref>{{Cite web|date=2026-05-08|title=Заклеха се: Избраха Радев за премиер, новият редовен кабинет започва работа|url=https://www.dnes.bg/a/1-bulgaria/720647-zakleha-se-izbraha-radev-za-premier-noviyat-redoven-kabinet-zapochva-rabota|access-date=2026-05-08|website=dnes.bg|language=bg}}</ref> == Družinsko in osebno življenje == Radev se je v 80. letih dvajsetega stoletja [[Bolgarska komunistična partija|pridružil bolgarski komunistični partiji]]. Kasneje je izjavil, da je bil njegov glavni razlog za to, da bi ga napotili za letenje z [[Nadzvočno letalo|nadzvočnim letalom]], a tudi dodal, da se svoje preteklosti ne sramuje in je ponosen na stvari, ki jih je počel. Stranko je zapustil leta 1990, ko je na novo sprejeti zakon pripadnikom oboroženih sil države prepovedal članstvo v političnih strankah.<ref>{{Navedi splet|url=https://trud.bg/%d0%b3%d0%b5%d0%bd-%d1%80%d1%83%d0%bc%d0%b5%d0%bd-%d1%80%d0%b0%d0%b4%d0%b5%d0%b2-%d0%ba%d0%b0%d0%bd%d0%b4%d0%b8%d0%b4%d0%b0%d1%82-%d0%b7%d0%b0-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%b7%d0%b8%d0%b4%d0%b5%d0%bd%d1%82/|title=Ген. Румен Радев, кандидат за президент, подкрепен от БСП, пред "Труд": На България й трябва самостоятелен и независим президент|last=Живкова|first=От Павлина|website=Труд|language=bg-BG|accessdate=20 April 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/bil-li-e-rumen-radev-chlen-na-bkp|title=Бил ли е Румен Радев член на БКП?|website=www.dunavmost.com|language=bg|accessdate=20 April 2020}}</ref> Od takrat ni bil član nobene politične stranke in njegovo kandidaturo na volitvah leta 2016 je podprl neodvisni iniciativni odbor, povezan z [[Bolgarska socialistična stranka|Bolgarsko socialistično stranko]], in tako ni bil uradno nominiran s strani katere koli stranke. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.mediapool.bg/bsp-izdiga-gen-radev-s-initsiativen-komitet-vmesto-kato-partien-kandidat-news253537.html|title=БСП издига ген. Радев с инициативен комитет вместо като партиен кандидат|website=Mediapool.bg|language=bg-BG|accessdate=20 April 2020}}</ref> Radev ima dva otroka iz prvega zakona z Ginko Radevo, ki se je leta 2014 končal z ločitvijo: hčerko Darino, rojeno leta 2001, in sina Georgija, rojenega leta 2003. Kasneje se je poročil z [[Desislava Radeva|Desislavo Genčevo]], ki je bila pred tem poročena s poslancem BSP [[Georgi Svilenski|Georgijem Svilenskim]]. Radev poleg [[Bolgarščina|bolgarščine]] tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]], [[Nemščina|nemščino]] in [[Angleščina|angleščino]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.euractiv.com/section/energy/news/radev-pleads-in-moscow-for-bulgarian-stream-pipeline/|title=Radev, a former pilot of Russian MIG 29 jet fighters who is fluent in Russian and English, insists that as a NATO general his loyalty is with Bulgaria's allies|website=Euractiv|date=22 May 2018|accessdate=27 May 2018}}</ref> Njegov oče je umrl 6. aprila 2020.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.qatar-tribune.com/news-details/id/186713/briefs|title=Briefs|website=Qatar-Tribune|language=en-US|accessdate=17 April 2020}}</ref> == Vojaška kariera == [[Slika:Reuven_Rivlin_greeting_Roman_Radev,_March_2018_(8651).jpg|sličica| Radev z izraelskim predsednikom [[Reuven Rivlin|Reuvenom Rivlinom]], 20. marca 2018]][[Slika:1930978_Rumen_Radev,_Frank_Gorenc_and_Constantin_Popov_in_Bulgaria_2015_cropped.jpg|sličica| Radev z generalom ameriških letalskih sil [[Frank Gorenc|Frankom Gorencem]] v Bolgariji]] === Vojaški rangi === * 1987 – poročnik * 1989 – nadporočnik * 1994 – kapitan * 1997 – major * 1999 – podpolkovnik * 2002 – polkovnik * 2007 – brigadni general * 2014 – generalmajor * 2017 – general (glavni poveljnik) === Nagrade === Rumen Radev je prejel številne medalje in nagrade, med drugim znak "Za zvesto službo pod zastavami" - III. stopnja in častni znak Ministrstva za obrambo "Sveti Jurij" - II.<ref name="CV"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline}} {{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radev, Rumen}} [[Kategorija:Bolgarski generali]] [[Kategorija:Predsedniki Bolgarije]] [[Kategorija:Bolgarski politiki]] ffxkwn623sh8yv1b04v8p2yq2lls6ry Zgodovina komunizma 0 513139 6682304 6672331 2026-05-28T10:36:32Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke President_Ronald_Reagan_and_Soviet_General_Secretary_Mikhail_Gorbachev_at_the_first_Summit_in_Geneva,_Switzerland.jpg z [[c:File:President_Ronald_Reagan_and_Soviet_General_Secretary_Gorbachev_at_The_First_Summit_in 6682304 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} [[Slika:Hammer and sickle.svg|sličica|267x267_pik|Srp in kladivo, simbol [[Komunizem|komunizma]] ]] '''Zgodovina komunizma''' obsega najrazličnejše ideologije in politična gibanja, ki si delijo temeljne teoretske vrednote skupnega lastništva bogastva, gospodarskega podjetja in lastnine.<ref name="Lansford">{{navedi knjigo|last=Lansford|first=Thomas|title=Communism|date=2007|pages=9–24, 36–44|publisher=Cavendish Square Publishing|location=New York|isbn=978-0761426288}}</ref> Večina sodobnih oblik [[Komunizem|komunizma]] vsaj nominalno temelji na [[Marksizem|marksizmu]], teoriji in metodi, ki jo je v 19. stoletju načrtoval nemški filozof [[Karl Marx]].<ref name="Oxford12">{{navedi knjigo|last=Leopold|first=David|editor1-last=Freeden|editor1-first=Michael|editor2-last=Stears|editor2-first=Marc|editor3-last=Sargent|editor3-first=Lyman Tower|title=The Oxford Handbook of Political Ideologies|url=https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000mich_t0p3|date=2015|pages=[https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000mich_t0p3/page/n35 20]–38|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0198744337}}</ref> Marksizem je kasneje pridobil široko razširjenost po večini [[Evropa|Evrope]] in v koncu 19. stoletja so bili njegovi militantni zagovorniki pomembni pri številnih neuspelih [[Revolucija|revolucijah]] na tej celini. V istem obdobju se je povečalo tudi število [[Komunistična partija|komunističnih partij]], ki so zavrnile oboroženo revolucijo, vendar so sprejele marksistični ideal kolektivne lastnine in brezrazredne družbe. Čeprav je marksistična teorija predlagala, da so bila mesta, ki so najbolj primerna za socialno revolucijo, bodisi z mirnim prehodom bodisi z orožjem, industrijsko-razvite države, je bil komunizem večinoma uspešno izveden v nerazvitih in revnih državah, kot sta [[Rusko carstvo|Rusko cesarstvo]] in [[Kitajska|Republika Kitajska]]. Leta 1917 je boljševiška stranka med [[Oktobrska revolucija|rusko oktobrsko revolucijo]] prevzela oblast in ustanovila [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], prvo samoproglašeno socialistično državo na svetu.<ref name="Oxford2">{{navedi knjigo|last=Schwarzmantle|first=John|editor-last=Breuilly|editor-first=John|title=The Oxford Handbook of the History of Nationalism|date=2017|pages=643–651|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0198768203}}</ref> Boljševiki so temeljito sprejeli koncept proleterskega internacionalizma in svetovne revolucije, saj so svoj boj videli kot mednarodni in ne zgolj regionalni vzrok. To je imelo izjemen vpliv na širjenje komunizma v 20. stoletju, saj je Sovjetska zveza po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ustanovila nove [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistične]] vlade v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] ter posredno podprla vzpon komunizma v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]]. Ključno za to politiko je bila Komunistična internacionala, znana tudi kot Kominterna, ustanovljena z namenom pomočikomunističnim partijam po vsem svetu ter spodbujanja revolucije. To je bil eden glavnih vzrokov za napetosti med [[Hladna vojna|hladno vojno]], saj so [[Združene države Amerike|ZDA]] in njihovi vojaški zavezniki globalno širjenje komunizma enačili s sovjetskim ekspanzionizmom po pooblastilu.<ref name="Revolutions">{{navedi knjigo|last=MacFarlane|first=S. Neil|editor-last=Katz|editor-first=Mark|title=The USSR and Marxist Revolutions in the Third World|url=https://archive.org/details/latebyzantinearm0000mark|date=1990|pages=[https://archive.org/details/latebyzantinearm0000mark/page/6 6]–11|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0812216202}}</ref> Do leta 1985 je tretjina svetovnega prebivalstva v takšni ali drugačni obliki živela pod marksistično-leninističnim sistemom upravljanja. Med komunističnimi in marksističnimi ideologi pa je potekala pomembna razprava o tem, ali bi lahko večino teh držav sploh smiselno šteli za marksistične, saj so te države spremenile in revidirale številne osnovne sestave marksističnega sistema. Nesposobnost teh vlad, da bi uresničile ideal komunistične družbe, in njihov splošni trend naraščajočega [[Avtoritarnost|avtoritarizma]] sta povezana s padcem komunizma v poznem 20. stoletju. Z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze leta 1991]] je več marksistično-leninističnih držav komunistično ideologijo zavrnilo ali popolnoma odpravilo.<ref name="Dunn">{{navedi knjigo|last=Dunn|first=Dennis|title=A History of Orthodox, Islamic, and Western Christian Political Values|date=2016|pages=126–131|publisher=Palgrave-Macmillan|location=Basingstoke|isbn=978-3319325668}}</ref> Od 21. stoletja je ostalo le manjše število držav s komunistično oblastjo, in sicer [[Severna Koreja]], [[Kuba]], [[Laos]], [[Vietnam]] in [[Ljudska republika Kitajska]].<ref>[https://laviedesidees.fr/IMG/pdf/20090715_entretienwang.pdf Political change and democracy in China] by [[Wang Shaoguang]]. [https://web.archive.org/web/20170909060743/https://laviedesidees.fr/IMG/pdf/20090715_entretienwang.pdf Archived] in [[Wayback Machine]]</ref> == Od antike do 18. stoletja: obdobje pred izvorom == [[Slika:Duble herma of Socrates and Seneca Antikensammlung Berlin 07.jpg|levo|sličica|193x193_pik|Rimski filozof [[Lucij Anej Seneka|Seneka]] iz 1. stoletja pr. n. št. je verjel, da so ljudje padli iz zlate dobe primitivnega komunizma. ]] Mnogi zahodni misleci so zasnovali in zagovarjali ideje komunizma, nekatere zelo podobne tistim, ki so s tem izrazom postale znane šele v devetnajstem stoletju, različne civilizacije pa so v celoti ali delno uporabljale komunistične koncepte, od kolektivnega dela do družbenih ciljev, predkolumbijske družbe [[Južna Amerika|južnoameriške celine]], na različnih ravneh lastništva v različnih plemenskih kulturah. Nekatere marksistične analize pogosto ovržejo te primere komunizma z drugačno matriko in jih razvrstijo v različne vloge. Tudi v zgodnjem [[Krščanstvo|krščanstvu]] obstajajo težnje, ne prisilne, komunističnega tipa. Dejanja apostolov v drugem poglavju v verzih opisujejo delovanje prve krščanske skupnosti in poudarjajo vidik občestva dobrin:<blockquote>»Vsi, ki so postali verniki, so bili skupaj in jim je bilo vse skupno; Tisti, ki so imeli imetje in snovi, so jih prodali in jih dali del vsem, glede na potrebe vsakega posebej. Vsak dan so šli vsi skupaj v tempelj in si doma služili kruh, z veseljem in preprostostjo srca jedli, hvalili Boga in uživali v sočutju vseh ljudi. Medtem je Gospod vsak dan k skupnosti dodajal tiste, ki so bili odrešeni.« (Dejanja apostolov 2) </blockquote>Isti prosto sprejeti ideali so našli prostor v meniških redovih ali v [[Srednji vek|srednjem veku]] in širše v nekaterih heretičnih gibanjih, kot je Dolcinijci.<ref>Antonio Labriola, ''La concezione materialistica della storia'', Laterza, 1965.</ref> Fra Dolcino, v resnici omenjajo marksistični filozofi, kot je Antonio Labriola, in je vzet kot izhodišče in zgled v popularnih socialističnih gibanjih v [[Italija|Italiji]] v začetku dvajsetega stoletja. == Moderna doba: do 19. stoletja == [[Slika:NicolasRestifdeLaBretonne.jpg|levo|sličica|265x265_pik|[[Restif de la Bretonne]] je leta 1793 uporabil izraz »komunizem« za opis družbe, v kateri je bila odpravljena vsa zasebna lastnina.{{sfn|Billington|2011|p=81-82}}]] [[Slika:François-Noël Babeuf.png|sličica|[[François-Noël Babeuf]] je bil pomemben zagovornik odprave zasebne lastnine med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]].{{sfn|Lansford|2007|p=26}}]] Komunistični ideali in projekt odprave zasebne lastnine so se vrnili v modo v času protestantske reformacije, z vojno nemških kmetov, ki je uničila [[Evropa|Evropo]] in jo pustila popolnoma krvavo. Med protagonistama tega revolucionarnega gibanja sta Thomas Müntzer in John Leiden. Priljubljeni upori in poznejše proleterske vstaje v starem svetu, niti v predmodernem času, niso bile nove. Tumulto dei Ciompi, ki je v [[Firence|Firencah]] potekal med junijem in avgustom 1378, je eden prvih primerov upora za ekonomsko-politične namene v evropski zgodovini, delavca, vendar ga je mogoče pripisati pretežno predindustrijski družbi in ga ne podpirajo teoretske osnove. Zamisel o komunizmu sodi v čas [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] in vpliva na več filozofov, zlasti na [[Jean-Jacques Rousseau|Jean-Jacquesa Rousseaua]], [[Gabriel Bonnot de Mably|Gabriela Bonnota de Mablyja]], [[Étienne-Gabriel Morelly|Étienne-Gabriela Morellyja]] (katerega razmišljanja so močno vplivala na [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]] in jakobinizem) in druge egalitarne revolucionarne kroge, utelešene v Jean-Paula Marata. Med poskusi »kraljevega komunizma« velja omeniti tudi redukcione Paragvaja, ki so jih v osemnajstem stoletju zasadili jezuiti. == 19. stoletje in Marksizem == Mnogi idealisti devetnajstega stoletja, prizadeti zaradi materialne in moralne industrijske revolucije, so ustanovili utopične skupnosti z malo sreče, zlasti v [[Novi svet|Novem svetu]]. [[Slika:Karl Marx 001.jpg|sličica|289x289_pik|[[Karl Marx]], utemeljitelj [[Marksizem|marksizma]]]] Francoski filozof [[Étienne Cabet]] v svoji knjigi Potovanja in dogodivščine Lorda Williama Carisdalla v Ikariji opisuje idealno družbo, v kateri demokratično izvoljena vlada nadzoruje vse gospodarske dejavnosti in nadzoruje družbene dejavnosti, pri čemer je edina druga neodvisna družbena enota le družina. Leta 1848 je neuspešno poskušal organizirati ikarske skupnosti v [[Združene države Amerike|ZDA]], čeprav so nekatere majhne ikarske skupnosti preživele vse do leta 1898. Nemška filozofa [[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] sta 21. februarja 1848 izdala knjigo [[Komunistični manifest|Manifest komunistične partije]], v kateri so bile razložene ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, ki so odstopile proleterskim vladam. S tem bi komunizem postal revolucionarno gibanje. Za Karla Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli [[Kapitalizem|kapitalistični]] sistem. Menil je, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se [[Socializem|socializma]] ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin kapitalizma bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato je bila država namenjena da se nacionalizira. Treba je omeniti, da bi se moral po marksistični misli komunizem sprva razviti v visoko-razviti industrializirani državi, kot so Združene države Amerike, in ne, kot se je v resnici zgodilo, v zaostali in pretežno kmetijski državi, kot je bilo takrat [[Rusko carstvo|Rusko cesarstvo]]. Leta 1844 je Karl Marx zapisal:<blockquote>Komunizem je uganka zgodovine, ki je rešena, in sama ve, da je to rešitev.</blockquote> [[Slika:Engels.jpg|levo|sličica|267x267_pik|[[Friedrich Engels]] ]] Hkrati se je z Marxovimi idejami razvila druga oblika idej, ki je blizu komunizmu: anarhizem. Temelji na misli Pierra-Josepha Proudhona. Med marksizmom in anarhizmom je prišlo do močnega spora, pravzaprav, ko je Proudhon izdal knjigo Filozofija bede, se je Marx odzval z objavo Misery of Philosophy. Spopad je izbruhnil v okviru Mednarodnega združenja delavcev. Med letoma 1871 in 1872 je Marxu in Engelsu uspelo uvrstiti anarhiste v manjšino in jih izključiti iz združenja. Najpomembnejši anarhistični teoretik zgodnjega obdobja je Mihail Bakunin, ki je svoje ideje razložil v knjigi Država in anarhija. Za Bakunina sta bila svoboda in enakost dva neločljiva cilja. Država s svojo razdelitvijo med vladajoče in vladarje, med tistimi, ki imajo kulturo, in tistimi, ki opravljajo fizično delo, je bil sam represivni aparat in ga je bilo treba razpustiti, ne da bi šel skozi vmesno fazo. Model, ki ga je predlagal Bakunin, je bil model svobodne federacije občin, regij in narodov, v kateri bi bila kolektivna sredstva za proizvodnjo neposredno v rokah ljudi prek sistema samoupravljanja. Ideje, podobne Bakuninovim, je razvil [[Pëtr Kropotkin]], njegov rojak, znanstvenik in filozof. S kritiko družbenega darvinizma, ki je služil kot opravičilo za kapitalistično konkurenco in imperializem, Kropotkinov esej Medsebojna podpora želi pokazati, kako med živalskimi vrstami prevladujeta sodelovanje in harmonija. Leta 1871 je bila ustvarjena pariška komuna in kljub razlikam so bili socialisti in anarhisti različnih teženj enotni, ko so to videli kot prvi poskus delavskega gibanja za oblikovanje komunistične družbe. Komunari so dva meseca prevzeli nadzor nad [[Pariz|Parizom]] in se borili tako proti [[Prusija|Prusiji]] kot proti francoski vladi. Komuna je uvedla vrsto zakonov, ki so zmanjšali moč imetnikov premoženja, na primer tistih, ki so odpravili dolgove, preden so jih krvavo zatrli. Karl Marx je pozneje kritiziral komunarje, ker se niso zagovarjali močneje, ampak jih je pohvalil kot odličen primer delavske vstaje. == Zgodnje socialistične države (1917–1944) == === Ruska revolucija, Sovjetska zveza in Leninizem === [[Slika:Vladimir Lenin in July 1920 by Pavel Zhukov.jpg|sličica|319x319_pik|[[Vladimir Lenin]]]] V začetku 20. stoletja je bilo [[Rusko carstvo|Rusko cesarstvo]] avtokracija, ki jo je vodil car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]]. Z milijoni agrarnega prebivalstva v državi je ljudstvo živelo v skrajni [[Revščina|revščini]]. Antikomunistični zgodovinar Robert Service je opozoril, da sta »revščina in zatiranje najboljša tla za rast marksizma«.{{sfn|Service|2007|p=46}} Človek, ki je bil najbolj odgovoren za uvedbo komunistične ideologije v državo, je bil [[Georgi Plekhanov]], čeprav je samo gibanje v veliki meri organiziral in vodil [[Vladimir Lenin|Vladimir Iljič Lenin]], ki ga je carska vlada zaradi svojega prepričanja nekaj časa izgnala v taborišče v [[Sibirija|Sibiriji]].{{sfn|Service|2007|p=48–49}} V državi je nastala marksistična skupina, znana kot ruska socialdemokratska laburistična stranka, čeprav se je kmalu razdelila na dve glavni frakciji, in sicer na boljševike pod vodstvom Vladimirja Lenina in na menjševike, ki jih je vodil Julius Martov. Leta 1905 je prišlo do revolucije proti carski vladavini, v kateri so bili delavski sveti, znani kot sovjeti, oblikovani v mnogih delih države, car Nikolaj II. pa je bil prisiljen izvesti demokratično reformo in uvesti izvoljeno vlado, Dumo.{{sfn|Service|2007|p=50–51}} Leta 1917 so z nadaljnjimi socialnimi nemiri proti vladi Dumo in njenim sodelovanjem pri sodelovanju Rusije v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] boljševiki prevzeli oblast po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]]. Državo so začeli preoblikovati z nacionalizacijo različnih industrij in zaplembo zemlje bogatim aristokratom ter njeno prerazporeditvijo med kmetje. Nato so se iz vojne proti [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] umaknili s podpisom brestovsko-litovske pogodbe, ki je bila med mnogimi v Rusiji zelo nepriljubljena, saj so s to pogodbo komunisti Nemčiji podarili veliko število ruskih ozemelj. Nova vlada se je že od vsega začetka soočila z neštetimi silami z različnimi perspektivami, vključno z anarhisti, socialnimi demokrati, ki so prevzeli oblast v Demokratični republiki Gruziji, socialisti-revolucionarji, ki so v Samari v Rusiji oblikovali Komuch, velik caristični odpor sile, znane kot bela garda, pa tudi zahodne sile. To je privedlo do dogodkov [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]], leta 1918 pa še do množičnih pobojev ljudstva, ki so jih izvajali Leninovi boljševiki. Obdobje množičnih pobojev, ki so jih izvajali boljševiki, se je imenovalo [[Rdeči teror]] in je trajalo do konca ruske državljanske vojne leta 1922. Julija 1918 so boljševiki [[Usmrtitev družine Romanov|ubili carja Nikolaja II. in njegovo družino]], njihova trupla pa so zakopali v gozdu. Dokaz, da je usmrtitev carja in njegove družine ukazal Lenin, ni. V ruski državljanski vojni so boljševiki zmagali, nato pa utrdili svojo oblast nad vso državo, pri čemer so oblast iz Kremlja v glavnem mestu Moskvi centralizirali. V začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja je Lenin začel zaposlovati temnopolte delavce in ameriške politične stranke obtoževal, da naj ne storijo nič več za kampanjo za pravice črncev. Peščica črnih aktivistov je bila navdušena nad komunizmom, Cyril Briggs pa je vodil organizacijo, imenovano African Blood Brotherhood.<ref>{{navedi novice|title=Black communism in the Great Depression|url=https://redflag.org.au/index.php/node/7362|access-date=2 October 2020|publisher=Katie Wood|date=2020-09-07|archive-date=2021-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210927042918/https://redflag.org.au/index.php/node/7362|url-status=dead}}</ref> Lenin je ustanovil sistem koncentracijskih taborišč imenovanih [[Gulag]], ki so bila namenjena za politične nasprotnike in druge nestrinjajoče ljudi ter v taboriščih uvedel prisilno delo in različna mučenja, uvedel pa je tudi množične poboje in javne usmrtitve političnih nasprotnikov. Lenin je bil hkrati tudi prvi, ki je uvedel in začel [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi|komunistično preganjanje religije]], ko je v svojih govorih izjavil, da religija za ljudstvo predstavlja opij ljudstva, češ da človeku jemlje sposobnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.outono.net/elentir/2020/04/22/lenin-numbers-data-and-images-of-the-crimes-of-the-first-communist-dictator/|title=Lenin: numbers, data and images of the crimes of the first communist dictator}}</ref> Leta 1922 je bila Ruska socialistična federativna sovjetska republika uradno preimenovana v vodstvo Zveze sovjetskih socialističnih republik, nato pa v uradno ime, [[Sovjetska zveza]]. 30. decembra tega leta je Lenin razglasil ustanovitev prve ter največje in glavne komunistične države na svetu. Januarja 1924 je Lenin zaradi slabega zdravja umrl, vodenje Sovjetske zveze pa je nato prevzel [[Josif Stalin|Josif Visariónovič Stalin]]. === Stalinizem === [[Slika:JStalin Secretary general CCCP 1942.jpg|sličica|[[Josif Stalin]]]] Leta 1924 je oblast v Sovjetski zvezi prevzel [[Josif Stalin]], Leninov veliki privrženec.<ref>Brown, Archie (2010). ''The Rise and Fall of Communism''. pp. 62–77.</ref> Stalina je v njegovem vodstvu močno podpiral [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaj Buharin]], vendar je imel v vladi različne pomembne nasprotnike, predvsem [[Lev Borisovič Kamenjev|Leva Kameneva]], [[Lev Trocki|Leona Trockega]] in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorija Zinovjeva]]. Stalin je sprožil lasten proces izgradnje komunistične družbe in ustvaril različico komunizma, znano kot [[marksizem-leninizem]]. Kot del tega je opustil nekatere kapitalistične, tržne politike, ki jim je bilo dovoljeno nadaljevati v času Lenina, kot je nova gospodarska politika. Stalinistična politika je korenito spremenila večino kmetijske proizvodnje Sovjetske zveze, jo posodobila z uvedbo [[Traktor|traktorjev]] in drugih strojev, prisilno kolektivizacijo kmetij in prisilno zbiranje žita od kmetov v skladu z vnaprej določenimi cilji. Industrijskim delavcem je bila na voljo [[hrana]], toda tisti kmetje, ki se niso hoteli preseliti, so bili podvrženi lakoti, zlasti v [[Kazahstan|Kazahstanu]] in [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vsesovjetska komunistična partija (boljševiki) je preganjanje in množične poboje ciljala na kulake, ki so imeli malo zemlje.  Stalin je prevzel nadzor nad Kominterno in v mednarodno organizacijo uvedel politiko nasprotovanja vsem levičarjem, ki niso bili marksisti-leninisti, pri čemer jih je označil za socialno-fašiste, čeprav se mnogi komunisti, kot je Jules Humbert-Droz, s to politiko niso strinjali, da se mora levica združiti proti porastu desničarskih gibanj, kot je bil [[fašizem]] po Evropi.{{sfn|Service|2007|p=167}} V zgodnjih tridesetih letih je Stalin obrnil smer in spodbujal gibanja ljudske fronte, pri katerih bi komunistične stranke sodelovale s socialisti in drugimi političnimi silami. Velika prednostna naloga je bila mobilizacija široke podpore republikanskemu cilju v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]].<ref>{{navedi knjigo|author-last=Brown|author-first=Archie|date=2010|title=The Rise and Fall of Communism|pages=88–90}}</ref> ==== Velika čistka ==== [[Velika čistka]] se je večinoma izvajala od decembra 1936 do novembra 1938, čeprav so bile značilnosti aretacije in skrajšanega sojenja, ki jim je sledila usmrtitev, dobro utrjene v sovjetskem sistemu od Leninovih let vladanja, ko je Stalin sistematično uničeval starejšo generacijo voditeljev pred letom 1918. Stalin je to običajno počel z utemeljitvijo, da so bili obtoženi sovražni vohuni ali pa so veljali za »sovražnike ljudstva«. Med Stalinovo veliko čistko so v [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] pobili veliko generalov in uradnikov, na stotine tisoč drugih nedolžnih civilistov pa so poslali v koncentracijska taborišča Gulag, kjer so nečloveške razmere v [[Sibirija|Sibiriji]] hitro privedle do njihovih smrti.<ref>Anne Applebaum, ''Gulag: A History.'' 2003. 736 pp. [https://www.amazon.com/Gulag-History-ANNE-APPLEBAUM/dp/B0007NMYPY/ excerpt and text search].</ref><ref>The exact number of purge victims is unknown by a factor of 10. Estimates range from several million upwards to 20 million. Historian [[Robert Service (historian)|Robert Service]] believes that 1.5 million were arrested and 200,000 were eventually released. Service, chapter 31, especially p. 356. The lowest estimates by [[J. Arch Getty]] ''et al.'' give more than 300,000 executions in each of the years 1937 and 1938, see J. Arch Getty and Roberta T. Manning, eds. (1993). ''Stalinist Terror: New Perspectives''.</ref> Odprtje sovjetskih arhivov je potrdilo nižje ocene, ki so jih predstavili učenjaki »revizionistične šole«,<ref>{{cite journal|date=1993|title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence|url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf|journal=American Historical Review|volume=98|issue=4|pages=1017–1049|doi=10.2307/2166597|jstor=2166597|quote=The long-awaited archival evidence on repression in the period of the Great Purges shows that levels of arrests, political prisoners, executions, and general camp populations tend to confirm the orders of magnitude indicated by those labeled as 'revisionists' and mocked by those proposing high estimates.|author-last1=Getty|author-first1=J. Arch|author-last2=Rittersporn|author-first2=Gábor|author-last3=Zemskov|author-first3=Viktor|access-date=2022-02-18|archive-date=2019-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191206042327/http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf|url-status=dead}}</ref> kljub temu, da je ljudski tisk še naprej uporabljal višje ocene in vseboval resne napake.<ref>{{cite journal|year=1999|title=Victims of Stalinism and the Soviet Secret Police: The Comparability and Reliability of the Archival Data. Not the Last Word|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Secret_Police.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=51|issue=2|pages=340–342|doi=10.1080/09668139999056|quote=For decades, many historians counted Stalin' s victims in 'tens of millions', which was a figure supported by Solzhenitsyn. Since the collapse of the USSR, the lower estimates of the scale of the camps have been vindicated. The arguments about excess mortality are far more complex than normally believed. R. Conquest, ''The Great Terror: A Re-assessment'' (London, 1992) does not really get to grips with the new data and continues to present an exaggerated picture of the repression. The view of the 'revisionists' has been largely substantiated (J. Arch Getty & R. T. Manning (eds), ''Stalinist Terror: New Perspectives'' (Cambridge, 1993)). The popular press, even ''TLS'' and ''The Independent'', have contained erroneous journalistic articles that should not be cited in respectable academic articles.|author-last=Wheatcroft|author-first=Stephen G.|access-date=2022-02-18|archive-date=2019-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191206042326/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Secret_Police.pdf|url-status=dead}}</ref> Do leta 2009 je zgodovinar Archie Brown poročal, da so bile ocene zdaj nižje; okoli 1,7 milijona je bilo aretiranih v letih 1937–1938, polovica pa je bila pobitih.<ref>{{navedi knjigo|author-last=Brown|author-first=Archie|date=2010|title=The Rise and Fall of Communism|pages=76}}</ref> === Predvojni disidentski komunisti === Mednarodna desna opozicija in trockizem sta primera disidentov, ki še danes trdijo, da je komunizem, vendar nista edina. V [[Nemčija|Nemčiji]] je razkol v SPD sprva pripeljal do oblikovanja različnih komunističnih sindikatov in strank, ki so vključevali svetniške težnje AAU-D, AAU-E in KAPD. Svet je imel omejen vpliv zunaj Nemčije, vendar so nastale številne mednarodne organizacije. V [[Španija|Španiji]] je stran levih in desnih disidentov povzročila nastanek POUM-a. Poleg tega je bil španski CNT povezan z razvojem politične stranke FAI, nemarksistične stranke, ki se je zavzela za revolucionarni komunizem. == Širjenje komunizma (1945 - 1957) == Ko je [[hladna vojna]] začela veljati okoli leta 1947, je [[Kremelj]] ustanovil nova mednarodna usklajevalna telesa, vključno s Svetovno zvezo demokratične mladine, Mednarodno zvezo študentov, Svetovno zvezo sindikatov, Mednarodno demokratsko zvezo žensk in Svetovnim svetom za mir. Malcolm Kennedy pravi, da je »komunistični« frontni sistem »vključeval mednarodne organizacije, kot so WFTU, [[Svetovna federacija demokratske mladine|SFDM]], IUS, WIDF in WPC, poleg množice manjših gibanj, ki v široko razširjeno mrežo prinašajo novinarje, odvetnike, znanstvenike, zdravnike in druge«.<ref>Kennedy, Malcolm (1957). ''History of Communism in East Asia''. Praeger Publishers. p. 126.</ref> Svetovna zveza sindikatov (WFTU) je bila ustanovljena leta 1945 za združevanje sindikalnih konfederacij po vsem svetu s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Čeprav je imel nekomunistične sindikate, so v veliki meri prevladovali Sovjeti. Leta 1949 so se britanski, ameriški in drugi nekomunistični sindikati odcepili in ustanovili konkurenčno Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. Delavsko gibanje v Evropi je postalo tako polarizirano med komunističnimi sindikati in socialdemokratskimi in krščanskimi sindikati, medtem ko operacije na frontu niso mogle več skriti sponzorstva in so postala manj pomembna.<ref>Carew, Anthony. "The Schism within the World Federation of Trade Unions: Government and Trade-Union Diplomacy" (December 1984). ''International Review of Social History''. 29: 3. pp 297–335.</ref> === Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni === Pustošenje [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je povzročilo obsežen program okrevanja, ki je vključeval obnovo industrijskih obratov, stanovanj in prometa ter demobilizacijo in migracijo milijonov vojakov in civilistov. Sredi teh pretresov pozimi 1946–1947 je Sovjetska zveza doživela [[Sovjetska lakota 1946–1947|najhujšo naravno lakoto]] v 20. stoletju.<ref>Yoram Gorlizki and [[Oleg Khlevniuk]], ''Stalin and the Soviet Ruling Circle, 1945-1953'' (2004) pp 3ff</ref> Resnejšega nasprotovanja Stalinu ni bilo, saj je njegova tajna policija še naprej pošiljala morebitne osumljence v taborišča Gulag. Odnosi z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]] do Sovjetske zveze so leta 1946 prešli iz prijateljskih v sovražne, saj so ostro obsodili Stalinovo politično kontrolo nad vzhodno Evropo in njegovo blokado [[Berlin|Berlina]]. Do leta 1947 se je začela hladna vojna. Stalin je sam verjel, da je kapitalizem votla lupina in da se bo pod povečanim nevojaškim pritiskom, ki so ga izvajali pooblaščenci v državah. Vendar je močno podcenjeval gospodarsko moč Zahoda in namesto zmage videl, da je Zahod ustvaril zavezništva, ki so bila zasnovana tako, da trajno ustavijo ali zadržijo sovjetsko širitev. V začetku leta 1950 je Stalin potrdil [[Korejska vojna|invazijo Severne Koreje na Južno Korejo]] in pričakoval kratko vojno. Bil je osupnjen, ko so v vojno vstopili Američani in premagali Severnokorejce, ki so jih potisnili skoraj na sovjetsko in kitajsko mejo. Stalin je podpiral vstop Kitajske v korejsko vojno, ki je Američane potisnila nazaj na predvojno mejo, vendar se je napetost še stopnjevala. Združene države so se odločile za mobilizacijo svojega gospodarstva za dolgo tekmovanje s Sovjeti, zgradile vodikovo bombo in okrepile zvezo [[NATO|Nato]], ki je varovala zahodno Evropo.<ref>[[John Lewis Gaddis]], ''A New History of the Cold War'' (2006).</ref> Gorlizki in Khlevniuk (2004) menita, da je bil Stalinov stalni in prevladujoči cilj po letu 1945 utrditi narodni status velesile in ob naraščajoči fizični slabosti ohraniti lastno moč nad celotno močjo. Stalin je ustvaril sistem vodenja, ki je odražal zgodovinske caristične sloge paternalizma in represije, a je bil tudi precej sodoben. Na vrhu je osebna zvestoba Stalinu štela za vse. Vendar je Stalin tudi ustvaril močne odbore, povišal mlajše strokovnjake in začel velike institucionalne novosti. V zobeh preganjanja so Stalinovi poslanci širli neformalne norme in medsebojno razumevanje, ki so bili temelj njegove kolektivne vladavine po njegovi smrti.<ref>Yoram Gorlizki, and Oleg Khlevniuk. ''Stalin and the Soviet Ruling Circle, 1945-1953'' (2004) [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=105899376 online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629061135/http://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=105899376 |date=2011-06-29 }}.</ref> === Vzhodna Evropa === Vojaški uspeh [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v srednji in vzhodni Evropi je privedel do utrditve oblasti v komunističnih rokah. V nekaterih primerih, na primer na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], je to privedlo do navdušene podpore [[Socializem|socializmu]], ki sta ga navdihnila Komunistična partija in Socialdemokratska stranka, ki sta se bila pripravljeni združiti. V drugih primerih, na primer na [[Poljska|Poljskem]] ali [[Madžarska|Madžarskem]], je bil nivo komunistične partije s socialdemokratsko stranko nasilen in dosežen z nedemokratičnimi sredstvi. V mnogih primerih so se komunistične partije Srednje Evrope soočale s prebivalstvom, ki je bilo sprva pripravljeno vladati tržnim silam, uvesti omejeno nacionalizacijo industrije in podpirati razvoj intenzivnih držav socialnega varstva, medtem ko je na splošno prebivalstvo v veliki meri podpiralo socializem. Vendar so čistke nekomunističnih strank, ki so podpirale socializem, v kombinaciji s prisilno kolektivizacijo kmetijstva in recesijo v sovjetskem bloku leta 1953 privedle do globokih nemirov. Ta nemir se je prvič pojavil v Berlinu leta 1953, kjer je Brecht ironično predlagal, da bi morala »stranka izbrati novo ljudstvo«. Vendar je »Tajni govor« [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] iz leta 1956 odprl notranjo razpravo, čeprav člani niso vedeli, tako v poljski kot v madžarski komunistični stranki. To je privedlo do poljske krize leta 1956, ki je bila rešena s spremembo poljskega vodstva in pogajanji med sovjetsko in poljsko stranko o usmeritvi poljskega gospodarstva. ==== Madžarska revolucija leta 1956 ==== [[Slika:Szent István körút a Falk Miksa (Néphadsereg) utca felől a Honvéd utca felé nézve. A szovjet csapatok ideiglenes kivonulása 1956. október 31-én. Fortepan 24787.jpg|sličica|240x240_pik|Sovjetski tanki T-54 v [[Budimpešta|Budimpešti]] 31. oktobra 1956]] [[Madžarska revolucija 1956|Madžarska revolucija leta 1956]] je bila velik izziv za moskovski nadzor nad Vzhodno Evropo.<ref>Erwin Schmidl, et al. ''The Hungarian Revolution 1956'' (2006).</ref> Ta revolucija je zaznamovala splošne stavke, oblikovanje neodvisnih svetov delavcev, obnovo Socialdemokratske stranke kot stranke revolucionarnega komunizma nesovjetske sorte in oblikovanje dveh podzemnih neodvisnih komunističnih strank. Glavno komunistično partijo so približno teden dni nadzorovali voditelji, ki niso bili sovjetski. Dve nekomunistični stranki, ki sta podpirali vzdrževanje socializma, sta se ponovno osamosvojili. Ta razcvet ločenega komunizma je zatrla kombinacija vojaške invazije, podprte s težkim topništvom in zračnimi napadi; množične aretacije, najmanj tisoč sodnih usmrtitev in nešteto število drugih usmrtitev, razpad osrednjega delavskega sveta Velike Budimpešte, množični begunski beg in svetovno propagandno kampanjo. Učinek madžarske revolucije na druge komunistične stranke se je močno razlikoval, kar je povzročilo velike izgube članstva v anglofonskih komunističnih strankah.<ref>Brown, ''The Rise and Fall of Communism'' pp 278–292.</ref> ==== Praška pomlad leta 1968 ==== Češkoslovaška komunistična partija je začela ambiciozen program reform pod vodstvom [[Aleksander Dubček|Aleksandra Dubčka]]. Načrt za omejitev osrednjega nadzora in večjo neodvisnost gospodarstva od stranke je ogrozil temeljna prepričanja. 20. avgusta 1968 je sovjetski vodja [[Leonid Brežnjev]] odredil množično vojaško invazijo sil [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]], ki je uničila grožnjo notranje liberalizacije. Hkrati so Sovjeti grozili z maščevanjem proti britansko-francosko-izraelski invaziji na [[Egipt]]. Rezultat je bil zlom vsakršne težnje po razbremenitvi in ​​odstopi več intelektualcev iz komunističnih strank na Zahodu.<ref>Maude Bracke, ''Which Socialism, Whose Détente? West European Communism and the Czechoslovak Crisis of 1968'' (2009).</ref> === Nemčija === [[Nemčija]] in [[Berlin]] sta bili v času [[Hladna vojna|hladne vojne]] središča konflikta med Vzhodom in Zahodom in nastale so številne komunistične fronte. Vzhodnonemška organizacija Društvo za nemško-sovjetsko prijateljstvo (GfDSF) je imela na primer 13.000 članov v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]], vendar so jo leta 1953 nekatere dežele kot komunistično fronto prepovedale.<ref>Patrick Major, ''The Death of the KPD: Communism and Anti-Communism in West Germany, 1945-1956'' (Oxford University Press, 1997) p. 215.</ref> Demokratična kulturna liga Nemčije se je začela kot vrsta resnično pluralističnih teles, vendar je v letih 1950–1951 prišla pod nadzor komunistov. Do leta 1952 je veleposlaništvo Združenih držav štelo 54 »infiltriranih organizacij«, ki so se začele samostojno, in 155 »frontnih organizacij«, ki so bile od začetka komunistično navdihnjene. Leta 1961 je Vzhodna Nemčija dokončala gradnjo [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]], da bi s tem ločila vzhod in zahod ter preprečila pobege iz držav vzhodnega boka. Zid so 24 ur na dan nadzorovali stražarji, vzhodnonemški voditelj [[Erich Honecker]] pa je stražarjem ukazal, da naj streljajo na vsakega, ki bi poskušal preplezati zid in pobegniti.<ref>Major, ''The Death of the KPD: Communism and Anti-Communism in West Germany, 1945-1956'' pp 217–218.</ref> Združenje žrtev [[Nacionalsocializem|nacističnega režima]] je bilo ustanovljeno za zbiranje zahodnih Nemcev pod antifašistično zastavo, vendar ga je bilo treba razpustiti, ko je Moskva odkrila, da so ga infiltrirali »cionistični agenti«.<ref>[[Vojtech Mastny]], ''The Cold War and Soviet Insecurity: The Stalin Years'' (Oxford U.P., 1998) p. 162.</ref> === Ljudska republika Kitajska === ==== Velik preskok naprej ==== [[Mao Cetung]] in kitajska komunistična partija sta prišli na oblast na Kitajskem leta 1949, ko so nacionalisti pobegnili na otok [[Tajvan]]. V letih 1950–1953 je Kitajska v korejski vojni začela obsežno, neprijavljeno vojno z [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Južna Koreja|Južno Korejo]] in silami [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]]. Čeprav se je končalo v vojaškem zastoju, je Mau dalo priložnost, da na Kitajskem prepozna in očisti elemente, ki so se zdeli podporni kapitalizmu. Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz marksizma zato je sam načrtoval in izvajal veliko nasilje nad kitajskim narodom v velikem obsegu. Sprva je bilo tesno sodelovanje s Stalinom, ki je poslal tehnične strokovnjake, ki so pomagali procesu industrializacije po vzoru sovjetskega modela iz tridesetih let.<ref>{{navedi knjigo|author=Brown, Archie|author-link=Archie Brown|title=The Rise and Fall of Communism|date=June 9, 2009|url=https://books.google.com/books?id=SjgGDYoPapMC&pg=PA317|pages=179–193|isbn=978-0-0618-8548-8}}</ref> Po Stalinovi smrti leta 1953 so se odnosi z [[Moskva|Moskvo]] poslabšali - Mao je menil, da so Stalinovi nasledniki izdali komunistični ideal. Mao je obtožil, da je bil sovjetski voditelj Nikita Hruščov vodja »revizionistične klike«, ki se je obrnila proti marksizmu, leninizem pa je zdaj pripravljal načrt za obnovo kapitalizma.<ref>{{navedi knjigo|author=[[John Gittings]]|title=The Changing Face of China:From Mao to Market|url=https://books.google.com/books?id=259WHxBah2wC&pg=PA40|year=2006|publisher=Oxford U.P.|page=40|isbn=9780191622373}}</ref> Oba naroda sta bila v sporu do leta 1960. Oba sta začela ustvarjati zavezništva s komunističnimi podporniki po vsem svetu, s čimer sta svetovno gibanje razdelila na dva sovražna taborišča.<ref>{{navedi knjigo|author=Lorenz M. Luthi|title=The Sino-Soviet Split: Cold War in the Communist World|url=https://books.google.com/books?id=dl4TRDxqexMC&pg=PA94|year=2010|publisher=Princeton U.P.|isbn=978-1400837625}}</ref> Mao Cetung in njegov pomočnik [[Deng Šjaoping]] sta zavračala sovjetski model hitre urbanizacije in v letih 1957–1961 izvedla [[Veliki skok naprej|veliki preskok naprej]], z namenom, da Kitajsko čez noč industrializirata, pri tem pa kmečke vasi uporabijo kot bazo in ne velikih mest. Zasebno lastništvo zemljišč se je končalo in kmetje so delali v velikih kolektivnih kmetijah, ki so jim ukazali, da začnejo s težkimi industrijskimi dejavnostmi, kot so jeklarne.<ref>{{navedi knjigo|author=Brown, Archie|title=The Rise and Fall of Communism|date=June 9, 2009|url=https://books.google.com/books?id=SjgGDYoPapMC&pg=PA317|pages=316–332|isbn=978-0-0618-8548-8}}</ref> Rastline so bile posajene na oddaljenih lokacijah, kljub pomanjkanju tehničnih strokovnjakov, upravnikov, prevoza ali potrebnih objektov. Industrializacija ni uspela, glavni rezultat pa je bil nenaden nepričakovan padec kmetijske proizvodnje, kar je povzročilo [[Velika kitajska lakota|veliko kitajsko lakoto]], ki je ubila na milijone Kitajcev. Namesto, da bi poskušal rešiti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje in jih obtoževal, da skrivajo in delijo žito. Ko je Mao konec leta 1959 na sestanku ukazal nabaviti žito, je pri tem dejal: »Kadar ni dovolj hrane, ljudje umrejo od lakote. Bolje bo, da polovica ljudi umre, kot da jih bo druga polovica lahko preživela.« V letih velikega preskoka naprej je dejansko prišlo do gospodarske nazadovanja, saj so bila leta 1958 do 1961 edina leta med 1953 in 1983, v katerih je kitajsko gospodarstvo beležilo negativno rast.<ref>{{navedi knjigo|author=[[Dwight H. Perkins (economist)|Dwight Heald Perkins]]|title=China's economic policy and performance during the Cultural Revolution and its aftermath|url=https://books.google.com/books?id=cVywAAAAIAAJ|year=1984|publisher=Harvard Institute for International Development|page=12}}</ref> Politični ekonomist Dwight Perkins trdi: »Ogromne naložbe so povzročile le skromno povečanje proizvodnje ali pa sploh nič. Skratka, veliki preskok naprej je bil zelo velika katastrofa.« Deng, ki je bil zadolžen za reševanje gospodarstva, je sprejel pragmatično politiko, ki idealističnemu Mau ni bila všeč. Mao je bil nekaj časa izven javnosti, a se je vrnil v javnost ter Denga in njegove zaveznike odstranil v [[Kulturna revolucija|kulturni revoluciji]] (1966–1969).<ref>{{navedi knjigo|author-link=Ezra F. Vogel|last=Vogel|first=Ezra F.|title=[[Deng Xiaoping and the Transformation of China]]|year=2011|publisher=[[Harvard University Press]]|pages=[https://books.google.com/books?id=3IaR-FxlA6AC&pg=PA40 40]–[https://books.google.com/books?id=3IaR-FxlA6AC&pg=PA42 42]}}</ref>  === Severna Koreja === {{Multiple image | image1 = Kim Il Sung Portrait-3.jpg | alt1 = | image2 = Kim Jong il Portrait-2.jpg | caption2 = Kim Džong-il | caption1 = Kim il-sung }} [[Kim Il-sung]] je na oblast v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] prišel leta 1948 potem, ko je bil [[korejski polotok]] razdeljen na severno in južno ozemlje. Le dve leti pozneje je sprožil [[Korejska vojna|korejsko vojno]], v neuspelem poskusu združitve obeh korej. Po koncu korejske vojne je močno razširil in utrdil svoj kult osebnosti, v poznejših letih pa tudi kult osebnosti svojega najstarejšega sina [[Kim Džong-il|Kima Džong-ila]], ki ga je leta 1974 imenoval za svojega naslednika. V sedemdesetih letih je Kim Il-sung razvil in uveljavil komunistično ideologijo [[Džuče]], s katerim je nadomestil ideologijo marksizem-leninizem. Kim je vsakršno nestrinjanje in upiranje ostro kaznoval, najpogosteje z usmrtitvami, prisilnimi preganjanji in pošiljanjem ljudi v koncentracijska taborišča v goratih predelih države, na opravljanje prisilnih del.<ref name="Kim-IlSungLegacy2">[https://www.hrw.org/news/2016/04/13/north-korea-kim-il-sungs-catastrophic-rights-legacy North Korea: Kim Il-Sung's Catastrophic Rights Legacy] 13 April 2016. [[Human Rights Watch]], 2016.</ref> Leta 1994 je Kima po njegovi smrti nadomestil njegov sin Kim Džong-il. Kim Džong-il je nadaljeval očetov politični sistem, hkrati pa je dodatno zaprl državne meje ter s tem Severno Korejo zaprl pred zunanjimi vplivi. Leta 2011 je Kima po njegovi smrti nadomestil njegov mlajši sin [[Kim Džong-un]], ki do danes nadaljuje očetov in dedkov politični sistem.  === Zgodnji povojni komunistični disidentski === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil trockizem porušen s povečanjem notranjih delitev glede analize in strategije. To je bilo združeno z industrijsko nemočjo, ki je bila splošno priznana. Poleg tega je uspeh sovjetsko usmerjenih strank v Evropi in Aziji privedel do preganjanja trockitskih intelektualcev, kot je na primer zloglasna čistka vietnamskih trockistov. Vojna je zaostrila tudi socialdemokratske stranke na Zahodu. V nekaterih primerih, na primer v Italiji, so pomembni člani Socialdemokratske stranke navdihnili možnost doseganja naprednega socializma. V Italiji je ta skupina skupaj z ločenimi komunisti začela razpravljati o teoriji, osredotočeni na izkušnje dela v sodobnih tovarnah, kar je privedlo do avtonomističnega marksizma. V ZDA je temu teoretičnemu razvoju sledil trend Johnson-Forest, medtem ko se je v [[Francija|Franciji]] pojavil podoben impulz. == Hladna vojna in revizionizem (1958–1979) == === Maoizem in kulturna revolucija na Kitajskem === [[Slika:1967-11 1967年 毛泽东接见红卫兵油画.jpg|sličica|277x277_pik|Propagandna oljna slika med kulturno revolucijo leta 1967 z upodobitvijo Maa Cetunga in njegovih sodelavcev]] [[Kulturna revolucija]] je bila preobrat, ki jo je Mao Cetung izvedel leta 1966, usmerjena pa je bila v intelektualce in voditelje strank. Maov cilj je bil povečati komunizem z odstranitvijo prokapitalistov in tradicionalistov z vsiljevanjem maoistične ortodoksije v kitajski komunistični partiji. Gibanje je Kitajsko politično ohromilo in je državo leta gospodarsko, kulturno in intelektualno oslabilo. Milijoni ljudi so bili obtoženi, ponižani, odvzeti oblasti in zaprti, ubiti ali najpogosteje poslani na prisilno delo kot kmetijski delavci in sistematično mučeni. Mao je vztrajal, da se te, ki jih je označil za revizioniste, odstranijo z nasilnim razrednim bojem. Dva najpomembnejša militanta sta bila vojak Marshall Lin Biao in Maova žena Jiang Qing. Kitajska mladina se je na Maov poziv odzvala z oblikovanjem skupin Rdeče garde po vsej državi. Gibanje se je razširilo na vojsko, mestne delavce in samo vodstvo komunistične partije. To je povzročilo razširjene frakcijske spore na vseh področjih življenja. V najvišjem vodstvu je to privedlo do množičnih pobojev visokih uradnikov, ki so bili obtoženi, da so sledili »kapitalistični cesti«, predvsem Liu Shaoqi in Deng Šjaoping. V istem obdobju je Maov osebnostni kult narasel do ogromnih razsežnosti. Po Maovi smrti leta 1976 so preživele vrnili in mnogi so se vrnili na oblast, kulturna revolucija pa se je uradno končala leta 1976.<ref>Brown, ''The Rise & Fall of Communism,'' pp 324-32</ref> Leta 1981 je KPK razglasila in priznala, da je bila Maova kulturna revolucija napačna in da je bila odgovorna za najhujše trpljenje, ki ga je utrpelo ljudstvo, država in partija.<ref name=":18">{{navedi splet|title=关于建国以来党的若干历史问题的决议|url=http://www.gov.cn/test/2008-06/23/content_1024934_2.htm|access-date=April 23, 2020|website=The Central People's Government of the People's Republic of China|language=zh}}</ref><ref name=":92">{{navedi splet|last=|first=|date=June 27, 1981|title=Resolution on Certain Questions in the History of Our Party since the Founding of the People's Republic of China|url=https://digitalarchive.wilsoncenter.org/document/121344.pdf?v=d461ad5001da989b8f96cc1dfb3c8ce7|access-date=|website=Wilson Center}}</ref><ref name=":10">Sixth [[Plenary session|Plenary Session]] of the [[11th Central Committee of the Communist Party of China|Eleventh Central Committee of the Communist Party of China]]. June 27, 1981. "Resolution on Certain Questions in the History of Our Party Since the Founding of the People's Republic of China." ''Resolution on CPC History (1949–81)''. Beijing: [[Foreign Languages Press]]. p. 32.</ref> === Kubanska revolucija === [[Kubanska revolucija]] je bila uspešen oborožen upor, ki ga je 26. julija 1959 vodilo gibanje pod vodstvom [[Fidel Castro|Fidela Castra]], skupaj z [[Che Guevara|Ernestom Che Guevaro]], proti režimu kubanskega voditelja Fulgencia Batiste. S 1. januarjem 1959 je Batista odstopil s predsedniškega polažaja, njegov režim pa je nadomestil Castrovo revolucionarno vlado. Castrova vlada se je kasneje reformirala po komunističnem vzoru in oktobra 1965 je zavladala sedanja oblast s komunistično partijo Kube.<ref>Marifeli Perez-Stable, ''The Cuban Revolution: Origins, Course, and Legacy'' (3rd ed. 2011)</ref> Odziv Združenih držav Amerike je bil zelo negativen, kar je privedlo do neuspešnega poskusa invazije leta 1961. Sovjeti so se odločili, da bodo svojega zaveznika zaščitili z namestitvijo jedrskega orožja na Kubo leta 1962. V kubanski raketni krizi so ZDA odločno nasprotovale premiku Sovjetske zveze. Nekaj ​​dni je obstajal resen strah pred jedrsko vojno, vendar je bil dosežen kompromis, s katerim je Moskva javno odstranila orožje, ZDA pa so ga na skrivaj odstranile iz baz v [[Turčija|Turčiji]] in obljubile, da nikoli ne bodo napadle.<ref>Brown, ''The Rise and Fall of Communism,'' pp 293-312</ref> === Kambodža === [[Pol Pot]] in njegovi [[Rdeči Kmeri]] so na oblast v [[Kambodža|Kambodži]] prišli po koncu državljanske vojne, aprila 1975. Pol Pot je izjavil, da je kmetijstvo ključno tako za izgradnjo države kot za nacionalno obrambo; verjel je, da bi bila, če se Kambodža ne bi mogla hitro razvijati, ranljiva za vietnamsko prevlado, kot je bila v preteklosti. Njihov cilj je bil v petih do desetih letih doseči 70 do 80 % kmetijske mehanizacije, v petnajstih do dvajsetih letih pa sodobno industrijsko bazo. Kot del tega projekta je Pol Pot videl, da je nujno, da razvijejo sredstva za zagotavljanje, da bo kmečko prebivalstvo delalo težje kot prej.{{sfn|Short|2004|pp=294–95}} Ker je bil Pol Potov velik podpornik Mao Cetung, je po ustanovitvi nove vlade odšel na Kitajsko, kjer se je pogovoril z njim, Mao pa mu je pri tem dal predloge. Rdeči Kmeri so želeli Kambodžo vzpostaviti kot samozadostno državo. Januarja 1976 je potekala seja vlade za razglasitev nove ustave, ki je razglasila, da se država preimenuje v »Demokratično Kampučijo«.{{sfn|Short|2004|p=304}}{{sfn|Short|2004|p=344}} Ustava je uveljavila državno lastništvo nad proizvodnimi sredstvi, razglasila enakost moških in žensk ter pravice in obveznosti vseh državljanov do dela. Pod Pol Potovim vladanjem je bila Kambodža spremenjena v enopartijsko komunistično državo, v kateri so množični poboji in javne usmrtitve, prisilno delo, mučenje, telesna zloraba, podhranjenost in bolezni dosegle vrhunec s smrtjo, od 1,5 do 2 milijona ljudi, kar je skoraj ena četrtina prebivalcev Kambodže. Rdeči Kmeri so nasprotnike in skoraj vse, ki so bili obtoženi sodelovanja z prejšnjo vlado in ki so nasprotovali, odpeljali na polja, imenovana [[Polja smrti]], ki so jih uporabljali za pobijanje ljudi. Vsi ti dogodki in dejanja so privedli do [[Kamboški genocid|kamboškega genocida]]. Genocid se je končal leta 1979, ko je Vietnam napadel Kambodžo in odstranil Pol Pota z položaja voditelja. === Afriški komunizem === [[Slika:T-55 Ethiopian Civil War 1991.JPEG|sličica|Spomenik marksizmu, ki ga je postavila etiopska vlada Derg v [[Adis Abeba|Adis Abebi]]]] Med dekolonizacijo [[Afrika|Afrike]] se je Sovjetska zveza močno zanimala za osamosvojitvena gibanja te celine in sprva upala, da bo ustanovitev tamkajšnjih komunističnih držav strank zahodu odreklo njihove gospodarske in strateške vire. Sovjetska zunanja politika v zvezi z Afriko je predvidevala, da bodo nove neodvisne afriške vlade dovzetne za komunistično ideologijo in da bodo Sovjeti imeli sredstva, da bodo postali privlačni kot razvojni partnerji.<ref name="Magyar">{{navedi knjigo|title=Prolonged Wars: A Post Nuclear Challenge|last1=Magyar|first1=Karl|last2=Danopoulos|first2=Constantine|location=Honolulu|publisher=University Press of the Pacific|date=2002|orig-year=1994|isbn=978-0898758344|pages=260–271}}</ref> V sedemdesetih letih so vladajoče stranke več podsaharskih afriških držav uradno sprejele komunizem, med drugim [[Burkina Faso]], [[Benin|Ljudsko republiko Benin]], [[Mozambik|Ljudsko republiko Mozambik]], [[Zahodni Kongo|Ljudsko republiko Kongo]], [[Etiopija|Ljudsko demokratično republiko Etiopijo]] ter [[Angola|Republika Angola]]. Večina teh držav je zagotovila selektivno sprejetje in prilagodljivo uporabo komunistične teorije, ki je bila proti široki ideološki zavezanosti marksizmu ali leninizmu.<ref name="Africa1">{{navedi knjigo|last1=Markakis|first1=John|last2=Waller|first2=Michael|title=Military Marxist Regimes in Africa|url=https://archive.org/details/militarymarxistr0000unse|date=1986|pages=[https://archive.org/details/militarymarxistr0000unse/page/131 131]–134|publisher=Routledge Books|location=New York|isbn=978-0714632957}}</ref> Sprejetje komunizma se je pogosto obravnavalo kot sredstvo za dosego cilja in se je uporabljalo za opravičevanje skrajne centralizacije oblasti. Med vladavino komunizma v Etiopiji je etiopski komunistični diktator [[Mengistu Hajle Marjam]] izvedel [[Etiopski rdeči teror|krvar teror]], Mengistu pa naj bi tudi lastnoročno pobijal politične nasprotnike, z golimi rokami.<ref name="Red Terror">{{navedi novice|last=Clayton|first=Jonathan|url=http://www.thetimes.co.uk/tto/law/article2216081.ece|title=Guilty of genocide: the leader who unleashed a 'Red Terror' on Africa {{!}}|newspaper=[[The Times]]|access-date=2017-01-08}}</ref> Angola je bila morda edina afriška država, ki se je dolgo zavezala komunizmu,<ref>{{navedi knjigo|last1=Johnson|first1=Elliott|last2=Walker|first2=David|last3=Gray|first3=Daniel|year=2014|title=Historical Dictionary of Marxism|series=Historical Dictionaries of Religions, Philosophies, and Movements|edition=2nd|location=Lanham, Maryland|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-1-4422-3798-8|page=294}}</ref> vendar je to močno oviralo njeno lastno gospodarstvo, obremenjeno z vojno, razširjena korupcija in praktična realnost, ki je nekaterim tujim podjetjem omogočila velik vpliv kljub odpravi domači angolski zasebni sektor in precejšnjo stopnjo osrednjega gospodarskega načrtovanja.<ref name="SSG1">{{navedi knjigo|last=Akongdit|first=Addis Ababa Othow|title=Impact of Political Stability on Economic Development: Case of South Sudan|date=2013|pages=74–75|publisher=AuthorHouse Ltd, Publishers|location=Bloomington|isbn=978-1491876442}}</ref><ref name="Arming">{{navedi knjigo|last=Ferreira|first=Manuel|editor-last1=Brauer|editor-first1=Jurgen|editor-last2=Dunne|editor-first2=J. Paul|title=Arming the South: The Economics of Military Expenditure, Arms Production and Arms Trade in Developing Countries|url=https://archive.org/details/armingsouthecono00dunn|date=2002|publisher=Palgrave-Macmillan|location=Basingstoke|isbn=978-0-230-50125-6|pages=[https://archive.org/details/armingsouthecono00dunn/page/n271 251]–255}}</ref> Tako Angola kot Etiopija sta zgradili nove družbene in politične komunistične institucije, ki so bile zgledane po tistih v Sovjetski zvezi in na Kubi. Vendar so se njihovi režimi po razpadu Sovjetske zveze zaradi državljanskega spora razpustili ali pa so se prostovoljno odrekli komunizmu v korist socialne demokracije. === Evrokomunizem === Pomemben trend v več državah zahodne Evrope od poznih šestdesetih do osemdesetih let je bil evrokomunizem. Najmočnejša je bila v španskem PCE, finski stranki in zlasti v italijanski PCI, kjer je pobirala zamisli [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]]. Razvili so ga člani komunistične stranke, ki so bili razočarani tako v Sovjetski zvezi kot na Kitajskem in so iskali neodvisen program. Sprejeli so liberalno parlamentarno demokracijo in svobodo govora ter z nekaterimi pogoji sprejeli kapitalistično tržno gospodarstvo. Niso govorili o uničenju kapitalizma, temveč so si prizadevali pridobiti podporo množic in s postopnim preoblikovanjem birokracije. Leta 1978 je španski PCE zamenjal zgodovinsko »marksistično-leninistično« frazo z novim sloganom »marksistično, demokratično in revolucionarno«. Gibanje je v osemdesetih letih propadlo s padcem komunizma v vzhodni Evropi leta 1989.<ref>{{navedi knjigo|author=David Priestland|title=The Red Flag: A History of Communism|url=https://books.google.com/books?id=lcxEii8rwT0C&pg=PA497|year=2009|publisher=Grove Press|pages=497–99|isbn=9780802119247}}</ref> === Druge oblike === Anarhokomunizem je politična filozofija in anarhistična miselna šola, ki se zavzema za ukinitev države, kapitalizma, najemnega dela, družbene hierarhije in zasebne lastnine (hkrati pa ohranja spoštovanje osebne lastnine, skupaj s predmeti, blagom in storitvami v skupni lasti) naklonjenost skupnemu lastništvu sredstev za proizvodnjo in neposredni demokraciji ter horizontalni mreži svetov delavcev s proizvodnjo in porabo, ki temeljijo na vodilnem načelu »Od vsakega glede na njegove sposobnosti, vsakega glede na njegove potrebe.«<ref>Ruth Kinna, "Anarchism, Individualism and Communism: William Morris’s Critique of Anarcho-communism." in ''Libertarian Socialism'' (Palgrave Macmillan, 2012) pp. 35-56. [https://repository.lboro.ac.uk/articles/chapter/Anarchism_individualism_and_communism_William_Morris_s_critique_of_anarcho-communism/9469784/files/17093996.pdf online]</ref> [[Levi komunizem]] je stališče levega dela komunizma, ki kritizira politične ideje in prakse, ki jih zagovarjajo marksistično-leninisti in socialni demokrati. Levi komunisti zagovarjajo stališča, za katera menijo, da so bolj verodostojno marksistična, kot pa stališča marksizma-leninizma, ki jih je zagovarjala Komunistična internacionala po boljševizaciji Josifa Stalina in med drugim kongresom.<ref>Ian D. Thatcher, "Left-communism: Rosa Luxemburg and Leon Trotsky compared." in ''Twentieth-Century Marxism'' (Routledge, 2007) pp. 42-57. [https://www.v8ive.com/wp-content/uploads/Grand%20Library/Philosophy/Books%20&%20Texts/-Marxist-Leninist/Daryl%20Glaser,%20David%20M.%20Walker%20-%20Twentieth-Century%20Marxism%20-%20a%20Global%20Introduction.pdf#page=43 online]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Libertarni marksizem je širok obseg ekonomskih in političnih filozofij, ki poudarjajo antiavtoritarne in libertarne vidike marksizma.<ref>Wayne Price, "What is Libertarian Socialism? An Anarchist-Marxist Dialogue." (2017) [https://theanarchistlibrary.org/library/wayne-price-what-is-libertarian-socialism-an-anarchist-marxist-dialogue.pdf online].</ref> == Konec vzhodnega boka (1989 - 1992) == === Reforme in padec komunizma === [[Slika:President Ronald Reagan and Soviet General Secretary Gorbachev at The First Summit in Geneva Switzerland - DPLA - b534f3d00bb05c3cc293789b180d2116.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Sovjetski generalni sekretar [[Mihail Gorbačov]], ki si je prizadeval končati hladno vojno med Varšavskim paktom pod vodstvom Sovjetske zveze in Natom pod vodstvom ZDA ter drugimi njegovimi zahodnimi zavezniki, na srečanju s predsednikom [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]]]] Družbeni odpor proti politikam komunističnih režimov v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] je močno narastel z vzponom Solidarnosti, prvega nekomunistično nadzorovanega sindikata v [[Varšavski pakt|Varšavskem paktu]], ki je bil ustanovljen v Ljudski republiki Poljski leta 1980. Leta 1985 je oblast v Sovjetski zvezi prevzel [[Mihail Gorbačov]] in začel politiko radikalne politične reforme, ki je vključevala politično liberalizacijo, imenovano perestrojka in glasnost. Gorbačeva politika je bila načrtovana tako, da odstrani avtoritarne elemente države, ki jih je razvil Stalin, s ciljem vrnitve v domnevno idealno leninistično državo, ki je ohranila enostrankarsko strukturo, hkrati pa je omogočala demokratične volitve konkurenčnih kandidatov znotraj stranke za politične funkcije. Gorbačov je prav tako želel poiskati popuščanje z Zahodom in končati hladno vojno, ki je ni bila več gospodarsko vzdržna, da bi jo vodila Sovjetska zveza. Sovjetska zveza in Združene Države Amerike pod vodstvom predsednika [[George H. W. Bush|Georgea H. W. Busha]] sta se pridružila prizadevanjem za odpravo apartheida in nadzorovala razgradnjo južnoafriške kolonialne oblasti nad Namibijo. Aprila 1986 se je v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]] zgodila [[Černobilska nesreča|nesreča]], ko je eden od jedrskih reaktorjev v elektrarni, med izvajanjem varnostnega testa, eksplodiral. Nesreča je imela katastrofalne posledice, saj je v okolje izšlo veliko radioaktivnih snovi, nad velik del Evrope se je iz reaktorja razširil velik radioaktivni oblak, v Ukrajini pa je nesreča zahtevala ogromno smrtnih žrtev. [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Sovjetska komunistična partija]] je poskušala nesrečo na vsak način prikriti, o njenih vzrokih pa je veliko časa lagala; kot posledica prikrivanja in laganja z strani partije, do danes ni znano, koliko žrtev je zahetavala nesreča. Mnogi zgodovinarji so jedrsko nesrečo v Černobilu opisali kot prvi in pomemben dogodek, ki je prispeval k padcu komunističnega režima. Gorbačov je izjavil, da je bila Černobilska nesreča glavni vzrok za [[razpad Sovjetske zveze]] in nesrečo opisal kot »prelomnico«, ki je »odprla možnost veliko večje svobode izražanja do te mere, da sistem (komunizem), kot so ga poznali, ni mogel več delovati«.<ref>{{Navedi splet|url=https://unherd.com/2019/06/chernobyl-and-the-meltdown-of-the-ussr/|title=Did Chernobyl kill communism?}}</ref> [[Slika:West and East Germans at the Brandenburg Gate in 1989.jpg|sličica|268x268_pik|Padec berlinskega zidu, 1989]] Medtem so se vzhodnoevropske komunistične države politično poslabšale kot odgovor na uspeh poljskega gibanja solidarnosti in možnost politične liberalizacije v slogu Gorbačeva. Leta 1989 so se v Vzhodni Evropi in na Kitajskem začeli upori proti komunističnim režimom. Na Kitajskem je vlada zavrnila pogajanja s študentskimi protestniki, kar je povzročilo [[Demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989|napade na Trgu nebeškega miru]], ki so z silo zaustavili upore in povzročili na tisoče smrtnih žrtev. Odprtje mejnih vrat med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]] na Panevropskem pikniku 19. avgusta 1989 je nato sprožilo mirno verižno reakcijo, na koncu katere ni bilo več NDR in je vzhodni blok razpadel. To je bil največji način za pobeg iz [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]] odkar je bil leta 1961 zgrajen berlinski zid. Toda z množičnim izseljevanjem na Panevropskem pikniku, kasnejšim obotavljajočim vladanjem Stranke socialistične enotnosti Vzhodne Nemčije in neposredovanjem Sovjetske zveze so prebili ovire. Upori so dosegli vrhunec z uporom v Vzhodni Nemčiji proti komunističnemu režimu [[Erich Honecker|Ericha Honeckerja]]. Dogodek v Vzhodni Nemčiji se je razvil v ljudski množični upor z podrtimi deli berlinskega zidu in združitvijo vzhodnih in zahodnih Berlinčanov. Gorbačov je zavrnil uporabo sovjetskih sil v Vzhodni Nemčiji za zatiranje upora, kar je bilo videti kot znak, da se je hladna vojna končala. Na Honeckerja so pritiskali, naj odstopi s položaja voditelja, in nova vlada se je zavezala k ponovni združitvi z Zahodno Nemčijo. Komunistični režim [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaeja Ceaușescuja]] v Romuniji je bil leta 1989 na silo strmoglavljen, Nicolaeja Ceaușescuja pa so zaradi zločinov proti človeštvu in genocida nad Romi, usmrtili. Med revolucijami leta 1989 so padli tudi drugi režimi Varšavskega pakta, z izjemo Socialistične ljudske republike Albanije, ki je trajala do leta 1992. Nemiri in končni padec komunizma so se zgodili tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]], čeprav iz drugih razlogov kot v Varšavskem paktu. Smrt [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] leta 1980 in kasnejši vpliv močnega vodstva sta omogočila porast rivalskega etničnega nacionalizma v večnacionalni državi. Prvi voditelj, ki je takšen nacionalizem izkoristil v politične namene, je bil srbski politik [[Slobodan Milošević]], ki ga je izkoristil za prevzem oblasti kot predsednik Srbije in zahteval koncesije Srbiji in Srbom od drugih republik v jugoslovanski federaciji. To je povzročilo porast slovenskega in hrvaškega nacionalizma kot odgovor in razpad [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]] leta 1990, zmago nacionalistov na večstrankarskih volitvah v večini jugoslovanskih konstitutivnih republik in sčasoma državljansko vojno med različnimi narodi, ki se je začela leta 1991. Jugoslavija je razpadla leta 1992. Sama Sovjetska zveza je med letoma 1990 in 1991 razpadla z vzponom secesionističnega nacionalizma in političnim sporom o moči med Gorbačovim in [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]], novim voditeljem Ruske federacije. Z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]] je Gorbačov pripravil državo, da postane ohlapna federacija neodvisnih držav, imenovana Commonwealth of Independent State. Trdi komunistični voditelji v vojski so se na Gorbačovovo politiko odzvali z avgustovskim državnim udarom leta 1991, v katerem so trdi komunistični vojaški voditelji strmoglavili Gorbačova in prevzeli nadzor nad vlado. Ta režim je trajal le kratek čas, saj je v uličnih protestih izbruhnila razširjena ljudska opozicija in se ni hotela podrediti. Gorbačov je kmalu ponovno prevzel oblast, vendar so bile različne sovjetske republike zdaj pripravljene za razglasitev neodvisnosti in odcepitev od Sovjetske zveze. Na božični dan 25. decembra 1991 je Gorbačov odstopil z mesta voditelja ter uradno razglasil razpad Sovjetske zveze, na parlamentu v [[Moskva|Moskvi]] pa je bila odstranjena zastava Sovjetske zveze in obešena zastava Ruske federacije. S tem je dokončno razpadla prva, glavna in največja komunistična država, ustanovljena pa je bila [[Rusija|Ruska federacija]]. == Komunizem danes (1993 - danes) == S padcem komunističnih vlad v Sovjetski zvezi in Vzhodnem bloku je bil vpliv državnih marksistično-leninističnih ideologij v svetu oslabljen, vendar je po svetu še vedno veliko komunističnih gibanj različnih vrst in velikosti. Tri druge komunistične države, zlasti tiste v vzhodni Aziji, kot so [[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam]] in [[Laos]], so se vse usmerile proti tržnemu gospodarstvu, vendar brez večje privatizacije državnega sektorja v 80. in 90. letih. [[Španija]], [[Francija]], [[Portugalska]] in [[Grčija]] imajo v javnosti zelo močna komunistična gibanja, ki igrajo odprto in aktivno vodilno vlogo v veliki večini svojih delavskih pohodov in stavk, pa tudi protestov proti varčevanju, ki so vsi veliki, izraziti dogodki z veliko vidljivost. Svetovni pohodi ob dnevu mednarodnega delavstva včasih dajejo jasnejšo sliko o velikosti in vplivu trenutnih komunističnih gibanj, zlasti v Evropi.  [[Kuba]] je pred kratkim izšla iz krize, ki jo je sprožil razpad Sovjetske zveze, glede na rast njenega obsega trgovine z novima zaveznicama [[Venezuela|Venezuelo]] in Kitajsko (prva je nedavno sprejela socializem 21. stoletja po Hugu Chavezu). Različne druge države po vsej Južni in Latinski Ameriki so prav tako naredile podobne premike k bolj jasno socialističnim politikam in retoriki v pojavu, ki ga akademiki imenujejo rožnata plima. [[Severna Koreja]] trdi, da je njen uspeh pri izogibanju propadu socializma rezultat njene domače ideologije [[Džuče]], ki jo je sprejela v sedemdesetih letih in je nadomestila marksizem-leninizem. Kuba ima veleposlanika v Severni Koreji in Kitajska še vedno ščiti ozemeljsko celovitost Severne Koreje, čeprav hkrati zavrača dobavo materialnih dobrin ali druge pomembne pomoči. V [[Nepal|Nepalu]] je vodja Nepalske komunistične partije (Združena marksistično-leninistična) Man Mohan Adhikari za kratek čas postal predsednik vlade in nacionalni vodja od leta 1994 do 1995, maoistični gverilski vodja Prachanda pa je bil leta 2008 izvoljen za predsednika vlade s strani ustavodajne skupščine Nepala. Prachanda je od odstavljenega predsednika vlade, zaradi česar so maoisti opustili svoj legalistični pristop in se vrnili k svojim tipičnim uličnim akcijam in bojevitosti ter vodili občasne splošne stavke s svojim precej močnim vplivom na nepalsko delavsko gibanje. Ta dejanja so nihala med blagimi in intenzivnimi, le slednji so nagnjeni k svetovni novici. Menijo, da je Prachandina odstranitev nepravična. Od leta 2008 Nepalu vlada koalicija komunističnih strank: Komunistična partija Nepala (enotna marksistično-leninistična) in Komunistična partija Nepala (maoistični center), ki sta ju leta 2018 združila v nepalski komunistični partiji. Prejšnja nacionalna vlada Indije je bila odvisna od parlamentarne podpore Komunistične partije Indije (marksistična) in CPI(M) vodi državno vlado v Kerali. Komunistična partija Indije (maoist) se bori proti indijski vladi in je aktivno v nekaterih delih države, indijska vlada je bila uspešna pri odpravi upora v precejšnji meri. Na [[Ciper|Cipru]] je na predsedniških volitvah leta 2008 zmagal veteran komunist Dimitris Christofias iz AKEL. V [[Ukrajina|Ukrajini]] in [[Rusija|Rusiji]] so komunisti zasedli drugo mesto na volitvah leta 2002 oziroma 2003. Stranka ostaja močna v Rusiji, vendar so ukrajinske parlamentarne volitve leta 2014 po ruski invaziji na Ukrajino in priključitvi Krima povzročile izgubo njenih 32 članov, Komunistična partija Ukrajine pa ni imela zastopanja v parlamentu.<ref name="CpvIU271804">[http://en.interfax.com.ua/news/general/233404.html People's Front 0.33% ahead of Poroshenko Bloc with all ballots counted in Ukraine elections - CEC] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141112013057/http://en.interfax.com.ua/news/general/233404.html|date=12 November 2014}}, [[Interfax-Ukraine]] (8 November 2014)</ref> Komunistična partija je od leta 2015 prepovedana. Na [[Češka|Češkem]] je bila Komunistična partija Češke in Moravske tretja na volitvah leta 2002, tako kot komunistična partija Portugalske leta 2005. V Južni Afriki je Južnoafriška komunistična partija (SACP) članica trojnega zavezništva poleg Afriškega nacionalnega kongresa in kongresa južnoafriških sindikatov. Šrilanka ima v svojih nacionalnih vladah komunistične ministre. V [[Zimbabve|Zimbabveju]] je bil nekdanji predsednik [[Robert Mugabe]] iz Zimbabvejske afriške nacionalne unije – domoljubne fronte, dolgoletni vodja države, deklariran komunist.<ref>[https://www.theguardian.com/world/2013/may/24/zimbabwe-tv-lunch-with-mugabes "Lunch with the Mugabes"].</ref><ref>[https://www.pbs.org/frontlineworld/stories/zimbabwe504/profile.html "From Liberator to Tyrant: Recollections of Mugabe"].</ref> [[Kolumbija]] je bila sredi državljanske vojne, ki se od leta 1966 vodi med kolumbijsko vlado in združenimi desničarskimi paravojaškimi skupinami proti dvema komunističnima gverilskima skupinama, in sicer Revolucionarne oborožene sile Kolumbije – Ljudska vojska (FARC–EP) in Nacionalna Osvobodilna vojska (ELN). Revolucionarna komunistična partija ZDA, ki jo vodi njen predsednik [[Bob Avakian]], trenutno organizira revolucijo v Združenih državah, da bi strmoglavila kapitalistični sistem in ga nadomestila s socialistično državo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zlG5cQAACAAJ|title=Constitution for the New Socialist Republic in North America: (Draft Proposal)|last=USA|first=Revolutionary Communist Party|year=2010|publisher=R C P Publications|isbn=9780898510072}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://talkingpointsmemo.com/dc/left-wing-radicals-ferguson-missouri-protests|title=What the Heck is the Revolutionary Communist Party' Doing In Ferguson?|last=Scott|first=Dylan|website=Talking Points Memo|date=21 August 2014|access-date=21 March 2019}}</ref>  Od začetka leta 2020 [[Filipini]] še vedno doživljajo gverilski upor majhnega obsega Nove ljudske armade, oboroženega krila prepovedane komunistične partije Filipinov. Dejanja oborožene skupine, ki je verjetno povezana z NPA, so povzročila osem žrtev po streljanju s filipinsko vojsko konec marca 2021.<ref>{{navedi splet|title=Philippine Military Kills 8 Suspected NPA Rebels in Firefight|url=https://www.benarnews.org/english/news/philippine/communist-guerrillas-killed-03242021123804.html|access-date=2021-03-27|website=Benar News|language=en}}</ref> == Glej tudi == * [[Kritike komunizma]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Zgodovina komunizma]] 5ledrwdvbycs6e2c4hcu0knmmkbu54r Džanibeg 0 519050 6682144 6279892 2026-05-28T02:29:45Z ~2026-27053-62 260670 Krimski kanat v tistem času ni obstajal. Krimski Tatari kot etnična skupina niso obstajali vse do ustanovitve Krimskega kanata. 6682144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Džanibeg | title = Kan | image = JaniBeg.jpg | caption = Džanibeg leta 1375 v Katalonskem atlasu | succession =[[Seznam kanov Zlate horde|Kan Zlate horde]]<br>Kan [[Modra horda|Modre horde]] | reign1 =1342–1357 | predecessor1 =[[Tinibeg]] | successor1 =[[Berdibeg]] | spouse = | issue = [[Berdibeg]] in drugi | house = [[Bordžigini]] | dynasty = [[Zlata horda]] | father = [[Uzbeg kan]] | mother = Tajdula Hatun | birth_date = neznan datum | birth_place = [[Zlata horda]] | death_date = 1357 | death_place = [[Saraj (mesto)|Saraj]] | date of burial = | place of burial = | religion = [[Islam]] }} '''Džanibeg''' ali '''Džanibeg kan''' je bil od leta 1342 do 1357 kan [[Zlata horda|Zlate horde]], * ni znano, Zlata horda, † [[1357]], [[Saraj (mesto)|Saraj]]. ==Vladanje== Leta 1342 pri Saraj-Jüku umoril svojega starejšega brata in tekmeca Tinibega in se s podporo svoje matere Tajdule Hatun razglasil za kana. Pred tem je že ubil še enega ambicioznega brata Hiḍrbega. Znano je, da se je aktivno vmešaval v zadeve ruskih kneževin in [[Velika litovska kneževina|Litve]]. Moskovska velika kneza [[Simeon Moskovski|Simeon Ponosni]] in [[Ivan II. Moskovski|Ivan II. Rdeči]] sta bila pod stalnim Džanibebovim političnim in vojaškim pritiskom. Poveljeval je močni mongolski vojski, ki je leta 1343 napadla krimsko pristaniško mesto [[Feodozija |Kaffo]]. Februarja je obleganje prekinil prihod italijanskega reševalnega ladjevja. Leta 1345 je ponovno neuspešno oblegal Kaffo, ker je v njegovi vojski izbruhnila epidemija [[Kuga|črne kuge]]. Njegova vojska je trupla svojih vojakov katapultirala v mesto, da bi s črno smrtjo oslabila branilce. Okuženi [[Genovska republika|genovski]] pomorščaki so pozneje odpluli iz Kaffe v [[Genova|Genovo]], [[Messina|Messino]] in [[Konstantinopel]] in črno smrt prenesli v [[Evropa|Evropo]].<ref>[https://www.brown.edu/Departments/Italian_Studies/dweb/plague/origins/spread.php ''"How the Plague Spread to Italy"'']. Brown University. 12. marec 2010.</ref> Leta 1356 je napadel [[Azerbajdžan]], osvojil [[Tabriz]] in tam postavil svojega guvernerja. Vzpostavil je nadoblast Džočidov v [[Čagatajski kanat|Čagatajskem kanatu]] in poskušal združiti tri kanate Mongolskega cesarstva. Ko je sprejel vdajo šejka [[Uvais I.|Uvaisa I.]], se je pohvalil, da so pod njegovo oblastjo trije ulusi (okrožja/narodi) [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]]. Kmalu zatem se je soočil z vstajo v Tabrizu, ki je povzročila vzpon dinastije Džalajiridov, odcep [[Ilkanat]]a in na koncu kanovo smrt. [[Slika:Alessio-Kapkov.jpg|thumb|levo|250px|Jakov Kapkov (1816-1854): ''Metropolit Aleksej zdravi slepoto tatarske kraljice Tajdule, Džanibeg pa ga opazuje'']] Moskovski [[samostan Čudov]], ki sta ga približno v času Džanibegovega padca ustanovila kijevski metropolit Aleksej in duhovni vodja Sergej Radoneški, je bil zgrajen na zemljišču, ki ga je po legendi kan podelil Alekseju v zahvalo za čudežno ozdravitev slepote njegove matere [[Tajdula|Tajdule]]. Džanibegovo vladavino so zaznamovali prvi spopadi ed fevdalci, ki so sčasoma povzročili propad Zlate horde. Z atentatom na Džanibega leta 1357 se je začelo četrtstoletno obdobje političnih pretresov. Od leta 1357 do 1378 je v Hordi vladalo petindvajset kanov. ==Družina== Džanibeg je imel več sinov. Nasledil ga je sin Berdibeg, ki je po umoru očeta začel odstranjevati še svoje brate. Zdi se, da so še dva ali trije kani trdili, da so Džanibegovi sinovi, in jih sodobni zgodovinarji včasih tudi obravnavajo kot take.<ref>Buell 2003: 76; Gaev 2002: 18-19, Počekaev 2010: 122, 124 in drugi.</ref> * Berdibeg (vladal 1357–1359) * (pretendent ?) Kulpa (vladal 1359–1360) * (pretendent ?) Navruzbeg (r. 1360) * (pretendent ?) Kildibeg (vladal 1361-1362) * hčerka Šakarbeg, poročena z Ak Sufijem, knezom [[Horezm|Horezma]]; njuna hčerka Kanzada Begum se je poročila v [[Timuridsko cesarstvo|Timuridsko]] dinastijo<ref>Martin Bernard Dickson, Michel M. Mazzaoui, Vera Basch Moreen. ''Intellectual studies on Islam: essays written in honor of Martin B. Dickson'' (1990), str. 113.</ref> [[Slika:Бердибек убивает Джанибека.png|thumb|Džanibegov umor]] ==Rodoslovje== * *[[Džingiskan]] **[[Džoči]] ***[[Batu kan]] ****[[Tokokan]] *****[[Mengu Timur]] ******[[Togrilča]] *******[[Uzbeg kan]] ********'''Džanibeg''' ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} *Buell, P. D., ''Historical Dictionary of the Mongol World Empire'' Oxford, 2003. * Gaev, A. G., "Genealogija i hronologija Džučidov," ''Numizmatičeskij sbornik'' 3 (2002) 9-55. * Horrox, R., ''The Black Death''. *{{navedi knjigo|title = The Crimean Khanate and Poland-Lithuania: International Diplomacy on the European Periphery (15th-18th Century). A Study of Peace Treaties Followed by Annotated Documents|last = Kołodziejczyk|first = Dariusz|publisher = Brill|year = 2011|isbn = 9789004191907|location = Leiden|url = http://www.brill.com/crimean-khanate-and-poland-lithuania|author-link = |access-date = 2022-05-23|archive-date = 2017-06-30|archive-url = https://web.archive.org/web/20170630003555/http://www.brill.com/crimean-khanate-and-poland-lithuania|url-status = dead}} * David Morgan, ''The Mongols''. * Počekaev, R. J., ''Cari ordynskie: Biografii hanov i pravitelej Zolotoj Ordy''. Saint Petersburg, 2010. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|||ni znano||1357}} {{s-reg}} {{succession box |before=[[Tinibeg]] |title= Kan Zlate in Modre horde |years=1342–1357 |after=[[Berdibeg]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 1357]] [[Kategorija:Kani Zlate horde]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]] [[Kategorija:Umorjeni vladarji]] f4ehmovkwjvxbq0fffszx5vtbj8793n Klemen Boštjančič 0 519949 6682205 6660396 2026-05-28T07:33:34Z Erardo Galbi 166658 6682205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Klemen Boštjančič |order=[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance<br>Republike Slovenije]] |predecessor=[[Andrej Šircelj]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=1. junij 2022 |term_end= |successor= |premier=[[Robert Golob]] |order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start1=10. april 2026 |term_end1= |order3=[[Predsednik uprave Adria Airways]] |term_start3=19. december 2011 |term_end3=20. december 2012 |predecessor3= |successor3=Marko Anžur |party=[[Gibanje Svoboda]] |image=<!-- WD --> }} '''Klemen Boštjančič''', [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov|slovenski gospodarstvenik]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[1. september]] [[1972]], [[Ljubljana]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Klemen Boštjančič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-finance/o-ministrstvu/klemen-bostjancic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-01-05|language=sl}}</ref> Boštjančič je več let deloval v gospodarstvu, med drugim je bil predsednik uprave družbe [[Adria Airways]]. 1. junija 2022 je postal [[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]] v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]]. 23. januarja 2024 je postal tudi podpredsednik vlade. == Izobraževanje == Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani [[ekonomist]].<ref name="Delo_kdoje">{{navedi novice|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/kdo-je-klemen-bostjancic.html|title=Kdo je Klemen Boštjančič?|date=2010-08-23|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2022-06-14}}</ref> == Poslovna kariera == Boštjančič je 10 let vodil lastno podjetje, ki se je ukvarjalo s svetovanji pri finančnem in poslovnem prestrukturiranju, analizi poslovnih modelov, prevzemih in združevanjih podjetij itd. Sodeloval je z različnimi vlagatelji, kot so banke, finančni skladi in fizične osebe. Bil je predsednik upravnega odbora Save, predsednik nadzornega sveta Save Turizem in član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije.<ref name="24ur-KB">{{Navedi splet|title=Boštjančič predsednik uprave Adrie Airways|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bostjancic-predsednik-uprave-adrie-airways.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> [[Slika:Klemen Boštjančič.JPG|levo|sličica|Boštjančič leta 2011]] Bil je bil tudi predsednik nadzornih svetov Vegrada (zadnjih 10 mesecev pred stečajem družbe)<ref name="Delo_kdoje" /> in Intereurope ter član nadzornega sveta Merkur trgovina ter prokurist Trima.<ref name=":0" /> Leta 2011 je bil imenovan za predsednika uprave družbe [[Adria Airways]],<ref name="24ur-KB"></ref> ki je v času njegovega predsedovanja uspešno zaključila finančno prestrukturiranje ter začela izvajati načrt operativnega prestrukturiranja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=DPC|url=https://dpc.delo.si/zivljenjepis/govornik/klemen-bostjancic/|website=dpc.delo.si|accessdate=2025-01-05|archive-date=2025-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20250105121256/https://dpc.delo.si/zivljenjepis/govornik/klemen-bostjancic/|url-status=dead}}</ref> Marca 2012 so ga na seji nadzornega sveta najprej razrešili, vendar so ga kasneje poklicali nazaj, saj bi v primeru njegovega odhoda vsa letala Adrie ostala na tleh.<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po nočni srhljivki ostaja v Adrii |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/bostjancic-po-nocni-srhljivki-ostaja-v-adrii-152271|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Decembra 2012 so ga zaradi 15,3 milijonske izgube dokončno razrešili in na njegovo mesto imenovali Marka Anžurja.<ref>{{Navedi splet|title=Nadzorniki Adrie Boštjančiča zamenjali z Anžurjem |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nadzorniki-adrie-bostjancica-zamenjali-z-anzurjem.html?ts=1396799268&stream_cat=4|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Pred tem je bil član in nato predsednik uprave Mineral, kjer je med finančno krizo, ki je še posebej močno prizadela gradbeništvo, podjetje vodil skozi prisilno poravnavo od roba stečaja do dobičkonosnosti.<ref name=":1" /> == Politična kariera == [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52114351277.jpg|sličica|Ob zaprisegi na mesto finančnega ministra]] === Minister za finance === Od 1. junija 2022 v [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenski vladi]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] opravlja funkcijo [[Minister za finance Republike Slovenije|ministra za finance]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Na zaslišanju pred imenovanjem, 30. maja 2022, je poudaril, da krize lahko prinesejo priložnosti, in napovedal prizadevanja za ponovno povezovanje davčne in socialne politike.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> 23. januarja 2024 ga je vlada na dopisni seji imenovala za [[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister Klemen Boštjančič predlagan za podpredsednika Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-01-23-minister-klemen-bostjancic-predlagan-za-podpredsednika-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> 14. marca 2024 je vlada Roberta Goloba za članico sveta SNG Drama Ljubljana imenovala Boštjančičevo ženo [[Eva Boštjančič|Evo Boštjančič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada je za novi članici sveta SNG-ja Drama Ljubljana imenovala Evo Boštjančič in Urško Pavlovič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/vlada-je-za-novi-clanici-sveta-sng-ja-drama-ljubljana-imenovala-evo-bostjancic-in-ursko-pavlovic/701606|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-14|language=sl|first=M.|last=K}}</ref> [[Slika:Predsednik vlade dr. Robert Golob v družbi ministrov na tekmi svetovnega prvenstva v odbojki (52342050365).jpg|sličica|Na tekmi svetovnega prvenstva v odbojki, Stožice 2022]] Boštjančič je za mesto [[Guverner Banke Slovenije|guvernerke]] [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] podprl svojo takratno državno sekretarko na ministrstvu [[Saša Jazbec|Sašo Jazbec]]. Podprla jo je tudi koalicija, ni pa prejela podpore predsednice republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je na to mesto predlagala [[Anton Rop|Antona Ropa]], ki pa ga poslanci niso potrdili.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Rop ne bo guverner Banke Slovenije, v DZ-ju ni prejel zadostne podpore|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anton-rop-ne-bo-guverner-banke-slovenije-v-dz-ju-ni-prejel-zadostne-podpore/728137|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-26|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Tudi kasneje je Boštjančič ohranil svojo podporo Jazbečevi, med tem pa je takratnemu guvernerju [[Boštjan Vasle|Boštjanu Vasletu]] že potekel mandat. Nasledil ga je viceguverner [[Primož Dolenc]], ki pa v večjih združenjih ni imel glasovalnih pravic.<ref>{{Navedi splet|title=Vasle zaključuje mandat guvernerja Banke Slovenije. Kdo bi ga lahko nasledil, še ni znano.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vasle-zakljucuje-mandat-guvernerja-banke-slovenije-kdo-bi-ga-lahko-nasledil-se-ni-znano/732667|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-10|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Po srečanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada aprila 2025, ki je potekalo v času finančnih pretresov ob napovedi dodatnih ameriških carin, je ponovil svojo podporo Saši Jazbec, ki da je najbolj uspodobljena kandidatka, in izrazil obžalovanje, "Da saga o imenovanju traja toliko časa."<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič še vedno podpira Sašo Jazbec pri kandidaturi za guvernerko Banke Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-se-vedno-podpira-saso-jazbec-pri-kandidaturi-za-guvernerko-banke-slovenije/743941|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Boštjančič vztraja pri podpori Saši Jazbec za položaj guvernerke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-bostjancic-vztraja-pri-podpori-sasi-jazbec-za-polozaj-guvernerke/|website=N1|date=2025-04-25|accessdate=2025-05-10|language=sl-SI}}</ref> Leta 2026 je za [[Gibanje Svoboda]] kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] v volilnih okrajih Novo mesto 2 in Krško. Dobil je 9727 glasov (28,58 odstotkov) ter je osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Do leta 2025 je bil poročen z [[Eva Boštjančič|Evo Boštjančič]], doktorico [[Psihologija|psihologije]], ki deluje na Katedri za psihologija dela in organizacije [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Z otroki na pot|url=https://www.zurnal24.si/magazin/z-otroki-na-pot-52202|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eva Boštjančič {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/eva-bostjancic|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2024-03-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ločil se je finančni minister Klemen Boštjančič|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/locil-se-je-financni-minister-klemen-bostjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Ministri za finance Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Boštjančič, Klemen}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] qgll93gzyh7kfr0h0gjpq0cftr4wgqq Anaplastični oligodendrogliom 0 539917 6682238 6264873 2026-05-28T08:14:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682238 wikitext text/x-wiki [[File:Mathematical-Modeling-of-Human-Glioma-Growth-Based-on-Brain-Topological-Structures-Study-of-Two-pone.0039616.s002.ogv|thumb|300px|right|Video simulacija rasti tumorja (Anaplastični oligodendrogliom). Simulacija je potekala 2600 dni od pojava tumorja (ena izvorna celica) s stopnjo detekcije 1 celica/mm2.]] '''Anaplastični oligodendrogliom''' je nevroepitelijski [[tumor]], ki naj bi nastal iz [[oligodendrocit]], vrste celic glija. V klasifikaciji možganskih [[Tumor|tumor]] [[svetovna zdravstvena organizacija|WHO]] so anaplastični oligodendrogliom razvrščeni v stopnjo III.<ref name=Louis2007>{{cite journal | vauthors = Louis DN, Ohgaki H, Wiestler OD, Cavenee WK, Burger PC, Jouvet A, Scheithauer BW, Kleihues P | title = The 2007 WHO classification of tumours of the central nervous system | journal = Acta Neuropathol | volume = 114 | issue = 2 | pages = 97–109 | date = August 2007 | pmid = 17618441 | pmc = 1929165 | doi = 10.1007/s00401-007-0243-4}}</ref> Med boleznijo se lahko degenerira v zelo [[Malignost|maligni]] oligodendrogliom stopnje 4. stopnje.<ref name=radboudumc>{{navedi splet|title=highly malignant oligodendroglioma, grade IV|website=www.radboudumc.nl/|url=https://repository.ubn.ru.nl/bitstream/handle/2066/74412/74412.pdf?sequence=1|last=Radboud universitair medisch centrum.|language=nl|accessdate=2023-08-28|archive-date=2023-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230824130204/https://repository.ubn.ru.nl/bitstream/handle/2066/74412/74412.pdf?sequence=1|url-status=dead}}</ref> Velika večina oligodendrogliom se pojavi občasno, brez dokazanega vzroka in brez prenosa v družini. ==Znaki in simptomi== [[Epilepsija]] napad. Simptomi anaplastični oligodendrogliom lahko vključujejo:<ref>{{navedi splet|title=Oligodendrogliom, hjärntumör: orsaker, symtom och behandlingar|url=http://medicinsk.net/oligodendrogliom-hjarntumor-orsaker-symtom-och-behandlingar |trans-title=Oligodendroglioma brain tumor: causes, symptoms and treatments |first=Julian |last=Sandberg |date=2022-03-06}}</ref> * Napad * [[Glavobol]] * Šibkost na eni strani telesa * Jezikovne težave * Spremembe vedenja in osebnosti * Težave z ravnotežjem in gibanjem * Težave s spominom. ==Patogeneza== Anaplastični (maligni) oligodendrogliom spada v skupino difuznih gliomov in nastane v osrednjem živčnem sistemu (možgani in hrbtenjača) iz oligodendrocitnih prekurzorskih matičnih [[celica]]. Ta tumor se pojavi predvsem v srednji odrasli dobi z največjo pogostnostjo v 4 in 5 desetletju življenja.<ref name=SwissBrain>{{navedi splet|title=Anaplastisches Oligodendrogliom |website=www.swissbraintumorfoundation.com/ |url=http://www.swissbraintumorfoundation.com/Anaplastisches-Oligodendrogliom.htm|last=Schweizerische Hirntumor Stiftung|language=de}}</ref> ==Diagnostični== Najpomembnejši diagnostični postopek je slikanje z magnetno resonanco (MRI). Včasih poleg rutinske diagnostike presnovo v tkivih prikažemo s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET). Diagnozo potrdi fini pregled tkiva po operaciji. Anaplastični oligodendrogliom pogosto kažejo izgubo genetskega materiala. Približno 50 do 70 %<ref name=mutant>{{navedi novice | author= administrador | date= 5 February 2020 | url= https://operativeneurosurgery.com/doku.php?id=anaplastic_oligodendroglioma_idh-mutant_1p_19q-codeleted | title= Anaplastic oligodendroglioma, IDH-mutant & 1p/19q-codeleted | language= EN | accessdate= 2023-04-30 | archive-date= 2022-06-21 | archive-url= https://web.archive.org/web/20220621095140/https://operativeneurosurgery.com/doku.php?id=anaplastic_oligodendroglioma_idh-mutant_1p_19q-codeleted | url-status= dead }}</ref> Anaplastični oligodendrogliom stopnje III po SZO kaže kombinirane alelne izgube na kratkem kraku kromosoma 1 (1p) in dolgem kraku kromosoma 19 (19q). Ta sprememba se večinoma imenuje "1p / 19q Co Deletion". Lahko se šteje za ugodno za bolnika in poveča verjetnost odziva na radioterapijo ali kemoterapijo. Oznaka oligodendroglioma stopnje III (visoka stopnja) na splošno zajema predhodne diagnoze anaplastični ali maligni oligodendrogliom.<ref>{{cite journal |vauthors=Engelhard HH, Stelea A, Mundt A |title=Oligodendroglioma and anaplastic oligodendroglioma: clinical features, treatment, and prognosis |journal=Surg Neurol |volume=60 |issue=5 |pages=443–56 |date=November 2003 |pmid=14572971 |doi=10.1016/s0090-3019(03)00167-8 }}</ref> <gallery class="center" mode="packed" heights="200px"> Anaplastic oligodendroglioma (1).jpg|Histopatološka slika anaplastični oligodendrogliom v cerveau. Obarvanost v l'hematoxyline et v l'éosine. Anaplastic oligodendroglioma (3).jpg|En zoomant, note les irregular forms des cellules et des noyaux. Slika:IDH1 R132H in anaplastic ologodendroglioma.jpg|IDH1 R132H dans anaplastični oligodendrogliom </gallery> ==Zdravljenje== Kirurgija lahko pomaga zmanjšati simptome, ki jih povzroča tumor. Prednostna je čim bolj popolna odstranitev tumorja, vidnega na MRI, pod pogojem, da lokacija tumorja to omogoča. Ker so celice anaplastični oligodendrogliom običajno že migrirale v okoliško zdravo možgansko tkivo v času diagnoze, popolna kirurška odstranitev vseh tumorskih celic ni mogoča. Vse pomembnejšo vlogo pri izbiri terapij in terapevtskih kombinacij ima marker »1p/19q Codeletion«. Ker je ta tumor " indolentna naklonjenost (počasi napredujoče zdravstveno stanje, povezano z malo ali brez bolečin) in potencialno obolevnostjo, povezano z nevrokirurgijo, kemoterapijo in radioterapijo, bo večina nevroonkologinja na začetku skrbno čakala in bolnike zdravila konzervativno. Simptomatsko zdravljenje pogosto vključuje uporabo antikonvulzivov za epileptične napade in steroidov za otekanje možganov. Za nadaljnje zdravljenje se je izkazalo, da je radioterapija ali kemoterapija s temozolomidom ali kemoterapija s prokarbazinom, lomustinom in vinkristinom (PCV) učinkovita in je bila najpogosteje uporabljena shema kemoterapije za zdravljenje anaplastični oligodendrogliom.<ref name=SwissBrain/> Cyberknife se lahko uporablja za zdravljenje anaplastičnega oligodendroglioma.<ref>{{navedi splet |url=http://med.stanford.edu/neurosurgery/patient_care/radiosurgery.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20070903152109/http://med.stanford.edu/neurosurgery/patient_care/radiosurgery.html|archive-date=3 September 2007|access-date=8 February 2019|title=Radiosurgery/Cyberknife|website=Stanford School of Medicine}}</ref> ==Prognoza== 5-letna relativna stopnja preživetja: 20 do 44 let, 76 %. 45-54 let, 67 %. 55-64 let, 45 %. Od maja 1975 se uporabljajo prokarbazin, lomustin in vinkristin. Že 48<ref>{{navedi splet |title=Survival Rates for Selected Adult Brain and Spinal Cord Tumors |url=https://www.cancer.org/cancer/brain-spinal-cord-tumors-adults/detection-diagnosis-staging/survival-rates.html#references |website=American Cancer Society |access-date=8 January 2021}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Ostrom |first1=Quinn T. |last2=Gittleman |first2=Haley |last3=Liao |first3=Peter |last4=Vecchione-Koval |first4=Toni |last5=Wolinsky |first5=Yingli |last6=Kruchko |first6=Carol |last7=Barnholtz-Sloan |first7=Jill S. |date=October 2017 |title=CBTRUS Statistical Report: Primary brain and other central nervous system tumors diagnosed in the United States in 2010–2014 |journal=Neuro-Oncology |volume=19 |issue=S5 |pages=v1–v88 |doi=10.1093/neuonc/nox158 |pmid=29117289 |doi-access=free}}</ref> let so bile v terapevtskih študijah redno testirane nove terapevtske možnosti za izboljšanje obvladovanja anaplastični oligodendrogliom. ==Raziskovati== Odkritje je bilo, da neoplazme [[Komunikacija|komunicirajo]] med seboj v velikem omrežju, izmenjujejo snovi, potrebne za preživetje, in tako zmanjšujejo učinke sevanja ali [[kemoterapija]]. Pomembno vlogo pri širjenju bolezni igra tudi omrežna komunikacija. Tumorske celice so celo povezane z zdravimi živčnimi celicami in od njih prejemajo neposredne signale – tako lahko tumorji rastejo hitreje. Raziskani mehanizmi ne zagotavljajo le bistveno novih razlag za zelo agresivno rast te vrste tumorja. Ponujajo tudi pristope k novim terapijam – za zaustavitev rasti možganskih tumorjev in povečanje učinkovitosti obstoječih terapij. Tako prekinitev in celo uničenje mrež tumorskih celic postane popolnoma nov terapevtski princip v onkologiji, na teh ugotovitvah temeljijo prva klinična preskušanja.<ref>{{cite journal |authors=Winkler F, Venkatesh HS, Amit M, Batchelor T, Demir IE, Deneen B, Gutmann DH, Hervey-Jumper S, Kuner T, Mabbott D, Platten M, Rolls A, Sloan EK, Wang TC, Wick W, Venkataramani V, Monje M |title=Cancer Neuroscience: State of the Field, Emerging Directions |journal=Cell |volume=186 |number=8 |pages=1689–1707 |date=April 2023 |pmid=37059069 |doi=10.1016/j.cell.2023.02.002 |type=Recension}}</ref> ==Literatura== * Weller M, van den Bent M, Preusser M, Le Rhun E, Tonn JC, Minniti G, Bendszus M, Balana C, Chinot O, Dirven L, French P, Hegi ME, AS Jakola, M. Platten, P. Roth, R. Rudà, S. Short, M. Smits, MJ Taphoorn, A. von Deimling, M. Westphal, R. Soffietti, G. Reifenberger, W. Wick: Smernice EANO za diagnozo in zdravljenje difuznih gliomov v odrasli dobi. V: Naturereviews. Klinična onkologija. Letnik 18, številka 3, 03 2021, str. 170-186, {{doi|10.1038/s41571-020-00447-z}}, PMID 33293629, PMC 7904519 (pregled). ==Povezave do spletnih strani== * {{navedi splet|title=Molekulare Diagnostik|periodical=|publisher=Center za nevropatologijo in raziskave prionov – Ludwig-Maximilians-Universität München|url=https://www.neuropathologie.med.uni-muenchen.de/genetik/index.html|url-status=|format=|access-date=2021-10-23|archive-url=|archive-date=|last=|date=|year=|language=|pages=|quote=}} * [[Nevroonkologija]] ==Reference== [[Kategorija:Nevrologija]] [[Kategorija:Bolezni možganov]] [[Kategorija:Vrste raka]] {{normativna kontrola}} ilaeposzee5hqq41weay3g4tvzt7jhk Lucija Tacer Perlin 0 546323 6682197 6660522 2026-05-28T07:28:02Z Erardo Galbi 166658 6682197 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Lucija Tacer Perlin|organization=|term_start4=13. maj 2022|term_end4=10. april 2026|term_start3=10. april 2026|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] [[Vanderbilt University]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|relations=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->}}'''Lucija Tacer Perlin''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]], * [[11. februar]] [[1997]], [[Ljubljana]] Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobraževanje == Leta 2015 je maturirala na šoli School for the Talented and Gifted v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Leta 2018 je iz ekonomije in politologije diplomirala na ameriški [[Univerza Vanderbilt|Univerzi Vanderbilt]], leta 2022 pa je pridobila tudi diplomo iz prava na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Lucija Tacer|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/lucija-tacer/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-07-22|language=sl-SI}}</ref> Med letoma 2020 in 2021 je bila mladinska delegatka pri [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]], med drugim pa je delovala oz. opravljala prakso pri več organizacijah (Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc, Pravna svetovalnica za varstvo pred diskriminacijo, Projekt Krepitev zaščite prijaviteljev korupcije in neetičnih dejanj, ...). Leta 2021 je bila tudi predsednica Evropskega društva študentov prava Slovenija. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bila na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 3 izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. S 25 leti je bila ena najmlajših slovenskih poslancev. Postala je podpredsednica državnozborske [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavne komisije]], kot članica pa deluje tudi v odboru za zunanjo politiko, odboru za zadeve Evropske unije in odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410|title=IzbranP - LucijaTacer|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-07-22|archive-date=2023-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230722201552/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410|url-status=dead}}</ref> Je podpredsednica podmladka stranke [[Gibanje Svoboda mladi]].<ref>{{Navedi splet|title=Predstavniki|url=https://gibanjesvoboda.si/predstavniki-gibanje-svoboda-mladi/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-07-22|language=sl-SI|archive-date=2023-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230722201552/https://gibanjesvoboda.si/predstavniki-gibanje-svoboda-mladi/|url-status=dead}}</ref> Za Svobodo je v volilnem okraju Ljubljana Šiška 3 kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], kjer je s 3876 glasovi (32,19 odstotka) osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-31|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Tudi v 10. sklicu Državnega zbora je najmlajša ženska poslanka, je pa od nje mlajši še [[Andrej Poglajen]] (SDS, 25 let).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410 Profil na strani Državnega zbora Republike Slovenije] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tacer, Lucija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Vanderbilt]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] 2duon8gxaq71exle0jhrp62pkiaqef9 Damijan Zrim 0 547594 6682204 6590063 2026-05-28T07:30:41Z Erardo Galbi 166658 6682204 wikitext text/x-wiki {{Več virov|datum=avgust 2023}}{{Infopolje oseba|name=Damijan Bezjak Zrim|image=|alma_mater=Filozofska fakulteta Ljubljana|party=Socialni demokrati|spouse(s)=Špela Bezjak Zrim (poročen 2024-danes)}} '''Damijan Bezjak Zrim,''' [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[12. maj]] [[1993]] == Mladost in šolanje == Odraščal v [[Dolič, Kuzma|Doliču]] v [[Občina Kuzma|Občini Kuzma]]. Po končani osnovni šoli v Kuzmi in srednji zdravstveni šoli v Murski Soboti<ref>{{Navedi splet|title=Zrim Damijan|url=https://www.facebook.com/damijan.zrim|website=Facebook|accessdate=2023-08-13|language=sl}}</ref> se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], kjer je leta 2016 diplomiral, leta 2019 pa magistriral iz zgodovine in sociologije. == Politika == Že v času študija se je spogledoval s politiko in postal član podmladka [[Socialni demokrati|SD]], [[Mladi forum Socialnih demokratov|Mladega foruma]]. Zaposlen je bil kot asistent predsednice stranke in evropske poslanke [[Tanja Fajon|Tanje Fajon]], deloval pa tudi kot generalni sekretar Mladega foruma. === Lokalna politika in DZ === Leta 2018 je bil izvoljen za svetnika Občine Kuzma. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil na listi socialnih demokratov z 2.165 (14,24%) izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. ==== Članstvo v delovnih telesih DZ ==== * [[Odbor za izobraževanje, znanost in mladino]] * [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] * [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] (do leta 2023) * Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo (od leta 2023) * [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za narodni skupnosti]] * Preiskovalna komisija o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja == Sklici == {{refsez}}{{Škrbina-politik}} == Zunanje povezave == * [https://parlameter.si/poslanec/5977-damijan-zrim profil] na ''parlameter.si'' * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P414 profil] na spletni strani DZ RS {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zrim, Damijan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] i37xeb9w8xy7gxf8t0vf3wg78ref5o1 Tamara Kozlovič 0 548385 6682196 6668406 2026-05-28T07:27:39Z Erardo Galbi 166658 6682196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Tamara Kozlovič |organization= |term_start4=13. maj 2022 |term_end4=10. april 2026 |term_start3=10. april 2026 |order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |box_width= |footnotes= |website= |signature_size= |signature_alt= |signature= |awards= |parents= |children= |spouse= |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– ) |employer= |image=<!--WD--> |years_active= |occupation=<!-- WD --> |alma_mater=[[Univerza v Mariboru]] |successor= |predecessor= |term_end= |term_start= |order= |successor1= |predecessor1= |term_end1= |term_start1= |order1= |relations= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> }} '''Tamara Kozlovič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]]; * [[2. julij]] [[1978]], [[Koper]]. Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobrazba == Rojena je bila 2. julija 1978 v Kopru. Leta 1997 je maturirala na Gimnaziji Koper in se vpisala na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteto za organizacijske vede v Kranju]], kjer je leta 2003 diplomirala. Na isti fakulteti je 2016 pridobila znanstveni magisterij s področja managementa poslovnih sistemov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|title=IzbranP mag.Tamara Kozlovič|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111032/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|url-status=dead}}</ref> == Poklicna kariera == Leta 2005 se je zaposlila kot vodja Turistične organizacije Koper na [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]]. Leta 2019 je postala vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave na Mestni občini Koper, naslednje leto pa pridobila polna pooblastila. Na funkciji je ostala do izvolitve na mesto poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/04/25/kdo-bo-nasledil-tamaro-kozlovic-na-celu-obcinske-u|title=Kdo bo nasledil Tamaro Kozlovič na čelu občinske uprave|date=26. 4. 2022|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Hlaj|first=Nataša}}</ref> Med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica Nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]]. Med letoma 2018 in 2020 je bila asistentka za področje poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije – Turistica na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]]. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=BRŽAN ZADOVOLJEN Z IZVOLITVIJO KOZLOVIČEVE: Kdo bo zasedel njeno mesto na čelu občinske uprave?|url=http://www.regionalobala.si/novica/brzan-zadovoljen-z-izvolitvijo-kozloviceve-kdo-bo-zasedel-njeno-mesto-na-celu-obcinske-uprave-|website=regionalobala.si|accessdate=2023-08-26|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med drugim je predsednica Odbora za zdravstvo ter članica komisije za poslovnik, komisije za narodni skupnosti ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.<ref name=":0" /> Avgusta 2022 je bila imenovana tudi na mesto generalne sekretarke stranke.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Tamara Kozlovič|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111029/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|url-status=dead}}</ref> Za Svobodo je ponovno kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. V okraju Koper I je prejela 4713 glasov (41,35 odstotka) in znova osvojila poslansko mesto.<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026 |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |website=volitve.dvk-rs.si |accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državnega zbora]] bo med drugim delovala kot namestnica vodje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Prihodnji teden se bo v državnem zboru začelo oblikovanje delovnih teles|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prihodnji-teden-se-bo-v-drzavnem-zboru-zacelo-oblikovanje-delovnih-teles/779540|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Svoboda]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozlovič, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za organizacijske vede v Kranju]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]] 57mqhzxmgfmqmgb7wwbmm3tkhp7uqqx Jordan Clarkson 0 552336 6682155 6675509 2026-05-28T05:41:02Z ~2026-31892-18 260678 /* Reference */ 6682155 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar|name=Jordan Clarkson|image=Cleveland Cavaliers vs. Brooklyn Nets (47112577701).jpg|caption=Clarkson igra za moštvo [[Cleveland Cavaliers]] (2019)|image_size=|number=00|team=Utah Jazz|position=[[Branilec (košarka)]] / [[Organizator (košarka)]]|league=[[National Basketball Association|NBA]]|nationality=filipinsko-ameriška|weight_lb=194|high_school=[[Karen Wagner High School|Karen J. Wagner]] ([[San Antonio, Teksas]])|college=* [[Tulsa Golden Hurricane men's basketball|Tulsa]] (2010–2012) * [[Missouri Tigers men's basketball|Missouri]] (2013–2014)|draft_year=2014|draft_round=2|draft_pick=46|draft_team=[[Washington Wizards]]|career_start=2014|career_end=|highlights=* [[NBA Sixth Man of the Year Award|NBA Sixth Man of the Year]] ({{nbay|2020|end}}) * [[NBA All-Rookie First Team]] ({{nbay|2014|end}}) * Second-team All-[[Southeastern Conference|SEC]] (2014) * First-team All-[[Conference USA|C-USA]] (2012) * C-USA All-Freshman Team (2011)|medal_templates=|bbr=clarkjo01}}{{Grob prevod|angleščina|datum=november 2023}} '''Jordan Taylor Clarkson''', [[Filipinci|filipinsko]]-[[Američani|ameriški]]<ref name="Citizenship Citation PH Passport Proof">{{Navedi splet|url=http://www.philstar.com/sports/2015/08/25/1492076/look-jordan-clarkson-ph-passport|title=Jordan Clarkson PH passport|website=Philippine Star|accessdate=August 31, 2015}}</ref><ref name="Citizenship Citation A">{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|website=CNN Philippines|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Citizenship Citation C">{{Navedi splet|url=https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|title=NBA's Jordan Clarkson could visit during Jones Cup|website=China Post|date=August 28, 2015|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170429/https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|url-status=dead}}</ref> [[Košarka|košarkar]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Tampa, Florida]], [[Združene države Amerike]]. Poklicno igra za Utah Jazz v [[NBA|Nacionalne košarkarske zveze]] (NBA). Pred igranjem za Jazz je Clarkson igral dve sezoni univerzitetne košarke za Tulso, nato pa prestopil v Missouri, kjer si je prislužil čast za drugo moštvo na vseh konferencah v jugovzhodni konferenci (SEC). Leta 2014 je opustil zadnji letnik na kolidžu, da bi se prijavil na nabor NBA, kjer so ga Washington Wizards izbrali v drugem krogu z 46. mestom, nato pa ga takoj zamenjali za [[Los Angeles Lakers]]. Clarkson je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. Leta 2018 je bil zamenjan za Cavaliers, decembra 2019 pa za Jazz. Dne 24. marca 2015 je skupaj z Jeremyjem Linom postal prvi azijsko-ameriški začetni igralec v zgodovini lige NBA. Leta 2021 je bil Clarkson razglašen za šestega igralca leta v ligi NBA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/cavaliers/photogallery/clarkson-facts-stats|title=10 Facts and Stats About Jordan Clarkson|website=NBA|date=February 8, 2018}}</ref> == Zgodnje življenje in srednješolska kariera == Clarkson se je rodil v Tampi na Floridi Afroameričanu Miku Clarksonu in filipinski Američanki Annette Tullao Davis. Davisova mati, Marcelina Tullao Kingsolver, je bila iz Bacolorja, Pampanga, Filipini.<ref>{{Navedi novice|first=Sam|last=Laird|title=Lakers start first Asian-American backcourt in NBA history|date=March 26, 2015|work=Mashable|url=https://mashable.com/2015/03/25/lakers-start-first-asian-american-backcourt-in-nba-history/|accessdate=January 18, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|title=Jordan Clarkson's biggest fan? His Lola Marcelina|last=Corp|first=ABS-CBN|website=ABS-CBN SPORTS|language=en|accessdate=October 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191021200828/https://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|archivedate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sports.inquirer.net/317553/clarksons-dream-deferred-no|title=Clarkson's dream deferred no more|last=Della|first=Percy D.|website=sports.inquirer.net|date=August 31, 2018|language=en|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Oba njegova starša sta služila v [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojaškem letalstvu Združenih držav]] in sta se ločila, ko je bil Clarkson mlad, Clarksonov oče pa se je kasneje ponovno poročil z Janie Clarkson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/sports/lakers/la-sp-lakers-jordan-clarkson-20150104-story.html|title=Father's diagnosis affected Jordan Clarkson on the court|date=January 4, 2015|website=Los Angeles Times|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dailynews.com/sports/20150331/lakers-rookie-jordan-clarkson-finds-inspiration-from-his-father-coach-friend-cancer-survivor|title=Lakers' rookie Jordan Clarkson finds inspiration from his father – coach, friend, cancer survivor|date=April 1, 2015|website=Daily News|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Pri šestih letih se je preselil v [[San Antonio, Teksas|San Antonio v Teksasu]].<ref>{{Navedi novice|last=Flores|first=David|title=Wagner grad Clarkson makes first NBA start in Lakers' loss to Spurs|date=January 24, 2015|work=Kens5.com|url=http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150810153714/http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archivedate=August 10, 2015}}</ref> Obiskoval je srednjo šolo Karen Wagner v San Antoniu. Kot dijak drugega letnika je dosegal povprečno 10 točk na tekmo in mu je bila podeljena častna omemba v vseh distriktih. Kot mladenič je povprečno dosegal 20 točk, izvedel šest skokov in naredil štiri podaje na tekmo, kar je pripomoglo k postavitvi rekorda njegove ekipe na 32–8 ter doseganju državnega polfinala v razredu 5A.<ref name="bio">{{Navedi splet|url=http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|title=Jordan Clarkson Bio|website=MUTigers.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|archivedate=June 12, 2015}}</ref> Na dan 11. novembra 2009 je Clarkson podpisal nacionalno pismo o nameri za sodelovanje v univerzitetni košarkarski ekipi na Univerzi v Tulsu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|title=Tulsa Basketball Signs Three Prep Seniors|website=TulsaHurricane.com|date=November 11, 2009|accessdate=July 8, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714190149/http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|archivedate=July 14, 2014}}</ref> Že starejši je v povprečju dosegel 18,9 točke, 6,1 skoka, 3,4 asistence in 2,1 ukradene žoge, kar je pripomoglo k zgodovinskemu dosežku njegove ekipe s rekordom 38–2, a so na koncu izpadli v polfinalu državnega prvenstva. Poleg tega je bil imenovan za igralca leta na srednji šoli San Antonio. == Fakultetna kariera == === Tulsa === V njegovi novi sezoni v Tulsi je bil Clarkson v letu 2011 imenovan v ekipo za vse novince konference ZDA, potem ko je bil štirikrat imenovan za novinca tedna v letih 2010–11. Na 27 tekmah, kjer je začel devetkrat, je povprečno dosegal 11,5 točke, 2,1 skoka in 1,9 podaje v 24,9 minutah na tekmo.<ref name="stats">{{Navedi splet|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/jordan-clarkson-1.html|title=Jordan Clarkson Stats|website=Sports-Reference.com|accessdate=July 8, 2014}}</ref> V njegovi drugi sezoni je bil imenovan v prvo ekipo All-Conference USA in ekipo NABC All-District 11. Na 31 tekmah (vse začetne postave) je v povprečju dosegal 16,5 točke, 3,9 skoka in 2,5 podaje v 33,9 minutah na tekmo. === Missouri === [[Slika:Jordan_Clarkson_with_Missouri_in_2014.jpg|desno|sličica| Clarkson z Missouri leta 2014]] Maja 2012 je Clarkson prestopil v Missouri<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbssports.com/collegebasketball/eye-on-college-basketball/18984674/tulsa-transfer-jordan-clarkson-headed-to-missouri|title=Tulsa transfer Jordan Clarkson headed to Missouri|website=CBSSports.com|date=May 7, 2012|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in nato prekinil sezono 2012–13 zaradi pravil o prestopih NCAA. V mladinski sezoni z rdečim dresom je bil leta 2014 imenovan v drugo ekipo All-SEC. Januarja 2014 je bil prav tako uvrščen na seznam najboljših 25 igralcev za nagrado Wooden Award Midseason in prejel tri nagrade za igralca tedna jugovzhodne konference. Na 35 tekmah (vse starte) je povprečno dosegal 17,5 točk, 3,8 skoka, 3,4 podaje in 1,1 ukradene žoge v 35,1 minutah na tekmo. Na dan 31. marca 2014 se je Clarkson prijavil za sodelovanje v naboru NBA, s tem pa je opustil svoje zadnje leto študija.<ref>{{Navedi splet|url=http://espn.go.com/nba/draft2014/story/_/id/10701976/missouri-tigers-jordan-clarkson-nba-draft|title=Jordan Clarkson chooses NBA draft|publisher=ESPN|date=March 31, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> == Poklicna kariera == === Los Angeles Lakers (2014–2018) === [[Slika:Jordan_Clarkson_vs_Otto_Porter.jpg|levo|sličica|240x240_pik| Clarkson dribla proti Ottu Porterju leta 2015.]] Dne 26. junija 2014 je bil Clarkson izbran kot 46. na naboru lige NBA 2014 s strani Washington Wizards. Nato je bil na noči nabora zamenjan za denarno nadomestilo v [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140626_clarkson_draftrights|title=Lakers Acquire Draft Rights to Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=June 26, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140707clarkson_introduced|title=Lakers Introduce Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=July 7, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in se pridružil ekipi za poletno ligo NBA 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140701summer_invitees|title=Lakers Announce 2014 Summer League Invitees and Schedule|website=NBA.com|date=July 1, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> Dne 25. avgusta 2014 je podpisal pogodbo z Lakersi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140825jordanclarkson_signed|title=Lakers Sign Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=August 25, 2014|accessdate=August 25, 2014}}</ref> Med svojo prvo sezono je prejel več nalog za razvojno ekipo Los Angeles D-Fenders v ligi NBA,<ref>{{Navedi splet|url=http://dleague.nba.com/news/assignments/|title=2014–15 NBA Assignments|website=NBA.com|accessdate=December 6, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906020056/http://dleague.nba.com/news/assignments/|archivedate=September 6, 2015}}</ref> in večino prve polovice sezone ni igral za Lakers. Kljub temu je na koncu za Lakerse odigral 38 iger, večinoma kot [[Organizator (košarka)|čuvaj točk]], in kot začetnik v povprečju dosegal 15,8 točke, 5,0 podaje in 4,2 skoka.<ref name="pincus_05182015">{{Navedi novice|last=Pincus|first=Eric|title=Jordan Clarkson named to NBA all-rookie first team|date=May 18, 2015|work=Los Angeles Times|url=http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521035744/http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archivedate=May 21, 2015}}</ref> Dne 24. marca 2015 je dosegel najboljšo igro sezone s 30 točkami in 7 podajami ob porazu proti Oklahoma City Thunder.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|title=Lakers at Thunder|website=[[NBA]]|accessdate=March 25, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113032356/http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|archivedate=January 13, 2016}}</ref> Začela sta skupaj z Jeremyjem Linom in postala prva azijsko-ameriška začetnica v zadnjem polju v zgodovini lige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SRBU74b6ZAE|title=Lin and Clarkson Become NBA's First Asian-American Starting Backcourt|last=NBA|date=March 25, 2015}}</ref> Dne 30. marca in 1. aprila je Clarkson zabeležil zaporedne dvojne dvojčke. Za sezono je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. V predhodnih 30 letih so bili samo štirje drugi izbori drugega kroga, ki so bili imenovani v prvo ekipo.<ref>{{Navedi novice|last=Walentik|first=Steve|title=Clarkson named to NBA All-Rookie first team|date=May 18, 2015|work=Columbia Daily Tribune|url=https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107113815/https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archivedate=November 7, 2017}}</ref> Clarkson je, potem ko se je pridružil Lakersom, zaradi svoje filipinske dediščine in obstoječe baze oboževalcev ekipe NBA v državi pridobil ogromno privržencev na Filipinih.<ref>{{Navedi novice|last=Cacciola|first=Scott|title=In the Philippines, Everyone Knows Jordan Clarkson's Name|url=https://www.nytimes.com/2021/04/05/sports/nba-jazz-jordan-clarkson-philippines.html|accessdate=April 5, 2021|work=The New York Times|date=April 5, 2021}}</ref> Na dan 3. novembra 2015 je Clarkson dosegel rekordnih 30 točk v svoji karieri, čeprav je bil poražen proti [[Denver Nuggets]] s 120–109.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|title=Faried leads Nuggets' surge past winless Lakers, 120-109|website=[[NBA]]|accessdate=|archivedate=2016-01-11|last=Guinhawa|first=Angelo|date=November 4, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111033815/http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|url-status=bot: unknown}}</ref> 12. februarja 2016 je sodeloval v ekipi ZDA na tekmovanju Rising Stars Challenge, kjer je v zmagi proti ekipi World dosegel 25 točk, 5 skokov, 5 podaj in 4 ukradene žoge.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/news/as.rising.stars/2016-rising-stars-challenge-event-page/|title=USA downs World in BBVA Rising Stars, LaVine gets MVP|website=[[NBA]]}}</ref> Na 7. julija 2016 je Clarkson ponovno podpisal štiriletno pogodbo z Lakersi, vredno 50 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/160707clarksondengzubac|title=Lakers Sign Clarkson, Deng, and Zubac – Los Angeles Lakers|website=[[NBA]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.usatoday.com/story/sports/nba/2016/07/07/the-latest-currys-wife-regrets-calling-nba-rigged/86800200/|title=The Latest: Lakers announce signing Deng, Zubac, Clarkson|website=USA Today}}</ref> Na odprtju sezone Lakersov 26. oktobra 2016 je Clarkson s klopi dosegel rekord ekipe s 25 točkami pri zmagi s 120–114 nad Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899415|title=Young Lakers roar past Rockets 120–114 to win Walton's debut|website=ESPN.com|date=October 26, 2016|accessdate=October 27, 2016}}</ref> 15. novembra 2016 je zabeležil pet ukradenih žog v karieri pri zmagi s 125–118 nad Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899607|title=Russell, Randle push surging Lakers past Nets, 125–118|website=ESPN.com|date=November 15, 2016|accessdate=November 16, 2016}}</ref> 12. marca 2017 je dosegel rekord kariere s 30 točkami s klopi v porazu s 118–116 proti Philadelphia 76ers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900385|title=Saric, Okafor lead 76ers past Lakers 118–116|website=ESPN.com|date=March 12, 2017|accessdate=March 13, 2017}}</ref> 24. marca 2017 je dosegel rekord v karieri 35 točk in osem trojk pri zmagi s 130–119 po podaljšku nad Minnesota Timberwolves.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900475|title=Lakers beat Wolves 130–119 in OT to snap 6-game skid|website=ESPN.com|date=March 24, 2017|accessdate=March 25, 2017}}</ref> Na dan 13. novembra 2017 je Clarkson dosegel rekord sezone z 25 točkami v 26 minutah, igrajoč s klopi pri zmagovalnem rezultatu 100:93 proti Phoenix Suns.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400974947|title=Clarkson scores 25, Lakers beat Suns 100–93|website=ESPN.com|date=November 13, 2017|accessdate=November 13, 2017}}</ref> Nato je 19. januarja 2018 postavil nov rekord v sezoni z 33 točkami v zmagi 99–86 proti Indiana Pacers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975419|title=Clarkson leads Lakers to 99–86 win over Pacers|website=ESPN.com|date=January 19, 2018|accessdate=January 19, 2018}}</ref> === Cleveland Cavaliers (2018–2019) === Že 8. februarja 2018 je bil Clarkson zamenjan skupaj z Larryjem Nanceom Jr. in to v korist [[Cleveland Cavaliers]], in sicer za Isaiaha Thomasa, Channinga Fryeja ter izbranca prvega kroga nabora 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers Acquire Jordan Clarkson and Larry Nance Jr. From Lakers|url=http://www.nba.com/cavaliers/releases/clarkson-lnance-trade-180208|website=NBA.com|accessdate=February 8, 2018|date=February 8, 2018}}</ref> V svojem prvem nastopu za Cavaliers, ki se je zgodil tri dni kasneje, je Clarkson dosegel 17 točk pri zmagi s 121:99 nad [[Boston Celtics]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975581|title=Truth is: Cavaliers beat Celtics 121–99 on Paul Pierce's day|website=ESPN.com|date=February 11, 2018|accessdate=February 11, 2018}}</ref> Cavaliers so nato napredovali do finala lige NBA 2018, vendar so jih v štirih tekmah premagali Golden State Warriors. Dne 12. decembra 2018 je Clarkson prispeval 28 točk pri zmagovalnem rezultatu 113–106 nad [[New York Knicks]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071087|title=Hood's late basket sends Cavs past Knicks 113–106|website=ESPN.com|date=December 12, 2018|accessdate=December 27, 2018}}</ref> 13. februarja 2019 pa je dosegel svoj karierni rekord s 42 točkami v porazu s 148–139 po trojnem podaljšku proti Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071526|title=Russell scores 36, Nets outlast Cavaliers 148–139 in 3OTs|website=ESPN.com|date=February 13, 2019|accessdate=February 14, 2019}}</ref> === Utah Jazz (2019–danes) === Na dan 24. decembra 2019 je bil Clarkson zamenjan za Utah Jazz v zameno za Danteja Exuma in dva prihodnja izbora drugega kroga nabora.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz acquire guard Jordan Clarkson|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-acquire-guard-jordan-clarkson|website=NBA.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Jasen|last=Lee|title=Jazz Players React to News of Dante Exum Trade|url=https://www.deseret.com/sports/2019/12/23/21036000/utah-jazz-players-react-to-news-of-dante-exum-trade-cleveland-jazz-get-jordan-clarkson-in-jeff-green|website=Deseret.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref> 30. januarja 2020 je na tekmi proti Denver Nuggets, ki se je končala z rezultatom 100–106 v korist [[Denver Nuggets]], dosegel rekord sezone s 37 točkami.<ref>{{Navedi splet|last=Todd|first=Sarah|date=January 31, 2020|title=Earning the opportunity: Even though Jordan Clarkson missed two big shots down the stretch against the Nuggets, his 37 points gave the Jazz a chance at the end|url=https://www.deseret.com/sports/2020/1/31/21115545/jordan-clarkson-utah-jazz-loss-denver-nuggets-donovan-mitchell-quin-snyder-37-points|accessdate=November 21, 2020|website=Deseret News|language=en}}</ref> Na 21. novembra 2020 je Clarkson z Jazzi znova podpisal štiriletno pogodbo v vrednosti 52 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Reports: Jazz to sign Derrick Favors, re-sign Jordan Clarkson |url=https://www.nba.com/news/reports-jazz-to-sign-derrick-favors-re-sign-jordan-clarkson|accessdate=November 21, 2020|website=NBA.com}}</ref> 15. februarja 2021 je Clarkson z zmago nad Philadelphio 76ers z rezultatom 134–123 postavil rekord sezone z 40 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://clutchpoints.com/jazz-news-jordan-clarkson-on-outdueling-ben-simmons-with-scintillating-40-point-night/|title=Jazz's Jordan Clarkson on outdueling Ben Simmons with scintillating 40-point night|website=ClutchPoints|last=Cruz|first=Mike|date=February 16, 2021|accessdate=February 19, 2021}}</ref> Sezono 2020–2021 je zaključil z povprečjem kariere 18,4 točk na tekmo ter vodil ligo NBA s 203 uspešnimi meti za tri točke s klopi. Prejel je nagrado NBA za šestega igralca leta pred soigralcem pri Jazzu, Joejem Inglesom, ki je bil drugi. Clarkson je bil prvi igralec Utah Jazz-a, ki je osvojil to nagrado.<ref>{{Navedi novice|first=Eric|last=Walden|title=Utah Jazz guard Jordan Clarkson wins Sixth Man of the Year award|date=May 25, 2021|work=The Salt Lake Trubune|url=https://www.sltrib.com/sports/jazz/2021/05/24/utah-jazz-guard-jordan/|accessdate=May 25, 2021}}</ref> 28. oktobra 2021 sta Clarkson in Jalen Green postala prva dva igralca filipinskega porekla, ki sta igrala na isti tekmi lige NBA pravočasno za praznovanje Noči filipinske dediščine Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|last=Ireland|first=Kyle|title=Clarkson, Green Become First Two Players Of Filipino Descent To Play In Same NBA Game|url=https://kslsports.com/471155/clarkson-green-become-first-two-players-of-filipino-descent-to-play-in-same-nba-game/|website=kslsports.com|accessdate=January 18, 2023|date=October 29, 2021}}</ref> 12. marca 2022 je Clarkson zmagal proti Sacramento Kings s 134–125 in dosegel rekord kariere z 45 točkami, pri metu 15 od 21 iz igre.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson drops career-high 45 as Jazz withstand Fox's 41|url=https://www.nba.com/game/sac-vs-uta-0022101010|website=NBA.com|language=en|date=March 13, 2022}}</ref> Clarkson je 15. decembra 2022 vodil Jazze do zmage s 132–129 po podaljšku nad New Orleans Pelicans z doseženimi 39 točkami in 8 skoki.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson scores 39 points, Jazz outlast Pelicans in OT|url=https://www.cachevalleydaily.com/news/archive/2022/12/16/clarkson-scores-39-points-jazz-outlast-pelicans-in-ot/|accessdate=2022-11-18|language=en-US}}</ref> 14. januarja 2023 pa je med porazom proti Philadelphia 76ers s 118–117 dosegel 38 točk ter zbral 9 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=76ers 118-117 Jazz (Jan 14, 2023) Game Recap|url=https://www.espn.com/nba/recap/_/gameId/401468801|website=ESPN|accessdate=2023-05-27|language=en}}</ref> Clarkson je 7. julija 2023 podpisal podaljšanje pogodbe z Jazzi.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz Sign Jordan Clarkson to Contract Extension|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-sign-jordan-clarkson-to-contract-extension|date=July 7, 2023|accessdate=July 17, 2023|website=NBA.com}}</ref> == Reprezentančna kariera == [[Slika:Bongbong_Marcos_in_Dominican_Republic_v_Philippines_FBWC_2.jpg|desno|sličica| Clarkson (desno) in drugi člani filipinske reprezentance pozirajo s filipinskim predsednikom Bongbongom Marcosom]] Že leta 2011 so potekali pogovori, ali naj Clarkson zaigra za filipinsko reprezentanco, imenovano tudi Gilas.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/fibaworldcup/articles/378605/gilas-pilipinas-coach-chot-reyes-hits-out-at-asian-games-for-barring-andray-blatche|title=Gilas Pilipinas coach Chot Reyes hits out at Asian Games for barring Andray Blatche|website=GMA News Online|accessdate=February 6, 2015}}</ref> Kljub temu Clarkson ni izpolnjeval pogojev FIBA za filipinskega državljana, saj je filipinski potni list pridobil po dopolnjenem 16. letu. Kljub temu pa je upravičen igrati kot "naturalizirani" igralec.<ref>{{Navedi splet|title=Gilas Pilipinas to 'do everything' to have Jordan Clarkson for Fiba World Cup|url=https://sports.inquirer.net/339682/gilas-pilipinas-to-do-everything-to-have-jordan-clarkson-for-2019-fiba-world-cup-china|website=sports.inquirer.net|date=February 25, 2019|accessdate=February 25, 2019|language=en}}</ref> Clarkson je avgusta 2015 obiskal Filipine na povabilo Mannyja Pangilinana, ki je bil takrat predsednik Samahang Basketbol ng Pilipinas (SBP), nacionalne košarkarske zveze Filipinov. Obiskal je trening Gilasa in izpolnjeval svoje obveznosti kot podpornik pametnih komunikacij. Pangilinan je bil tudi predsednik vodstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson-to-help-gilas-shoot-for-olympic-slot|title=Clarkson to help Gilas shoot for Olympic slot|last=Julius Manicad|archivedate=December 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222010101/http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson%2Dto%2Dhelp%2Dgilas%2Dshoot%2Dfor%2Dolympic%2Dslot|accessdate=August 24, 2015}}</ref> V intervjuju je izvršni direktor SBP, Sonny Barrios, potrdil, da Clarkson že od svojega 12. leta ima filipinski potni list in ni potreboval naturalizacije, da bi zastopal Filipine na mednarodnih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|publisher=CNN Philippines|last=Paolo del Rosario|accessdate=August 24, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref> Kljub temu se Clarkson ni uvrstil v finale zaradi prekrivanja urnika z Los Angeles Lakers. Kljub njihovemu dovoljenju za igranje je kolektivna pogodba NBA zahtevala, da reprezentančna igra ne sme vplivati na obveznosti Lakersovih igralcev, ki so se morali javiti 28. septembra. Turnir pa je trajal do 3. oktobra.<ref>{{Navedi splet|url=http://bleacherreport.com/articles/2563000-jordan-clarkson-left-off-gilas-pilipinas-2015-fiba-asia-championship-roster|title=Jordan Clarkson Left off Gilas Pilipinas 2015 FIBA Asia Championship Roster|first=Mike|last=Chiari|website=Bleacher Report}}</ref> Clarkson je bil razočaran, ker ni mogel zastopati Filipinov na azijskem prvenstvu FIBA 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://pba.inquirer.net/60436/jordan-clarkson-statement-on-missing-gilas-fiba-asia-stint|title=Jordan Clarkson statement on missing Gilas' Fiba Asia stint|last=INQUIRER.net|date=September 9, 2015}}</ref> Sprva je bil v skupini 17 igralcev filipinske reprezentance za zadnji [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 2016|olimpijski kvalifikacijski turnir za OI v Riu 2016]],<ref>[http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list Gilas Pilipinas pool for Olympic wildcard qualifier bared; Castro, Fajardo lead 17-man list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016013841/http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list|date=October 16, 2015}}</ref> vendar je bila zaradi časovnih omejitev in zapletenega postopka upravičenosti ekipa prisiljena izbrati Andraya Blatcheja kot naturaliziranega igralca zaradi potrebe po večji postavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/04/12/16/clarkson-wont-join-gilas-for-olympic-qualifiers|title=Clarkson won't join Gilas for Olympic qualifiers|last=<!--None listed-->|date=April 12, 2016}}</ref> Avgusta 2018 je NBA liga Clarkstonu dovolila igranje za filipinsko reprezentanco na azijskih igrah 2018, ki so potekale od 18. avgusta do 2. septembra 2018. To je bil izjemen dogodek, saj je bilo to prvič, da je Clarkson igral za Filipine.<ref>{{Navedi splet|title=Change of plans, NBA clears Jordan Clarkson to play in Asian Games|url=https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=August 15, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180817135634/https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|archivedate=August 17, 2018}}</ref> Njegova prva tekma z reprezentanco je bila proti Kitajski, kjer je zbral največ točk med vsemi igralci z 28, vendar je bil rezultat 82:80 v prid Kitajske.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24433394/jordan-clarkson-scores-28-gilas-pilipinas-loses-china|title=Clarkson scores 28 but Gilas Pilipinas loses to China|date=August 21, 2018}}</ref> V drugi tekmi je Clarkson ponovno izstopal z 25 točkami, vendar ekipi ni uspelo premagati Koreje, kar je pomenilo padec iz stopničk.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/08/27/18/asian-games-south-korea-knocks-out-jordan-clarkson-philippines|title=Asian Games: South Korea knocks out Jordan Clarkson, Philippines|last=<!--None listed-->|date=August 27, 2018}}</ref> Kljub temu je Clarkson dosegel svojo prvo zmago z reprezentanco, premagal je Japonsko s 113:80, pri čemer je dosegel 22 točk, šest skokov in devet podaj.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24499668/gilas-pilipinas-pounds-japan-moves-playoff-5th-place|title=Gilas Pilipinas pounds Japan, moves on to playoff for 5th place|date=August 28, 2018}}</ref> Turnir je končal s še eno zmago, ko je premagal Sirijo s 109–55 in dosegel 29 točk, s čimer so Filipinom priborili peto mesto, najboljše v zadnjih 16 letih.<ref>{{Navedi splet|last=Go|first=Beatrice|title=Gilas drubs Syria for 5th place Asiad finish|url=https://www.rappler.com/sports/specials/asian-games/210852-results-basketball-philippines-vs-syria-game-august-31-2018|website=Rappler|accessdate=December 24, 2019|date=August 31, 2018}}</ref> Avgustu 2022 je SBP objavil, da je sprejel Clarksona kot naturaliziranega igralca za četrto okno azijskih kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo 2023]] in prihodnje turnirje FIBA.<ref>{{Navedi splet|last=Agcaoili|first=Lance|title=chaolua tv|url=https://chaoluatv.net/|website=INQUIRER.net|accessdate=January 18, 2023|language=en|date=August 9, 2022|archive-date=2023-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20231214002132/https://chaoluatv.net/|url-status=dead}}</ref> 25. avgusta 2022 je Clarkson debitiral na FIBA in dosegel 27 točk v porazu proti Libanonu v azijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo FIBA.<ref>{{Navedi splet|title=Breaking down Jordan Clarkson's post-game banter with Lebanon and FIBA debut|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/asian-qualifiers/news/breaking-down-jordan-clarkson-s-post-game-banter-with-lebanon-and-fiba-debut|accessdate=August 27, 2022|website=FIBA.basketball|language=en}}</ref> Clarkson je bil med 21 igralci, ki so bili izbrani za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo FIBA 2023]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/the-21-man-gilas-pool-for-2023-fiba-world-cup-a795-20230606|title=Clarkson, Brownlee, Kouame head 21-man Gilas pool for World Cup|website=spin.ph|last=Terrado|first=Reuben|date=June 6, 2023|accessdate=September 9, 2023}}</ref> Nazadnje je bil vključen med končno postavo 12 igralcev kot naravnan član ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/38243263/gilas-pilipinas-confirm-final-12-fiba-world-cup|title=Gilas Pilipinas confirm final 12 for FIBA World Cup|website=[[ESPN]]|last=Ventura|first=Sid|date=August 23, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/jordan-clarkson-commits-to-play-for-gilas-at-world-cup-a2244-20230725|title=SBP secures Jordan Clarkson commitment to play for Gilas at World Cup|website=spin.ph|last=Sayson|first=Homer|date=July 25, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref> Na koncu svetovnega prvenstva v košarki leta 2023 je za Filipine odigral 5 tekem, v katerih je povprečno dosegel 26,0 točk, 4,6 skoka, 5,2 podaje, 1,2 ukradene žoge in 0,2 blokade v 36 minutah igre.<ref>{{Navedi splet|title=Jordan CLARKSON (PHI)'s profile - FIBA Basketball World Cup 2023 - FIBA.basketball|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/player/Jordan-Clarkson|date=July 7, 2023|accessdate=July 7, 2023}}</ref> == Nagrade in priznanja == [[Slika:Jordan_Clarkson_2021_stamp_of_the_Philippines.jpg|sličica| Clarkson na znamki Filipinov iz leta 2021]] === Srednja šola === * Prva ekipa All-District 27-5A (2009–2010) * Prva reprezentanca vse regije (2009–2010) * Super ekipa San Antonio Express News (2009–2010) * Prva ekipa All-State s strani Teksaškega združenja košarkarskih trenerjev (2009) * WOAI-TV igralec leta za območje San Antonia (2009) * Srednješolski igralec leta San Antonio (2010) * Vseameriški finalist McDonald'sa (2010) * Faith Seven Game MVP (2010) === Fakulteta === * C-USA All-Freshman Team (2011) * Prva ekipa All-C-ZDA (2012) * Druga ekipa All-SEC (2014) === NBA === * Prva ekipa NBA All-Rookie (2015) * Novinec meseca (marec 2015) * Udeleženec Rising Stars Challenge (2016) * Nagrada za šestega igralca leta lige NBA (2021) * NBA All-Star Weekend Skills Challenge zmagovalec (2023) == Osebno življenje == Clarkson ima dvojno državljanstvo Filipinov in ZDA. Njegovo filipinsko državljanstvo je po poreklu prednikov. Od leta 2022 je v zvezi z ameriško kantavtorico Maggie Lindemann .<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/music/maggie-lindemann-on-pivoting-to-pop-punk-and-creating-debut-album-suckerpunch/|title=Maggie Lindemann Says Women in Pop Are Equally Talented As Male Artists If Not Better|website=People.com|date=September 16, 2022}}</ref> Ima hčerko in živi v San Antoniu v Teksasu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=KIoWQqrhy-A|title=Jordan Clarkson DAY IN THE LIFE!! Get to Know the NBA's Chillest Hooper & Lululemon Ambassador!!|date=September 12, 2023}}</ref> == Reference == * {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html Biografija Missouri Tigers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|date=June 12, 2015}} * [http://www.draftexpress.com/profile/Jordan-Clarkson-16762/ Jordan Clarkson] na draftexpress.com {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Clarkson, Jordan}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski Američani]] [[Kategorija:Branilci (košarka)]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]] otq24jbxvgkzsa3cikl2mpr9h5xz9y4 6682156 6682155 2026-05-28T05:43:15Z ~2026-31892-18 260678 /* Zunanje povezave */ 6682156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar|name=Jordan Clarkson|image=Cleveland Cavaliers vs. Brooklyn Nets (47112577701).jpg|caption=Clarkson igra za moštvo [[Cleveland Cavaliers]] (2019)|image_size=|number=00|team=Utah Jazz|position=[[Branilec (košarka)]] / [[Organizator (košarka)]]|league=[[National Basketball Association|NBA]]|nationality=filipinsko-ameriška|weight_lb=194|high_school=[[Karen Wagner High School|Karen J. Wagner]] ([[San Antonio, Teksas]])|college=* [[Tulsa Golden Hurricane men's basketball|Tulsa]] (2010–2012) * [[Missouri Tigers men's basketball|Missouri]] (2013–2014)|draft_year=2014|draft_round=2|draft_pick=46|draft_team=[[Washington Wizards]]|career_start=2014|career_end=|highlights=* [[NBA Sixth Man of the Year Award|NBA Sixth Man of the Year]] ({{nbay|2020|end}}) * [[NBA All-Rookie First Team]] ({{nbay|2014|end}}) * Second-team All-[[Southeastern Conference|SEC]] (2014) * First-team All-[[Conference USA|C-USA]] (2012) * C-USA All-Freshman Team (2011)|medal_templates=|bbr=clarkjo01}}{{Grob prevod|angleščina|datum=november 2023}} '''Jordan Taylor Clarkson''', [[Filipinci|filipinsko]]-[[Američani|ameriški]]<ref name="Citizenship Citation PH Passport Proof">{{Navedi splet|url=http://www.philstar.com/sports/2015/08/25/1492076/look-jordan-clarkson-ph-passport|title=Jordan Clarkson PH passport|website=Philippine Star|accessdate=August 31, 2015}}</ref><ref name="Citizenship Citation A">{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|website=CNN Philippines|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Citizenship Citation C">{{Navedi splet|url=https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|title=NBA's Jordan Clarkson could visit during Jones Cup|website=China Post|date=August 28, 2015|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170429/https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|url-status=dead}}</ref> [[Košarka|košarkar]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Tampa, Florida]], [[Združene države Amerike]]. Poklicno igra za Utah Jazz v [[NBA|Nacionalne košarkarske zveze]] (NBA). Pred igranjem za Jazz je Clarkson igral dve sezoni univerzitetne košarke za Tulso, nato pa prestopil v Missouri, kjer si je prislužil čast za drugo moštvo na vseh konferencah v jugovzhodni konferenci (SEC). Leta 2014 je opustil zadnji letnik na kolidžu, da bi se prijavil na nabor NBA, kjer so ga Washington Wizards izbrali v drugem krogu z 46. mestom, nato pa ga takoj zamenjali za [[Los Angeles Lakers]]. Clarkson je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. Leta 2018 je bil zamenjan za Cavaliers, decembra 2019 pa za Jazz. Dne 24. marca 2015 je skupaj z Jeremyjem Linom postal prvi azijsko-ameriški začetni igralec v zgodovini lige NBA. Leta 2021 je bil Clarkson razglašen za šestega igralca leta v ligi NBA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/cavaliers/photogallery/clarkson-facts-stats|title=10 Facts and Stats About Jordan Clarkson|website=NBA|date=February 8, 2018}}</ref> == Zgodnje življenje in srednješolska kariera == Clarkson se je rodil v Tampi na Floridi Afroameričanu Miku Clarksonu in filipinski Američanki Annette Tullao Davis. Davisova mati, Marcelina Tullao Kingsolver, je bila iz Bacolorja, Pampanga, Filipini.<ref>{{Navedi novice|first=Sam|last=Laird|title=Lakers start first Asian-American backcourt in NBA history|date=March 26, 2015|work=Mashable|url=https://mashable.com/2015/03/25/lakers-start-first-asian-american-backcourt-in-nba-history/|accessdate=January 18, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|title=Jordan Clarkson's biggest fan? His Lola Marcelina|last=Corp|first=ABS-CBN|website=ABS-CBN SPORTS|language=en|accessdate=October 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191021200828/https://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|archivedate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sports.inquirer.net/317553/clarksons-dream-deferred-no|title=Clarkson's dream deferred no more|last=Della|first=Percy D.|website=sports.inquirer.net|date=August 31, 2018|language=en|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Oba njegova starša sta služila v [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojaškem letalstvu Združenih držav]] in sta se ločila, ko je bil Clarkson mlad, Clarksonov oče pa se je kasneje ponovno poročil z Janie Clarkson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/sports/lakers/la-sp-lakers-jordan-clarkson-20150104-story.html|title=Father's diagnosis affected Jordan Clarkson on the court|date=January 4, 2015|website=Los Angeles Times|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dailynews.com/sports/20150331/lakers-rookie-jordan-clarkson-finds-inspiration-from-his-father-coach-friend-cancer-survivor|title=Lakers' rookie Jordan Clarkson finds inspiration from his father – coach, friend, cancer survivor|date=April 1, 2015|website=Daily News|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Pri šestih letih se je preselil v [[San Antonio, Teksas|San Antonio v Teksasu]].<ref>{{Navedi novice|last=Flores|first=David|title=Wagner grad Clarkson makes first NBA start in Lakers' loss to Spurs|date=January 24, 2015|work=Kens5.com|url=http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150810153714/http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archivedate=August 10, 2015}}</ref> Obiskoval je srednjo šolo Karen Wagner v San Antoniu. Kot dijak drugega letnika je dosegal povprečno 10 točk na tekmo in mu je bila podeljena častna omemba v vseh distriktih. Kot mladenič je povprečno dosegal 20 točk, izvedel šest skokov in naredil štiri podaje na tekmo, kar je pripomoglo k postavitvi rekorda njegove ekipe na 32–8 ter doseganju državnega polfinala v razredu 5A.<ref name="bio">{{Navedi splet|url=http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|title=Jordan Clarkson Bio|website=MUTigers.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|archivedate=June 12, 2015}}</ref> Na dan 11. novembra 2009 je Clarkson podpisal nacionalno pismo o nameri za sodelovanje v univerzitetni košarkarski ekipi na Univerzi v Tulsu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|title=Tulsa Basketball Signs Three Prep Seniors|website=TulsaHurricane.com|date=November 11, 2009|accessdate=July 8, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714190149/http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|archivedate=July 14, 2014}}</ref> Že starejši je v povprečju dosegel 18,9 točke, 6,1 skoka, 3,4 asistence in 2,1 ukradene žoge, kar je pripomoglo k zgodovinskemu dosežku njegove ekipe s rekordom 38–2, a so na koncu izpadli v polfinalu državnega prvenstva. Poleg tega je bil imenovan za igralca leta na srednji šoli San Antonio. == Fakultetna kariera == === Tulsa === V njegovi novi sezoni v Tulsi je bil Clarkson v letu 2011 imenovan v ekipo za vse novince konference ZDA, potem ko je bil štirikrat imenovan za novinca tedna v letih 2010–11. Na 27 tekmah, kjer je začel devetkrat, je povprečno dosegal 11,5 točke, 2,1 skoka in 1,9 podaje v 24,9 minutah na tekmo.<ref name="stats">{{Navedi splet|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/jordan-clarkson-1.html|title=Jordan Clarkson Stats|website=Sports-Reference.com|accessdate=July 8, 2014}}</ref> V njegovi drugi sezoni je bil imenovan v prvo ekipo All-Conference USA in ekipo NABC All-District 11. Na 31 tekmah (vse začetne postave) je v povprečju dosegal 16,5 točke, 3,9 skoka in 2,5 podaje v 33,9 minutah na tekmo. === Missouri === [[Slika:Jordan_Clarkson_with_Missouri_in_2014.jpg|desno|sličica| Clarkson z Missouri leta 2014]] Maja 2012 je Clarkson prestopil v Missouri<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbssports.com/collegebasketball/eye-on-college-basketball/18984674/tulsa-transfer-jordan-clarkson-headed-to-missouri|title=Tulsa transfer Jordan Clarkson headed to Missouri|website=CBSSports.com|date=May 7, 2012|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in nato prekinil sezono 2012–13 zaradi pravil o prestopih NCAA. V mladinski sezoni z rdečim dresom je bil leta 2014 imenovan v drugo ekipo All-SEC. Januarja 2014 je bil prav tako uvrščen na seznam najboljših 25 igralcev za nagrado Wooden Award Midseason in prejel tri nagrade za igralca tedna jugovzhodne konference. Na 35 tekmah (vse starte) je povprečno dosegal 17,5 točk, 3,8 skoka, 3,4 podaje in 1,1 ukradene žoge v 35,1 minutah na tekmo. Na dan 31. marca 2014 se je Clarkson prijavil za sodelovanje v naboru NBA, s tem pa je opustil svoje zadnje leto študija.<ref>{{Navedi splet|url=http://espn.go.com/nba/draft2014/story/_/id/10701976/missouri-tigers-jordan-clarkson-nba-draft|title=Jordan Clarkson chooses NBA draft|publisher=ESPN|date=March 31, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> == Poklicna kariera == === Los Angeles Lakers (2014–2018) === [[Slika:Jordan_Clarkson_vs_Otto_Porter.jpg|levo|sličica|240x240_pik| Clarkson dribla proti Ottu Porterju leta 2015.]] Dne 26. junija 2014 je bil Clarkson izbran kot 46. na naboru lige NBA 2014 s strani Washington Wizards. Nato je bil na noči nabora zamenjan za denarno nadomestilo v [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140626_clarkson_draftrights|title=Lakers Acquire Draft Rights to Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=June 26, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140707clarkson_introduced|title=Lakers Introduce Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=July 7, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in se pridružil ekipi za poletno ligo NBA 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140701summer_invitees|title=Lakers Announce 2014 Summer League Invitees and Schedule|website=NBA.com|date=July 1, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> Dne 25. avgusta 2014 je podpisal pogodbo z Lakersi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140825jordanclarkson_signed|title=Lakers Sign Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=August 25, 2014|accessdate=August 25, 2014}}</ref> Med svojo prvo sezono je prejel več nalog za razvojno ekipo Los Angeles D-Fenders v ligi NBA,<ref>{{Navedi splet|url=http://dleague.nba.com/news/assignments/|title=2014–15 NBA Assignments|website=NBA.com|accessdate=December 6, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906020056/http://dleague.nba.com/news/assignments/|archivedate=September 6, 2015}}</ref> in večino prve polovice sezone ni igral za Lakers. Kljub temu je na koncu za Lakerse odigral 38 iger, večinoma kot [[Organizator (košarka)|čuvaj točk]], in kot začetnik v povprečju dosegal 15,8 točke, 5,0 podaje in 4,2 skoka.<ref name="pincus_05182015">{{Navedi novice|last=Pincus|first=Eric|title=Jordan Clarkson named to NBA all-rookie first team|date=May 18, 2015|work=Los Angeles Times|url=http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521035744/http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archivedate=May 21, 2015}}</ref> Dne 24. marca 2015 je dosegel najboljšo igro sezone s 30 točkami in 7 podajami ob porazu proti Oklahoma City Thunder.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|title=Lakers at Thunder|website=[[NBA]]|accessdate=March 25, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113032356/http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|archivedate=January 13, 2016}}</ref> Začela sta skupaj z Jeremyjem Linom in postala prva azijsko-ameriška začetnica v zadnjem polju v zgodovini lige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SRBU74b6ZAE|title=Lin and Clarkson Become NBA's First Asian-American Starting Backcourt|last=NBA|date=March 25, 2015}}</ref> Dne 30. marca in 1. aprila je Clarkson zabeležil zaporedne dvojne dvojčke. Za sezono je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. V predhodnih 30 letih so bili samo štirje drugi izbori drugega kroga, ki so bili imenovani v prvo ekipo.<ref>{{Navedi novice|last=Walentik|first=Steve|title=Clarkson named to NBA All-Rookie first team|date=May 18, 2015|work=Columbia Daily Tribune|url=https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107113815/https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archivedate=November 7, 2017}}</ref> Clarkson je, potem ko se je pridružil Lakersom, zaradi svoje filipinske dediščine in obstoječe baze oboževalcev ekipe NBA v državi pridobil ogromno privržencev na Filipinih.<ref>{{Navedi novice|last=Cacciola|first=Scott|title=In the Philippines, Everyone Knows Jordan Clarkson's Name|url=https://www.nytimes.com/2021/04/05/sports/nba-jazz-jordan-clarkson-philippines.html|accessdate=April 5, 2021|work=The New York Times|date=April 5, 2021}}</ref> Na dan 3. novembra 2015 je Clarkson dosegel rekordnih 30 točk v svoji karieri, čeprav je bil poražen proti [[Denver Nuggets]] s 120–109.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|title=Faried leads Nuggets' surge past winless Lakers, 120-109|website=[[NBA]]|accessdate=|archivedate=2016-01-11|last=Guinhawa|first=Angelo|date=November 4, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111033815/http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|url-status=bot: unknown}}</ref> 12. februarja 2016 je sodeloval v ekipi ZDA na tekmovanju Rising Stars Challenge, kjer je v zmagi proti ekipi World dosegel 25 točk, 5 skokov, 5 podaj in 4 ukradene žoge.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/news/as.rising.stars/2016-rising-stars-challenge-event-page/|title=USA downs World in BBVA Rising Stars, LaVine gets MVP|website=[[NBA]]}}</ref> Na 7. julija 2016 je Clarkson ponovno podpisal štiriletno pogodbo z Lakersi, vredno 50 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/160707clarksondengzubac|title=Lakers Sign Clarkson, Deng, and Zubac – Los Angeles Lakers|website=[[NBA]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.usatoday.com/story/sports/nba/2016/07/07/the-latest-currys-wife-regrets-calling-nba-rigged/86800200/|title=The Latest: Lakers announce signing Deng, Zubac, Clarkson|website=USA Today}}</ref> Na odprtju sezone Lakersov 26. oktobra 2016 je Clarkson s klopi dosegel rekord ekipe s 25 točkami pri zmagi s 120–114 nad Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899415|title=Young Lakers roar past Rockets 120–114 to win Walton's debut|website=ESPN.com|date=October 26, 2016|accessdate=October 27, 2016}}</ref> 15. novembra 2016 je zabeležil pet ukradenih žog v karieri pri zmagi s 125–118 nad Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899607|title=Russell, Randle push surging Lakers past Nets, 125–118|website=ESPN.com|date=November 15, 2016|accessdate=November 16, 2016}}</ref> 12. marca 2017 je dosegel rekord kariere s 30 točkami s klopi v porazu s 118–116 proti Philadelphia 76ers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900385|title=Saric, Okafor lead 76ers past Lakers 118–116|website=ESPN.com|date=March 12, 2017|accessdate=March 13, 2017}}</ref> 24. marca 2017 je dosegel rekord v karieri 35 točk in osem trojk pri zmagi s 130–119 po podaljšku nad Minnesota Timberwolves.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900475|title=Lakers beat Wolves 130–119 in OT to snap 6-game skid|website=ESPN.com|date=March 24, 2017|accessdate=March 25, 2017}}</ref> Na dan 13. novembra 2017 je Clarkson dosegel rekord sezone z 25 točkami v 26 minutah, igrajoč s klopi pri zmagovalnem rezultatu 100:93 proti Phoenix Suns.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400974947|title=Clarkson scores 25, Lakers beat Suns 100–93|website=ESPN.com|date=November 13, 2017|accessdate=November 13, 2017}}</ref> Nato je 19. januarja 2018 postavil nov rekord v sezoni z 33 točkami v zmagi 99–86 proti Indiana Pacers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975419|title=Clarkson leads Lakers to 99–86 win over Pacers|website=ESPN.com|date=January 19, 2018|accessdate=January 19, 2018}}</ref> === Cleveland Cavaliers (2018–2019) === Že 8. februarja 2018 je bil Clarkson zamenjan skupaj z Larryjem Nanceom Jr. in to v korist [[Cleveland Cavaliers]], in sicer za Isaiaha Thomasa, Channinga Fryeja ter izbranca prvega kroga nabora 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers Acquire Jordan Clarkson and Larry Nance Jr. From Lakers|url=http://www.nba.com/cavaliers/releases/clarkson-lnance-trade-180208|website=NBA.com|accessdate=February 8, 2018|date=February 8, 2018}}</ref> V svojem prvem nastopu za Cavaliers, ki se je zgodil tri dni kasneje, je Clarkson dosegel 17 točk pri zmagi s 121:99 nad [[Boston Celtics]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975581|title=Truth is: Cavaliers beat Celtics 121–99 on Paul Pierce's day|website=ESPN.com|date=February 11, 2018|accessdate=February 11, 2018}}</ref> Cavaliers so nato napredovali do finala lige NBA 2018, vendar so jih v štirih tekmah premagali Golden State Warriors. Dne 12. decembra 2018 je Clarkson prispeval 28 točk pri zmagovalnem rezultatu 113–106 nad [[New York Knicks]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071087|title=Hood's late basket sends Cavs past Knicks 113–106|website=ESPN.com|date=December 12, 2018|accessdate=December 27, 2018}}</ref> 13. februarja 2019 pa je dosegel svoj karierni rekord s 42 točkami v porazu s 148–139 po trojnem podaljšku proti Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071526|title=Russell scores 36, Nets outlast Cavaliers 148–139 in 3OTs|website=ESPN.com|date=February 13, 2019|accessdate=February 14, 2019}}</ref> === Utah Jazz (2019–danes) === Na dan 24. decembra 2019 je bil Clarkson zamenjan za Utah Jazz v zameno za Danteja Exuma in dva prihodnja izbora drugega kroga nabora.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz acquire guard Jordan Clarkson|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-acquire-guard-jordan-clarkson|website=NBA.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Jasen|last=Lee|title=Jazz Players React to News of Dante Exum Trade|url=https://www.deseret.com/sports/2019/12/23/21036000/utah-jazz-players-react-to-news-of-dante-exum-trade-cleveland-jazz-get-jordan-clarkson-in-jeff-green|website=Deseret.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref> 30. januarja 2020 je na tekmi proti Denver Nuggets, ki se je končala z rezultatom 100–106 v korist [[Denver Nuggets]], dosegel rekord sezone s 37 točkami.<ref>{{Navedi splet|last=Todd|first=Sarah|date=January 31, 2020|title=Earning the opportunity: Even though Jordan Clarkson missed two big shots down the stretch against the Nuggets, his 37 points gave the Jazz a chance at the end|url=https://www.deseret.com/sports/2020/1/31/21115545/jordan-clarkson-utah-jazz-loss-denver-nuggets-donovan-mitchell-quin-snyder-37-points|accessdate=November 21, 2020|website=Deseret News|language=en}}</ref> Na 21. novembra 2020 je Clarkson z Jazzi znova podpisal štiriletno pogodbo v vrednosti 52 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Reports: Jazz to sign Derrick Favors, re-sign Jordan Clarkson |url=https://www.nba.com/news/reports-jazz-to-sign-derrick-favors-re-sign-jordan-clarkson|accessdate=November 21, 2020|website=NBA.com}}</ref> 15. februarja 2021 je Clarkson z zmago nad Philadelphio 76ers z rezultatom 134–123 postavil rekord sezone z 40 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://clutchpoints.com/jazz-news-jordan-clarkson-on-outdueling-ben-simmons-with-scintillating-40-point-night/|title=Jazz's Jordan Clarkson on outdueling Ben Simmons with scintillating 40-point night|website=ClutchPoints|last=Cruz|first=Mike|date=February 16, 2021|accessdate=February 19, 2021}}</ref> Sezono 2020–2021 je zaključil z povprečjem kariere 18,4 točk na tekmo ter vodil ligo NBA s 203 uspešnimi meti za tri točke s klopi. Prejel je nagrado NBA za šestega igralca leta pred soigralcem pri Jazzu, Joejem Inglesom, ki je bil drugi. Clarkson je bil prvi igralec Utah Jazz-a, ki je osvojil to nagrado.<ref>{{Navedi novice|first=Eric|last=Walden|title=Utah Jazz guard Jordan Clarkson wins Sixth Man of the Year award|date=May 25, 2021|work=The Salt Lake Trubune|url=https://www.sltrib.com/sports/jazz/2021/05/24/utah-jazz-guard-jordan/|accessdate=May 25, 2021}}</ref> 28. oktobra 2021 sta Clarkson in Jalen Green postala prva dva igralca filipinskega porekla, ki sta igrala na isti tekmi lige NBA pravočasno za praznovanje Noči filipinske dediščine Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|last=Ireland|first=Kyle|title=Clarkson, Green Become First Two Players Of Filipino Descent To Play In Same NBA Game|url=https://kslsports.com/471155/clarkson-green-become-first-two-players-of-filipino-descent-to-play-in-same-nba-game/|website=kslsports.com|accessdate=January 18, 2023|date=October 29, 2021}}</ref> 12. marca 2022 je Clarkson zmagal proti Sacramento Kings s 134–125 in dosegel rekord kariere z 45 točkami, pri metu 15 od 21 iz igre.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson drops career-high 45 as Jazz withstand Fox's 41|url=https://www.nba.com/game/sac-vs-uta-0022101010|website=NBA.com|language=en|date=March 13, 2022}}</ref> Clarkson je 15. decembra 2022 vodil Jazze do zmage s 132–129 po podaljšku nad New Orleans Pelicans z doseženimi 39 točkami in 8 skoki.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson scores 39 points, Jazz outlast Pelicans in OT|url=https://www.cachevalleydaily.com/news/archive/2022/12/16/clarkson-scores-39-points-jazz-outlast-pelicans-in-ot/|accessdate=2022-11-18|language=en-US}}</ref> 14. januarja 2023 pa je med porazom proti Philadelphia 76ers s 118–117 dosegel 38 točk ter zbral 9 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=76ers 118-117 Jazz (Jan 14, 2023) Game Recap|url=https://www.espn.com/nba/recap/_/gameId/401468801|website=ESPN|accessdate=2023-05-27|language=en}}</ref> Clarkson je 7. julija 2023 podpisal podaljšanje pogodbe z Jazzi.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz Sign Jordan Clarkson to Contract Extension|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-sign-jordan-clarkson-to-contract-extension|date=July 7, 2023|accessdate=July 17, 2023|website=NBA.com}}</ref> == Reprezentančna kariera == [[Slika:Bongbong_Marcos_in_Dominican_Republic_v_Philippines_FBWC_2.jpg|desno|sličica| Clarkson (desno) in drugi člani filipinske reprezentance pozirajo s filipinskim predsednikom Bongbongom Marcosom]] Že leta 2011 so potekali pogovori, ali naj Clarkson zaigra za filipinsko reprezentanco, imenovano tudi Gilas.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/fibaworldcup/articles/378605/gilas-pilipinas-coach-chot-reyes-hits-out-at-asian-games-for-barring-andray-blatche|title=Gilas Pilipinas coach Chot Reyes hits out at Asian Games for barring Andray Blatche|website=GMA News Online|accessdate=February 6, 2015}}</ref> Kljub temu Clarkson ni izpolnjeval pogojev FIBA za filipinskega državljana, saj je filipinski potni list pridobil po dopolnjenem 16. letu. Kljub temu pa je upravičen igrati kot "naturalizirani" igralec.<ref>{{Navedi splet|title=Gilas Pilipinas to 'do everything' to have Jordan Clarkson for Fiba World Cup|url=https://sports.inquirer.net/339682/gilas-pilipinas-to-do-everything-to-have-jordan-clarkson-for-2019-fiba-world-cup-china|website=sports.inquirer.net|date=February 25, 2019|accessdate=February 25, 2019|language=en}}</ref> Clarkson je avgusta 2015 obiskal Filipine na povabilo Mannyja Pangilinana, ki je bil takrat predsednik Samahang Basketbol ng Pilipinas (SBP), nacionalne košarkarske zveze Filipinov. Obiskal je trening Gilasa in izpolnjeval svoje obveznosti kot podpornik pametnih komunikacij. Pangilinan je bil tudi predsednik vodstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson-to-help-gilas-shoot-for-olympic-slot|title=Clarkson to help Gilas shoot for Olympic slot|last=Julius Manicad|archivedate=December 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222010101/http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson%2Dto%2Dhelp%2Dgilas%2Dshoot%2Dfor%2Dolympic%2Dslot|accessdate=August 24, 2015}}</ref> V intervjuju je izvršni direktor SBP, Sonny Barrios, potrdil, da Clarkson že od svojega 12. leta ima filipinski potni list in ni potreboval naturalizacije, da bi zastopal Filipine na mednarodnih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|publisher=CNN Philippines|last=Paolo del Rosario|accessdate=August 24, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref> Kljub temu se Clarkson ni uvrstil v finale zaradi prekrivanja urnika z Los Angeles Lakers. Kljub njihovemu dovoljenju za igranje je kolektivna pogodba NBA zahtevala, da reprezentančna igra ne sme vplivati na obveznosti Lakersovih igralcev, ki so se morali javiti 28. septembra. Turnir pa je trajal do 3. oktobra.<ref>{{Navedi splet|url=http://bleacherreport.com/articles/2563000-jordan-clarkson-left-off-gilas-pilipinas-2015-fiba-asia-championship-roster|title=Jordan Clarkson Left off Gilas Pilipinas 2015 FIBA Asia Championship Roster|first=Mike|last=Chiari|website=Bleacher Report}}</ref> Clarkson je bil razočaran, ker ni mogel zastopati Filipinov na azijskem prvenstvu FIBA 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://pba.inquirer.net/60436/jordan-clarkson-statement-on-missing-gilas-fiba-asia-stint|title=Jordan Clarkson statement on missing Gilas' Fiba Asia stint|last=INQUIRER.net|date=September 9, 2015}}</ref> Sprva je bil v skupini 17 igralcev filipinske reprezentance za zadnji [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 2016|olimpijski kvalifikacijski turnir za OI v Riu 2016]],<ref>[http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list Gilas Pilipinas pool for Olympic wildcard qualifier bared; Castro, Fajardo lead 17-man list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016013841/http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list|date=October 16, 2015}}</ref> vendar je bila zaradi časovnih omejitev in zapletenega postopka upravičenosti ekipa prisiljena izbrati Andraya Blatcheja kot naturaliziranega igralca zaradi potrebe po večji postavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/04/12/16/clarkson-wont-join-gilas-for-olympic-qualifiers|title=Clarkson won't join Gilas for Olympic qualifiers|last=<!--None listed-->|date=April 12, 2016}}</ref> Avgusta 2018 je NBA liga Clarkstonu dovolila igranje za filipinsko reprezentanco na azijskih igrah 2018, ki so potekale od 18. avgusta do 2. septembra 2018. To je bil izjemen dogodek, saj je bilo to prvič, da je Clarkson igral za Filipine.<ref>{{Navedi splet|title=Change of plans, NBA clears Jordan Clarkson to play in Asian Games|url=https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=August 15, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180817135634/https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|archivedate=August 17, 2018}}</ref> Njegova prva tekma z reprezentanco je bila proti Kitajski, kjer je zbral največ točk med vsemi igralci z 28, vendar je bil rezultat 82:80 v prid Kitajske.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24433394/jordan-clarkson-scores-28-gilas-pilipinas-loses-china|title=Clarkson scores 28 but Gilas Pilipinas loses to China|date=August 21, 2018}}</ref> V drugi tekmi je Clarkson ponovno izstopal z 25 točkami, vendar ekipi ni uspelo premagati Koreje, kar je pomenilo padec iz stopničk.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/08/27/18/asian-games-south-korea-knocks-out-jordan-clarkson-philippines|title=Asian Games: South Korea knocks out Jordan Clarkson, Philippines|last=<!--None listed-->|date=August 27, 2018}}</ref> Kljub temu je Clarkson dosegel svojo prvo zmago z reprezentanco, premagal je Japonsko s 113:80, pri čemer je dosegel 22 točk, šest skokov in devet podaj.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24499668/gilas-pilipinas-pounds-japan-moves-playoff-5th-place|title=Gilas Pilipinas pounds Japan, moves on to playoff for 5th place|date=August 28, 2018}}</ref> Turnir je končal s še eno zmago, ko je premagal Sirijo s 109–55 in dosegel 29 točk, s čimer so Filipinom priborili peto mesto, najboljše v zadnjih 16 letih.<ref>{{Navedi splet|last=Go|first=Beatrice|title=Gilas drubs Syria for 5th place Asiad finish|url=https://www.rappler.com/sports/specials/asian-games/210852-results-basketball-philippines-vs-syria-game-august-31-2018|website=Rappler|accessdate=December 24, 2019|date=August 31, 2018}}</ref> Avgustu 2022 je SBP objavil, da je sprejel Clarksona kot naturaliziranega igralca za četrto okno azijskih kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo 2023]] in prihodnje turnirje FIBA.<ref>{{Navedi splet|last=Agcaoili|first=Lance|title=chaolua tv|url=https://chaoluatv.net/|website=INQUIRER.net|accessdate=January 18, 2023|language=en|date=August 9, 2022|archive-date=2023-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20231214002132/https://chaoluatv.net/|url-status=dead}}</ref> 25. avgusta 2022 je Clarkson debitiral na FIBA in dosegel 27 točk v porazu proti Libanonu v azijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo FIBA.<ref>{{Navedi splet|title=Breaking down Jordan Clarkson's post-game banter with Lebanon and FIBA debut|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/asian-qualifiers/news/breaking-down-jordan-clarkson-s-post-game-banter-with-lebanon-and-fiba-debut|accessdate=August 27, 2022|website=FIBA.basketball|language=en}}</ref> Clarkson je bil med 21 igralci, ki so bili izbrani za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo FIBA 2023]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/the-21-man-gilas-pool-for-2023-fiba-world-cup-a795-20230606|title=Clarkson, Brownlee, Kouame head 21-man Gilas pool for World Cup|website=spin.ph|last=Terrado|first=Reuben|date=June 6, 2023|accessdate=September 9, 2023}}</ref> Nazadnje je bil vključen med končno postavo 12 igralcev kot naravnan član ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/38243263/gilas-pilipinas-confirm-final-12-fiba-world-cup|title=Gilas Pilipinas confirm final 12 for FIBA World Cup|website=[[ESPN]]|last=Ventura|first=Sid|date=August 23, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/jordan-clarkson-commits-to-play-for-gilas-at-world-cup-a2244-20230725|title=SBP secures Jordan Clarkson commitment to play for Gilas at World Cup|website=spin.ph|last=Sayson|first=Homer|date=July 25, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref> Na koncu svetovnega prvenstva v košarki leta 2023 je za Filipine odigral 5 tekem, v katerih je povprečno dosegel 26,0 točk, 4,6 skoka, 5,2 podaje, 1,2 ukradene žoge in 0,2 blokade v 36 minutah igre.<ref>{{Navedi splet|title=Jordan CLARKSON (PHI)'s profile - FIBA Basketball World Cup 2023 - FIBA.basketball|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/player/Jordan-Clarkson|date=July 7, 2023|accessdate=July 7, 2023}}</ref> == Nagrade in priznanja == [[Slika:Jordan_Clarkson_2021_stamp_of_the_Philippines.jpg|sličica| Clarkson na znamki Filipinov iz leta 2021]] === Srednja šola === * Prva ekipa All-District 27-5A (2009–2010) * Prva reprezentanca vse regije (2009–2010) * Super ekipa San Antonio Express News (2009–2010) * Prva ekipa All-State s strani Teksaškega združenja košarkarskih trenerjev (2009) * WOAI-TV igralec leta za območje San Antonia (2009) * Srednješolski igralec leta San Antonio (2010) * Vseameriški finalist McDonald'sa (2010) * Faith Seven Game MVP (2010) === Fakulteta === * C-USA All-Freshman Team (2011) * Prva ekipa All-C-ZDA (2012) * Druga ekipa All-SEC (2014) === NBA === * Prva ekipa NBA All-Rookie (2015) * Novinec meseca (marec 2015) * Udeleženec Rising Stars Challenge (2016) * Nagrada za šestega igralca leta lige NBA (2021) * NBA All-Star Weekend Skills Challenge zmagovalec (2023) == Osebno življenje == Clarkson ima dvojno državljanstvo Filipinov in ZDA. Njegovo filipinsko državljanstvo je po poreklu prednikov. Od leta 2022 je v zvezi z ameriško kantavtorico Maggie Lindemann .<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/music/maggie-lindemann-on-pivoting-to-pop-punk-and-creating-debut-album-suckerpunch/|title=Maggie Lindemann Says Women in Pop Are Equally Talented As Male Artists If Not Better|website=People.com|date=September 16, 2022}}</ref> Ima hčerko in živi v San Antoniu v Teksasu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=KIoWQqrhy-A|title=Jordan Clarkson DAY IN THE LIFE!! Get to Know the NBA's Chillest Hooper & Lululemon Ambassador!!|date=September 12, 2023}}</ref> == Reference == * {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html Biografija Missouri Tigers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|date=June 12, 2015}} * [http://www.draftexpress.com/profile/Jordan-Clarkson-16762/ Jordan Clarkson] na draftexpress.com * »sportsurge«[https://sportsurge.click/] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Clarkson, Jordan}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski Američani]] [[Kategorija:Branilci (košarka)]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]] r7al5piueummcimor0rie52jk7qaowm 6682168 6682156 2026-05-28T06:32:39Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-31892-18|~2026-31892-18]] ([[User talk:~2026-31892-18|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6675509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar|name=Jordan Clarkson|image=Cleveland Cavaliers vs. Brooklyn Nets (47112577701).jpg|caption=Clarkson igra za moštvo [[Cleveland Cavaliers]] (2019)|image_size=|number=00|team=Utah Jazz|position=[[Branilec (košarka)]] / [[Organizator (košarka)]]|league=[[National Basketball Association|NBA]]|nationality=filipinsko-ameriška|weight_lb=194|high_school=[[Karen Wagner High School|Karen J. Wagner]] ([[San Antonio, Teksas]])|college=* [[Tulsa Golden Hurricane men's basketball|Tulsa]] (2010–2012) * [[Missouri Tigers men's basketball|Missouri]] (2013–2014)|draft_year=2014|draft_round=2|draft_pick=46|draft_team=[[Washington Wizards]]|career_start=2014|career_end=|highlights=* [[NBA Sixth Man of the Year Award|NBA Sixth Man of the Year]] ({{nbay|2020|end}}) * [[NBA All-Rookie First Team]] ({{nbay|2014|end}}) * Second-team All-[[Southeastern Conference|SEC]] (2014) * First-team All-[[Conference USA|C-USA]] (2012) * C-USA All-Freshman Team (2011)|medal_templates=|bbr=clarkjo01}}{{Grob prevod|angleščina|datum=november 2023}} '''Jordan Taylor Clarkson''', [[Filipinci|filipinsko]]-[[Američani|ameriški]]<ref name="Citizenship Citation PH Passport Proof">{{Navedi splet|url=http://www.philstar.com/sports/2015/08/25/1492076/look-jordan-clarkson-ph-passport|title=Jordan Clarkson PH passport|website=Philippine Star|accessdate=August 31, 2015}}</ref><ref name="Citizenship Citation A">{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|website=CNN Philippines|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Citizenship Citation C">{{Navedi splet|url=https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|title=NBA's Jordan Clarkson could visit during Jones Cup|website=China Post|date=August 28, 2015|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170429/https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|url-status=dead}}</ref> [[Košarka|košarkar]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Tampa, Florida]], [[Združene države Amerike]]. Poklicno igra za Utah Jazz v [[NBA|Nacionalne košarkarske zveze]] (NBA). Pred igranjem za Jazz je Clarkson igral dve sezoni univerzitetne košarke za Tulso, nato pa prestopil v Missouri, kjer si je prislužil čast za drugo moštvo na vseh konferencah v jugovzhodni konferenci (SEC). Leta 2014 je opustil zadnji letnik na kolidžu, da bi se prijavil na nabor NBA, kjer so ga Washington Wizards izbrali v drugem krogu z 46. mestom, nato pa ga takoj zamenjali za [[Los Angeles Lakers]]. Clarkson je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. Leta 2018 je bil zamenjan za Cavaliers, decembra 2019 pa za Jazz. Dne 24. marca 2015 je skupaj z Jeremyjem Linom postal prvi azijsko-ameriški začetni igralec v zgodovini lige NBA. Leta 2021 je bil Clarkson razglašen za šestega igralca leta v ligi NBA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/cavaliers/photogallery/clarkson-facts-stats|title=10 Facts and Stats About Jordan Clarkson|website=NBA|date=February 8, 2018}}</ref> == Zgodnje življenje in srednješolska kariera == Clarkson se je rodil v Tampi na Floridi Afroameričanu Miku Clarksonu in filipinski Američanki Annette Tullao Davis. Davisova mati, Marcelina Tullao Kingsolver, je bila iz Bacolorja, Pampanga, Filipini.<ref>{{Navedi novice|first=Sam|last=Laird|title=Lakers start first Asian-American backcourt in NBA history|date=March 26, 2015|work=Mashable|url=https://mashable.com/2015/03/25/lakers-start-first-asian-american-backcourt-in-nba-history/|accessdate=January 18, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|title=Jordan Clarkson's biggest fan? His Lola Marcelina|last=Corp|first=ABS-CBN|website=ABS-CBN SPORTS|language=en|accessdate=October 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191021200828/https://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|archivedate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sports.inquirer.net/317553/clarksons-dream-deferred-no|title=Clarkson's dream deferred no more|last=Della|first=Percy D.|website=sports.inquirer.net|date=August 31, 2018|language=en|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Oba njegova starša sta služila v [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojaškem letalstvu Združenih držav]] in sta se ločila, ko je bil Clarkson mlad, Clarksonov oče pa se je kasneje ponovno poročil z Janie Clarkson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/sports/lakers/la-sp-lakers-jordan-clarkson-20150104-story.html|title=Father's diagnosis affected Jordan Clarkson on the court|date=January 4, 2015|website=Los Angeles Times|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dailynews.com/sports/20150331/lakers-rookie-jordan-clarkson-finds-inspiration-from-his-father-coach-friend-cancer-survivor|title=Lakers' rookie Jordan Clarkson finds inspiration from his father – coach, friend, cancer survivor|date=April 1, 2015|website=Daily News|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Pri šestih letih se je preselil v [[San Antonio, Teksas|San Antonio v Teksasu]].<ref>{{Navedi novice|last=Flores|first=David|title=Wagner grad Clarkson makes first NBA start in Lakers' loss to Spurs|date=January 24, 2015|work=Kens5.com|url=http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150810153714/http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archivedate=August 10, 2015}}</ref> Obiskoval je srednjo šolo Karen Wagner v San Antoniu. Kot dijak drugega letnika je dosegal povprečno 10 točk na tekmo in mu je bila podeljena častna omemba v vseh distriktih. Kot mladenič je povprečno dosegal 20 točk, izvedel šest skokov in naredil štiri podaje na tekmo, kar je pripomoglo k postavitvi rekorda njegove ekipe na 32–8 ter doseganju državnega polfinala v razredu 5A.<ref name="bio">{{Navedi splet|url=http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|title=Jordan Clarkson Bio|website=MUTigers.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|archivedate=June 12, 2015}}</ref> Na dan 11. novembra 2009 je Clarkson podpisal nacionalno pismo o nameri za sodelovanje v univerzitetni košarkarski ekipi na Univerzi v Tulsu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|title=Tulsa Basketball Signs Three Prep Seniors|website=TulsaHurricane.com|date=November 11, 2009|accessdate=July 8, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714190149/http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|archivedate=July 14, 2014}}</ref> Že starejši je v povprečju dosegel 18,9 točke, 6,1 skoka, 3,4 asistence in 2,1 ukradene žoge, kar je pripomoglo k zgodovinskemu dosežku njegove ekipe s rekordom 38–2, a so na koncu izpadli v polfinalu državnega prvenstva. Poleg tega je bil imenovan za igralca leta na srednji šoli San Antonio. == Fakultetna kariera == === Tulsa === V njegovi novi sezoni v Tulsi je bil Clarkson v letu 2011 imenovan v ekipo za vse novince konference ZDA, potem ko je bil štirikrat imenovan za novinca tedna v letih 2010–11. Na 27 tekmah, kjer je začel devetkrat, je povprečno dosegal 11,5 točke, 2,1 skoka in 1,9 podaje v 24,9 minutah na tekmo.<ref name="stats">{{Navedi splet|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/jordan-clarkson-1.html|title=Jordan Clarkson Stats|website=Sports-Reference.com|accessdate=July 8, 2014}}</ref> V njegovi drugi sezoni je bil imenovan v prvo ekipo All-Conference USA in ekipo NABC All-District 11. Na 31 tekmah (vse začetne postave) je v povprečju dosegal 16,5 točke, 3,9 skoka in 2,5 podaje v 33,9 minutah na tekmo. === Missouri === [[Slika:Jordan_Clarkson_with_Missouri_in_2014.jpg|desno|sličica| Clarkson z Missouri leta 2014]] Maja 2012 je Clarkson prestopil v Missouri<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbssports.com/collegebasketball/eye-on-college-basketball/18984674/tulsa-transfer-jordan-clarkson-headed-to-missouri|title=Tulsa transfer Jordan Clarkson headed to Missouri|website=CBSSports.com|date=May 7, 2012|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in nato prekinil sezono 2012–13 zaradi pravil o prestopih NCAA. V mladinski sezoni z rdečim dresom je bil leta 2014 imenovan v drugo ekipo All-SEC. Januarja 2014 je bil prav tako uvrščen na seznam najboljših 25 igralcev za nagrado Wooden Award Midseason in prejel tri nagrade za igralca tedna jugovzhodne konference. Na 35 tekmah (vse starte) je povprečno dosegal 17,5 točk, 3,8 skoka, 3,4 podaje in 1,1 ukradene žoge v 35,1 minutah na tekmo. Na dan 31. marca 2014 se je Clarkson prijavil za sodelovanje v naboru NBA, s tem pa je opustil svoje zadnje leto študija.<ref>{{Navedi splet|url=http://espn.go.com/nba/draft2014/story/_/id/10701976/missouri-tigers-jordan-clarkson-nba-draft|title=Jordan Clarkson chooses NBA draft|publisher=ESPN|date=March 31, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> == Poklicna kariera == === Los Angeles Lakers (2014–2018) === [[Slika:Jordan_Clarkson_vs_Otto_Porter.jpg|levo|sličica|240x240_pik| Clarkson dribla proti Ottu Porterju leta 2015.]] Dne 26. junija 2014 je bil Clarkson izbran kot 46. na naboru lige NBA 2014 s strani Washington Wizards. Nato je bil na noči nabora zamenjan za denarno nadomestilo v [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140626_clarkson_draftrights|title=Lakers Acquire Draft Rights to Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=June 26, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140707clarkson_introduced|title=Lakers Introduce Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=July 7, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in se pridružil ekipi za poletno ligo NBA 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140701summer_invitees|title=Lakers Announce 2014 Summer League Invitees and Schedule|website=NBA.com|date=July 1, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> Dne 25. avgusta 2014 je podpisal pogodbo z Lakersi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140825jordanclarkson_signed|title=Lakers Sign Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=August 25, 2014|accessdate=August 25, 2014}}</ref> Med svojo prvo sezono je prejel več nalog za razvojno ekipo Los Angeles D-Fenders v ligi NBA,<ref>{{Navedi splet|url=http://dleague.nba.com/news/assignments/|title=2014–15 NBA Assignments|website=NBA.com|accessdate=December 6, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906020056/http://dleague.nba.com/news/assignments/|archivedate=September 6, 2015}}</ref> in večino prve polovice sezone ni igral za Lakers. Kljub temu je na koncu za Lakerse odigral 38 iger, večinoma kot [[Organizator (košarka)|čuvaj točk]], in kot začetnik v povprečju dosegal 15,8 točke, 5,0 podaje in 4,2 skoka.<ref name="pincus_05182015">{{Navedi novice|last=Pincus|first=Eric|title=Jordan Clarkson named to NBA all-rookie first team|date=May 18, 2015|work=Los Angeles Times|url=http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521035744/http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archivedate=May 21, 2015}}</ref> Dne 24. marca 2015 je dosegel najboljšo igro sezone s 30 točkami in 7 podajami ob porazu proti Oklahoma City Thunder.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|title=Lakers at Thunder|website=[[NBA]]|accessdate=March 25, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113032356/http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|archivedate=January 13, 2016}}</ref> Začela sta skupaj z Jeremyjem Linom in postala prva azijsko-ameriška začetnica v zadnjem polju v zgodovini lige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SRBU74b6ZAE|title=Lin and Clarkson Become NBA's First Asian-American Starting Backcourt|last=NBA|date=March 25, 2015}}</ref> Dne 30. marca in 1. aprila je Clarkson zabeležil zaporedne dvojne dvojčke. Za sezono je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. V predhodnih 30 letih so bili samo štirje drugi izbori drugega kroga, ki so bili imenovani v prvo ekipo.<ref>{{Navedi novice|last=Walentik|first=Steve|title=Clarkson named to NBA All-Rookie first team|date=May 18, 2015|work=Columbia Daily Tribune|url=https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107113815/https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archivedate=November 7, 2017}}</ref> Clarkson je, potem ko se je pridružil Lakersom, zaradi svoje filipinske dediščine in obstoječe baze oboževalcev ekipe NBA v državi pridobil ogromno privržencev na Filipinih.<ref>{{Navedi novice|last=Cacciola|first=Scott|title=In the Philippines, Everyone Knows Jordan Clarkson's Name|url=https://www.nytimes.com/2021/04/05/sports/nba-jazz-jordan-clarkson-philippines.html|accessdate=April 5, 2021|work=The New York Times|date=April 5, 2021}}</ref> Na dan 3. novembra 2015 je Clarkson dosegel rekordnih 30 točk v svoji karieri, čeprav je bil poražen proti [[Denver Nuggets]] s 120–109.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|title=Faried leads Nuggets' surge past winless Lakers, 120-109|website=[[NBA]]|accessdate=|archivedate=2016-01-11|last=Guinhawa|first=Angelo|date=November 4, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111033815/http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|url-status=bot: unknown}}</ref> 12. februarja 2016 je sodeloval v ekipi ZDA na tekmovanju Rising Stars Challenge, kjer je v zmagi proti ekipi World dosegel 25 točk, 5 skokov, 5 podaj in 4 ukradene žoge.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/news/as.rising.stars/2016-rising-stars-challenge-event-page/|title=USA downs World in BBVA Rising Stars, LaVine gets MVP|website=[[NBA]]}}</ref> Na 7. julija 2016 je Clarkson ponovno podpisal štiriletno pogodbo z Lakersi, vredno 50 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/160707clarksondengzubac|title=Lakers Sign Clarkson, Deng, and Zubac – Los Angeles Lakers|website=[[NBA]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.usatoday.com/story/sports/nba/2016/07/07/the-latest-currys-wife-regrets-calling-nba-rigged/86800200/|title=The Latest: Lakers announce signing Deng, Zubac, Clarkson|website=USA Today}}</ref> Na odprtju sezone Lakersov 26. oktobra 2016 je Clarkson s klopi dosegel rekord ekipe s 25 točkami pri zmagi s 120–114 nad Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899415|title=Young Lakers roar past Rockets 120–114 to win Walton's debut|website=ESPN.com|date=October 26, 2016|accessdate=October 27, 2016}}</ref> 15. novembra 2016 je zabeležil pet ukradenih žog v karieri pri zmagi s 125–118 nad Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899607|title=Russell, Randle push surging Lakers past Nets, 125–118|website=ESPN.com|date=November 15, 2016|accessdate=November 16, 2016}}</ref> 12. marca 2017 je dosegel rekord kariere s 30 točkami s klopi v porazu s 118–116 proti Philadelphia 76ers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900385|title=Saric, Okafor lead 76ers past Lakers 118–116|website=ESPN.com|date=March 12, 2017|accessdate=March 13, 2017}}</ref> 24. marca 2017 je dosegel rekord v karieri 35 točk in osem trojk pri zmagi s 130–119 po podaljšku nad Minnesota Timberwolves.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900475|title=Lakers beat Wolves 130–119 in OT to snap 6-game skid|website=ESPN.com|date=March 24, 2017|accessdate=March 25, 2017}}</ref> Na dan 13. novembra 2017 je Clarkson dosegel rekord sezone z 25 točkami v 26 minutah, igrajoč s klopi pri zmagovalnem rezultatu 100:93 proti Phoenix Suns.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400974947|title=Clarkson scores 25, Lakers beat Suns 100–93|website=ESPN.com|date=November 13, 2017|accessdate=November 13, 2017}}</ref> Nato je 19. januarja 2018 postavil nov rekord v sezoni z 33 točkami v zmagi 99–86 proti Indiana Pacers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975419|title=Clarkson leads Lakers to 99–86 win over Pacers|website=ESPN.com|date=January 19, 2018|accessdate=January 19, 2018}}</ref> === Cleveland Cavaliers (2018–2019) === Že 8. februarja 2018 je bil Clarkson zamenjan skupaj z Larryjem Nanceom Jr. in to v korist [[Cleveland Cavaliers]], in sicer za Isaiaha Thomasa, Channinga Fryeja ter izbranca prvega kroga nabora 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers Acquire Jordan Clarkson and Larry Nance Jr. From Lakers|url=http://www.nba.com/cavaliers/releases/clarkson-lnance-trade-180208|website=NBA.com|accessdate=February 8, 2018|date=February 8, 2018}}</ref> V svojem prvem nastopu za Cavaliers, ki se je zgodil tri dni kasneje, je Clarkson dosegel 17 točk pri zmagi s 121:99 nad [[Boston Celtics]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975581|title=Truth is: Cavaliers beat Celtics 121–99 on Paul Pierce's day|website=ESPN.com|date=February 11, 2018|accessdate=February 11, 2018}}</ref> Cavaliers so nato napredovali do finala lige NBA 2018, vendar so jih v štirih tekmah premagali Golden State Warriors. Dne 12. decembra 2018 je Clarkson prispeval 28 točk pri zmagovalnem rezultatu 113–106 nad [[New York Knicks]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071087|title=Hood's late basket sends Cavs past Knicks 113–106|website=ESPN.com|date=December 12, 2018|accessdate=December 27, 2018}}</ref> 13. februarja 2019 pa je dosegel svoj karierni rekord s 42 točkami v porazu s 148–139 po trojnem podaljšku proti Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071526|title=Russell scores 36, Nets outlast Cavaliers 148–139 in 3OTs|website=ESPN.com|date=February 13, 2019|accessdate=February 14, 2019}}</ref> === Utah Jazz (2019–danes) === Na dan 24. decembra 2019 je bil Clarkson zamenjan za Utah Jazz v zameno za Danteja Exuma in dva prihodnja izbora drugega kroga nabora.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz acquire guard Jordan Clarkson|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-acquire-guard-jordan-clarkson|website=NBA.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Jasen|last=Lee|title=Jazz Players React to News of Dante Exum Trade|url=https://www.deseret.com/sports/2019/12/23/21036000/utah-jazz-players-react-to-news-of-dante-exum-trade-cleveland-jazz-get-jordan-clarkson-in-jeff-green|website=Deseret.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref> 30. januarja 2020 je na tekmi proti Denver Nuggets, ki se je končala z rezultatom 100–106 v korist [[Denver Nuggets]], dosegel rekord sezone s 37 točkami.<ref>{{Navedi splet|last=Todd|first=Sarah|date=January 31, 2020|title=Earning the opportunity: Even though Jordan Clarkson missed two big shots down the stretch against the Nuggets, his 37 points gave the Jazz a chance at the end|url=https://www.deseret.com/sports/2020/1/31/21115545/jordan-clarkson-utah-jazz-loss-denver-nuggets-donovan-mitchell-quin-snyder-37-points|accessdate=November 21, 2020|website=Deseret News|language=en}}</ref> Na 21. novembra 2020 je Clarkson z Jazzi znova podpisal štiriletno pogodbo v vrednosti 52 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Reports: Jazz to sign Derrick Favors, re-sign Jordan Clarkson |url=https://www.nba.com/news/reports-jazz-to-sign-derrick-favors-re-sign-jordan-clarkson|accessdate=November 21, 2020|website=NBA.com}}</ref> 15. februarja 2021 je Clarkson z zmago nad Philadelphio 76ers z rezultatom 134–123 postavil rekord sezone z 40 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://clutchpoints.com/jazz-news-jordan-clarkson-on-outdueling-ben-simmons-with-scintillating-40-point-night/|title=Jazz's Jordan Clarkson on outdueling Ben Simmons with scintillating 40-point night|website=ClutchPoints|last=Cruz|first=Mike|date=February 16, 2021|accessdate=February 19, 2021}}</ref> Sezono 2020–2021 je zaključil z povprečjem kariere 18,4 točk na tekmo ter vodil ligo NBA s 203 uspešnimi meti za tri točke s klopi. Prejel je nagrado NBA za šestega igralca leta pred soigralcem pri Jazzu, Joejem Inglesom, ki je bil drugi. Clarkson je bil prvi igralec Utah Jazz-a, ki je osvojil to nagrado.<ref>{{Navedi novice|first=Eric|last=Walden|title=Utah Jazz guard Jordan Clarkson wins Sixth Man of the Year award|date=May 25, 2021|work=The Salt Lake Trubune|url=https://www.sltrib.com/sports/jazz/2021/05/24/utah-jazz-guard-jordan/|accessdate=May 25, 2021}}</ref> 28. oktobra 2021 sta Clarkson in Jalen Green postala prva dva igralca filipinskega porekla, ki sta igrala na isti tekmi lige NBA pravočasno za praznovanje Noči filipinske dediščine Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|last=Ireland|first=Kyle|title=Clarkson, Green Become First Two Players Of Filipino Descent To Play In Same NBA Game|url=https://kslsports.com/471155/clarkson-green-become-first-two-players-of-filipino-descent-to-play-in-same-nba-game/|website=kslsports.com|accessdate=January 18, 2023|date=October 29, 2021}}</ref> 12. marca 2022 je Clarkson zmagal proti Sacramento Kings s 134–125 in dosegel rekord kariere z 45 točkami, pri metu 15 od 21 iz igre.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson drops career-high 45 as Jazz withstand Fox's 41|url=https://www.nba.com/game/sac-vs-uta-0022101010|website=NBA.com|language=en|date=March 13, 2022}}</ref> Clarkson je 15. decembra 2022 vodil Jazze do zmage s 132–129 po podaljšku nad New Orleans Pelicans z doseženimi 39 točkami in 8 skoki.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson scores 39 points, Jazz outlast Pelicans in OT|url=https://www.cachevalleydaily.com/news/archive/2022/12/16/clarkson-scores-39-points-jazz-outlast-pelicans-in-ot/|accessdate=2022-11-18|language=en-US}}</ref> 14. januarja 2023 pa je med porazom proti Philadelphia 76ers s 118–117 dosegel 38 točk ter zbral 9 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=76ers 118-117 Jazz (Jan 14, 2023) Game Recap|url=https://www.espn.com/nba/recap/_/gameId/401468801|website=ESPN|accessdate=2023-05-27|language=en}}</ref> Clarkson je 7. julija 2023 podpisal podaljšanje pogodbe z Jazzi.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz Sign Jordan Clarkson to Contract Extension|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-sign-jordan-clarkson-to-contract-extension|date=July 7, 2023|accessdate=July 17, 2023|website=NBA.com}}</ref> == Reprezentančna kariera == [[Slika:Bongbong_Marcos_in_Dominican_Republic_v_Philippines_FBWC_2.jpg|desno|sličica| Clarkson (desno) in drugi člani filipinske reprezentance pozirajo s filipinskim predsednikom Bongbongom Marcosom]] Že leta 2011 so potekali pogovori, ali naj Clarkson zaigra za filipinsko reprezentanco, imenovano tudi Gilas.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/fibaworldcup/articles/378605/gilas-pilipinas-coach-chot-reyes-hits-out-at-asian-games-for-barring-andray-blatche|title=Gilas Pilipinas coach Chot Reyes hits out at Asian Games for barring Andray Blatche|website=GMA News Online|accessdate=February 6, 2015}}</ref> Kljub temu Clarkson ni izpolnjeval pogojev FIBA za filipinskega državljana, saj je filipinski potni list pridobil po dopolnjenem 16. letu. Kljub temu pa je upravičen igrati kot "naturalizirani" igralec.<ref>{{Navedi splet|title=Gilas Pilipinas to 'do everything' to have Jordan Clarkson for Fiba World Cup|url=https://sports.inquirer.net/339682/gilas-pilipinas-to-do-everything-to-have-jordan-clarkson-for-2019-fiba-world-cup-china|website=sports.inquirer.net|date=February 25, 2019|accessdate=February 25, 2019|language=en}}</ref> Clarkson je avgusta 2015 obiskal Filipine na povabilo Mannyja Pangilinana, ki je bil takrat predsednik Samahang Basketbol ng Pilipinas (SBP), nacionalne košarkarske zveze Filipinov. Obiskal je trening Gilasa in izpolnjeval svoje obveznosti kot podpornik pametnih komunikacij. Pangilinan je bil tudi predsednik vodstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson-to-help-gilas-shoot-for-olympic-slot|title=Clarkson to help Gilas shoot for Olympic slot|last=Julius Manicad|archivedate=December 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222010101/http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson%2Dto%2Dhelp%2Dgilas%2Dshoot%2Dfor%2Dolympic%2Dslot|accessdate=August 24, 2015}}</ref> V intervjuju je izvršni direktor SBP, Sonny Barrios, potrdil, da Clarkson že od svojega 12. leta ima filipinski potni list in ni potreboval naturalizacije, da bi zastopal Filipine na mednarodnih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|publisher=CNN Philippines|last=Paolo del Rosario|accessdate=August 24, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref> Kljub temu se Clarkson ni uvrstil v finale zaradi prekrivanja urnika z Los Angeles Lakers. Kljub njihovemu dovoljenju za igranje je kolektivna pogodba NBA zahtevala, da reprezentančna igra ne sme vplivati na obveznosti Lakersovih igralcev, ki so se morali javiti 28. septembra. Turnir pa je trajal do 3. oktobra.<ref>{{Navedi splet|url=http://bleacherreport.com/articles/2563000-jordan-clarkson-left-off-gilas-pilipinas-2015-fiba-asia-championship-roster|title=Jordan Clarkson Left off Gilas Pilipinas 2015 FIBA Asia Championship Roster|first=Mike|last=Chiari|website=Bleacher Report}}</ref> Clarkson je bil razočaran, ker ni mogel zastopati Filipinov na azijskem prvenstvu FIBA 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://pba.inquirer.net/60436/jordan-clarkson-statement-on-missing-gilas-fiba-asia-stint|title=Jordan Clarkson statement on missing Gilas' Fiba Asia stint|last=INQUIRER.net|date=September 9, 2015}}</ref> Sprva je bil v skupini 17 igralcev filipinske reprezentance za zadnji [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 2016|olimpijski kvalifikacijski turnir za OI v Riu 2016]],<ref>[http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list Gilas Pilipinas pool for Olympic wildcard qualifier bared; Castro, Fajardo lead 17-man list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016013841/http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list|date=October 16, 2015}}</ref> vendar je bila zaradi časovnih omejitev in zapletenega postopka upravičenosti ekipa prisiljena izbrati Andraya Blatcheja kot naturaliziranega igralca zaradi potrebe po večji postavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/04/12/16/clarkson-wont-join-gilas-for-olympic-qualifiers|title=Clarkson won't join Gilas for Olympic qualifiers|last=<!--None listed-->|date=April 12, 2016}}</ref> Avgusta 2018 je NBA liga Clarkstonu dovolila igranje za filipinsko reprezentanco na azijskih igrah 2018, ki so potekale od 18. avgusta do 2. septembra 2018. To je bil izjemen dogodek, saj je bilo to prvič, da je Clarkson igral za Filipine.<ref>{{Navedi splet|title=Change of plans, NBA clears Jordan Clarkson to play in Asian Games|url=https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=August 15, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180817135634/https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|archivedate=August 17, 2018}}</ref> Njegova prva tekma z reprezentanco je bila proti Kitajski, kjer je zbral največ točk med vsemi igralci z 28, vendar je bil rezultat 82:80 v prid Kitajske.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24433394/jordan-clarkson-scores-28-gilas-pilipinas-loses-china|title=Clarkson scores 28 but Gilas Pilipinas loses to China|date=August 21, 2018}}</ref> V drugi tekmi je Clarkson ponovno izstopal z 25 točkami, vendar ekipi ni uspelo premagati Koreje, kar je pomenilo padec iz stopničk.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/08/27/18/asian-games-south-korea-knocks-out-jordan-clarkson-philippines|title=Asian Games: South Korea knocks out Jordan Clarkson, Philippines|last=<!--None listed-->|date=August 27, 2018}}</ref> Kljub temu je Clarkson dosegel svojo prvo zmago z reprezentanco, premagal je Japonsko s 113:80, pri čemer je dosegel 22 točk, šest skokov in devet podaj.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24499668/gilas-pilipinas-pounds-japan-moves-playoff-5th-place|title=Gilas Pilipinas pounds Japan, moves on to playoff for 5th place|date=August 28, 2018}}</ref> Turnir je končal s še eno zmago, ko je premagal Sirijo s 109–55 in dosegel 29 točk, s čimer so Filipinom priborili peto mesto, najboljše v zadnjih 16 letih.<ref>{{Navedi splet|last=Go|first=Beatrice|title=Gilas drubs Syria for 5th place Asiad finish|url=https://www.rappler.com/sports/specials/asian-games/210852-results-basketball-philippines-vs-syria-game-august-31-2018|website=Rappler|accessdate=December 24, 2019|date=August 31, 2018}}</ref> Avgustu 2022 je SBP objavil, da je sprejel Clarksona kot naturaliziranega igralca za četrto okno azijskih kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo 2023]] in prihodnje turnirje FIBA.<ref>{{Navedi splet|last=Agcaoili|first=Lance|title=chaolua tv|url=https://chaoluatv.net/|website=INQUIRER.net|accessdate=January 18, 2023|language=en|date=August 9, 2022|archive-date=2023-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20231214002132/https://chaoluatv.net/|url-status=dead}}</ref> 25. avgusta 2022 je Clarkson debitiral na FIBA in dosegel 27 točk v porazu proti Libanonu v azijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo FIBA.<ref>{{Navedi splet|title=Breaking down Jordan Clarkson's post-game banter with Lebanon and FIBA debut|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/asian-qualifiers/news/breaking-down-jordan-clarkson-s-post-game-banter-with-lebanon-and-fiba-debut|accessdate=August 27, 2022|website=FIBA.basketball|language=en}}</ref> Clarkson je bil med 21 igralci, ki so bili izbrani za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo FIBA 2023]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/the-21-man-gilas-pool-for-2023-fiba-world-cup-a795-20230606|title=Clarkson, Brownlee, Kouame head 21-man Gilas pool for World Cup|website=spin.ph|last=Terrado|first=Reuben|date=June 6, 2023|accessdate=September 9, 2023}}</ref> Nazadnje je bil vključen med končno postavo 12 igralcev kot naravnan član ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/38243263/gilas-pilipinas-confirm-final-12-fiba-world-cup|title=Gilas Pilipinas confirm final 12 for FIBA World Cup|website=[[ESPN]]|last=Ventura|first=Sid|date=August 23, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/jordan-clarkson-commits-to-play-for-gilas-at-world-cup-a2244-20230725|title=SBP secures Jordan Clarkson commitment to play for Gilas at World Cup|website=spin.ph|last=Sayson|first=Homer|date=July 25, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref> Na koncu svetovnega prvenstva v košarki leta 2023 je za Filipine odigral 5 tekem, v katerih je povprečno dosegel 26,0 točk, 4,6 skoka, 5,2 podaje, 1,2 ukradene žoge in 0,2 blokade v 36 minutah igre.<ref>{{Navedi splet|title=Jordan CLARKSON (PHI)'s profile - FIBA Basketball World Cup 2023 - FIBA.basketball|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/player/Jordan-Clarkson|date=July 7, 2023|accessdate=July 7, 2023}}</ref> == Nagrade in priznanja == [[Slika:Jordan_Clarkson_2021_stamp_of_the_Philippines.jpg|sličica| Clarkson na znamki Filipinov iz leta 2021]] === Srednja šola === * Prva ekipa All-District 27-5A (2009–2010) * Prva reprezentanca vse regije (2009–2010) * Super ekipa San Antonio Express News (2009–2010) * Prva ekipa All-State s strani Teksaškega združenja košarkarskih trenerjev (2009) * WOAI-TV igralec leta za območje San Antonia (2009) * Srednješolski igralec leta San Antonio (2010) * Vseameriški finalist McDonald'sa (2010) * Faith Seven Game MVP (2010) === Fakulteta === * C-USA All-Freshman Team (2011) * Prva ekipa All-C-ZDA (2012) * Druga ekipa All-SEC (2014) === NBA === * Prva ekipa NBA All-Rookie (2015) * Novinec meseca (marec 2015) * Udeleženec Rising Stars Challenge (2016) * Nagrada za šestega igralca leta lige NBA (2021) * NBA All-Star Weekend Skills Challenge zmagovalec (2023) == Osebno življenje == Clarkson ima dvojno državljanstvo Filipinov in ZDA. Njegovo filipinsko državljanstvo je po poreklu prednikov. Od leta 2022 je v zvezi z ameriško kantavtorico Maggie Lindemann .<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/music/maggie-lindemann-on-pivoting-to-pop-punk-and-creating-debut-album-suckerpunch/|title=Maggie Lindemann Says Women in Pop Are Equally Talented As Male Artists If Not Better|website=People.com|date=September 16, 2022}}</ref> Ima hčerko in živi v San Antoniu v Teksasu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=KIoWQqrhy-A|title=Jordan Clarkson DAY IN THE LIFE!! Get to Know the NBA's Chillest Hooper & Lululemon Ambassador!!|date=September 12, 2023}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html Biografija Missouri Tigers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|date=June 12, 2015}} * [http://www.draftexpress.com/profile/Jordan-Clarkson-16762/ Jordan Clarkson] na draftexpress.com {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Clarkson, Jordan}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski Američani]] [[Kategorija:Branilci (košarka)]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]] c6lf4sj6wfabw0nj8ntoiujn29chl4t Wittenberg 0 553943 6681968 6629899 2026-05-27T15:34:24Z ~2026-28279-21 259659 6681968 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Wittenberg | native_name = | other_name = '''Lutherstadt Wittenberg''' | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Nemčija]] | subdivision_type1 = [[Nemška zvezna dežela|Dežela]] | subdivision_name1 = [[Saška-Anhalt]] | settlement_type = | image_skyline = {{Photomontage|position=center | photo1a = Altstadt Lutherstadt Wittenberg-Panorama.jpg | photo2a = Wittenberg - Stadtbach in der Schlossstrasse (Town Stream in the Schlossstrasse) - geo.hlipp.de - 28216.jpg | photo2b = Wittenberg Market square.JPG | photo3a = Wittenberg - Schlosskirche innen 1.jpg | photo3b = Lutherstadt Wittenberg,Collegienstraße 54,Universität.jpg | photo4a = Wittenberg - Klosterkirche.jpg | photo4b = Wittenberg - Stadthaus.jpg | size = 280 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = Od zgoraj: obzorje Wittenberga, Staro mestno jedro Wittenberga s pogledom na [[Cerkev vseh svetih, Wittenberg|grajsko cerkev]], tržnica z mestno hišo in [[Stadtkirche, Wittenberg]], notranja grajska cerkev Wittenberg in [[Luthrova hiša]], [[Univerza Martina Luthra Halle-Wittenberg|univerza Leucorea]], nekdanja samostanska cerkev frančiškanov – zgodovinsko mestno informacijsko središče, Stadthaus }} | image_shield = DEU Wittenberg COA.svg | shield_size = 70px | coordinates = {{koord novi|51.8671|N|12.6484|E|display=inline,title}} | image_flag = | image_map = | coordinates_type = | coordinates_display = inline,title | pushpin_map = Nemčija | total_type = mesto | area_total_km2 = 240,32 | area_footnotes = | population_total = 44.984 | population_footnotes = <ref>"Bevölkerungsentwicklung und Flächen der kreisfreien Städte, Landkreise und Gemeinden im Land Brandenburg 2021" (PDF). Amt für Statistik Berlin-Brandenburg (in German). June 2022</ref> | population_as_of = | population_density_km2 = auto | elevation_m = 67 | population_demonyms = | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +02:00 | website = [http://www.wittenberg.de/ wittenberg.de] | governing_body = | leader_title = Župan | leader_name = Torsten Zugehör<ref>[https://wahlergebnisse.sachsen-anhalt.de/wahlen/bmbm/index.html Bürgermeisterwahlen in den Gemeinden, Endgültige Ergebnisse], Statistisches Landesamt Sachsen-Anhalt, accessed 9 July 2022.</ref> | leader_party = | leader_title2 = | leader_name2 = | geocode = |postal_code = 06886 | area_code = 03491 | registration_plate = WB | iso_code = {{Infobox World Heritage Site | child = yes | WHS = Luther Memorials in [[Eisleben]] and Wittenberg<br /> Spomeniki Martina Lutra v Eislebnu in Wittenbergu | Image = 10 2599 Wittenberg - Marktplatz.jpg | caption = | Type = Kulturno | Criteria = iv, vi | ID = 783 | Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] | Year = 1996 | Session = | Link = }} }} '''Wittenberg''' ({{IPA-de|ˈvɪtn̩bɛʁk|lang|De-Wittenberg.ogg}}; {{jezik-nds|Wittenbarg|lit=bele gore}}{{efn|Nizkonemški ''wit'' in ''witt'' pomeni 'bel', standardna nemščina ''Berg'' pomeni 'gora'; ekvivalentno knjižnonemškemu Weißenberg}}, tudi ''Lutherstadt Witenberg'') je četrto največje mesto v [[nemška zvezna dežela|deželi]] [[Saška-Anhalt]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Wittenberg leži ob reki [[Laba|Labi]], 60 kilometrov severno od [[Leipzig]]a in 90 kilometrov jugozahodno od [[Berlin]]a in ima 46.008 prebivalcev (2018). Wittenberg je znan po tesni povezanosti z [[Martin Luther|Martinom Luthrom]] in [[protestantizem|protestantsko]] [[reformacija|reformacijo]], za kar je prejel častni naziv '''Lutherstadt''' in ga imenujejo ''zibelka reformacije''<ref>{{navedi splet | url=https://entdecke-deutschland.de/en/bundeslaender/sachsen-anhalt/lutherstadt-wittenberg-the-cradle-of-reformation/ | title=Lutherstadt Wittenberg - the Cradle of the Reformation - Discover Germany | date=18 June 2020 }}</ref> in ''zibelka protestantizma''.<ref>{{navedi splet | url=https://banneroftruth.org/us/resources/articles/2002/wittenberg-cradle-of-protestantism-500-years-down-the-line/ | title=Wittenberg, Cradle of Protestantism, 500 Years Down the Line | date=24 December 2002 }}</ref> Več Wittenberških stavb je povezanih z dogodki, vključno z ohranjenim delom [[avguštinci|avguštinskega]] [[samostan]]a, v katerem je Luther živel najprej kot menih in kasneje kot lastnik z ženo Katharino von Bora in družino, ki velja za največji muzej na svetu, posvečen Luthru. Wittenberg je bil tudi sedež saškega volilnega kneza, dostojanstva, ki so ga imeli vojvode Saško-Wittenberg, zaradi česar je bilo eno najmočnejših mest v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Danes je Wittenberg industrijsko središče in priljubljena turistična destinacija, najbolj znana po nedotaknjenem zgodovinskem središču in različnih spominskih mestih, posvečenih Martinu Luthru in Filipu Melanchthonu. Stavbe, povezane s tema dvema osebama, so bile leta 1996 pod naslovom ''Spomeniki Martina Lutra v Eislebnu in Wittenbergu'' dodane na Unescov seznam svetovne dediščine, skupaj z drugimi kraji v Eislebnu, zaradi njihovega verskega pomena in pričevanja o enem najvplivnejših gibanj v srednjeveški Evropi.<ref name = "unesco">{{navedi splet |url = https://whc.unesco.org/en/list/783 |title = Luther Memorials in Eisleben and Wittenberg |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 3 July 2022}}</ref> == Zgodovina == [[File:Wittenberg-1536.jpg|thumb|left|Wittenberg, 1536]] [[File:Uni-WB-1644.jpg|thumb|left|Univerza v Wittenbergu leta 1644]] Zgodovinski dokumenti naselje prvič omenjajo leta 1180 kot majhno vasico, ki so jo ustanovili flamski kolonisti pod vladavino rodbine [[Askanijci|Askanija]]. Leta 1260 je ta vas postala rezidenca vojvod Saško-Wittenberg, leta 1293 pa je naselje dobilo mestno listino kot samostojno mesto. Wittenberg se je zaradi svoje osrednje lege v naslednjih nekaj stoletjih razvil v pomembno trgovsko središče. Ko je lokalna veja Askanijcev leta 1422 izumrla, je nadzor nad Saško-Wittenbergom prešel na rodbino [[Wettinci|Wettin]]. Mesto je postalo pomembno regionalno politično in kulturno središče ob koncu 15. stoletja, ko je [[Friderik III., Saški volilni knez|Friderik III.]] »Modri«, volilni knez Saške od 1486 do 1525, rezidenco postavil v Wittenberg. Več delov meja mesta je bilo kmalu zatem razširjenih. Drugi most čez reko Labo je bil zgrajen med letoma 1487 in 1490, grajska cerkev (nemško Schlosskirche) pa je bila postavljena med letoma 1496 in 1506. Istočasno je bila prezidana palača volilnega kneza. Leta 1502 je volilni knez Friderik ustanovil [[Univerza Martina Luthra Halle-Wittenberg|univerzo v Wittenbergu]], ki je pritegnila nekaj pisateljev, kot sta [[Martin Luther]] - profesor teologije od leta 1508 - in [[Philipp Melanchthon]] - profesor grščine od leta 1518. Po legendi je 31. oktobra 1517 Luther svojih [[Petindevetdeset tez|95 tez]] proti prodajanju [[Cerkveni odpustki|odpustkov]] pribil na vrata grajske [[Cerkev vseh svetih, Wittenberg|cerkve Vseh svetih]] – dogodek, ki je veljal za začetek protestantske reformacije. Anabaptistično gibanje je imelo enega svojih najzgodnejših domov v Wittenbergu, ko so se tja konec leta 1521 preselili preroki iz [[Zwickau]]a, ki jih je Luther zatrl, ko se je spomladi 1522 vrnil iz [[Grad Wartburg|Wartburga]]. ''Wittenberška kapitulacija'' (1547) je ime za pogodbo, s katero je bil Janez Friderik I. Saški ''Velikodušni'' prisiljen odstopiti volilno dostojanstvo in večino svojega ozemlja albertinski veji rodbine Wettin. Leta 1760, med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]], so Avstrijci bombardirali mesto, ki so ga okupirali Prusi. Francozi so leta 1806 prevzeli oblast, [[Napoleon]] pa je leta 1813 poveljeval obnovitvi mesta. Leta 1814 je pruska vojska pod vodstvom Tauentziena vdrla v Wittenberg; za nagrado je prejel naslov ''von Wittenberg''. Leta 1815 je Wittenberg postal del [[Prusija|Prusije]], ki ga je upravljala provinca Saška. Wittenberg je bil še naprej trdnjava tretjega razreda, dokler je reorganizacija nemške obrambe po ustanovitvi novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]] leta 1873 ni privedla do njegove razgradnje. V njem je bilo taborišče za vojne ujetnike od leta 1914 do 1918. Taborišče na površini 10 ½ hektarjev je bilo postavljeno v Klein Wittenbergu, 2 milji od mesta. V osmih kompleksih je bilo 13.000 mož. Med epidemijo [[tifus]]a v letih 1914–1915 so bile razmere težke. Taboriščni sanitetni referent dr. Aschenbach je bil za sodelovanje pri epidemiji odlikovan z železnim križcem. Zavezniki so nagrado postavili pod vprašaj. Uporabo psov za napade na vojne ujetnike je kritiziral ameriški veleposlanik James W. Gerard v svoji knjigi ''Štiri leta v Nemčiji''. Za razliko od mnogih drugih zgodovinskih nemških mest med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo središče mesta Wittenberg med spopadom prihranjeno uničenje. Zavezniki so se strinjali, da ne bodo bombardirali Wittenberga, čeprav so v mestu potekali boji, na kipih Luthra in Melanchthona na tržnici pa so bile vidne sledi od strelnih nabojev – vsaj tako pravi priljubljena različica zgodovine mesta. Pravzaprav Luthrov kip večji del vojne sploh ni bil prisoten na mestnem trgu, temveč v skladišču Luther Brunnen, cestne hiše nekaj kilometrov severno od mesta. Sloves Wittenberga kot mesta, zaščitenega pred zavezniškimi bombnimi napadi, je v veliki meri točen. Vendar pa je vlada tik pred Wittenbergom zgradila ''Arado Flugzeugwerke'' (Tovarna letal Arado), ki je proizvajala komponente letal za [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]. V tej vojni tovarni so delali Judje, Rusi, Poljaki, politični zaporniki in celo nekaj Američanov – vsi zaporniki, ki so se ukvarjali s prisilnim delom, vključno z ujetniki, ki naj bi bili oproščeni tovrstnega dela. Ameriška in britanska letala so proti koncu vojne bombardirala tovarno in pri uničenju pobila več kot tisoč ujetnikov in vojnih ujetnikov, ki so jih Nemci namestili v ta vojni obrat. Objava leta 1995 »...und morgen war Krieg!« Renate Gruber-Lieblich<ref>{{navedi knjigo| last1 = Gruber-Lieblich| first1= Renate| title= "... und morgen war Krieg!": Arado Flugzeugwerke7 GmbH Wittenberg 1936–1945 ; ein KZ-Lager entsteht| year = 1995| url= https://books.google.com/books?id=jO4hAQAAIAAJ| language= de| publisher = R. Gruber-Lieblich| publication-date = 1995| isbn = 9783866343122| access-date = 2016-05-29}}</ref> poskuša dokumentirati to tragično bombardiranje zunaj Wittenberga. Leta 1945 je Wittenberg izdal 19 lastnih poštnih znamk, od katerih je bila na vsaki upodobljen Hitler, vendar z velikim črnim okroglim pretiskom, ki je prekrival njegov obraz. Ob koncu vojne so Wittenberg zasedle sovjetske sile; leta 1949 je postalo del Vzhodne Nemčije. V vzhodnonemškem obdobju je bilo del okrožja Halle. Z mirno revolucijo leta 1989 je komunistični režim padel, mesto pa se od leta 1990 upravlja demokratično. Wittenberg trenutno zaznamujejo prenova in nova gradbena dela, gospodarska oživitev in razvoj turizma kot »romarski kraj za reformacijo«. Z Luthrovim desetletjem, ki se je začelo leta 2008, se je mesto začelo pripravljati na 500. obletnico reformacije, ki je bila leta 2017. Številne stavbe so bile obnovljene, infrastruktura je bila delno obnovljena in v mestu so nastale številne nove zanimivosti (npr. novi Lutherstadt Wittenberg Hauptbahnhof, nakupovalno središče Arsenal, Luthergarden ali Panometer). Leta 2014 je Lutherstadt Wittenberg prejel častni naziv Evropsko mesto reformacije s strani Skupnosti protestantskih cerkva v Evropi. == Geografija == Wittenberg leži v severnonemški nižini na vzhodu [[Saška-Anhalt|Saške-Anhalt]]. Središče mesta in večina mestnega območja sta na severnem bregu [[Laba|Labe]]. Njegov trenutni videz površja je posledica starejšega ledeniškega obdobja in poledenitve [[Saale]], zato ima urbano območje Wittenberga značilnosti stare [[morena|morenske]] pokrajine. Wittenberg spada v območje ledeniške doline Breslau-Magdeburg, ki je tukaj na severu meji na Fläming in na jugu na peščena območja Dübener Heide. Povprečna nadmorska višina je 75 m. Krajinsko je mesto del južnega Fläminga in z občinami južno od Labe (Pratau, Seegrehna) del regije Elbe. Severno od mesta so obsežni borovi gozdovi, medtem ko so labski travniki južno od mesta ravninski in brez gozda. Zahodno od mesta se [[Biosferni rezervat Srednja Laba]] razteza navzdol po Labi do Schönebecka. Črni Elster se izliva v Labo 16 kilometrov vzhodno od Wittenberškega merilnika nivoja vode, Mulde pa se izliva v Labo 46 kilometrov zahodno. === Podnebje === Mesto je v zmernem podnebnem pasu. Povprečna temperatura zraka v Wittenbergu je 9,1 °C, letna količina padavin je 533 milimetrov (vremenski podatki 1982–2012).<ref>[https://de.climate-data.org/europa/deutschland/sachsen-anhalt/lutherstadt-wittenberg-770689/ ''Klima: Lutherstadt Wittenberg.''] In: ''de.climate-data.org,'' abgerufen am 2. August 2016.</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.wittenberg.de/pics/medien/1_1610032254/Statistisches_Jahrbuch_2019.pdf#page=8 |titel=Statistisches Jahrbuch der Lutherstadt Wittenberg 2019 |titelerg=Witterungsverhältnisse |werk=wittenberg.de |seiten=8 (ff.) |format=PDF; 2,5&nbsp;MB |abruf=2022-06-04 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221006171948/https://www.wittenberg.de/pics/medien/1_1610032254/Statistisches_Jahrbuch_2019.pdf#page=8 |date=2022-10-06 }}</ref> [[Padavinska senca]] [[Harz]]a kot vplivno območje ter peščena okolica mesta v Flämingu in Düben Heath pomembno vplivajo na podnebje v mestu. Tudi Laba predstavlja vremensko oviro kot podnebni dejavnik. Shranjevanje toplote v peščenih sedimentnih plasteh lahko povzroči podnebne pojave. Ti so se med drugim pokazali v učinkih orkana Kyrill, ko je leta 2007 tornado v samo nekaj minutah povzročil toliko škode v stanovanjskem območju v Wittenberg-West, da so številna stanovanja postala neprimerna za bivanje. Izvor orkana je bilo nenadno močno deževje, ki ga je spremljala nevihta, ki je naletela na topel zrak v peščenem sedimentu mesta na območju okrožja Piesteritz. Na območju Wittenberga je pogosto mogoče opaziti tudi sunke vetra. Že leta 2002 je tornado (na skoraj enaki poti) v okrožju Teuchel poškodoval nakupovalno središče in opustošil trgovsko območje. Osebne poškodbe so bile doslej vedno omejene. === Okrožja === Naslednja okrožja spadajo v Lutherstadt Wittenberg: {{div col|colwidth=15em}} * Abtsdorf * Altstadt * Apollensdorf * Apollensdorf Nord * Assau * Berkau * Boßdorf * Braunsdorf * Dobien * Euper * Grabo * Griebo * Jahmo * Karlsfeld * Kerzendorf * Kleinwittenberg * Köpnick * Kropstädt * Labetz * Mochau * Nudersdorf * Piesteritz * Pratau * Reinsdorf * Schmilkendorf * Seegrehna * Straach * Teuchel * Thießen * Trajuhn * Wachsdorf * Weddin * Wiesigk * Wüstemark {{div col end}} == Znamenitosti in kultura == Lutherstadt Wittenberg ima široko paleto kulturnih znamenitosti. Večina je v zgodovinskem starem mestnem jedru ob ''Wittenbergovi kulturni milji''. [[File:Wittenberg Lutherhaus courtyard.jpg|thumb|''Lutherhaus'' - [[Lutrova hiša]], Wittenberg]] [[File:Lutherstadt Wittenberg 09-2016 photo01.jpg|thumb|Cranachhof, eno od številnih dvorišč v Wittenbergu]] Wittenberg je dom številnih zgodovinskih znamenitosti, pa tudi portretov in drugih slik [[Lucas Cranach starejši|Lucasa Cranacha starejšega]] in mlajšega. Na vrata [[cerkev Vseh svetih, Wittenberg|cerkve Vseh svetih, Schlosskirche]]'' (tudi 'grajska cerkev', zgrajena v letih 1496–1506), naj bi [[Martin Luther]] leta 1517 pribil svojih [[Petindevetdeset tez|95 tez]]. Leta 1760 jo je med bombardiranjem Francozov resno poškodoval požar med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]], kasneje (1885–1892) obnovljena. Leta 1760 požgana lesena vrata so leta 1858 nadomestila bronasta vrata z latinskim besedilom tez. Znotraj cerkve so grobnice Martina Luthra, [[Philipp Melanchthon|Philippa Melanchthona]], Johannesa Bugenhagena, Paula Eberja in volilnih knezov [[Friderik III., volilni knez Saške|Friderika Modrega]] (Peter Vischer mlajši, 1527) in [[Janez, volilni knez Saške|Janeza Konstanta]] (Hans Vischer) ter portreti reformatorjev [[Lucas Cranach mlajši]], ki je v cerkvi tudi pokopan. [[Stadtkirche Wittenberg|Marijina cerkev]], župnijska cerkev, v kateri je Luther pogosto pridigal, je bila zgrajena v 14. stoletju, a je bila od Luthrovih časov precej spremenjena. Vsebuje sliko Lucasa Cranacha starejšega, ki prikazuje ''Zadnjo večerjo'' (z obrazi Luthra in drugih reformatorjev), krst in spoved, tudi [[krstilnik]] Hermanna Vischerja starejšega (1457). Poleg tega so v cerkvi številne zgodovinske slike. Starodavna volilna palača je še ena od stavb, ki so leta 1760 močno utrpele škodo; zdaj vsebuje arhive. [[Lutrova hiša|Dom Martina Luthra]], ''Lutherhaus'', kjer je študiral in živel pred reformacijo in po njej, je zdaj muzej, ki vsebuje številne artefakte iz njegovega življenja. Tu lahko najdete tudi Melanchthonovo hišo in hišo Lucasa Cranacha starejšega, župana Wittenberga. Kipi Luthra (avtor Schadow), Melanchthona in Bugenhagna krasijo mesto. Kraj zunaj Elsterskih vrat, kjer je Luther leta 1520 javno zažgal papeško bulo, je označen s hrastom. Prvotni štirikotnik [[Martin Luther University Halle-Wittenberg|univerze Wittenberg]] je tudi v središču mesta. === Cerkve === ==== Schlosskirche ==== {{glavni|Cerkev vseh svetih, Wittenberg}} Ena od glavnih znamenitosti mesta je Schlosskirche (grajska cerkev), ki je najbolj povezana z objavo 95 tez Martina Luthra, drznega napada na prakso [[Cerkveni odpustki|odpustkov]] Rimskokatoliške cerkve. Grajska cerkev je bila predelana med letoma 1883 in 1892. Po namenih graditeljev naj bi prišel do izraza svetovnozgodovinski pomen grajske cerkve. Izjava se je v duhu historicizma navezovala na predhodnike in nosilce reformacije ter tako oblikovala reformacijski spomenik. Ob 500-letnici objave diplomskih nalog leta 2017 je bila cerkev temeljito prenovljena. ==== Stadtkirche Wittenberg ==== {{glavni|Stadtkirche, Wittenberg}} Marijina mestna in župnijska cerkev je matična cerkev reformacije. Prvo protestantsko bogoslužje sta v njem leta 1521 opravila Justus Jonas starejši in Andreas Bodenstein iz Karlstadta. Kot pridigarska cerkev Martina Luthra je bila reformacijska uradna cerkev generalnih nadzornikov saške Kurkreis. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je postal uradna rezidenca Wittenberških superintendantov. Umetniški okras je dobro ohranjen in vključuje dela Lucasa Cranacha starejšega in Lucasa Cranacha mlajšega. Epitafi na notranjih in zunanjih stenah se nanašajo na delo številnih pomembnih osebnosti. Pokopališka kapela Svetega trupla stoji južno od mestne cerkve in je nekoč spadala k obzidanemu pokopališkemu prostoru cerkve. ==== Katoliška cerkev Brezmadežnega spočetja ==== Cerkev na Mauerstraße je leta 1872 posvetil škof Konrad Martin. Obnovljena je bila v letih 1999/2000. === Augusteum in Luthrova hiša === {{glavni|Lutrova hiša}} Reprezentativna razstavna stavba Augusteum je bila nekoč prizidek Univerze v Wittenbergu ''Leucorea''. Na notranjem dvorišču Augusteuma je nekdanji dom Martina Luthra. Danes je v stavbi Muzej zgodovine reformacije z zbirkami slik, spisov in sodobnih eksponatov iz obdobja reformacije. Med prenovo Luthrove hiše se je njen srednjeveški čar delno izgubil. === Melanchthonova hiša === Arhitekturni slog Melanchthonove hiše na Collegienstraße, ki izraža samozavestno sodobnost renesanse, je arhitekturna znamenitost. V tej hiši je živel in umrl reformator Philipp Melanchthon je živel in umrl v tej hiši. V njej je razstava. Leta 2013 je hiša dobila prizidek po načrtih arhitektov Dietsch & Weber iz Halleja iz sive opeke.<ref>Susanne Kippenberger: ''Alte Meister, neue Geister''. in: ''Der Tagesspiegel'', Sunday supplement, 23 January 2022, p. S8.</ref> === Univerza ''Leucorea'' Wittenberg === Univerza ''Leucorea'' na Collegienstraße, ustanovljena leta 1502, je bila in ni le učna ustanova. Tu sta na primer preživela slavna osebnost reformacije Martin Luther in Philipp Melanchthon. V zgodovini univerze, ki je bogata s tradicijo, so se zgodili dogodki, ki niso vplivali samo na Nemčijo, ampak tudi na velike dele sveta. === Bugenhagenhaus === Hiša Bugenhagen ob mestni cerkvi je najstarejša protestantska župnija na svetu in eden najpomembnejših spomenikov reformaciji. Do leta 1997 je bila od reformacije neprekinjeno prebivališče in kraj dela Wittenberških superintendantov. Johannes Bugenhagen je bil prvi pastor, ki je tu živel do svoje smrti leta 1558. Med letoma 2004 in 2007 je bila stavba temeljito prenovljena in zdaj služi kot duhovna skupnost in središče srečanj. === Stadthaus (mestna hiša) === Stadthaus je sodoben stavbni kompleks na trgu Arsenalplatz, ki vključuje več zgodovinskih stavb. Njihov izvor sega v 13. stoletje. [[Mestna hiša]] vsebuje pomembne ostanke srednjeveškega gradbenega tkiva nekdanje samostanske cerkve [[frančiškani|frančiškanov]], ki je bila uporabljena kot grobišče [[Askanijci|Askanov]]. Že leta 1536 je stavbo Conrad Theiß spremenil v kaščo in jo močno predelal z dodajanjem več nivojev. Srednjeveška okna so zaprli in vgradili ulivne odprtine. Med sedemletno vojno je bila stavba močno poškodovana in prezidana v nižjo stavbno višino. Več gradbenih posegov v naslednjem obdobju je močno spremenilo videz objekta. Konec 19. stoletja so na primer prizidali eno nadstropje in na južni strani prebili velike okenske odprtine. Med letoma 1945 in 1992 je bil Arsenalplatz z meščansko hišo zaseden s strani [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in zato nedostopen. Na mestu nekdanjega frančiškanskega samostana je bila v letih 2014/2015 odprta Centralna mestna recepcija za obiskovalce. Vključuje prireditveni center Stadthaus, zgodovinske mestne informacije, mestni arhiv ter turistično in mestno informacijsko središče.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wittenberg.de/staticsite/staticsite.php?menuid=1462&topmenu=1076&keepmenu=inactive |title=Central Visitor Reception ... ... am Arsenalplatz |trans-title=Central visitor reception ... ... at Arsenalplatz|website=wittenberg.de |language=de |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160408040820/http://www.wittenberg.de/staticsite/staticsite.php?menuid=1462&topmenu=1076&keepmenu=inactive |archive-date=2016-04-08 |access-date=2016-08-03}}</ref> === Stara Rathaus in Marktplatz === V središču starega mestnega jedra je velikodušno odmerjen trg, kjer je skozi stoletja zrasel skladen ansambel meščanskih hiš. Na njem so renesančna mestna hiša, spomenika Martinu Luthru (zasnoval Schadow) in Philippu Melanchthonu (Drake), pa tudi vodnjak ''Marktbrunnen''. Ker je bila mestna uprava od leta 2000 v nekdanji vojašnici Tauentzien na Lutherstraße (Nova mestna hiša), se je mestna hiša na trgu imenovala Stara mestna hiša in je od takrat služila bolj reprezentativno. === Cranach-Höfe === Cranachov dvor potrjujejo delo Lucasa Cranacha starejšega, Lucasa Cranacha mlajšega, Hansa Cranacha, Augustina Cranacha in Lucasa Cranacha III. v Wittenbergu. Stavba na Markt 4 in lekarna z dvoriščem na Schlossstraße 1 kažeta stične točke z Lucasom Cranachom in njegovimi potomci. Lucas Cranach starejši je ustanovil svojo lastno tiskarno v nekoč znanem mestu tiskarne Wittenberg. Tu je bilo med drugim natisnjenih 95 tez, prvi del Luthrove Biblije, Lutrovi pogovori za mizo in številni lesorezi. Po rekonstrukciji Cranachovih dvorišč je bila na Schlossstrasse ponovno ustanovljena zgodovinska tiskarna, kjer se besedila (npr. Lutrovi omizni govori) in ilustracije (v linorezu) zdaj izdelujejo kot zasebni tiskovine s postopkom visokega tiska. Zgodovinska Gutenbergova stiskalnica v Cranachhofu na Markt 4 prikazuje, kako so tiskali v srednjem veku. === Grad Wittenberg === Grad Wittenberg je nekdanja rezidenca saških volilnih knezov. Po uničenju v letih 1760 in 1814 so jo uporabljali kot vojašnico kot del obrambnih utrdb. Od prve svetovne vojne je grad služil civilnim namenom. == Gledališče, kultura in izobraževanje == [[File:Wittenberg University, Collegianstrasse, Wittenberg.jpg|thumb|right|Leucorea]] Wittenberg ima dolgo tradicijo kulturnih dogodkov. Srednjenemško državno gledališče (''Mitteldeutsches Landestheater'') je v času NDR doseglo velik pomen. Od leta 1996 mesto prireja gledališke predstave na prostem, ki temeljijo na še vedno živi luteranski zgodovini v številnih zgodovinskih krajih starodavnega mesta. Poudarek je, da je Fernando Scarpa v letih 2001 in 2005 postal umetniški vodja ''Bühne Wittenberg'' (Oder Wittenberg), projekta za gledališče, umetnost in kulturo v vsej Nemčiji, ki v mesto privabi veliko obiskovalcev in katerega uspeh je vseevropsko znan. Leta 2002 in 2003 je Stefano Vagnini, italijanski skladatelj in organist, ustvaril glasbo za ''Thesys and Luther Stories''. Princ Hamlet naj bi študiral v Wittenbergu in je bil domnevni dom dr. Fausta. Wittenberg je sedež ''Leucoree'', ki je del Univerze Martina Luthra v Halle-Wittenbergu, največje univerze v Saški-Anhalt. ==Galerija== <gallery> WittenbergMittelstr.JPG|Staro mestno jedro Wittenberga Wittenberg - Stadtbach in der Schlossstrasse (Town Stream in the Schlossstrasse) - geo.hlipp.de - 28216.jpg|Pogled na cerkev Vseh svetih 912u_Luther's_95_Theses,_Schlosskirche,_Wittenberg,_GER,.jpg|Replika petindevetdesetih tez v cerkvi Vseh svetih Lutherstadt Wittenberg 09-2016 photo10.jpg|Melanchthonhaus Wittenberg Lutherhaus.JPG|Augusteum in Luthrova hiša Lutherstadt Wittenberg 09-2016 photo03.jpg|Mestna hiša HW-Schule.jpg|Hundertwasserschule, šola Friedensreicha Hundertwasserja Wittenberg Piesteritz.jpg|Werksiedlung Wittenberg Font by Hermann Vischer the Elder, St Mary's Church, Wittenberg.jpg|Krstilnik Hermanna Vischerja starejšega, cerkev sv. Marije Statue Marktplatz (Wittenberg) Philipp Melanchthon.jpg|[Philipp Melanchthon na trgu Wittenberg,Luthers Hochzeit.jpg|Trg s staro mestno hišo, kipom Martina Luthra in mestno cerkvijo Lutherstadt Wittenberg 09-2016 photo04.jpg|Hamlethaus v starem mestnem jedru Wittenberga Maarten Luther Statue.jpg|Kip Martina Luthra Markt 25, Lutherstadt Wittenberg 20180812 005.jpg|Muzej Futurea Science Center na tržnici Kropstaedt castle3.JPG|Grad Kropstädt Schloss Nudersdorf.jpg|Grad Nudersdorf </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Zunanje povezave == {{Commons|Wittenberg}} {{wikivoyage|Wittenberg}} *[https://whc.unesco.org/en/list/783 Luther Memorials in Eisleben and Wittenberg UNESCO Official Website] *[http://www.wittenberg.de/staticsite/staticsite.php?menuid=255&topmenu=255 Municipal website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120316132039/http://www.wittenberg.de/staticsite/staticsite.php?menuid=255&topmenu=255 |date=16 March 2012 }} *[https://web.archive.org/web/20060619185746/http://www.sacred-destinations.com/germany/wittenberg-pictures/index.htm Wittenberg Photo Gallery] *[http://www.buehnewittenberg.de Theatre of Wittenberg] {{in lang|de}} *[http://www.buehnewittenberg.de Theatre of Wittenberg] {{in lang|de}} *[http://thebignote.com/2020/01/01/the-forgotten-men-of-wittenberg/ Info on the camp typhus epidemic in World War One] *[http://dw.com/p/18K1n ''Luther and the Chemicals Industry''], a 2013 documentary in English by Deutsche Welle covering the history of the city {{kraji svetovne dediščine v Nemčiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Saškem - Anhaltu‎]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1180]] [[Kategorija:Wittenberg| ]] [[Kategorija:Sveta mesta]] [[Kategorija:Martin Luter]] s9ppd2j8v2p73mtxlvotucuwf9qb3pz Peter Kerševan 0 554467 6682207 6224953 2026-05-28T07:36:28Z Smihael 2136 slog, ref 6682207 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba | birth_date = 7. julij 1938 | birth_place = Ljubljana | death_date = 20. januar 2024 | death_place = Ljubljana | awards = [[Nagrada Prešernovega sklada]], [[Platinasti svinčnik]] | children = Aleš Kerševan | notable_works = Krematorij Žale, Ljubljana | relatives = Nuša Kerševan (sestra)<br />Aleš Kerševan (sin)<br />Alex Kerševan (vnuk) }} '''Peter Kerševan''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[oblikovalec]] in [[grafik]], * [[7. julij]] [[1938]], [[Ljubljana]], † [[20. januar]] [[2024]], [[Ljubljana]]. Diplomiral je na [[Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]], kasneje pa študiral še [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] in [[etnologija|etnologijo]]. Pri svojem delu se je pogosto naslanjal na lokalno arhitekturno tradicijo in kulturno dediščino posameznega okolja.<ref name="dnevnik">{{cite web |title=In memoriam: Peter Kerševan (1938–2024) |url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/in-memoriam-peter-kersevan-1938-2024-2111698/ |website=Dnevnik |date=23. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Strokovno se je izoblikoval v krogu arhitekta [[Edvard Mihevc|Eda Mihevca]], s katerim je pozneje tudi sodeloval ter poučeval pri predmetu stanovanjske zgradbe na Fakulteti za arhitekturo.<ref name="n1">{{cite web |title=Umrl je arhitekt Peter Kerševan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/umrl-arhitekt-peter-kersevan/ |website=N1 |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref><ref name="rtvslo">{{cite web |title=Poslovil se je arhitekt Peter Kerševan |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/poslovil-se-je-arhitekt-peter-kersevan/695575 |website=RTV Slovenija |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Deloval je tudi v tujini, predvsem v tedanjih neuvrščenih državah.<ref name="rtvslo" /> Med njegova zgodnejša pomembna dela spada blagovnica v [[Idrija|Idriji]], s katero se je uveljavil v slovenskem prostoru. Za projekt je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{cite web |title=Umrl je Peter Kerševan, oče blagovnice v Idriji |url=https://www.idrija.com/umrl-je-peter-kersevan-oce-blagovnice-v-idriji/ |website=Idrija.com |date=21. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Posebno mesto v Kerševanovem opusu ima upepeljevalnica na [[Žale|Žalah]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Z Žalami je bil povezan družinsko, saj je njegov oče Andrej Kerševan kot gradbeni delovodja sodeloval pri gradnji [[Plečnikove Žale|Plečnikovih Žal]] arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Leta 1976 je Kerševan zmagal na natečaju za novo upepeljevalnico. Zasnoval je kompleks s poslovilnimi dvoranami, mrliškimi vežicami in upravno stavbo, pri katerem je skušal velik objekt čim bolj neopazno vključiti v prostor. Več kot 5.000 kvadratnih metrov površin je zato umestil pod zeleno streho, tako da objekt vizualno skoraj izgine v krajini.<ref name="rtvslo" /><ref>{{cite web |title=Žale – 100 let življenja podjetja |url=https://www.zale.si/assets/dokumenti/Zale_100_let_zivljenja_podjetja.pdf |website=Žale d.o.o. |year=2014 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Ukvarjal se je tudi z grafičnim oblikovanjem. Oblikoval je logotipe in celostne grafične podobe za več podjetij in ustanov, med drugim za tovarno ''Ciciban'', hotel ''Histrion'' ter projekt ''Ona – on''.<ref name="rtvslo" /> V pokoju se je skupaj z arhitektom [[Milan Kovač|Milanom Kovačem]] ukvarjal z vprašanji urbanističnega razvoja Ljubljane ter varovanja arhitekturne dediščine.<ref name="n1" /> Skupaj sta javno podpirala prizadevanja civilne iniciative ''Tržnice ne damo'', ki je nasprotovala gradbenim posegom na območju [[Ljubljanska tržnica|ljubljanske tržnice]] in opozarjala na pomen dediščine arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>{{cite web |title=V podporo civilni iniciativi Tržnice ne damo |url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/v-podporo-civilni-iniciativi-trznice-ne-damo |website=Delo |date=13. september 2012 |access-date=28. maj 2026}}</ref> V javnosti je opozarjal tudi na spregledane kakovosti ljubljanskega urbanega prostora, med drugim na pomen parkovnih in zelenih ureditev v mestu.<ref>{{cite web |title=Ljubljana ima park, ki ga ne vidi |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/ljubljana-ima-park-ki-ga-ne-vidi.html |website=Delo |date=24. avgust 2011 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Leta 2025 je posthumno skupaj s Kovačem prejel [[Platinasti svinčnik]] [[Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije|Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije]] za življenjsko delo in prispevek k slovenski arhitekturi.<ref>{{cite web |title=Platinasti svinčnik 2025: Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan |url=https://zaps.si/zlati-svincnik/prejemniki-priznanj/platinasti-svincnik-2025-univ-dipl-inz-arh-milan-zdravko-kovac-in-univ-dipl-inz-arh-peter-kersevan/ |website=ZAPS |access-date=28. maj 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kerševan, Peter}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Rojeni 1938]] [[Kategorija:Umrli 2024]] nhii26eagts5vd39gu3y96dowh8mxqy 6682210 6682207 2026-05-28T07:41:29Z Smihael 2136 pp 6682210 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba | birth_date = 7. julij 1938 | birth_place = Ljubljana | death_date = 20. januar 2024 | death_place = Ljubljana | awards = [[Nagrada Prešernovega sklada]], [[Platinasti svinčnik]] | children = Aleš Kerševan | notable_works = Krematorij Žale, Ljubljana | relatives = Nuša Kerševan (sestra)<br />Aleš Kerševan (sin)<br />Alex Kerševan (vnuk) }} '''Peter Kerševan''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[oblikovalec]] in [[grafik]], * [[7. julij]] [[1938]], [[Ljubljana]], † [[20. januar]] [[2024]], [[Ljubljana]]. Diplomiral je na [[Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]], kasneje pa študiral še [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] in [[etnologija|etnologijo]]. Pri svojem delu se je pogosto naslanjal na lokalno arhitekturno tradicijo in kulturno dediščino posameznega okolja.<ref name="dnevnik">{{cite web |title=In memoriam: Peter Kerševan (1938–2024) |url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/in-memoriam-peter-kersevan-1938-2024-2111698/ |website=Dnevnik |date=23. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Strokovno se je izoblikoval v krogu arhitekta [[Edvard Mihevc|Eda Mihevca]], s katerim je pozneje tudi sodeloval ter poučeval pri predmetu stanovanjske zgradbe na Fakulteti za arhitekturo.<ref name="n1">{{cite web |title=Umrl je arhitekt Peter Kerševan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/umrl-arhitekt-peter-kersevan/ |website=N1 |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref><ref name="rtvslo">{{cite web |title=Poslovil se je arhitekt Peter Kerševan |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/poslovil-se-je-arhitekt-peter-kersevan/695575 |website=RTV Slovenija |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Deloval je tudi v tujini, predvsem v tedanjih neuvrščenih državah.<ref name="rtvslo" /> Med njegova zgodnejša pomembna dela spada blagovnica v [[Idrija|Idriji]], s katero se je uveljavil v slovenskem prostoru. Za projekt je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{cite web |title=Umrl je Peter Kerševan, oče blagovnice v Idriji |url=https://www.idrija.com/umrl-je-peter-kersevan-oce-blagovnice-v-idriji/ |website=Idrija.com |date=21. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Posebno mesto v Kerševanovem opusu ima upepeljevalnica na Žalah v Ljubljani. Z Žalami je bil povezan družinsko, saj je njegov oče Andrej Kerševan kot gradbeni delovodja sodeloval pri gradnji [[Plečnikove Žale|Plečnikovih Žal]]. Leta 1976 je Kerševan zmagal na natečaju za novo upepeljevalnico. Zasnoval je kompleks s poslovilnimi dvoranami, mrliškimi vežicami in upravno stavbo, pri katerem je skušal velik objekt čim bolj neopazno vključiti v prostor. Več kot 5.000 kvadratnih metrov površin je zato umestil pod zeleno streho, tako da objekt vizualno skoraj izgine v krajini.<ref name="rtvslo" /><ref>{{cite web |title=Žale – 100 let življenja podjetja |url=https://www.zale.si/assets/dokumenti/Zale_100_let_zivljenja_podjetja.pdf |website=Žale d.o.o. |year=2014 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Ukvarjal se je tudi z [[grafično oblikovanje|grafičnim oblikovanjem]]. Oblikoval je [[logotip]]e in [[celostna grafična podoba|celostne grafične podobe]] za več podjetij in ustanov, med drugim za tovarno ''Ciciban'', hotel ''Histrion'' ter projekt ''Ona – on''.<ref name="rtvslo" /> V pokoju se je skupaj z arhitektom [[Milan Kovač|Milanom Kovačem]] ukvarjal z vprašanji urbanističnega razvoja Ljubljane ter varovanja arhitekturne dediščine.<ref name="n1" /> Skupaj sta javno podpirala prizadevanja civilne iniciative ''Tržnice ne damo'', ki je nasprotovala gradbenim posegom na območju [[Ljubljanska tržnica|ljubljanske tržnice]] in opozarjala na pomen dediščine arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>{{cite web |title=V podporo civilni iniciativi Tržnice ne damo |url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/v-podporo-civilni-iniciativi-trznice-ne-damo |website=Delo |date=13. september 2012 |access-date=28. maj 2026}}</ref> V javnosti je opozarjal tudi na spregledane kakovosti ljubljanskega urbanega prostora, med drugim na pomen parkovnih in zelenih ureditev v mestu.<ref>{{cite web |title=Ljubljana ima park, ki ga ne vidi |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/ljubljana-ima-park-ki-ga-ne-vidi.html |website=Delo |date=24. avgust 2011 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Leta 2025 je posthumno skupaj s Kovačem prejel [[Platinasti svinčnik]] [[Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije|Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije]] za življenjsko delo in prispevek k slovenski arhitekturi.<ref>{{cite web |title=Platinasti svinčnik 2025: Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan |url=https://zaps.si/zlati-svincnik/prejemniki-priznanj/platinasti-svincnik-2025-univ-dipl-inz-arh-milan-zdravko-kovac-in-univ-dipl-inz-arh-peter-kersevan/ |website=ZAPS |access-date=28. maj 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kerševan, Peter}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Rojeni 1938]] [[Kategorija:Umrli 2024]] abjqywpff0w90ayrr3as5c7x7vzpehg 6682213 6682210 2026-05-28T07:44:54Z Smihael 2136 dpref 6682213 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba | birth_date = 7. julij 1938 | birth_place = Ljubljana | death_date = 20. januar 2024 | death_place = Ljubljana | awards = [[Nagrada Prešernovega sklada]], [[Platinasti svinčnik]] | children = Aleš Kerševan | notable_works = Krematorij Žale, Ljubljana | relatives = Nuša Kerševan (sestra)<br />Aleš Kerševan (sin)<br />Alex Kerševan (vnuk) }} '''Peter Kerševan''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[oblikovalec]] in [[grafik]], * [[7. julij]] [[1938]], [[Ljubljana]], † [[20. januar]] [[2024]], [[Ljubljana]]. Diplomiral je na [[Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]], kasneje pa študiral še [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] in [[etnologija|etnologijo]]. Pri svojem delu se je pogosto naslanjal na lokalno arhitekturno tradicijo in kulturno dediščino posameznega okolja.<ref name="dnevnik">{{cite web |title=In memoriam: Peter Kerševan (1938–2024) |url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/in-memoriam-peter-kersevan-1938-2024-2111698/ |website=Dnevnik |date=23. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Strokovno se je izoblikoval v krogu arhitekta [[Edvard Mihevc|Eda Mihevca]], s katerim je pozneje tudi sodeloval ter poučeval pri predmetu stanovanjske zgradbe na Fakulteti za arhitekturo.<ref name="n1">{{cite web |title=Umrl je arhitekt Peter Kerševan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/umrl-arhitekt-peter-kersevan/ |website=N1 |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref><ref name="rtvslo">{{cite web |title=Poslovil se je arhitekt Peter Kerševan |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/poslovil-se-je-arhitekt-peter-kersevan/695575 |website=RTV Slovenija |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Deloval je tudi v tujini, predvsem v tedanjih neuvrščenih državah.<ref name="rtvslo" /> Med njegova zgodnejša pomembna dela spada blagovnica v [[Idrija|Idriji]], s katero se je uveljavil v slovenskem prostoru. Za projekt je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{cite web |title=Umrl je Peter Kerševan, oče blagovnice v Idriji |url=https://www.idrija.com/umrl-je-peter-kersevan-oce-blagovnice-v-idriji/ |website=Idrija.com |date=21. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Posebno mesto v Kerševanovem opusu ima upepeljevalnica na Žalah v Ljubljani. Z Žalami je bil povezan družinsko, saj je njegov oče Andrej Kerševan kot gradbeni delovodja sodeloval pri gradnji [[Plečnikove Žale|Plečnikovih Žal]]. Leta 1976 je Kerševan zmagal na natečaju za novo upepeljevalnico. Zasnoval je kompleks s poslovilnimi dvoranami, mrliškimi vežicami in upravno stavbo, pri katerem je skušal velik objekt čim bolj neopazno vključiti v prostor. Več kot 5.000 kvadratnih metrov površin je zato umestil pod zeleno streho, tako da objekt vizualno skoraj izgine v krajini.<ref name="rtvslo" /><ref>{{cite web |title=Žale – 100 let življenja podjetja |url=https://www.zale.si/assets/dokumenti/Zale_100_let_zivljenja_podjetja.pdf |website=Žale d.o.o. |year=2014 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Ukvarjal se je tudi z [[grafično oblikovanje|grafičnim oblikovanjem]]. Oblikoval je [[logotip]]e in [[celostna grafična podoba|celostne grafične podobe]] za več podjetij in ustanov, med drugim za tovarno ''Ciciban'', hotel ''Histrion'' ter projekt ''Ona – on''.<ref name="rtvslo" /> V pokoju se je skupaj z arhitektom [[Milan Kovač|Milanom Kovačem]] ukvarjal z vprašanji urbanističnega razvoja Ljubljane ter varovanja arhitekturne dediščine.<ref name="n1" /><ref>{{Navedi splet|title=Milan Zdravko Kovač, Peter Kerševan, Izgubljena Ljubljana, arheologija, Špica, Ljubljanska tržnica|url=https://www.druzina.si/clanek/milan-zdravko-kovac-peter-kersevan-izgubljena-ljubljana-arheologija-spica-ljubljanska-trznica|website=|accessdate=2026-05-28|language=|first=|last=|publisher=Družina}}</ref> Skupaj sta javno podpirala prizadevanja civilne iniciative ''Tržnice ne damo'', ki je nasprotovala gradbenim posegom na območju [[Ljubljanska tržnica|ljubljanske tržnice]] in opozarjala na pomen dediščine arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>{{cite web |title=V podporo civilni iniciativi Tržnice ne damo |url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/v-podporo-civilni-iniciativi-trznice-ne-damo |website=Delo |date=13. september 2012 |access-date=28. maj 2026}}</ref> V javnosti je opozarjal tudi na spregledane kakovosti ljubljanskega urbanega prostora, med drugim na pomen parkovnih in zelenih ureditev v mestu.<ref>{{cite web |title=Ljubljana ima park, ki ga ne vidi |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/ljubljana-ima-park-ki-ga-ne-vidi.html |website=Delo |date=24. avgust 2011 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Leta 2025 je posthumno skupaj s Kovačem prejel [[Platinasti svinčnik]] [[Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije|Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije]] za življenjsko delo in prispevek k slovenski arhitekturi.<ref>{{cite web |title=Platinasti svinčnik 2025: Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan |url=https://zaps.si/zlati-svincnik/prejemniki-priznanj/platinasti-svincnik-2025-univ-dipl-inz-arh-milan-zdravko-kovac-in-univ-dipl-inz-arh-peter-kersevan/ |website=ZAPS |access-date=28. maj 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kerševan, Peter}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Rojeni 1938]] [[Kategorija:Umrli 2024]] loiiqagfcl3ly5du7nxkyf40pyv5dbd Danijel Šturm 0 554888 6682086 6560699 2026-05-27T19:21:55Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SK Slavie Praha]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682086 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Danijel Šturm | image = | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm<ref name="wf">{{navedi splet |title=Danijel Šturm |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/danijel-sturm/ |website=worldfootball.net |access-date=26 October 2021 |language=en}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[SK Slavia Praha|Slavia Praha]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Tolmin|Tolmin]] | youthyears2 = | youthclubs2 = [[ND Bilje|Bilje]] | years1 = 2015–2018 | clubs1 = [[NK Tolmin|Tolmin]] | caps1 = 35 | goals1 = 21 | years2 = 2018–2019 | clubs2 = [[FC Chiasso|Chiasso]] | caps2 = 0 | goals2 = 0 | years3 = 2018 | clubs3 = → [[FC Mendrisio-Stabio|Mendrisio]] (pos.) | caps3 = 7 | goals3 = 2 | years4 = 2019 | clubs4 = → [[NK Tolmin|Tolmin]] (pos.) | caps4 = 12 | goals4 = 12 | years5 = 2019–2021 | clubs5 = [[ND Bilje|Bilje]] | caps5 = 37 | goals5 = 15 | years6 = 2021–2023 | clubs6 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps6 = 28 | goals6 = 1 | years7 = 2023 | clubs7 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) | caps7 = 12 | goals7 = 0 | years8 = 2023–2025 | clubs8 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps8 = 65 | goals8 = 19 | years9 = 2025 | clubs9 = [[NK Celje|Celje]] | caps9 = 18 | goals9 = 5 | years10 = 2026 | clubs10 = [[SK Sigma Olomouc|Sigma Olomouc]] | caps10 = 10 | goals10 = 4 | years11 = 2026– | clubs11 = [[SK Slavia Praha|Slavia Praha]] | caps11 = | goals11 = | nationalyears1 = 2024– | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 1 }} '''Danijel Šturm''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[4. januar]] [[1999]], [[Šempeter pri Gorici]]. Šturm je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član češkega kluba [[SK Slavia Praha|Slavia Praha]], od leta 2024 pa tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenija-v-teksasu-z-golom-gradisarja-prvic-premagala-zda/695568 |title=Slovenija v Teksasu z golom Gradišarja prvič premagala ZDA |accessdate=2024-01-21 |date=2024-01-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Tolmin|Tolmin]], [[ND Bilje|Bilje]], [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Domžale|Domžale]] in [[NK Celje|Celje]], švicarska [[FC Chiasso|Chiasso]] in [[FC Mendrisio-Stabio|Mendrisio]] ter češko [[SK Sigma Olomouc|Sigmo Olomouc]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 111 tekem in dosegel 25 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šturm, Danijel}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tolmina]] [[Kategorija:Nogometaši FC Chiassa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Mendrisia]] [[Kategorija:Nogometaši ND Bilj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši SK Sigme Olomouc]] [[Kategorija:Nogometaši SK Slavie Praha]] ly4ux2suqamn5shbdengqvju8lcbwi9 Koderman 0 555972 6681894 6557564 2026-05-27T12:42:36Z ~2026-13659-49 255600 6681894 wikitext text/x-wiki '''Koderman''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Koderman]] (*1970), slikarka in grafičarka; ilustratorka, izdel. lutk.. * [[Blaž Koderman]], raziskovalec * [[Brane Koderman]], raziskovalec * [[Miha Koderman]], geograf * [[Nataša Koderman]] (*1967), gimn. prof. * [[Vid Koderman]] (*2003), nogometaš ==Glej tudi== * priimka [[Koder]] in [[Kodermac]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Koderman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4e12ptkxxw1tjece06z0p1wjs4fausy 6681895 6681894 2026-05-27T12:43:35Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6681895 wikitext text/x-wiki '''Koderman''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Koderman]] (*1970), slikarka in grafičarka; ilustratorka, izdel. lutk.. * [[Blaž Koderman]], raziskovalec * [[Brane Koderman]], raziskovalec * [[Miha Koderman]], geograf * [[Nataša Koderman]] (*1967), gimn. prof. * [[Vid Koderman]] (*2003), nogometaš ==Glej tudi== * priimke [[Koder]], [[Kodermac]], pa tudi [[Kodrin]], [[Kodrič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Koderman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] du1yk60sfcdb4thdk2snik0n0krg28y Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila 4 556950 6682016 6676514 2026-05-27T17:15:00Z MediaWiki message delivery 115826 /* Vote now in the 2026 U4C election */ nov razdelek 6682016 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila/Glava}} == <span lang="en" dir="ltr">Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function1"/> {{int:Hello}}. Please help pick a name for the new Abstract Wikipedia wiki project. This project will be a wiki that will enable users to combine functions from [[:f:|Wikifunctions]] and data from Wikidata in order to generate natural language sentences in any supported languages. These sentences can then be used by any Wikipedia (or elsewhere). There will be two rounds of voting, each followed by legal review of candidates, with votes beginning on 20 October and 17 November 2025. Our goal is to have a final project name selected on mid-December 2025. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function1"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 13:43, 20. oktober 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29432175 --> == <span lang="en" dir="ltr">Seeking volunteers to join several of the movement’s committees</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> Each year, typically from October through December, several of the movement’s committees seek new volunteers. Read more about the committees on their Meta-wiki pages: * [[m:Special:MyLanguage/Affiliations Committee|Affiliations Committee (AffCom)]] * [[m:Special:MyLanguage/Ombuds commission|Ombuds commission (OC)]] * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Community Resilience and Sustainability/Trust and Safety/Case Review Committee|Case Review Committee (CRC)]] Applications for the committees open on October 30, 2025. Applications for the Affiliations Committee, Ombuds commission and the Case Review Committee close on December 11, 2025. Learn how to apply by [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Committee appointments|visiting the appointment page on Meta-wiki]]. Post to the talk page or email cst[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with any questions you may have. For the Committee Support team, <section end="announcement-content" /> </div> -[[m:User:MKaur (WMF)| MKaur (WMF)]] 15:13, 30. oktober 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MKaur (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29517125 --> == <span lang="en" dir="ltr">Reminder: Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function2"/> {{int:Hello}}. Reminder: Please help to choose name for the new Abstract Wikipedia wiki project. The finalist vote starts today. The finalists for the name are: <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Abstract Wikipedia, Multilingual Wikipedia, Wikiabstracts, Wikigenerator, Proto-Wiki</span>. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function2"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 15:22, 20. november 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29583860 --> == Thank You for Last Year – Join Wiki Loves Ramadan 2026 == Dear Wikimedia communities, We hope you are doing well, and we wish you a happy New Year. ''Last year, we captured light. This year, we’ll capture legacy.'' In 2025, communities around the world shared the glow of Ramadan nights and the warmth of collective iftars. In 2026, ''Wiki Loves Ramadan'' is expanding, bringing more stories, more cultures, and deeper global connections across Wikimedia projects. We invite you to explore the ''Wiki Loves Ramadan 2026'' [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026|Meta page]] to learn how you can participate and [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026/Participating communities|sign up]] your community. 📷 ''Photo campaign on '' [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan 2026|Wikimedia Commons]] If you have questions about the project, please refer to the FAQs: * [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan/FAQ/|Meta-Wiki]] * [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan/FAQ|Wikimedia Commons]] ''Early registration for updates is now open via the '''[[m:Special:RegisterForEvent/2710|Event page]]''''' ''Stay connected and receive updates:'' * [https://t.me/WikiLovesRamadan Telegram channel] * [https://lists.wikimedia.org/postorius/lists/wikilovesramadan.lists.wikimedia.org/ Mailing list] We look forward to collaborating with you and your community. '''The Wiki Loves Ramadan 2026 Organizing Team''' 20:45, 16. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29879549 --> == <span lang="en" dir="ltr">Annual review of the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> I am writing to you to let you know the annual review period for the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines is open now. You can make suggestions for changes through 9 February 2026. This is the first step of several to be taken for the annual review. [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Annual review/2026|Read more information and find a conversation to join on the UCoC page on Meta]]. The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] (U4C) is a global group dedicated to providing an equitable and consistent implementation of the UCoC. This annual review was planned and implemented by the U4C. For more information and the responsibilities of the U4C, [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|you may review the U4C Charter]]. Please share this information with other members in your community wherever else might be appropriate. -- In cooperation with the U4C, [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]])<section end="announcement-content" /> </div> 22:01, 19. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29905753 --> == Request for Comment: VisualEditor automatic reference names == <div lang="en" dir="ltr"> Hi, I’m Johannes from [[:m:Wikimedia Deutschland|Wikimedia Deutschland]]’s [[:m:WMDE Technical Wishes|Technical Wishes team]]. Apologies for writing in English. {{Int:Please-translate}}! We are considering to work on [[:m:Community Wishlist/W17|Community Wishlist/W17: Improve VE references' automatic names and reuse]]. This has been a long-term issue for wikitext editors (see e.g. [[:en:WP:VisualEditor/Named references]]) which has been among the top-voted wishes in several [[:m:Community Wishlist Survey|Community Wishlist Surveys]], e.g. [[:m:Community Wishlist Survey 2017/Editing/VisualEditor: Allow editing of auto-generated references before adding them|2017]], [[:m:Community Wishlist Survey 2019/Citations/VisualEditor: Allow references to be named|2019]], [[:m:Community Wishlist Survey 2022/Editing/VisualEditor should use human-like names for references|2022]] or [[:m:Community Wishlist Survey 2023/Editing/VisualEditor should use proper names for references|2023]]. We would like your input on the [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Proposed solutions|solutions]] proposed on our project page: '''[[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names]]'''. We are considering several options, which can be combined if desired by the community. * Changing the default pattern for automatically generated reference names (currently <code>":n"</code>, e.g. <code>":0"</code>, <code>":1"</code>...) to use the [[:mw:Help:Reference Previews#Exposed reference types|reference type]] instead (e.g. <code>"book_reference-1"</code>). * Providing a simple mechanism for communities to configure a different default name. * Generating automatic reference names based on the [[:en:domain name|domain name]] (if it’s a web citation). * Generating automatic reference names based on template parameters (e.g. "title" or "last"+"first") – defined by the community. === Feedback === [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names|Visit our project page]] to read about our proposal in detail and share your thoughts [[:m:Talk:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Request for comment|on metawiki]]. '''Please note''': We will only implement a solution if there’s clear consensus among the global community. Our intention is not to build the perfect solution, but to find a simple and lean one that alleviates the pain caused by auto generated names. We are aware that some experienced VisualEditor users might prefer an option to manually change reference names in VisualEditor, but such a UX intervention is difficult to achieve across reference types and thus out of scope for our team, we can only improve the auto-naming mechanism. We are happy about suggestions for improving certain details of the proposed solutions. Any other feedback and alternative proposals are also welcome – even though it’s out of scope for us, it might still be relevant for future work on this topic. Please support us interpreting consensus by clearly indicating your opinion (e.g. by using support/neutral/oppose templates). We are aware of [[:en:WP:NOTVOTE]], but given that we are facilitating this discussion with users from different wikis, potentially commenting in their native language, clearly indicating your position helps us avoid misunderstandings. Thank you for participating!</div> <bdi lang="en" dir="ltr">[[User:Johannes Richter (WMDE)|Johannes Richter (WMDE)]] ([[User talk:Johannes Richter (WMDE)|pogovor]])</bdi> 12:15, 19. marec 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Johannes Richter (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johannes_Richter_(WMDE)/MassMessageRecipients&oldid=30281362 --> == Join the sixth Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia! == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia 2026.png|right|250px|thumb|link=https://meta.wikimedia.org/wiki/Ukraine%27s_Cultural_Diplomacy_Month_2026|Join our campaign!]] {{int:please-translate}} Dear Wikipedians! [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Ukraine|Wikimedia Ukraine]], in cooperation with the [[:en:Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|MFA of Ukraine]] and [[:en:Ukrainian Institute|Ukrainian Institute]], has launched the sixth edition of writing challenge "'''[[:m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Ukraine's Cultural Diplomacy Month]]'''", which lasts from '''1st April''' until '''30th April 2026'''. The initiative aims to promote knowledge about Ukrainian culture abroad by creating and improving Wikipedia articles in multiple languages. This year marks the sixth edition of the campaign, which will focus on contemporary culture, making today’s artistic voices and practices more visible to international audiences. 🧩'''How to participate?''' Choose an article from the suggested list → Write an article in your language, or improve an existing one according to the rules → Add your contribution to the contest page and calculate your points → Win prizes and receive a certificate of participation → Become a promoter of truthful knowledge about Ukraine. 🧩'''[[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Check our main page for more information]]'''. '''If you are interested in coordinating long-term community engagement for the campaign and becoming a local ambassador, we would love to hear from you! Please let us know your interest.''' If not, then we encourage you to translate the [[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|landing page of the contest]] and [https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MessageGroupStats?group=Centralnotice-tgroup-UCDM2026banner&messages=&language=en&x=D banner] into your own language. Also, we set up a [[:m:CentralNotice/Request/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|banner]] to notify users of the possibility to participate in this challenge! [[:m:User:OlesiaLukaniuk (WMUA)|OlesiaLukaniuk (WMUA)]] ([[:m:User talk:OlesiaLukaniuk (WMUA)|talk]]) 04:35, 1 April 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:OlesiaLukaniuk (WMUA)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:OlesiaLukaniuk_(WMUA)/list_of_wikis&oldid=28552112 --> == CEE Newsletter is out now! == Dear all, The first CEE Newsletter issue of 2026 is now live, and we are happy to share it with you. The past few months have been anything but quiet across our region. From Wikimedia CEE Spring and the CEE Women Campaign, to cross-border collaborations, youth initiatives, and new ideas taking shape, there is a lot happening -- and this issue brings together many of those stories in one place. You will find highlights from community activities, updates from the CEE Hub, international news, and a wide range of contributions from across the region. It is a good snapshot of what we have been working on together at the start of the year. As always, thank you to everyone who contributed -- by writing, sharing updates, or supporting behind the scenes. Take a moment to explore the issue and see what is going on across the region: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026 As always, we have prepared a Russian version of the same issue: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026/ru Happy reading! On behalf of the CEE Newsletter team, Karo <!-- Sporočilo je poslal_a User:KGruszczyk-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30270755 --> == Action Required: Update templates/modules for electoral maps (Migrating from P1846 to P14226) == Hello everyone, This is a notice regarding an ongoing data migration on Wikidata that may affect your election-related templates and Lua modules (such as <code>Module:Itemgroup/list</code>). '''The Change:'''<br /> Currently, many templates pull electoral maps from Wikidata using the property [[:d:Property:P1846|P1846]], combined with the qualifier [[:d:Property:P180|P180]]: [[:d:Q19571328|Q19571328]]. We are migrating this data (across roughly 4,000 items) to a newly created, dedicated property: '''[[:d:Property:P14226|P14226]]'''. '''What You Need To Do:'''<br /> To ensure your templates and infoboxes do not break or lose their maps, please update your local code to fetch data from [[:d:Property:P14226|P14226]] instead of the old [[:d:Property:P1846|P1846]] + [[:d:Property:P180|P180]] structure. A [[m:Wikidata/Property Migration: P1846 to P14226/List|list of pages]] was generated using Wikimedia Global Search. '''Deadline:'''<br /> We are temporarily retaining the old data on [[:d:Property:P1846|P1846]] to allow for a smooth transition. However, to complete the data cleanup on Wikidata, the old [[:d:Property:P1846|P1846]] statements will be removed after '''May 1, 2026'''. Please update your modules and templates before this date to prevent any disruption to your wiki's election articles. Let us know if you have any questions or need assistance with the query logic. Thank you for your help! [[User:ZI Jony|ZI Jony]] using [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 19:11, 3. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29941252 --> == Request for comment (global AI policy) == <bdi lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Apologies for writing in English. {{int:Please-translate}} A [[:m:Requests for comment/Artificial intelligence policy|request for comment]] is currently being held to decide on a global AI policy. {{int:Feedback-thanks-title}} [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 02:58, 26. april 2026 (CEST) </bdi> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Codename Noreste@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=30424282 --> == Wiki Loves Eurovision 2026 == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Wiki Loves Eurovision edit-a-thon logo 2026.svg|right|250px]] Hello everyone! You are invited to participate in the "[[meta:Wiki Loves Eurovision 2026|Wiki Loves Eurovision]]" article writing contest, where our goal is to create new Eurovision-related articles in the CEE-language Wikipedia editions and improve existing ones. The contest will take place from May 10 to June 10, 2026, and prizes are available: * 1st prize: a voucher worth €60 * 2nd prize: a voucher worth €50 * 3rd prize: a voucher worth €40 * 4th–10th prize: a voucher worth €30 To participate in the contest and learn more, please visit [[meta:Wiki Loves Eurovision 2026|this link]]. --[[User:MHeidarzadeh-CEEhub|MHeidarzadeh-CEEhub]] ([[User talk:MHeidarzadeh-CEEhub|talk]]) 14:00, 16 May 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30513878 --> == <span lang="en" dir="ltr">Vote now in the 2026 U4C election</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> Eligible voters are asked to participate in the 2026 [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] election. More information–including an eligibility check, voting process information, candidate information, and a link to the vote–are available on Meta at the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|2026 Election information page]]. The vote closes on 2 June 2026 at [https://zonestamp.toolforge.org/1780358400 00:00 UTC]. Please vote if your account is eligible. Results will be available by 14 June 2026. -- In cooperation with the U4C,<section end="announcement-content" /> </div> [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]]) 19:15, 27. maj 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=30513860 --> mhklxc9kbfoo3gzf9psugzbl9zu7zb4 Vzhodni blok 0 557638 6682305 6672186 2026-05-28T10:36:53Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke President_Ronald_Reagan_and_Soviet_General_Secretary_Mikhail_Gorbachev_at_the_first_Summit_in_Geneva,_Switzerland.jpg z [[c:File:President_Ronald_Reagan_and_Soviet_General_Secretary_Gorbachev_at_The_First_Summit_in 6682305 wikitext text/x-wiki [[Slika:Europe-blocs-49-89x4.svg|thumb|250px|right|Politična situacija v Evropi med hladno vojno po letu 1948.]] {{Eastern Bloc sidebar|expanded=all}} '''Vzhodni blok''', znan tudi kot '''komunistični blok''', '''socialistični blok''' in '''sovjetski blok''' predstavlja skupino [[komunistična država|komunističnih držav]] [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]], [[Azija|Azije]], [[Afrika|Afrike]] in [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]], ki so [[Hladna vojna|hladno vojno]] (1947–1991) tesno sodelovale s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] v času. Te države so sledile [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistični]] ideologiji kot nasprotje [[Kapitalizem|kapitalističnemu]] [[Zahodni blok|Zahodnemu bloku]]. Med hladno vojno je bilo svetovno prebivalstvo pogosto razdeljeno na tri »svetove«. »[[Prvi svet«|Prvi svet]]« je predstavljal kapitalistične države Zahodnega bloka, »drugi svet« države Vzhodnega bloka pod vplivom Sovjetske zveze, »[[tretji svet]]« pa na [[Gibanje neuvrščenih|neuvrščene države]], ki niso bile neposredno vključene v hladno vojno. Vključeval je tudi države v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Tudi nekdanja sovjetska zaveznica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], čeprav je bila del Evrope in sprva zaveznik Sovjetske zveze, je [[Spor med Titom in Stalinom|kasneje]] sledila neuvrščeni politiki in ni bila šteta kot del Vzhodnega ali Zahodnega bloka. V [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] je izraz Vzhodni blok običajno označeval ZSSR ter države Srednje in Vzhodne Evrope v [[Svet za vzajemno gospodarsko pomoč|SEV-u]] ([[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]], [[Ljudska republika Poljska|Poljska]], [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaška]], [[Ljudska republika Madžarska|Madžarska]], [[Socialistična republika Romunija|Romunija]], [[Ljudska republika Bolgarija|Bolgarija]] in [[Ljudska socialistična republika Albanija|Albanija]]{{Efn|Do [[Albansko-sovjetski spor|razkola med Albanijo in Sovjetsko zvezo]] od 1961 do 1970.|group=a}}). V [[Azija|Aziji]] je Vzhodni blok zajemal [[Mongolska ljudska republika|Mongolijo]], [[Vietnam]], [[Laos]], [[Ljudska republika Kampučija|Kampučijo]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]], [[Južni Jemen]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]].{{Efn|Do [[Sovjetsko-kitajski spor|razkola med Kitajsko in Sovjetsko zvezo]] in 1961.|group=c}} V [[Amerika|Amerikah]] so države, ki so se pridružile Sovjetski zvezi, vključevale [[Kuba|Kubo]] od leta 1961 in za omejena obdobja [[Ljudska revolucionarna vlada (Grenada)|Grenado]].<ref name="Piero">[[Piero Gleijeses]], ''Conflicting Missions: Havana, Washington and Africa, 1959–1976'', {{ISBN|978-0-8078-5464-8}}.</ref> == Terminologija == Izraz Vzhodni blok se je pogosto uporabljal kot sopomenka za [[drugi svet]], kar je vključevalo širok spekter držav pod vplivom ali podporo Sovjetske zveze ali drugih marksistično-leninističnih režimov. TTa najširša definicija vključuje ne le [[Maoistična Kitajska|maoistično Kitajsko]] in [[Demokratična Kampučija|Kambodžo]], temveč tudi kratkotrajne sovjetske satelite, kot so [[Druga vzhodnoturkestanska republika]] (1944–1949), [[Ljudska republika Azerbajdžan]] (1945–1946) in [[Republika Mahabad]] (1946), kot tudi marksistično-leninistične države na meji med drugim in tretjim svetom: [[Južni Jemen|Ljudska demokratična republika Jemen]] (od 1967), [[Ljudska republika Kongo]] (od 1969), [[Ljudska republika Benin]], [[Ljudska republika Angola]] in [[Ljudska republika Mozambik]] od leta 1975, [[Ljudska revolucionarna vlada Grenade]] od 1979 do 1983, [[Derg]]/[[Ljudska demokratična republika Etiopija]] od 1974 in [[Somalska demokratična republika]] od 1969 do [[Ogadenska vojna|Ogadenske vojne]] leta 1977.<ref>Ludlow, N. Piers, ''European integration and the Cold War: Ostpolitik-Westpolitik, 1965–1973'', Routledge, 2007, {{ISBN|0-415-42109-8}}, page 37, 39</ref><ref>Ahonen, Pertti, ''After the expulsion: West Germany and Eastern Europe, 1945–1990'', Oxford University Press, 2003, {{ISBN|0-19-925989-5}}, page 125-126 & 183</ref><ref>Zwass, Adam, ''Globalization of Unequal National Economies: Players and Controversies'', M.E. Sharpe, 2002, {{ISBN|0-7656-0731-X}}, page 214</ref><ref>Skinner, Kiron F., ''The strategy of campaigning: lessons from Ronald Reagan & Boris Yeltsin'', University of Michigan Press, 2007, {{ISBN|0-472-11627-4}}, page 137-8</ref> Čeprav vodstvo [[Sirija|Baasistične Sirije]] ni bilo [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistično]], se je državo uradno štelo za del Socialističnega bloka in je vzpostavilo tesno gospodarsko in vojaško zavezništvo s Sovjetsko zvezo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gasztold-Seń, Trentin, Adamec|first=Przemysław, Przemysław, Jan|url=https://ojs.st-andrews.ac.uk/index.php/syria/article/view/1462|title=Syria During the Cold War: The East European Connection|publisher=University of St Andrews, Centre for Syrian Studies|year=2014|isbn=9780956873224}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Ginat|first=Rami|date=April 2000|title=The Soviet Union and the Syrian Ba'th regime: From hesitation to Rapprochement|url=https://www.jstor.org/stable/4284075|journal=Middle Eastern Studies|volume=36|issue=2|pages=150–171|doi=10.1080/00263200008701312|jstor=4284075|via=JSTOR}}</ref> Med hladno vojno so predstavniki Zahodnega bloka včasih obtoževali države, ki so bile del [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]], da sodelujejo z Vzhodnim blokom. Najožja definicija Vzhodnega bloka bi obsegala le države Varšavskega pakta in [[Ljudska republika Mongolija|Ljudsko republiko Mongolijo]], ki so bile najbolj pod vplivom Sovjetske zveze. [[Kuba]], kljub temu da je bila pod vplivom Sovjetske zveze, je včasih izvajala samostojno zunanjo politiko, vključno s posredovanjem v drugih državah Tretjega sveta tudi v primerih, ko je Sovjetska zveza temu nasprotovala.<ref name="Piero2">[[Piero Gleijeses]], ''Conflicting Missions: Havana, Washington and Africa, 1959–1976'', {{ISBN|978-0-8078-5464-8}}.</ref> Po letu 1991 je uporaba izraza Vzhodni blok postala bolj omejena, običajno se nanaša na države, ki so bile del [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] (1955–1991) in [[Mongolska ljudska republika|Mongolijo]] (1924–1991).<ref name="satyendra">{{Citat|last=Satyendra|first=Kush|title=Encyclopaedic Dictionary of Political Science|publisher=Sarup & Sons|year=2003|isbn=978-81-7890-071-1|page=65|quote=" the countries of Eastern Europe under communism"}}</ref><ref name="Janzen">{{Navedi knjigo|last=Janzen|first=Jörg|last2=Taraschewski|first2=Thomas|editor-last=Shahshahānī|editor-first=Suhaylā|title=Cities of Pilgrimage|url=https://books.google.com/books?id=0T7DAJqAN7wC|series=Iuaes-series|volume=4|year=2009|publisher=LIT Verlag|location=Münster|isbn=9783825816186|page=190|quote=Do leta 1990 je bila Mongolija kljub formalni neodvisnosti ''de facto'' integriran del Sovjetsko dominiranega Vzhodnega bloka.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150905212712/https://books.google.com/books?id=0T7DAJqAN7wC|archivedate=5 September 2015}}</ref> V širšem smislu se ta izraz včasih uporablja za opisovanje »držav Vzhodne Evrope pod komunizmom«,<ref>Satyendra, Kush, ''Encyclopaedic dictionary of political science'', Sarup & Sons, 2003, {{ISBN|81-7890-071-8}}, page 65</ref> pri čemer se izključi Mongolija, vendar se vključita [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] in [[Ljudska socialistična republika Albanija|Albanija]]. Obe državi se razšli s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.<ref name="houghlin">{{Citat|last=Hirsch|first=Donald|first2=Joseph F.|last2=Kett|first3=James S.|last3=Trefil|title=The New Dictionary of Cultural Literacy|publisher=Houghton Mifflin Harcourt|year=2002|isbn=978-0-618-22647-4|page=[https://archive.org/details/newdictionaryofc00hirs/page/316 316]|quote=Eastern Bloc. The name applied to the former communist states of eastern Europe, including Yugoslavia and Albania, as well as the countries of the Warsaw Pact|url=https://archive.org/details/newdictionaryofc00hirs/page/316}}</ref> Po letu 1948 Jugoslavija ni bila več članica SEV-a ali Varšavskega pakta. Po odcepitvi od Sovjetske zveze leta 1948 je Jugoslavija zavzela unikaten položaj, saj so jo z njo povezovale globoke ideološke vezi in podoben politično-gospodarski sistem, zato se je specifično odzivala na politične pretrese in poskuse reform v vzhodnoevropskih državah.<ref name = "Režek">{{Navedi splet|title=Jugoslavija in vzhodni blok : madžarska vstaja 1956 in praška pomlad 1968|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOHOFKJV|website=www.dlib.si|accessdate=21.4.2024|date=2012|last=Režek|first=Mateja|year=2012|format=PDF}}</ref> Kot ustanovna članica [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]]<ref name="Glisic">{{Citat|last=Glisic|first=Jelena|title=East-West Trade and Japanese-Yugoslav Relations during the Cold War|publisher=Acta Slavica Iaponica|year=1976|page=120 and 121|quote=Vzhodni blok je bil sestavljen iz socialističnih držav, ki so bile članice Varšavskega pakta in Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV), pod vodstvom ZSSR.&nbsp;... V delih, ki preučujejo [[mednarodni odnosi|odnose]] držav Zahodnega bloka z Vzhodnim blokom, Jugoslavija ni bila šteta za del Vzhodnega bloka.}}</ref> je Jugoslavija igrala ključno vlogo v politiki medblokovske nepristranskosti. Medtem ko nekateri viri še vedno štejejo Jugoslavijo za del Vzhodnega bloka,<ref name="houghlin2">{{Citat|last=Hirsch|first=Donald|first2=Joseph F.|last2=Kett|first3=James S.|last3=Trefil|title=The New Dictionary of Cultural Literacy|publisher=Houghton Mifflin Harcourt|year=2002|isbn=978-0-618-22647-4|page=[https://archive.org/details/newdictionaryofc00hirs/page/316 316]|quote=Vzhodni blok. Ime, ki se je uporabljalo za nekdanje komunistične države vzhodne Evrope, vključno z Jugoslavijo in Albanijo, kot tudi za države Varšavskega pakta. |url=https://archive.org/details/newdictionaryofc00hirs/page/316}}</ref><ref>{{Citat|last=Teichova|first=Alice|first2=Matis|last2=Herbert|title=Nation, state, and the economy in history|publisher=Cambridge University Press|year=2003|isbn=978-0-521-79278-3|page=150|quote=Znotraj Vzhodnega bloka so Poljska, Jugoslavija in Madžarska težile k reformam in so se najbolj oddaljile od togega sovjetskega modela..}}</ref>{{Sfn|Cook|2001|p=897}}<ref>{{Citat|last=Ahonen|first=Pertti|title=After the Expulsion: West Germany and Eastern Europe, 1945–1990|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2003|page=212|quote=Druge države Vzhodnega bloka – razen Romunije in njenih uporniških partneric Albanije in Jugoslavije – so na preboj med Bonnom in Bukarešto reagirale s koordinacijo lastnih stališč do Zvezne republike.}}</ref><ref>{{Citat|last=White|first=N. D.|title=The United Nations and the maintenance of international peace and security|publisher=Manchester University Press|year=1990|isbn=978-0-7190-3227-1|page=183|quote=Kljub temu so države Vzhodnega bloka, vključno z Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, trdile, da je bil UNSCOB ustanovljen nezakonito.}}</ref><ref>{{Citat|last=Library of Congress|title=The Quarterly journal of the Library of Congress|publisher=Library of Congress|year=1980|volume=37|quote=80 Jugoslavija je morda najbolj mednarodna izmed držav Vzhodnega bloka.}}</ref><ref>{{Citat|last=Ryan|first=James|first2=Hana|last2=Mastrini|first3=Mark|last3=Baker|title=Eastern Europe|publisher=John Wiley and Sons|year=2009|isbn=978-0-470-39908-8|page=[https://archive.org/details/frommerseasterne00bake_0/page/651 651]|quote=Tito je dobro igral svoje karte in – za razliko od drugih držav Vzhodnega bloka – je Jugoslavija uživala precej odprt odnose z ostalim svetom. |url=https://archive.org/details/frommerseasterne00bake_0/page/651}}</ref><ref>{{Citat|last=Stanilov|first=Kiril|title=The post-socialist city: urban form and space transformations in Central and Eastern Europe after socialism|publisher=Springer|year=2007|isbn=978-1-4020-6052-6|page=362|quote=V času socializma je bil v Jugoslaviji zaznamovana sistemom socialističnega samoupravljanja, ki je dajal večji pomen razvoju tržnih razmerij v gospodarstvu kot katera koli druga socialistična država v Evropi. Ta strategija je bila pomemben dejavnik pri doseganju višjega [[Življenjski standars|življenjskega standarda]] in nižje stopnje podurbanizacije v primerjavi z drugimi članicami Vzhodnega bloka.}}</ref> drugi menijo, da razhod s Sovjetsko politiko v [[Spor med Titom in Stalinom|med Titom in Stalinom]] leta 1948 dokončno izključuje Jugoslavijo iz članstva v Vzhodnem bloku.<ref>{{Citat|last=Hawkesworth|first=M. E.|first2=John|last2=Paynter|title=Encyclopedia of government and politics|publisher=Routledge|year=1992|isbn=978-0415072250|page=[https://archive.org/details/companiontoconte0000unse/page/1244 1244]|quote=Procesi sprememb v Vzhodnem bloku so vplivali tudi na Jugoslavijo, čeprav je ta država, ki je bila od leta 1948 izven bloka, razvila lastni politični, gospodarski in federalni sistem. |url=https://archive.org/details/companiontoconte0000unse/page/1244}}</ref><ref>{{Citat|last=Binder|first=David|title=Many from Eastern Bloc Seek Yugoslav Asylum|journal=[[The New York Times]]|year=1982}}</ref><ref name="Glisic" /> == Seznam držav == [[Slika:Stamp_of_USSR_1556.jpg|sličica|Sovjetska znamka iz leta 1950, ki prikazuje zastave in narode takratnih komunističnih držav, vključno z državami Vzhodne Evrope]] === Svet za vzajemno gospodarsko pomoč (1949–1991) in Varšavski pakt (1955–1991) === * {{Zastavadržave|Ljudska socialistična republika Albanija}} (1946–1991, prenehala sodelovati v SEV-u in v [[Varšavski pakt|Varšavskem paktu]] leta 1961, nato [[Sovjetsko-albanski spor|uradno izstopila]] leta 1968 iz VP in leta 1987 iz SEV-a) * {{Zastavadržave|Ljudska republika Bolgarija}} (1946–1990) * {{Zastava|Kuba}} (od 1959) * {{Zastavadržave|Češkoslovaška socialistična republika}} (1948–1989) * {{Zastava|Vzhodna Nemčija}} (1949–1989; prej kot [[sovjetska zasedbena cona v Nemčiji|Sovjetska okupacijska cona Nemčije]], 1945–1949) * {{Zastavadržave|Ljudska republika Madžarska}} (1949–1989) * {{Zastavadržave|Mongolska ljudska republika}} (1924–1990) * {{Zastavadržave|Ljudska republika Poljska}} (1947–1989) * {{Zastavadržave|Socialistična republika Romunija}} (1947–1989, omejeno sodelovanje v aktivnostih Varšavskega pakta po letu 1964){{Efn|Glej [[Desatelitizacija Socialistične republike Romunije]]}} * {{Zastava|Sovjetska zveza}} (1922–1991; prej kot [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]], 1917–1922) ** {{Zastava|Beloruska SSR}} (1919–1991, članica OZN od 1945) ** {{Zastava|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|name=Ukrajinska SSR}} (1919–1991, članica OZN od 1945) * {{Zastava|Vietnam}} (1976–1989, prej kot [[Severni Vietnam]] 1945–1976 in [[Začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam|Južni Vietnam]] 1975–1976) === Druge pridružene države === * {{Flagcountry|Demokratična republika Afganistan}} (1978–1991) * {{Flagcountry|Ljudska republika Angola}} (1975–1991) * {{Flagcountry|Ljudska republika Benin}} (1975–1990) * {{Flag|Kitajska}} (1949–1961){{efn|Glej [[Sovjetsko-kitajski spor]]}} * {{Flagcountry|Ljudska republika Kongo}} (1969–1991) *{{Flagcountry|Ljudska demokratična republika Etiopija}} (1987–1991, prej kot [[Derg|Začasna vojaška vlada socialistične Etiopije]], 1974–1987) * {{Flagdeco|Grenada}} [[Ljudska revolucionarna vlada Grenade|Grenada]] (1979–1983) * {{Flagcountry|Ljudska republika Kampučija}} (1979–1989) * {{Flag|Severna Koreja|1948}} (1948–1990, prej kot [[Sovjetska civilna uprava|Sovjetska civilna uprava v Koreji]], 1945–1948) * {{Flag|Laos}} (1975–1989) * {{Flagcountry|Ljudska republika Mozambik}} (1975–1990) * {{Flagdeco|Somalija}} [[Demokratična republika Somalija|Somalija]] (1969–1991; prekinitev zavezništva 1978) * {{Flag|Južni Jemen}} (1967–1990) * {{Flagcountry|Socialistična federativna republika Jugoslavija}} (1945–1948){{efn|Glej [[Spor med Titom in Stalinom]]}} == Zgodovina ustanovitve == [[Slika:EasternBloc_BorderChange38-48.svg|sličica|Spremembe meja območja vzhodnega bloka od 1938 do 1948]] Leta 1922 so [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]], [[Beloruska sovjetska socialistična republika|Beloruska SSR]] in [[Zakavkaška socialistična federativna sovjetska republika|Zakavkaška SFSR]] formalno potrdile [[Pogodba o ustanovitvi Zveze sovjetskih socialističnih republik|Pogodbo o ustanovitvi ZSSR]] in Deklaracijo o ustanovitvi ZSSR, kar je označilo uradni začetek [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].<ref>Julian Towster. ''Political Power in the U.S.S.R., 1917–1947: The Theory and Structure of Government in the Soviet State'' Oxford Univ. Press, 1948. p. 106</ref> Sovjetski voditelj [[Josif Stalin]] je Sovjetsko zvezo označil kot »socialistični otok«. S tem je poudaril izolacijo in razliko v političnem in ekonomskem sistemu v primerjavi s kapitalističnim svetom, ki je prevladoval v večini drugih držav. Izrazil je prepričanje, da mora Sovjetska zveza stremeti k »nadomeščanju sedanjega kapitalističnega obkoljevanja s socialističnim obkoljevanjem«.<ref name="tucker46">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Tucker|1992}}</ref> === Širitev Sovjetske zveze od 1939 do 1940 === {{Main|Pakt Ribbentrop-Molotov|Sovjetska invazija na Poljsko|Zasedba Baltskih držav|Sovjetska zasedba Besarabije in Severne Bukovine|Zimska vojna|Moskovsko premirje}} Leta 1939 je ZSSR in [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sklenila [[Pakti Molotov-Ribbentrop|pakt Molotov-Ribbentrop]].<ref name="britannicamr">Encyclopædia Britannica, ''German-Soviet Nonaggression Pact'', 2008</ref>, ki je vseboval tajni protokol. Ta protokol je določal delitev vplivnih sfer med obema državama na ozemlju Romunije, Poljske, Latvije, Litve, Estonije in Finske.<ref name="britannicamr" /><ref name="mrtext">[http://www.fordham.edu/halsall/mod/1939pact.html ''Text of the Nazi-Soviet Non-Aggression Pact''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141114231303/http://www.fordham.edu/halsall/mod/1939pact.html|date=14 November 2014}}, executed 23 August 1939</ref> Po tem sporazumu so bili vzhodna Poljska, Latvija, Estonija, Finska in [[Besarabija]] v severni Romuniji priznane kot deli [[Sovjetska sfera vpliva|sovjetskega vplivnega območja]].<ref name="mrtext" /> Litva, ki sprva ni bila vključena, je bila dodana k sovjetskemu vplivnemu območju v drugem tajnem protokolu septembra 1939.<ref name="christie">Christie, Kenneth, ''Historical Injustice and Democratic Transition in Eastern Asia and Northern Europe: Ghosts at the Table of Democracy'', RoutledgeCurzon, 2002, {{ISBN|0-7007-1599-1}}</ref> Dva tedna po nemški invaziji na zahodno Poljsko leta 1939 je [[Sovjetska invazija na Poljsko|Sovjetska zveza napadla dele vzhodne Poljske]], ki so ji bili dodeljeni po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Molotov-Ribbentrop]]. To dejanje je bilo usklajeno z nemškimi silami, ki so že bile prisotne na Poljskem.<ref name="stalinswars43">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Roberts|2006}}</ref><ref name="sanford">{{Citat|author-link=George Sanford (scholar)|last=Sanford|first=George|year=2005|title=Katyn and the Soviet Massacre Of 1940: Truth, Justice And Memory|place=London, New York|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-0-415-33873-8}}</ref> Med sovjetsko okupacijo vzhodne Poljske so sovjetske oblasti razpustile poljsko državo. Na nemško-sovjetskem srečanju so razpravljali o prihodnji strukturi »poljske regije«.<ref name="Nekrich131">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Nekrich|Ulam|Freeze|1997}}</ref> Sovjetska administracija je takoj začela s kampanjo [[sovjetizacija|sovjetizacije]]<ref name="Sowietyzacja">{{Citat|title=Sowietyzacja Kresów Wschodnich II Rzeczypospolitej po 17 wrzesnia 1939|year=1998|editor1=Adam Sudol|page=441|publisher=Wyzsza Szkola Pedagogiczna|place=Bydgoszcz|isbn=978-83-7096-281-4|language=pl}}</ref><ref name="Relocation">{{Citat|title=Demography and National Security|year=2001|editor1=Myron Weiner, Sharon Stanton Russell|pages=308–315|chapter=Stalinist Forced Relocation Policies|chapter-url=https://books.google.com/books?id=J9nuv7MGQ5MC&q=Sovietization&pg=PA309|publisher=Berghahn Books|isbn=978-1-57181-339-8}}</ref> novo priključenih območij.<ref>Sovjeti so organizirali prirejene volitve,{{V jeziku|pl}} Bartlomiej Kozlowski [http://kalendarium.polska.pl/wydarzenia/article.htm?id=132394 ''Wybory" do Zgromadzen Ludowych Zachodniej Ukrainy i Zachodniej Bialorusi''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090923190801/http://kalendarium.polska.pl/wydarzenia/article.htm?id=132394|date=23 September 2009}}, [[Naukowa i Akademicka Sieć Komputerowa|NASK]], 2005, Polska.pl, the result of which was to become a legitimization of Soviet annexation of eastern Poland. [[Jan T. Gross|Jan Tomasz Gross]], ''[https://books.google.com/books?id=XKtOr4EXOWwC&dq=October+22+1939&pg=PA71 Revolution from Abroad] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150927205441/https://books.google.com/books?vid=ISBN0691096031&id=XKtOr4EXOWwC&pg=PA71&lpg=PA71&dq=October+22+1939&sig=aUe9ogURXivTzuoeRRLlufmOCbQ|date=27 September 2015}}'', Princeton University Press, 2003, page 396 {{ISBN|0-691-09603-1}}</ref><ref>Sovjetske oblasti so poskušale izbrisati poljsko zgodovino in kulturo, Trela-Mazur, Elzbieta, ''Sowietyzacja oswiaty w Malopolsce Wschodniej pod radziecka okupacja 1939–1941 (Sovietization of Education in Eastern Lesser Poland During the Soviet Occupation 1939–1941)'', ed. Wlodzimierz Bonusiak, ''et al''. (eds.), Wyzsza Szkola Pedagogiczna im. Jana Kochanowskiego, 1997, {{ISBN|978-83-7133-100-8}}</ref><ref>Sovjetske oblasti so umaknile [[Poljski zlot|poljsko valuto]] brez zamenjave za rublje,{{V jeziku|pl}}, [[Karolina Lanckorońska|Karolina Lanckoronska]] ''Wspomnienia wojenne; 22 IX 1939 – 5 IV 1945'', 2001, ed, page 364, [http://www.lwow.com.pl/karolina.html Chapter I – Lwów] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090327101720/http://www.lwow.com.pl/karolina.html|date=27 March 2009}}, ZNAK, {{ISBN|83-240-0077-1}}</ref> To je vključevalo [[Kolektivizacija kmetijstva|kolektivizacijo kmetijstva]]<ref name="PWN OKUPACJA SOWIECKA W POLSCE 1939–41">{{Navedi splet|url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/okupacja-sowiecka-ziem-polskich;3950665.html|title=okupacja sowiecka ziem polskich 1939–41|trans-title=Sovjetska okupacija poljskih ozemelj 1939–41|language=pl|website=[[Internetowa encyklopedia PWN|Encyklopedia PWN]]|accessdate=6 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324085324/https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/okupacja-sowiecka-ziem-polskich;3950665.html|archivedate=24 March 2019}}</ref> in [[Nacionalizacija|nacionalizacijo]] in prerazporedile zasebne in državne poljsko lastnine.<ref name="Piotrowski_11">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Piotrowski|2007}}</ref><ref>Sovjetske oblasti so služenje predvojni poljski državi obravnavale kot "zločin proti revoluciji" [[Gustaw Herling-Grudziński]], ''A World Apart: Imprisonment in a Soviet Labor Camp During World War II'', 1996, page 284, [[Penguin Books]], {{ISBN|0-14-025184-7}} and "counter-revolutionary activity",{{V jeziku|pl}} [[Władysław Anders]], ''Bez ostatniego rozdzialu'', 1995, page 540, Test, {{ISBN|83-7038-168-5}} and subsequently started arresting large numbers of Polish citizens.</ref><ref>Med začetno sovjetsko invazijo na Poljsko je bilo zajetih med 230.000 do 450.000 Poljakov, nekateri med njimi so bili usmrčeni (glej tudi [[Katinski pokol]]).[[George Sanford|Sanford]], [https://books.google.com/books?id=PZXvUuvfv-oC&dq=Soviet+invasion+of+Poland+1939&pg=PA20 Google Books, p. 20-24.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150928010556/https://books.google.com/books?vid=ISBN0415338735&id=PZXvUuvfv-oC&pg=PA20&lpg=PA20&ots=_1tnCiY3_f&dq=Soviet+invasion+of+Poland+1939&sig=WpYsVr5jLk6yIVAYnQqeR3hdXMU|date=28 September 2015}}; [[Benjamin B. Fischer|Fischer, Benjamin B.]], "[https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/winter99-00/art6.html The Katyn Controversy: Stalin's Killing Field] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100324185250/https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/winter99-00/art6.html|date=24 March 2010}}", ''[[Študije inteligence|Studies in Intelligence]]'', Winter 1999–2000; [https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/kent-csi/pdf/v43i3a06p.pdf ''Stalin's Killing Field''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080709144143/https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/kent-csi/pdf/v43i3a06p.pdf|date=9 July 2008}}</ref> Sredi junija 1940 so sovjetske enote NKVD vdrle na mejne postaje [[Litva|Litve]], [[Estonija|Estonije]] in [[Latvija|Latvije]], kar je bil začetek sovjetske zasedbe teh držav.<ref name="wettig20">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref><ref name="senn">Senn, Alfred Erich, ''Lithuania 1940 : revolution from above'', Amsterdam, New York, Rodopi, 2007 {{ISBN|978-90-420-2225-6}}</ref> Temu je sledila likvidacija nacionalnih državnih uprav in njihovo zamenjavo s sovjetskimi kadri.<ref name="wettig20" /><ref>34,250 Latvians, 75,000 Lithuanians and almost 60,000 Estonians were deported or killed. [[Simon Sebag Montefiore]], ''Stalin: The Court of the Red Tsar'', page 334</ref> Volitve v parlament in druge državne urade so potekale z enim samim prosovjetskim kandidatom, pri čemer so uradni volilni rezultati pokazali izjemno visoko podporo, in sicer 92,8 odstotka v Estoniji, 97,6 odstotka v Latviji in 99,2 odstotka v Litvi, kar kaže na prirejanje rezultatov.<ref name="wettig21">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref><ref>Poleg tega je znano, da so bili latvijski rezultati izmišljeni, saj so bili po nesreči posredovani tisku v Londonu in objavljeni dan pred načrtovanim. Visvaldis, Mangulis, ''Latvia in the Wars of the 20th century'', 1983, Princeton Junction: Cognition Books, {{ISBN|0-912881-00-3}}, Chapter=VIII. September 1939 to June 1941; Švābe, Arvīds. ''The Story of Latvia''. Latvian National Foundation. Stockholm. 1949. Feldbrugge, Ferdinand et al., ''Encyclopedia of Soviet Law'', 1985, Brill, {{ISBN|90-247-3075-9}}, page 460</ref> Ljudske skupščine so razglasile priključitev vsake od teh treh držav k Sovjetski zvezi kot »sovjetske socialistične republike« in zahtevale njihov sprejem v Sovjetsko zvezo. Ta priključitev je bila formalizirana avgusta 1940.<ref name="wettig21" /> Mednarodna skupnost je to dejanje obsodila in ga označila za nezakonito.<ref name="smithpabriksxix">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Smith|Pabriks|Purs|Lane|2002}}</ref><ref name="oconnor117">{{Harvardski navedek brez oklepajev|O'Connor|2003}}</ref> Leta 1939 je Sovjetska zveza izvedla neuspešen [[Zimska vojna|poskus invazije na Finsko]],<ref name="ckpipe">{{Citat|last=Kennedy-Pip|first=Caroline|title=Stalin's Cold War|publisher=Manchester University Press|year=1995|isbn=978-0-7190-4201-0}}</ref> kar je vodilo do [[Moskovska mirovna pogodba|začasne mirovne pogodbe]] med državama. Po tej pogodbi je Sovjetska zveza pridobila vzhodno regijo [[Karelija|Karelije]], ki predstavlja približno10% finskega ozemlja.<ref name="ckpipe" /> Na pridobljenih ozemljih je bila nato ustanovljena [[Karelo-finska sovjetska socialistična republika]], ki je nastala z združitvijo teh ozemelj z [[Karelijska avtonomna sovjetska socialistična republika|KASSR]]. V nadaljevanju, junija 1940, je Sovjetska zveza Romuniji posredovala ultimat, ki je zahteval predajo Besarabije, [[Bukovina|Bukovine]] in [[Regija Herca|regije Herca]].<ref name="stalinswars55">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Roberts|2006}}</ref><ref name="shirer794">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Shirer|1990}}</ref> Po tem, ko je Romunija popustila sovjetskim zahtevam, so sovjetske sile vstopile in zasedle ta ozemlja.<ref name="stalinswars55" /><ref>Okupacijo je med sovjetsko okupacijo Besarabije in severne Bukovine spremljalo versko preganjanje ter deportacije.</ref> === Vzhodna fronta in zavezniške konference === {{further|Operacija Barbarossa|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Jaltska konferenca|Potsdamska konferenca}} [[Slika:Yalta_Conference_(Churchill,_Roosevelt,_Stalin)_(B&W).jpg|levo|sličica|Veliki trije ([[Predsednik vlade Združenega kraljestva|britanski premier]] [[Winston Churchill]], [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriški predsednik]] [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin D. Roosevelt]] in [[premier Sovjetske zveze]] [[Josif Stalin|Joseph Stalin]]) na [[Jaltska konferenca|konferenci v Jalti]], februar 1945]] Junija 1941 je Nemčija z [[Operacija Barbarossa|napadom na Sovjetsko zvezo]] prekršila pakt Molotov-Ribbentrop. Od časa te invazije do leta 1944 so bila ozemlja, ki jih je priključila Sovjetska zveza, del nemškega [[Reichskomissariat Ostland|Ostlanda]] (razen [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavske SSR]]). V odziv na to je Sovjetska zveza v okviru protiofenziv na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] sprožila vrsto vojaških operacij, s katerimi so postopoma potisnili nemške sile proti zahodu. Po [[Nadaljevalna vojna|koncu druge svetovne vojne na sovjetsko-finski meji]] sta Sovjetska zveza in Finska leta 1944 [[Moskovsko premirje|podpisali nov mirovni sporazum]], s katerim je bilo leta 1944 določen del finskih ozemelj odstopljenih Sovjetski zvezi. Ta ozemlja, ki so bila že predmet začasnega mirovnega sporazuma iz leta 1944, so bila nato aneksirana in vključena v Karelo-Finsko Sovjetsko socialistično republiko.<ref>{{Navedi splet|url=http://heninen.net/sopimus/1944_e.htm|title=Armistice Agreement|date=1997|accessdate=27 August 2019|archive-date=2014-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140128193958/http://heninen.net/sopimus/1944_e.htm|url-status=dead}}</ref> Od leta 1943 do 1945 so potekale številne konference, ki so obravnavale ureditev povojne Evrope, ki so obravnavale, vključno z vprašanjem morebitnega sovjetskega nadzora nad državami Srednje Evrope. Na teh srečanjih so se oblikovali različni načrti za politično prihodnost te regije. Medtem ko je [[Josif Stalin]] težil k širitvi sovjetskega vpliva in kontrole nad čim večjimi deli Srednje Evrope, je britanski premier [[Winston Churchill]] predlagal ustanovitev Srednjeevropske Podonavske konfederacije, ki bi služila kot protiutež tako Nemčiji kot Sovjetski zvezi.<ref>[https://www.spiegel.de/geschichte/churchill-und-die-deutschen-a-946593.html "Churchill and the Germans" in Der Spiegel, 13 August 2010.]</ref> Churchillov pristop do Sovjetske zveze in njene vloge v Srednji Evropi je bil bistveno drugačen od pristopa ameriškega predsednika [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina D. Roosevelta]], ki je Stalina opisoval kot tiranskega voditelja zavrženega sistema, primerljivega z »hudičem«.<ref name="miscamble51">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Miscamble|2007}}</ref> Ko so Roosevelta opozorili na možnost, da bi Stalinova diktatura prevzela nadzor nad delom Evrope, je Roosevelt izrazil svoje mnenje, v katerem je povzel svoje razmišljanje o odnosih s Stalinom: «Preprosto imam občutek, da Stalin ni takšen človek.&nbsp;... Mislim, da če mu dam vse, kar lahko, in od njega ne zahtevam ničesar v zameno, noblesse oblige, ne bo poskušal ničesar priključiti in bo z mano sodeloval za svet demokracije in miru.«<ref name="miscamble52">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Miscamble|2007}}</ref> Na srečanju med Stalinom in Rooseveltom v [[Teheranska konferenca|Teheranu]] leta 1943 je Churchill izjavil, da je za Britanijo ključnega pomena obnovitev Poljske kot neodvisne države.<ref name="wettig44">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Britanija na zadevo ni pritiskala zaradi strahu, da bi postala vir medzavezniških trenj.<ref name="wettig44" /> Na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] februarja 1945 je Stalin zahteval, da Sovjetska zveza pridobi sfero političnega vpliva v Srednji Evropi.<ref name="stalinswars241">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Roberts|2006}}</ref> Churchill in Roosevelt sta nasprotovala njegovi zahtevi po razkosanju Nemčije.<ref name="stalinswars241" /> Stalin je izjavil, da bo Sovjetska zveza obdržala ozemlje vzhodne Poljske, ki so ga že [[sovjetska invazija na Poljsko|zavzeli z invazijo leta 1939]], in želel je imeti na oblasti prosovjetsko poljsko vlado v preostalem delu Poljske. <ref name="stalinswars241" /> Po odporu Churchilla in Roosevelta je Stalin obljubil reorganizacijo trenutne [[Poljski odbor narodne osvoboditve|prosovjetske vlade]] na Poljskem na širši demokratični osnovi.<ref name="stalinswars241" /> Izjavil je, da bo glavna naloga nove vlade priprava in izvedba volitev.<ref name="wettig47">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Na Jaltski konferenci so se zavezniške sile dogovorile tudi o tem, da bodo državam osvobojene Evrope in nekdanjim satelitskim državam osi omogočile, da ustvarijo demokratične institucije po lastni izbiri. To je bilo skladno s pravico vseh narodov do izbire oblike vlade, pod katero bodo živeli,<ref name="yaltareport">11 February 1945 Potsdam Report, ''reprinted in'' Potsdam Ashley, John, Soames Grenville and Bernard Wasserstein, ''The Major International Treaties of the Twentieth Century: A History and Guide with Texts'', Taylor & Francis, 2001 {{ISBN|0-415-23798-X}}</ref> kar je poudarjalo pomen samoodločbe in demokratičnega upravljanja. Prav tako so se zavezali, da bodo tem državam pomagali oblikovati začasne vlade, ki se bodo zavezale k čimprejšnji ustanovitvi s svobodnimi volitvami in nudili podporo pri organizaciji in izvedbi teh volitev.<ref name="yaltareport" /> Na začetku [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]], ki je potekala julija in avgusta 1945 po brezpogojni predaji Nemčije, je Stalin ponovil prejšnje obljube Churchillu, da se bo vzdržal [[sovjetizacija|sovjetizacije]] Srednje Evrope.<ref name="stalinswars274">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Roberts|2006}}</ref> Poleg vprašanj reparacij je Stalin izrazil tudi interes za vojni plen, ki bi Sovjetski zvezi omogočil neposredno zaplembo premoženja v osvojenih državah, brez omejitev količine ali kakovosti.<ref name="wettig90">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> V ta namen je bila dodana klavzula, ki je zaplembo dovoljevala, vendar z določenimi omejitvami.<ref name="wettig90" /> == Prikrita dinamika transformacije == [[Slika:Mikolajczyk.jpg|sličica|[[Stanisław Mikołajczyk]], [[Poljska vlada v izgnanstvu|poljski premier med drugo svetovno vojno]], je pobegnil iz Poljske leta 1947, potem ko je bil aretiran in preganjan.]] Sprva so Sovjeti prikrivali svojo vlogo pri oblikovanju politik v državah Vzhodnega bloka, pri čemer je zunanji videz političnih sprememb v teh državah spominjal na zahodne »[[liberalna demokracija|buržoazne demokracije]]«.<ref name="wettig37">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Tipičen primer tega pristopa je bilo navodilo mlademu komunistu v Vzhodni Nemčiji, da »mora vse izgledati demokratično, vendar moramo imeti mi vse pod nadzorom«.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Stalin je menil, da je socialno-ekonomska transformacija ključna za vzpostavitev sovjetskega nadzora, kar je bilo v skladu z marksistično-leninistično ideologijo, po kateri materialne osnove in razporeditev proizvodnih sredstev oblikujejo družbene in politične odnose.<ref name="wettig36">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Pri tem je Sovjetska zveza uporabljala tudi sklicevanje na skupne kulturne značilnosti, da bi utrdila svoj vpliv nad državami Vzhodne Evrope.<ref>{{Navedi knjigo|last=Lewkowicz|first=Nicolas|title=The United States, the Soviet Union and the Geopolitical Implications of the Origins of the Cold War|publisher=Anthem Press|year=2018|isbn=978-1783087990|location=New York|pages=119}}</ref> Na ključne položaje oblasti v državah Vzhodnega bloka so bili postavljeni kadri, usposobljeni v Moskvi, s ciljem izvajanja ukazov za družbenopolitične transformacije.<ref name="wettig362">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Med prioritetnimi ukrepi je bila razlastitev zemljiškega in industrijskega premoženja [[Buržoazija|buržoazije]], ki je bila izvedena z namenom odprave njihove družbene in finančne moči.<ref name="wettig372">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Ti ukrepi so bili javno predstavljeni kot »reforme« , čeprav so dejansko pomenili družbenoekonomsko preobrazbo.<ref name="wettig372" /> V večini držav, razen sprva na Češkoslovaškem, so bile politične stranke zavezane slediti »blokovski politiki«, kar je pomenilo, da so sčasoma morale postati del »antifašističnega bloka« in delovati le na osnovi medsebojnega »soglasja«.<ref name="wettig38">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Ta blokovski sistem je Sovjetski zvezi omogočal posredno izvajanje nadzora v teh državah.<ref name="wettig39">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Ključni oddelki, vključno s tistimi, ki so bili odgovorni za osebje, splošno varnost, tajno policijo in mladinske organizacije, so bili pod strogim vodstvom komunističnih strank.<ref name="wettig392">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Moskovski kadri so med osebjem razlikovali med »progresivnimi silami« in »reakcionarnimi elementi'«, slednjim so postopoma odvzeli vse vplivne pozicije. Ta proces je potekal tako dolgo, dokler komunisti niso dosegli neomejene oblasti, v političnem življenju pa so ostali le tisti politiki, ki so brezpogojno podpirali sovjetsko politiko.<ref name="wettig41">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> == Dogodki, ki so spodbudili strožji nadzor nad državami Vzhodnega bloka == === Zavrnitev Marshallovega načrta === {{further|Marshallov načrt}} [[Slika:Europe-blocs-49-89x4.svg|levo|sličica|250x250_pik|Politične razmere v Evropi med [[Hladna vojna|hladno vojno]]]] Junija 1947, po tem ko so Sovjeti zavrnili pogajanja o morebitni ublažitvi omejitev nemškega razvoja, so Združene države objavile [[Marshallov načrt]]. Ta obsežen program ameriške pomoči je bil vsem evropskim državam, vključno s Sovjetsko zvezo in državami Vzhodne Evrope.<ref name="miller16">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Miller|2000}}</ref> Sovjetska zveza je načrt zavrnila in zavzela trdo linijo proti ZDA in nekomunističnim evropskim državam.<ref name="wettig139">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Češkoslovaška in Poljska sta pokazali interes za pomoč ZDA, kar je povzročilo močno sovjetsko zaskrbljenost<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> {{Three worlds}} [[Jan Masaryk,]] češkoslovaški zunanji minister, je bil zaradi svojega razmišljanja o pridružitvi načrtu celo poklican v Moskvo, kjer ga je Stalin zaradi tega grajal. Poljski premier [[Józef Cyrankiewicz]] je bil za poljsko zavrnitev načrta nagrajen s petletnim trgovinskim sporazumom, ki je vključeval 450 $&nbsp;milijonov kredita, 200.000 ton žita, težko mehanizacijo in tovarne.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,855998,00.html|title=Carnations|work=[[Time (časopis)|Time]]|date=9 February 1948|accessdate=1 February 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090114182613/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,855998,00.html|archivedate=14 January 2009}}</ref> Julija 1947 je Stalin naročil državam, naj se umaknejo iz Pariške konference o Programu za obnovo Evrope, kar so označili kot »trenutek resnice« v [[Druga svetovna vojna|povojni]] delitvi Evrope.<ref name="bideleaux">Bideleux, Robert and Ian Jeffries, ''A History of Eastern Europe: Crisis and Change'', Routledge, 1998, {{ISBN|0-415-16111-8}}</ref> Ta korak je bil uvod v sovjetska prizadevanja za večji nadzor nad državami Vzhodnega bloka in opustitev demokratičnih institucij.<ref name="wettig148">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Ko je na madžarskih volitvah avgusta 1947 postalo jasno, da bi nekomunistične stranke lahko kljub hudemu pritisku pridobile več kot 40% glasov, so sovjetske oblasti uvede represije za likvidacijo vseh neodvisnih političnih sil.<ref name="wettig148" /> V Bolgariji se je istega meseca začelo uničevanje opozicije, na podlagi navodil sovjetskih kadrov.<ref name="wettig1482">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref><ref name="wettig149">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Na srečanju komunističnih strank v [[Szklarska Poręba|Szklarski Porębi]] konec septembra 1947<ref name="wettig140">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> so komunistične strankeVzhodnega bloka obtožili, da so v svojih državah med pripravo na Marshallov načrt dopustile vpliv nekomunistov.<ref name="wettig1482" /> === Blokada Berlina in zračni most === {{Glavni|Berlinska blokada}} [[Slika:Germans-airlift-1948.jpg|levo|sličica|Nemški civilisti opazujejo zahodna oskrbovalna letala na [[Berlinsko letališče Tempelhof|berlinskem letališču Tempelhof]] med [[Berlinska blokada|zračnim mostom Berlin]]]] V Berlinu, nekdanji nemški prestolnici, ki je bila obdana s sovjetsko okupirano Nemčijo, je Stalin 24. junija 1948 uvedel Berlinsko blokado. To je pomenilo prekinitev vseh kopnih dostavnih poti za hrano, material in druge zaloge v [[Zahodni Berlin]].<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Gaddis|2005}}</ref> Uvedba blokade je bila delno odziv na rezultate lokalnih volitev oktobra 1946, na katerih je Socialdemokratska stranka Nemčije močno premagala [[Socialistična enotna stranka Nemčije|Socialističnl enotnl strankl Nemčije]] (SED). Dobila le dvainpolkrat več glasov kot SED.<ref name="turner192">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turner|1987}}</ref> Kot odgovor na blokado so Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in več drugih organizirale Berlinski zračni most. Ta projekt je zagotovil nujno potrebne zaloge hrane in drugih dobrin prebivalcem Zahodnega Berlina.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Miller|2000}}</ref> Sovjetske oblasti so poskušale ovirati volitve v letu 1948 z javno kampanjo proti zahodni politiki,<ref name="turner29">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turner|1987}}</ref> medtem ko je 300.000 Berlinčanov demonstriralo v podporo nadaljevanju mednarodnega zračnega mostu.<ref>Fritsch-Bournazel, Renata, ''Confronting the German Question: Germans on the East-West Divide'', Berg Publishers, 1990, {{ISBN|0-85496-684-6}}, page 143</ref> Maja 1949 je Stalin umaknil blokado in dovolil nadaljevanje zahodnih pošiljk v Berlin, s čimer je priznal neuspeh svoje politike izolacije Zahodnega Berlina.<ref name="Gaddis 2005, p. 34">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Gaddis|2005}}</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Miller|2000}}</ref> === Spor med Titom in Stalinom === {{further|Spor med Titom in Stalinom}} Po nesoglasjih med jugoslovanskim voditeljem [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom Titom]] in Sovjetsko zvezo glede politike v Grčiji in [[Ljudska socialistična republika Albanija|Albaniji]] je prišlo do [[Spor med Titom in Stalinom|razkola med Titom in Stalinom]], čemur je junija 1948 sledila izključitev Jugoslavije iz [[Informbiro|Informbiroja]]. V Beogradu je sledil neuspešen sovjetski poskus puča.<ref name="wettig156">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Ta razkol je ustvaril dve ločeni komunistični sili v Evropi<ref name="wettig156" /> in v Vzhodnem bloku sprožil kampanjo proti [[Titoizem|titoizmu]], v kateri so bili Titovi agenti in agenti Zahoda opisani kot sodelavci v podtalnih dejavnosti.<ref name="wettig156" /> Stalin je [[Informbiro]] preoblikoval v orodje za nadzor nad notranjimi zadevami drugih komunističnih strank Vzhodnega bloka.<ref name="wettig1562">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref>, kar je vključevalo spodbujanje notranjih konfliktov in obtoževanje visokorangiranih članov strank, ki so na kakršenkoli način odstopali od uradne politike.<ref name="wettig1562" /> Začelo se je prizadevanje za oslabitev moči voditeljev komunističnih strank.<ref name="wettig1562" /> Ta pristop je vodil do preganjanja in odstranitve številnih pomembnih partijskih kadrov, zlasti v Vzhodni Nemčiji.<ref name="wettig157">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> [[Ljudska socialistična republika Albanija|Albanija]], pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxha]], je bila prva država, ki je občutila posledice tega pristopa, in je spremenil svojo politično usmeritev usmeritev proti Jugoslaviji.<ref name="wettig1572">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Na [[Ljudska republika Poljska|Poljskem]] so voditelja [[Władysław Gomułka]], zaradi njegovih projugoslovanskih stališč, v začetku septembra 1948 odstavili s položaja generalnega sekretarja stranke in zaprli.<ref name="wettig1572" /> V [[Ljudska republika Bolgarija|Bolgariji]] so Traiča Kostova, ki ni bil moskovski kader, a je bil naslednji v vrsti za vodstvo, po ukazu Stalina junija 1949 aretiral in usmrtili.<ref name="wettig1572" /> Zaprtih je bilo tudi več drugih visokih bolgarskih uradnikov.<ref name="wettig1572" /> Stalin in madžarski voditelj [[Mátyás Rákosi]] sta organizirala zrežirano sojenje Rákosijevemu nasprotniku [[László Rajk|Lászlu Rajku]], ki je bil nato usmrčen.<ref name="wettig158">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Vsi ti dogodki so bili del Stalinovih prizadevanj za ohranitev ideološke enotnosti in vpliva Moskve v Vzhodni Evropi, kot tudi utrditev moči lokalnih komunističnih elit.<ref>{{Navedi knjigo|last=Lewkowicz|first=Nicolas|title=The Role of Ideology in the Origins of the Cold War|publisher=Scholar's Press|year=2020|isbn=978-620-2317269|location=Saarbrucken|pages=55}}</ref> [[Slika:Free Territory of Trieste Map.svg|sličica|314x314_pik|[[Svobodno tržaško ozemlje]], ki je bilo po vojni ustvarjeno ob obali severnega [[Jadransko morje|Jadrana]], z sedežem v [[Trst|Trstu]]. Cono B je leta 1954 dobila [[Italija]], cono A pa Jugoslavija, kjer je bila razdeljena med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]].]] Pristaniško mesto [[Trst]] je bilo po drugi svetovni vojni v središču pozornosti. Do prekinitve odnosov med Titom in Stalinom je mesto predstavljalo točko nesoglasij med zahodnimi silami in Vzhodnim blokom. [[Svobodno tržaško ozemlje]] je bilo območje pod kontrolo [[Združeni narodi|Združenih narodov]] od 1947 do 1954 leta. S [[Londonski memorandum|Spomenico o soglasju]] iz leta 1954 (t. i. ''londonski sporazum'') je STO dejansko prenehalo obstajati., razdeljeno je bilo na dva dela Večji del cone A (z izjemo [[Plavje|Plavij]]) je bil dodeljen Italiji, cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] (oz. znotraj nje Sloveniji in Hrvaški), s čimer je prišlo do sprostitve odnosov med Zahodom in Titovo Jugoslavijo.<ref>Christian Jennings "Flashpoint Trieste: The First Battle of the Cold War", (2017), pp 244.</ref><ref>Karlo Ruzicic-Kessler "Togliatti, Tito and the Shadow of Moscow 1944/45-1948: Post-War Territorial Disputes and the Communist World", In: Journal of European Integration History, (2/2014).</ref> == Politika == [[Slika:Communist_block.svg|levo|sličica|300x300_pik|Države, ki so nekoč imele [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistične]] vlade, so prikazane v rdeči, in države, za katere je ZSSR v nekem trenutku menila, da se »premikajo proti socializmu« v oranžni barvi.]] Politika v državah Vzhodnega bloka, čeprav je bila sprva zasnovana [[Stalinizem|institucionalno po komunističnem modelu]], ki ga je uvedel [[Josif Stalin]], se je nadalje razvijala različno od države do države.<ref name="hardt11">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> V satelitskih državah so oblasti po začetnih mirovnih pogodbah sprejele ukrepe proti politični opoziciji in hkrati uvedle ključne reforme v smeri socializma, pri čemer so voditelji v Kremlju okrepili nadzor nad temi državami.<ref name="wettig108">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Že od začetka je Stalin usmerjal sisteme, ki so se namerno oddaljevali od zahodnih modelov, kot so tržna gospodarstva in parlamentarne demokracije, ki so v sovjetski terminologiji pogosto označene kot »buržoazna demokracija«.<ref name="hardt12">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> To je vodilo do nastanka držav z centralizirano politično močjo, podprtih z obsežnim represivnim aparatom, ter osredotočene na [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistično]] ideologijo.<ref name="hardt12" /> [[Slika:Eastern_block_flags.png|sličica|300x300_pik|Komunistične države in [[sovjetska republika|Sovjetske republike]] v Evropi s svojimi reprezentativnimi zastavami (1950)]] Vendar pa ostanki demokratičnih institucij niso bili nikoli popolnoma uničeni, kar je povzročilo pojav institucij, ki so po obliki spominjale na tiste v demokratičnih državah zahodnega tipa, vendar pa v resnici niso delovale na podoben demokratičen način.<ref name="hardt122">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> Te institucije so večinoma služile kot orodje za legitimizacijo avtoritarnega vladanja, saj dejansko niso omogočale demokratičnega nadzora ali participacije javnosti. Parlamenti so bili sicer formalno izvoljeni, vendar so se njihova zasedanja odvijala le nekaj dni na leto, z namenom legitimizacije odločitev politbiroja.<ref name="crampton246">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> V vsakem režimu je bil prvi oz. generalni sekretar [[centralni komite|Centralnega komiteja]] vsake [[komunistična stranka|komunistične partije]] najmočnejša osebnost.<ref name="crampton244">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Partije, ki so bile pod nadzorom [[politični biro|politbiroja]], niso imele množičnega članstva, ampak so sledile [[Leninizem|leninistični]] tradiciji, manjše, selektivne stranke s skupino izbranih, popolnoma predanih in politično zavednih članov, ki so bili pripravljeni slediti vodstvu brez vprašanj.<ref name="crampton245">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> === Politične in državljanske omejitve === V državah Vzhodnega bloka so politične in državljanske omejitve vključevale stroge emigracijske politike in omejitve na področju civilne družbe, ki se zunaj partije in državnega nadzora ni smela uveljaviti, razen v nekaterih izjemah, kot je bila [[Zgodovina Poljske (1945–1989)|Poljska v osemdesetih letih]].<ref name="hardt18">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> Institucionalna zasnova komunističnih sistemov je temeljila na zavračanju principov vladavine prava, pri čemer je bila oblast koncentrirana v rokah partije in njenih voditeljev. Zaradi majhnega števila politično zaupanja vrednih oseb v zgodnjih fazah, so bile številne pomembne pozicije zasedene z nekomunisti.<ref name="wettig40">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> , ki pa so jih zamenjali, ko so moskovski kadri začeli z obsežnimi partijskimi programi za usposabljanje kadrov, ki bi ustrezali političnim zahtevam.<ref name="wettig40" /> Komunistični režimi v Vzhodnem bloku so marginalne skupine opozicijskih intelektualcev videli kot na potencialno grožnjo.<ref name="Pollackxiv">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Pollack|Wielgohs|2004}}</ref> Zatiranje vsakršnega nestrinjanja je veljalo za ključno za ohranjanje oblasti, kar je v nekaterih primerih vključevalo obsežne operacije tajnega nadzora.<ref name="Pollackxiv" /> Po totalitarni začetni fazi je po Stalinovi smrti prišlo do posttotalitarnega obdobja, kjer so režimi prešli od množičnega terorja k selektivni represiji, skupaj z ideološkimi in družbenopolitičnimi strategijami zagotavljanja lojalnosti.<ref name="Pollackxv">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Pollack|Wielgohs|2004}}</ref> Politična policija je bila jedro sistema nadzora, njena imena pa so postala sinonim za grožnjo nasilja proti tistim, ki so se aktivno upirali državi.<ref name="crampton2472">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Vladavino komunistične partije so izvajale različne državne in tajne policijske organizacije: * V Vzhodni Nemčiji so delovale [[Stasi]], [[Volkspolizei]] in [[Bojne skupine delavskega razreda|KdA]] * V Sovjetski zvezi [[KGB]] * Na Češkoslovaškem [[StB|STB]] in [[Ljudske milice (Češkoslovaška)|LM]] * V Bolgariji [[Odbor za državno varnost (Bolgarija)|KDS]] * V Albaniji [[Sigurimi]] * Na Madžarskem ÁVH in [[Delavska milica|Munkásőrség]] * V Romuniji [[Securitate]] in [[Domoljubna garda (Romunija)|GP]] * Na Poljskem [[Urząd Bezpieczeństwa]], [[Służba Bezpieczeństwa]] in [[ZOMO]] === Omejevanje medijev in informacij === Med komunističnim obdobjem so bili tisk in druge medijske organizacije tesno povezani s komunistično partijo, ki je pogosto imela neposreden nadzor nad njimi.<ref name="oneil15">{{Harvardski navedek brez oklepajev|O'Neil|1997}}</ref> Do konca osemdesetih let 20. stoletja so bile radijske in televizijske organizacije Vzhodnega bloka v državni lasti, medtem ko so tiskani mediji večinoma pripadali političnim organizacijam, predvsem lokalnim enotam komunistične partije.<ref name="oneil25">{{Harvardski navedek brez oklepajev|O'Neil|1997}}</ref> Mladinske časopise in revije so izdajale mladinske organizacije, povezane s komunističnimi partijami.<ref name="oneil25" /> Nadzor nad mediji je bil ključni del državne cenzure, ki je delovala pod nadzorom komunistične partije.<ref name="oneil252">{{Harvardski navedek brez oklepajev|O'Neil|1997}}</ref> Mediji so imeli osrednjo vlogo pri nadzoru informacij in vplivanju na družbo.<ref name="oneil1">{{Harvardski navedek brez oklepajev|O'Neil|1997}}</ref>, pri čemer so komunistične oblasti verjele, da je nadzor nad informacijami in njihovo predstavitvijo javnosti bistven za vzdrževanje in krepitev njihove moči. Ta nadzor je vključeval regulacijo vsebin in cenzuro kakršnih koli informacij, ki bi lahko ogrozile ideološko uniformnost ali izzvale avtoriteto partije.<ref name="oneil1" /> Kot odziv na omejen dostop do neodvisnih informacij so zahodne države investirale v zmogljive oddajnike, ki so omogočili širjenje radijskih storitev, kot so [[BBC]], [[Voice of America|VOA]] in [[Radio Free Europe]] (RFE), ki so bile slišne tudi znotraj Vzhodnega bloka. === Oboroževalna tekma === {{Further|Oboroževalna tekma}} Hladna vojna, ki se je začela kmalu po koncu druge svetovne vojne, je povzročila obsežno oboroževalno tekmo med Sovjetsko zvezo in ZDA oziroma med državami članicami [[Severnoatlantska zveza|Severnoatlantske zveze]] (NATO) na eni strani ter državami [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] na drugi. To obdobje je zaznamovalo izrazito povečanje naložb v razvoj in proizvodnjo orožja, zlasti orožja za množično uničevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Nezaupanje kot povod za atomsko oboroževanje|url=https://www.dnevnik.si/1042952481|website=Dnevnik|date=3.4.2021|accessdate=2024-04-21|last=Sečen|first=Ernest}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tekma je potekala v okviru obsežnih in naprednih raziskovalnih programov, ki so jih obe strani financirale z namenom zagotavljanja vojaške premoči in vzajemno zagotovljenega uničenja, kar naj bi preprečilo neposredni oboroženi spopad. Oboroževalna tekma med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike se je začela takoj po drugi svetovni vojni, ko so ZDA pridobile prednost zaradi svojega arzenala [[Atomska bomba|atomskih bomb]], ki so jih uporabile v napadih na [[Hirošima|Hirošimo]] in [[Nagasaki]] avgusta 1945. Sovjetska zveza je intenzivirala svoja prizadevanja v jedrski tehnologiji in 29. avgusta 1949 izvedla prvi preizkus atomske bombe.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Sovjetska zveza hitela po jedrski poti ZDA|url=https://www.rtvslo.si/svet/sovjetska-zveza-hitela-po-jedrski-poti-zda/211031|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-21|language=sl|first=T.|last=V|date=29.8.2009}}</ref> Ta dogodek je uradno označil začetek jedrske oboroževalne tekme. Zgodnje prizadevanje Sovjetov za pridobitev urana iz držav Vzhodnega bloka in kasnejše odkritje domačih virov urana so bili ključni za njihov jedrski program. Sovjeti so uran dobivali iz rudnikov na vzhodu Nemčije, iz Češkoslovaške, Bolgarije in Poljske. Sčasoma so odkrili vire urana na svojem ozemlju.<ref name=":3" /> S tem poskusom se je rodila svetovna velesila, pomenil pa je tudi začetek 40-letnega obdobja jedrskih poskusov Sovjetske zveze in konec ameriškega monopola nad jedrskim orožjem. Sovjetska zveza je uporabljala ozemlja držav Vzhodnega bloka za namestitev vojaških baz in opreme, kar je omogočalo strateško razpršitev svojih vojaških sil bližje zahodnim mejam NATO. To je vključevalo namestitev raket srednjega dosega in drugih strateških orožij.<ref>{{Navedi splet|title=Военно-базовая удавка / / Независимая газета|url=https://nvo.ng.ru/nvo/2004-01-23/8_bases.html|website=nvo.ng.ru|accessdate=2024-04-21}}</ref> Nekatere države Vzhodnega bloka so prispevale k skupnim vojaškim in tehnološkim raziskavam pod sovjetskim vodstvom. Države Vzhodnega bloka so imele pomembno vlogo pri proizvodnji vojaške opreme in streliva, ki je podpirala sovjetska prizadevanja v oboroževalni tekmi. Industrije teh držav so bile pogosto usmerjene v izpolnjevanje potreb Varšavskega pakta. Zagotavljale so vojake za skupne vojaške vaje in operacije pod okriljem Varšavskega pakta, kar je kreiralo občutek enotnosti in medsebojne vojaške podpore med članicami. Kljub njihovi vlogi v širšem kontekstu hladne vojne so imele te države omejen samostojen vpliv na politike oboroževalne tekme, saj so bili njihovi vojaški in zunanji aparati močno pod vplivom Moskve. To je pomenilo, da so se njihove dejavnosti v veliki meri usklajevale z interesi Sovjetske zveze, namesto da bi sledile lastnim nacionalnim interesom. == Religija == [[Slika:Alexander_Nevsky_Cathedral,_Baku.jpg|sličica|[[Katedrala Aleksandra Nevskega, Baku|Katedrala Aleksandra Nevskega]], nekoč najbolj dominantna znamenitost v [[Baku]]ju, je bila porušena v tridesetih letih prejšnjega stoletja pod Stalinom.]] V širšem kontekstu Vzhodnega bloka je bila uradna politika številnih komunističnih držav usmerjena v promocijo [[državni ateizem|državnega ateizma]] kot del svoje ideologije<ref>{{Navedi knjigo|last=Hobby|first=Jeneen|title=Worldmark Encyclopedia of Cultures and Daily Life: Europe|year=2009|publisher=Gate|isbn=978-1-4144-6430-5}}</ref> V vzhodnoevropskih državah, kjer sta nacionalna identiteta in vera tesno prepleteni, so nacionalne cerkve pogosto predstavljale simbole etnične in kulturne dediščine. V takih primerih so imele ključno vlogo v nacionalni zavesti in posledično za tarče sovjetskih represij.<ref>President of Lithuania: Prisoner of the Gulag a Biography of [[Aleksandras Stulginskis]] by Afonsas Eidintas Genocide and Research Center of Lithuania {{ISBN|9986-757-41-X}} / 9789986757412 / 9986-757-41-X pg 23 "Že avgusta 1920 je [[Vladimir Lenin|Lenin]] pisal [[Efraim Sklanski|Efraime Sklanskemu]], predsedniku Revolucionarne vojne Sovjetov: "Obdani smo z zelenimi (mi jih pošiljamo k njim), premaknili se bomo le za približno 10–20 verst in ročno zadušili buržoazijo, duhovščino in posestnike. Za vsakega obešenega bo nagrada 100.000 rubljev." Govoril je o prihodnjih akcijah v državah, ki mejijo na Rusijo.</ref><ref>Christ Is Calling You : A Course in Catacomb Pastorship by Father [[Gheorghe Calciu-Dumitreasa|George Calciu]] Published by Saint Hermans Press April 1997 {{ISBN|978-1-887904-52-0}}</ref> == Omejitve izseljevanja in prebežniki == {{further|Izseljevanje in prebeg iz Vzhodnega bloka|Berlinski zid|Republikflucht|Železna zavesa|Refusenik|Sistem potnih listov v Sovjetski zvezi|Grepo}} Leta 1917 je Rusija omejila izseljevanje z uvedbo nadzora nad potnimi listi in prepovedala izhod državljanom, ki so se udeležili oboroženih konfliktov.<ref name="dowty68">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> Po [[Pogodba o ustanovitvi Zveze sovjetskih socialističnih republik|Pogodbi o ustanovitvi ZSSR]] leta 1922, sta tako [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] kot [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]] izdali splošna pravila za potovanja, ki so prepovedala skoraj vse izhode, zaradi česar je bila zakonita emigracija nemogoča.<ref name="dowty69">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> S pomočjo [[Sistem potnih listov v Sovjetski zvezi|notranjih kontrol potnih listov]] ter sistemom uradne registracije bivališč ([[Propiska v Sovjetski zvezi|Propiska]]) so močno omejile gibanje svojih državljanov znotraj Sovjetske zveze.<ref name="dowty70">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> [[Slika:Berlin_Wall_Potsdamer_Platz_November_1975_looking_east_crop.jpg|levo|sličica|[[Berlinski zid]] leta 1975]] Vendar pa je v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]] veliko ljudi pobegnilo v Zahodno Nemčijo, skupaj 197.000 leta 1950, 165.000 leta 1951, 182.000 leta 1952 in 331.000 leta 1953.<ref>[http://www.stmas.bayern.de/migration/aussiedler/aussstat.pdf ''Bayerisches Staatsministerium für Arbeit und Sozialordnung, Familie und Frauen, Statistik Spätaussiedler''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090319224912/http://www.stmas.bayern.de/migration/aussiedler/aussstat.pdf|date=19 March 2009}}, Bundesgebiet Bayern, Dezember 2007, p.3 (in German)</ref><ref name="loescher60">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Loescher|2001}}</ref> Eden od razlogov za močno povečanje leta 1953 je bil strah pred morebitno nadaljnjo [[sovjetizacija|sovjetizacijo]].<ref name="loescher68">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Loescher|2001}}</ref> Samo v prvih šestih mesecih leta 1953 jih je pobegnilo 226.000.<ref name="dale17">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dale|2005}}</ref> Z uradnim zaprtjem [[Mednemška meja|notranje nemške meje]] leta 1952<ref name="harrison99">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Harrison|2003}}</ref> so meje berlinskega mestnega sektorja ostale precej bolj dostopne.<ref name="dowty121">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> Posledično je dejansko nastala »vrzel«, skozi katero so se državljani Vzhodnega bloka še vedno lahko prehajali na zahod.<ref name="harrison99" /> 3,5 milijona Vzhodnih Nemcev, ki so odšli do leta 1961, imenovani [[Republikflucht]], so skupaj predstavljali približno 20% celotnega prebivalstva Vzhodne Nemčije.<ref name="dowty122">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> Avgusta 1961 je Vzhodna Nemčija postavila pregrado iz bodeče žice, ki se je sčasoma razširila v gradnjo [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]].<ref name="pearson75">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Pearson|1998}}</ref> Kljub strogi politiki zaprtih meja, je več kot 75% tistih, ki so med letoma 1950 in 1990 emigrirali iz držav Vzhodnega bloka, to storilo na podlagi dvostranskih sporazumov o »etnični migraciji«.<ref name="bocker209">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Böcker|1998}}</ref> Približno 10% je bilo beguncev, migrantov po Ženevski konvenciji iz leta 1951.<ref name="bocker209" /> Posebej izstopa primer etničnih Judov iz Sovjetske zveze, ki so jim po seriji neprijetnih incidentov za Sovjete v 1970-ih letih dovolili izselitev v Izrael.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Krasnov|1985}}</ref> S padcem [[Železna zavesa|železne zavese]] se je močno povečala migracija iz Vzhoda na Zahod.<ref name="bocker209" /> Med znanimi [[Izseljevanje in prebeg iz Vzhodnega bloka|prebežniki Vzhodnega bloka]] je bila tudi hčerka Josifa Stalina [[Svetlana Alilujeva]], ki se je po svojem prebegu leta 1967 odrekla Stalinu.<ref name="krasnov2">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Krasnov|1985}}</ref> {{Clear}} == Prebivalstvo == Države Vzhodnega bloka so imele visoko stopnjo rasti prebivalstva. Leta 1917 je imela Rusija, znotraj njenih sedanjih meja, 91 milijonov prebivalcev, ki so kljub [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] narasli na 92,7 milijona v letu 1926 in 108 milijonov v letu 1939. Kljub več kot 20 milijonov smrtnih žrtev med drugo svetovno vojno, je prebivalstvo Rusije do leta 1959 naraslo na 117,2 milijonov. Glede na Sovjetski popis leta 1989 je v Rusiji takrat živelo 147 milijonov ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://kprf.ru/rus_soc/56296.html|title=Г.А.Зюганов. Система вымирания. Лидер КПРФ анализирует безрадостные итоги правления Путина. Демографическая проблема отражает все недуги общества|publisher=Kprf.ru|date=13 April 2008|accessdate=19 November 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402135400/http://kprf.ru/rus_soc/56296.html|archivedate=2 April 2015}}</ref> V [[Baltske države|baltskih državah]] je politični in ekonomski sistem povzročil, da je bilo prebivalstvo približno polovico manjše, kot bi bilo pričakovano v primerjavi z državami kot so Danska, Finska in Norveška v letih 1939–1990. Slabe stanovanjske razmere so bile eden od dejavnikov za zmanjšanje rodnosti po celotnem Vzhodnem bloku,<ref name="sillince35">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> čeprav je bila rodnost še vedno višja kot v zahodnoevropskih državah. Zanašanje na splav zaradi pomanjkanja kontracepcije<ref name="frucht851">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref> je prav tako prispevalo k znižanju rodnostne stopnje, kar je vodilo do pronatalističnih politik v poznih šestdesetih letih, vključno s strogim nadzorom nad splavi in propagandnimi spodbudami, kot je bila podelitev priznanja 'mati-junakinja' tistim [[Socialistična republika Romunija|Romunkam]], ki so rodile deset ali več otrok.<ref name="turnock17">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Oktobra 1966 so v [[Socialistična republika Romunija|Romuniji]] uradno prepovedali uporabo vseh oblik umetne kontracepcije in uvedli obvezne teste nosečnosti za ženske v rodni dobi, s strogimi kaznimi za vse, ki so prekinile nosečnost.<ref name="crampton355">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Kljub temu so se stopnje rodnosti še naprej zmanjševale, deloma zaradi neustrezno izvedenih splavov.<ref name="turnock172">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Prebivalstvo držav Vzhodnega bloka je bilo naslednje:<ref name="turnock15">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref><ref>Andreev, E.M., et al., Naselenie Sovetskogo Soiuza, 1922–1991. Moscow, Nauka, 1993. {{ISBN|978-5-02-013479-9}}</ref> {|class="wikitable" style="text-align: left" |+Prebivalstvo Vzhodnega bloka |- !style="text-align: left;background:#B0C4DE"|Država !style="background:#B0C4DE"|Površina (000-ih) !style="background:#B0C4DE"|1950 (mil) !style="background:#B0C4DE"|1970 (mil) !style="background:#B0C4DE"|1980 (mil) !style="background:#B0C4DE"|1985 (mil) !style="background:#B0C4DE"|Letna stopnja rasti (1950–1985) !style="background:#B0C4DE"|Gostota (1980) |- |align=left|[[Ljudska republika Albanija|Albanija]]|| 28,7 || 1,22 || 2,16 || 2,59 || 2,96 || +4,07% || 90,2/km<sup>2</sup> |- |align=left|[[Ljudska republika Bolgarija|Bolgarija]] || 110,9 || 7,27 || 8,49 || 8,88 || 8,97 || +0,67% || 80,1/km<sup>2</sup> |- |align=left|[[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaška]] || 127,9 || 13,09 || 14,47 || 15,28 || 15,50 || +0,53% || 119,5/km<sup>2</sup> |- |align=left|[[Ljudska republika Madžarska|Madžarska]] || 93,0 || 9,20 || 10,30 || 10,71 || 10,60 || +0,43% || 115,2/km<sup>2</sup> |- |align=left|[[Vzhodna Nemčija]] || 108,3 || 17,94 || 17,26 || 16,74 || 16,69 || −0,20% || 154,6/km<sup>2</sup> |- |align=left|[[Ljudska republika Poljska|Poljska]] || 312,7 || 24,82 || 30,69 || 35,73 || 37,23 || +1,43% || 114,3/km<sup>2</sup> |- |align=left|[[Ljudska republika Romunija|Romunija]]|| 237,5|| 16,31 || 20,35 || 22,20 || 22,73 || +1,12% || 93,5/km<sup>2</sup> |- |align=left|[[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Sovjetska zveza]] || 22.300 || 182,32 || 241,72 || 265,00 || 272,00 || +1,41% || 11,9/km<sup>2</sup> |- |align=left|[[SFRJ|Jugoslavija]] || 255,8 ||16,34 ||20,4 ||22,36 ||23,1 || +1,15% ||92,6/km<sup>2</sup> |} == Socialna struktura == Socialna struktura v državah Vzhodnega bloka ni temeljila izključno na zaslugah, ampak je vključevala izrazite egalitaristične elemente. Ključne družbene in politične funkcije so pogosto zasedali člani [[nomenklatura|nomenklature]] , visoki uradniki in vodilni v komunistični stranki, ki so uživali določene privilegije. V teh družbah je prevladovala vladajoča komunistična partija, kar je vodilo do pojavov, ki so jih nekateri analitiki opisali kot »partiokracija«. Režimi so pogosto stremeli k zagotavljanju podpore in legitimnosti s dodeljevanjem ugodnosti tistim, ki niso bili nujno najbolj usposobljeni, s čimer so vzdrževali pozitivno percepcijo med prebivalstvom. Kljub uradni diskriminaciji nekdanjih članov srednjega razreda, je bila potreba po njihovih strokovnih veščinah včasih tako velika, da so se lahko prilagodili novim razmeram in sprejeli komunistično ideologijo ter način življenja, da bi ohranili svoj socialni in ekonomski status.<ref name="Mark, James 2005">Mark, James. "Discrimination, opportunity, and middle-class success in early Communist Hungary". ''[[The Historical Journal]]'' 48, no. 2 (2005): 499–521.</ref><ref>Machonin, Pavel. "The Social Structure of Soviet-Type Societies, Its Collapse and Legacy". ''Czech Sociological Review'' (1993): 231–249.</ref><ref>Tchouikina, Sofia. [https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-01904567 "Collective Memory and Reconversion of Elite: Former Nobles in Soviet Society after 1917"]. (2009).</ref> == Stanovanjske razmere == [[File:Mdm1.png|thumb|upright=1.5| Marszałkowska stanovanjska četrt (MDM) v [[Varšava|Varšavi]].]] Stanovanjske razmere v državah Vzhodnega bloka so bile v obdobju po drugi svetovni vojni zaznamovane z obsežno gradnjo stanovanjskih blokov,<ref name="turnock54">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> znanih kot [[Plattenbau]] v Nemčiji, [[Panelák|Paneláki]] na [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaškem]] in [[Panelház]] na [[Ljudska republika Madžarska|Madžarskem]]. Ta arhitektura, ki je bila priljubljena zaradi svoje ekonomičnosti in hitrosti gradnje, je prevladovala v mestnih obrobjih vse do razpada Vzhodnega bloka.<ref name="turnock54" /> V sedemdesetih in osemdesetih letih je [[Nicolae Ceaușescu]] v Romuniji uvedel program [[Sistematizacija (Romunija)|sistematizacije]], ki ni vključeval samo gradnje novih stanovanjskih blokov, temveč tudi obsežne urbanistične posege, vključno z rušitvijo obstoječih naselij za ustvarjanje standardiziranega urbanega okolja (''blocuri'').<ref name="turnock54" /> Pod to ideologijo je Ceaușescu v 1980-ih zgradil [[Centrul Civic]] v Bukarešti, ki vključuje [[Palača parlamenta, Bukarešta|palačo parlamenta]], ki je bila zgrajena na mestu nekdanjega zgodovinskega središča mesta. Med letoma 1966 in 1975 je v vseh državah Vzhodnega bloka, za katere so obstajali podatki, v 60% stanovanj živela več kot ena oseba na sobo.<ref name="sillince18">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Povprečje v zahodnih državah, za katere so bili na voljo podatki, je bilo približno 0,5 osebe na sobo.<ref name="sillince18" /> {| class="wikitable" style="text-align: left" |+Kakovost bivanja v Vzhodnem bloku do 1980-ih<ref name="sillince19">{{Harvard citation no brackets|Sillince|1990|pp=19–20}}</ref> |- ! style="text-align: left;background:#B0C4DE" |Država ! style="background:#B0C4DE" |Primerne sanitarije (leto) ! style="background:#B0C4DE" |Tekoča voda ! style="background:#B0C4DE" |Centralno ogrevanje ! style="background:#B0C4DE" |Notranje stranišče ! style="background:#B0C4DE" |več kot 1 oseba/soba |- | align="left" |[[Ljudska republika Albanija|Albanija]]|| n/a || n/a || n/a || n/a || n/a |- | align="left" |[[Ljudska republika Bolgarija|Bolgarija]]|| n/a || 66,1 % || 7,5 % || 28,0 % || 60,2 % |- | align="left" |[[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaška]]|| 60,5 % (1983) || 75,3 % || 30,9 % || 52,4 % || 67,9 % |- | align="left" |[[Vzhodna Nemčija]]|| 70,0 % (1985) || 82,1 % || 72,2 % || 43,4 % || n/a |- | align="left" |[[Ljudska republika Madžarska|Madžarska]]|| 60,0 % (1984)|| 64 % (1980) || n/a || 52,5 % (1980) || 64,4 % |- | align="left" |[[Ljudska republika Poljska|Poljska]]|| 50,0 % (1980) || 47,3 % || 22,2 % || 33,4 % || 83.0 % |- | align="left" |[[Ljudska republika Romunija|Romunija]]|| 50,0 % (1980) || 12,3 % (1966) || n/a || n/a || 81,5 % |- | align="left" |[[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Sovjetska zveza]]|| 50,0 % (1980) || n/a || n/a || n/a || n/a |- | align="left" |[[SFRJ|Jugoslavija]]|| 69,8 % (1981)|| 93,2 % || 84,2 % || 89,7 % || 83,1 % |} {| class="wikitable" style="text-align: left" |+Kakovost bivanja na Madžarskem (1949–1990)<ref>{{navedi splet|url=http://www.nepszamlalas.hu/hun/kotetek/11/tables/load1_3.html|title=Központi Statisztikai Hivatal|website=www.nepszamlalas.hu|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20050129024838/http://www.nepszamlalas.hu/hun/kotetek/11/tables/load1_3.html|archive-date=29 January 2005|url-status=live}}</ref> |- ! style="text-align: left;background:#B0C4DE" |Leto ! style="background:#B0C4DE" |Skupaj hiš/stanovanj ! style="background:#B0C4DE" |S tekočo vodo ! style="background:#B0C4DE" |Z odvodom odpadnih voda ! style="background:#B0C4DE" |Z notranjim straniščem ! style="background:#B0C4DE" |S plinovodom |- | align="left" |1949 || 2.466.514 || 420.644 (17,1 %) || – || 306.998 (12,5 %) || 174.186 (7,1 %) |- | align="left" |1960 || 2.757.625 || 620.600 (22,5 %) || – || 440.737 (16 %) || 373.124 (13,5 %) |- | align="left" |1970 || 3.118.096 || 1.370.609 (44 %) || 1.167.055 (37,4 %) || 838.626 (26,9 %) || 1.571.691 (50,4 %) |- | align="left" |1980 || 3.542.418 || 2.268.014 (64 %) || 2.367.274 (66,8 %) || 1.859.677 (52,5 %) || 2.682.143 (75,7 %) |- | align="left" |1990 || 3.853.288 || 3.209.930 (83,3 %) || 3.228.257 (83,8 %) || 2.853.834 (74 %) || 3.274.514 (85 %) |} Kljub povečanju števila stanovanj v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se v državah Vzhodnega bloka v razmerju do števila prebivalcev od leta 1970 do 1986 soočali z zmanjševanjem stanovanjskega sklada.<ref name="sillince14">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Stanovanjski sklad ni zadostil potrebam naraščajočega prebivalstva niti ni izboljšal življenjskih standardov. Povprečna velikost novih stanovanj je bila 61,3&nbsp;m<sup>2</sup> v primerjavi s 113,5&nbsp;m<sup>2</sup> v desetih zahodnih državah, za katere so bili na voljo primerljivi podatki:<ref name="sillince14" /> {| class="wikitable" style="text-align: left" |+Značilnosti stanovanj v novih bivališčih v Vzhodnem bloku<ref name="sillince15">{{Harvard citation no brackets|Sillince|1990|p=15}}</ref> |- ! || colspan="3" |Površina stanovanja || colspan="2" |Št. oseb na stanovanje |- ! style="text-align: left;background:#B0C4DE" |Država ! style="background:#B0C4DE" |1970 ! style="background:#B0C4DE" |1980 ! style="background:#B0C4DE" |1986 ! style="background:#B0C4DE" |1970 ! style="background:#B0C4DE" |1986 |- | align="center" |Zahodni blok || colspan="3" align="center" | 113,5|| n/a || n/a |- | align="left" |[[Ljudska socialististična republika Albanija|Albanija]] || n/a || n/a || n/a || n/a || n/a |- | align="left" |[[Ljudska republika Bolgarija|Bolgarija]] || 63,7 m<sup>2</sup>|| 59,0 m<sup>2</sup> || 66,9 m<sup>2</sup> ||3,8 || 2,8 |- | align="left" |[[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaška]] || 67,2 m<sup>2</sup> || 73,8 m<sup>2</sup> || 81,8 m<sup>2</sup> || 3,4 || 2,7 |- | align="left" |[[Vzhodna Nemčija]] || 55,0 m<sup>2</sup> || 62,7 m<sup>2</sup> || 61,2 m<sup>2</sup> || 2,9 || 2,4 |- | align="left" |[[Ljudska republika Madžarska|Madžarska]] || 61,5 m<sup>2</sup> || 67,0 m<sup>2</sup> || 83,0 m<sup>2</sup> || 3,4 || 2,7 |- | align="left" |[[Ljudska republika Poljska|Poljska]] || 54,3 m<sup>2</sup> || 64,0 m<sup>2</sup> || 71,0 m<sup>2</sup> || 4,2 || 3,5 |- | align="left" |[[Socialistična republika Romunija|Romunija]] || 44,9 m<sup>2</sup> || 57,0 m<sup>2</sup> || 57,5 m<sup>2</sup> || 3,6 || 2,8 |- | align="left" |[[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Sovjetska zveza]] || 46,8 m<sup>2</sup> || 52,3 m<sup>2</sup> || 56,8 m<sup>2</sup> || 4,1 || 3,2 |- | align="left" |[[SFRJ|Jugoslavija]] || 59,2 m<sup>2</sup> || 70,9 m<sup>2</sup> || 72,5 m<sup>2</sup> || n/a || 3,4 |} Slabe stanovanjske razmere so bile eden od ključnih dejavnikov za upad rodnosti v državah Vzhodnega bloka, poleg splošnega poslabšanja življenjskih pogojev, povečanega zaposlovanja žensk in politike spodbujanja splava kot metode nadzora rodnosti. Te razmere so skupaj prispevale k pomembnim demografskim spremembam v tem obdobju.<ref name="sillince352">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> == Ekonomija == [[Slika:Destroyed_Warsaw,_capital_of_Poland,_January_1945.jpg|sličica|Med drugo svetovno vojno so [[Uničenje Varšave|nemške čete uničile 85% zgradb v Varšavi]].]] Države Vzhodnega bloka so bile vključene v enotno trgovinsko cono z gospodarskim sistemom, ki je temeljil na [[Sovjetski model centralnega planiranja|centralnem planiranju]], sovjetski model pa je bil prototip takšnih ekonomij. Tak sistem je bil zaradi strogega nadzora, cenzure in monopola manj prilagodljiv za hitro odzivanje na tržne spremembe. Proizvodnja in distribucija surovin in dobrin so bile centralno določene, s cenami, ki niso odražale tržnih načel povpraševanja in ponudbe.<ref>{{Navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Vidmar-Ales.PDF|title=Ekonomski odnosi med Slovenijo in Rusko federacijo (Diplomsko delo)|date=2002|accessdate=19.4.2024|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|last=Vidmar|first=Aleš|cobiss=21552477}}</ref><ref name="hardt15">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref><ref name="dale85">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dale|2005}}</ref> Odvisnost od Sovjetske zveze za osnovne materiale je pomenila, da so bile države Vzhodnega bloka ranljive na spremembe v sovjetski zunanji politiki ali v gospodarstvu.<ref name="hardt152">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> Tehnološka zaostalost je še dodatno poudarila to odvisnost, saj so te države potrebovale naprednejše tehnologije iz zahodnih držav, kar je zahtevalo plačila v zahodnih valutah. Posledično so se države Vzhodnega bloka močno zadolževale pri mednarodnih finančnih institucijah, kot sta [[Club de Paris]] (centralna banka) in [[London Club]] (zasebna banka), kar je v osemdesetih letih privedlo do plačilne nesposobnosti več teh držav. Kljub finančnim in gospodarskim težavam, so oblasti te informacije pogosto skrivale pred javnostjo, s propagando o uspešnem napredku držav na poti k socializmu, kar je bilo v nasprotju z ekonomsko realnostjo teh držav.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=118&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|title=Agreements concluded with Paris Club|website=clubdeparis.org|accessdate=12 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180923113520/http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=118&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|archivedate=23 September 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=97&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|title=Agreements concluded with Paris Club|website=clubdeparis.org|accessdate=12 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180923121046/http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=97&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|archivedate=23 September 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=98&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|title=Agreements concluded with Paris Club|website=clubdeparis.org|accessdate=12 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180923120608/http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=98&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|archivedate=23 September 2018}}</ref> === Socialne razmere === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Vzhodna Evropa, vključno s Poljsko in drugimi državami, ki so bile pod nemško okupacijo, močno prizadeta. Na Poljskem, na primer, je bilo 62% industrijske infrastrukture uničene,<ref>Historia Polski 1918–1945: Tom 1 Czesław Brzoza, Andrzej Sowa, page 697, Wydawnictwo Literackie, 2006</ref> stroški uničenja v kmetijstvu, infrastrukturi in kulturnih znamenitostih pa so bili ocenjeni na približno 525 milijard € po menjalni vrednosti iz leta 2004.<ref>[http://www.dw-world.de/dw/article/0,,1324630,00.html Poles Vote to Seek War Reparations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100403152040/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,1324630,00.html|date=3 April 2010}}, ''[[Deutsche Welle]]'', 11 September 2004</ref> V celotnem Vzhodnem bloku je bila Rusija izpostavljena kot ''naiboleye vydayushchayasya natsiya'' (najvidnejši narod) in ''rukovodyashchiy narod'' (vodilni ljudje), kar je odražalo njen poseben status in vlogo.<ref name="graubard150">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Graubard|1991}}</ref> Sovjetski voditelji so spodbujali spoštovanje ruskih dejanj in značilnosti ter so v drugih državah Vzhodnega bloka vzpostavljali sovjetske strukturne hierarhije, kar je vključevalo tudi širjenje ruskega jezika in političnih sistemov.<ref name="graubard150" /> [[Slika:Bucur_Obor_(1986).jpg|sličica|Vrsta za distribucijo jedilnega olja v [[Bukarešta|Bukarešti]], [[Socialistična republika Romunija|Romunija]], maj 1986]] [[Stalinizem|Stalinistični]] [[totalitarizem]] je bil sistem, v katerem so politika, gospodarstvo in družba tesno prepleteni pod vodstvom avtoritarne države.<ref name="hardt112">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> zavračajoč zahodne značilnosti [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]], [[Demokracija|demokratično upravljanje]] in pravno državo. V tem sistemu je bila zasebna lastnina razlaščena in etatizirana<ref name="roht83">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Roht-Arriaza|1995}}</ref>, uvedene so bile represivne metode za utišanje opozicije, kar je bila praksa, ki jo je utemeljil [[Josif Stalin]]<ref name="roht83" />. Stalinistični režimi v Vzhodnem bloku so intelektualce, ki so izražali opozicijska stališča, pogosto videli kot potencialno grožnjo.<ref name="Pollackxiv2">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Pollack|Wielgohs|2004}}</ref> Zatiranje disidentstva in opozicije je bilo ključno za vzdrževanje sistema, pri čemer se je stopnja represije razlikovala glede na državo in časovno obdobje.<ref name="Pollackxiv2" /> Mediji v teh državah so bili pod popolnim nadzorom države, pri čemer so bile radijske in televizijske organizacije v državni lasti, medtem ko so bili tiskani mediji običajno v lasti političnih organizacij, večinoma lokalnih strank.<ref name="oneil152">{{Harvardski navedek brez oklepajev|O'Neil|1997}}</ref> Po drugi svetovni vojni je sicer prišlo do množične migracije prebivalcev iz Vzhodnega v Zahodni blok, vendar je bila ta možnost v začetku 50. let močno omejena, ko so države vzhodnega bloka pod sovjetskim vplivom uvedle stroge omejitve gibanja.<ref name="dowty1142">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> === Začetne spremembe === ==== Preobrazbe, označene kot reforme ==== [[Slika:Vilnius_Energy_and_Technology_Museum_48.JPG|levo|sličica|Rekonstrukcija tipične notranjosti stanovanja [[Proletariat|delavskega razreda]] v [[Hruščovka|hruščovki]]]] V obdobju po drugi svetovni vojni je bila Sovjetska zveza pod [[Josif Stalin|Stalinovo]] vlado zavita v izjemno tajnost, kar je omejevalo zunanji vpogled v delovanje sovjetskega gospodarstva in političnega sistema.<ref name="laqueur23">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Laqueur|1994}}</ref> Stalin je od leta 1935 do svoje smrti izoliral državo od preostalega sveta z omejevanjem vstopa tujcev, tako da zunanji svet ni vedel za politične procese, ki so se tam odvijali.<ref name="laqueur22">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Laqueur|1994}}</ref> V tem obdobju in celo 25 let po Stalinovi smrti so bili tujci, kot so diplomati in dopisniki, ki so jim oblasti dovolile v Sovjetsko zvezo, podvrženi strogim omejitvam, kot so omejeno območje gibanja okoli Moskve in nadzorovane telefonske povezave.<ref name="laqueur22" /> Sovjetski model centralno [[Plansko gospodarstvo|planiranega gospodarstva]] je bil vsiljen državam Vzhodnega bloka<ref name="turnock23">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref><ref name="2turnock267">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|2006}}</ref> in je vključeval [[Kolektivizacija|kolektivizacijo]] kmetijstva in uporabo delovne sile v [[Gulag|gulagih]].<ref name="2turnock267" /> Čeprav je bila uradna propaganda usmerjena v promocijo izboljšav za proletariatski razred, sta zastraševanje in represija, ki sta bila značilna za stalinistični režim, preprečevala, da bi ljudje dejansko izkusili koristi teh sprememb.<ref name="turnock27">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Stalinovo prepričanje o nujnosti socialnoekonomske preobrazbe za utrditev sovjetskega nadzora je izhajalo iz [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistično]] teorije, ki predpostavlja, da ekonomska struktura družbe določa družbene in politične odnose znotraj te družbe.<ref name="wettig363">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Kadri, izobraženi v Moskvi, so bili postavljeni na ključne položaje oblasti. Njihova naloga je bila izvajanje ukazov za socialnopolitično preobrazbo.<ref name="wettig363" /> Prednostna naloga je bila odpraviti družbeno in finančno moč buržoazije, kar je vključevalo razlastitev zemljiške in industrijske lastnine.<ref name="wettig373">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Ti ukrepi so bili javno predstavljeni kot reforme, čeprav so pravzaprav pomenili temeljito preobrazbo družbe.<ref name="wettig374">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> V celotnem Vzhodnem bloku, razen na [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaškem]], so bile ustanovljene »družbene organizacije«, kot so sindikati in različna združenja, ki so zastopala interese specifičnih skupin. Vendar pa je bila za vsako kategorijo ustanovljena le ena organizacija, kar je preprečevalo kakršnokoli konkurenco.<ref name="wettig374" /> Te organizacije so bile pod nadzorom stalinističnih kadrov.<ref name="wettig382">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> ==== Premeščanje sredstev ==== Ob koncu vojne je Sovjetska zveza uvedla politiko »prerazporejanja sredstev«, ki je bila usmerjena v krepitev lastnega gospodarstva z izkoriščanjem virov iz držav Vzhodne Evrope, ki so prišle pod njen vpliv. Ta politika je vključevala fizično premestitev industrijskih sredstev, kot so tovarne in oprema, iz teh držav v Sovjetsko zvezo.<ref name="pearson29">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Pearson|1998}}</ref> Poleg tega so države Vzhodnega bloka zagotavljale surovine in proizvode, kot so premog in industrijska oprema, ki so bili ključni za obnovo Sovjetske zveze po vojni.<ref name="bideleux461">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Med letoma 1945 in 1953 so te prerazporeditve in dobave sredstev Sovjetski zvezi prinesle približno 14 milijard USD, kar je bilo po obsegu primerljivo s finančno pomočjo, ki so jo ZDA preko [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] zagotovile zahodni Evropi.<ref name="bideleux461" /> <ref name="black86">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref> Države kot sta Poljska in Romunija so bile obvezane plačevati tudi reparacije. Na Poljskem je to vključevalo demontaže železniških sistemov, v Romuniji pa so reparacije vključevale prenose premoženja preko podjetij s sovjetsko-romunskim kapitalom, kot je [[SovRom]], v vrednosti 1,8 milijarde USD.<ref name="2turnock2672">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|2006}}</ref> Poleg tega so Sovjeti v državah Vzhodne Evrope ustanavljali [[Delniška družba|delniške družbe]] v katerih so imeli kontrolni delež<ref name="black862">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref><ref name="crampton211">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref>, kar jim je omogočalo neposreden nadzor nad ključnimi industrijskimi sektorji. Ta nadzor so izkoristili za organizacijo prodaje izdelkov Sovjetski zvezi po cenah, ki so bile pogosto nižje od svetovnih tržnih cen. Med temi izdelki so bili izdelki rudnikov urana na [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaškem]] in v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]], premog iz [[Ljudska republika Poljska|poljskih]] rudnikov ter nafta iz [[Socialistična republika Romunija|romunskih]] vrtin.<ref name="black87">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref> ==== Trgovina in Svet za vzajemno gospodarsko pomoč ==== {{Main|Svet za vzajemno gospodarsko pomoč}} Po drugi svetovni vojni so se gospodarske in trgovske vezi med državami Vzhodnega bloka in Sovjetsko zvezo poglobile.<ref name="black88">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref> Če je bil delež trgovine s Sovjetsko zvezo pred vojno med 1 in 2%,<ref name="black88" /> je ta do leta 1953 narasel na 37%.<ref name="black88" /> [[Josif Stalin]] je leta 1947 zavrnil [[Marshallov načrt]] in vsem državam Vzhodnega bloka prepovedal sodelovanje pri njem.<ref name="black82">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref> [[Svet za medsebojno gospodarsko pomoč]] (SEV) je bil ustanovljen kot mehanizem za koordinacijo gospodarskih odnosov med državami bloka.<ref name="black882">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref> Kljub temu je Stalin dajal prednost neposrednim odnosom z voditelji komunističnih partij posameznih držav.<ref name="frucht382">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref> Sprva je SEV služil predvsem kot orodje za preusmerjanje materialov in opreme iz držav Vzhodnega bloka v Sovjetsko zvezo. Sčasoma pa se je vloga Sovjetske zveze preoblikovala in postala neto donator, ki je subvencioniral druge države bloka z dobavo surovin po nizkih cenah v zameno za pogosto nekvalitetne končne izdelke.<ref name="turnock272">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Po odporu [[Socialistična republika Romunija|Romunije]] proti načrtom SEV-a za intenzivno izkoriščanje njenih naravnih in kmetijskih virov. se je Romunija leta 1964 začela zavzemati za bolj neodvisno politično linijo.<ref name="crampton313">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Romunija pod vodstvom Nicolaeja Ceauşescuja ni izstopila iz SEV-a, je pa zmanjšala svojo vključenost in sodelovanje v njegovih aktivnostih, s čimer je izrazila željo po večji gospodarski in politični neodvisnosti od Sovjetske zveze.<ref name="crampton313" /> === Poudarek na težki industriji === Sovjetska zveza je v sedemdesetih letih stremela k razvoju potrošniških dobrin, kot dokazuje proizvodnja 679 milijonov parov usnjenih čevljev leta 1970 v primerjavi s 534&nbsp;milijoni v ZDA. Češkoslovaška, ki je bila takrat vodilna v proizvodnji čevljev na prebivalca, je precejšen del svoje proizvodnje čevljev izvažala.<ref>''The world hides, skins, leather and footwear economy''. Food and Agriculture Organization of the United Nations, 1970. p.85</ref> Dvig življenjskega standarda v času socializma je vključevalo prizadevanja za izboljšanje življenjskega standarda delavcev, kar se je odražalo v krajših delovnih tednih in daljših plačanih dopustih. Leta 1974 je bil povprečni delovni teden sovjetskih industrijskih delavcev 40 ur. Plačani dopust je leta 1968 dosegel najmanj 15 delovnih dni. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo število prostih dni na leto - dela prosti dnevi, prazniki in dopusti - znašalo 128–130, kar je skoraj dvakrat več kot desetletje prej.<ref>Planning of manpower in the Soviet Union. Progress Publishers. 1975. p.101</ref> Poudarek na težki industriji je pripeljal do razsipnega izkoriščanja naravnih virov<ref name="bideleux4742">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> in neučinkovitega razporejanja proizvodnih kapacitet.<ref name="hardt153">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref><ref name="bideleux474">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Razvoj [[Teška industrija|težke industrije]] je bil prioriteten zaradi njegovega pomena za vojaško-industrijski kompleks in inženirski sektor<ref name="turnock29">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref>, vendar je to pomenilo zanemarjanje lahke industrije in drugih sektorjev.<ref name="crampton251">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Medtem ko si je sovjetski sistem prizadeval za [[diktatura proletariata|diktaturo proletariata]], je bilo v mnogih vzhodnoevropskih državah pomanjkanje pravega proletariata, kar je pomenilo, da je bil razvoj težke industrije potreben tudi za ustvarjanje delovne sile.<ref name="crampton2512">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Te politike so privedle do gospodarskih sistemov, značilnih za državno usmerjena gospodarstva, vključno s pomanjkljivo opredeljenimi lastniškimi pravicami, pomanjkanjem tržnih cen in nekonkurenčnimi proizvodnimi zmogljivostmi v primerjavi s podobnimi tržnimi gospodarstvi.<ref name="hardt113">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> Zaradi partijsko vodenih državnih organov ti sistemi niso zagotavljali učinkovitih mehanizmov ali spodbud za obvladovanje stroškov in neučinkovitosti.<ref name="bideleux4752">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Tovarne so bile pogosto postavljene na logistično neugodnih lokacijah, kar je povzročalo visoke transportne stroške in zastoje v proizvodnji.<ref name="turnock24">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Nekatere države, kot je [[Ljudska socialistična republika Albanija|Albanija]] so zgradile jeklarne, ne glede na lokalne razpoložljive vire, kar je pogosto zahtevalo drag uvoz surovin.<ref name="crampton2513">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> V [[Ljudska republika Bolgarija|Bolgariji]] je bila zgrajena ogromna metalurška tovarna kljub dejstvu, čeprav so morali rudnine uvažati iz Sovjetske zveze in jih prepeljati 3200 km iz pristanišča v [[Burgas]]u.<ref name="crampton2513" /> Gospodarske politike v državah Vzhodnega bloka so bile močno usmerjene v razvoj težke industrije, kot so jeklarstvo in rudarstvo, na račun drugih sektorjev, kot sta kemična industrija in proizvodnja plastike.<ref name="frucht3822">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref> Ta poudarek je imel več pomembnih posledic: * Dajanje prednosti količini in ne kakovosti je zmanjšalo konkurenčnost izdelkov Vzhodnega bloka na svetovnem trgu..<ref name="frucht3822" /> * Visoki stroški, ki so nastali na različnih stopnjah proizvodnje, so »umetno« povečali vrednost proizvodnje.<ref name="turnock242">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> * Planerji so redko zapirali stare tovarne, tudi ko so bile zgrajene nove.<ref name="turnock242" /> Poljska jeklarska industrija je na primer obdržala tovarno v [[Gornja Šlezija|Gornji Šleziji]] kljub odprtju sodobnih integriranih enot na obrobju, zadnja stara [[Siemens-Martinov proces|Siemens-Martinova procesna]] peč, nameščena v 19. stoletju, ni bila takoj zaprta.<ref name="turnock242" /> * Prednost proizvodnim blagom pred potrošniškimi dobrinami je povzročilo, da so potrošniška blaga v teh državah pogosto primanjkovala, tako po količini kot po kakovosti, kar je vodilo do [[Ekonomija pomanjkanja|ekonomije pomanjkanja]].<ref name="dale852">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dale|2005}}</ref><ref name="bideleux4743">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> === Črni trg === Uradno gospodarstvo držav vzhodnega bloka je bilo zaradi centralnega načrtovanja in pomanjkanja tržnih mehanizmov pogosto neučinkovito, kar je privedlo do kroničnega pomanjkanja številnih potrošniških dobrin in storitev.<ref name="bugajski188">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bugajski|Pollack|1989}}</ref> Ta situacija je ustvarila idealne pogoje za razvoj [[Črni trg|črnih trgov]], ki so bili pogosto oskrbovani z blagom, ukradenim iz javnega sektorja.<ref name="crampton252">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref><ref name="frucht204">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref> Blago je vključevalo izdelke za gospodinjstvo, medicinske pripomočke, oblačila, pohištvo, kozmetiko in toaletne potrebščine, ki so bili uradno težko dostopni.<ref name="bugajski1892">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bugajski|Pollack|1989}}</ref> Številni kmetje so pogosto skrivali del svoje dejanske proizvodnje pred državnimi nabavnimi agencijami, da bi izdelke lahko prodali na črnem trgu mestnim potrošnikom.<ref name="bugajski1893">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bugajski|Pollack|1989}}</ref> Trdna tuja valuta in visoko cenjeni zahodni izdelki, kot so bile cigarete znamke [[Kent (cigareta)|Kent]] v [[Socialistična republika Romunija|Romuniji]], so delovali kot menjalno sredstvo ali sredstvo za podkupovanje v stalinističnih državah.<ref name="bugajski190">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bugajski|Pollack|1989}}</ref> Do sredine 70-ih let so proračunski primanjkljaji opazno narasli, domače cene pa so se močno razlikovale od svetovnih cen, pri čemer so bile proizvodne cene v povprečju za 2% višje od potrošniških.<ref name="zwass12">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Zwass|1984}}</ref> Mnoge prestižne izdelke je bilo mogoče kupiti bodisi na [[Drugo gospodarstvo Sovjetske zveze|črnem trgu]] ali samo v posebnih trgovinah z uporabo tuje valute, ki je bila na splošno nedostopna večini državljanov Vzhodnega bloka, kot so [[Intershop]] v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]],<ref name="zwass34">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Zwass|1984}}</ref> [[Beriozka (ruska trgovina na drobno)|Beriozka]] v Sovjetski zvezi, <ref>Adelman, Deborah, ''The "children of Perestroika" come of age: young people of Moscow talk about life in the new Russia'', M.E. Sharpe, 1994, {{ISBN|978-1-56324-287-8}}, page 162</ref> [[Pewex]] na [[Ljudska republika Poljska|Poljskem]] <ref>Nagengast, Carole, ''Reluctant Socialists, Rural Entrepreneurs: Class, Culture, and the Polish State'', Westview Press, 1991, {{ISBN|978-0-8133-8053-7}}, page 85</ref><ref name="bugajski189">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bugajski|Pollack|1989}}</ref>, [[Tuzex]] na [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaškem]],<ref name="graubard130">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Graubard|1991}}</ref> [[Corecom]] v Bolgariji in [[Comturist]] v Romuniji. === Urbanizacija === Proces intenzivne [[industrializacija|industrializacije]] je povzročil obsežne družbeno-gospodarske spremembe, ki so imele globoke vplive na urbano strukturo teh držav.<ref name="bideleux4754">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Do leta 1960 je na Poljskem (48% mest) in v Bolgariji (38%) prišlo do množične urbanizacije, kar je povečalo zaposlitvene možnosti za kmete, vendar sta prav tako povzročila naraščanje nepismenosti, saj so številni otroci zaradi dela zapustili šolo.<ref name="bideleux4754" /> Mesta so postala obsežna gradbišča, kar je privedlo do obnove nekaterih med vojno porušenih zgradb, a tudi do gradnje monotonih blokov.<ref name="bideleux4755">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Življenjski standard v mestih je upadel, saj so bili viri preusmerjeni v obsežne dolgoročne gradbene projekte. Hkrati je industrializacija prisilila milijone nekdanjih kmetov, da so se preselili v barakarska naselja ali v stanovanjske bloke blizu industrijskih kompleksov.<ref name="bideleux4755" /> === Kolektivizacija kmetijstva === [[Slika:Bundesarchiv_Bild_183-1987-0122-023,_Infografik,_Landwirtschaft_der_DDR_Getreideerträge.jpg|levo|sličica|Grafični prikaz sprememb v [[Nemška demokratična republika|vzhodnonemški]] kmetijski proizvodnji med letoma 1981 in 1986]] [[Kolektivizacija]], uvedena pod vodstvom [[Josif Stalin|Josipa Stalina]] v poznih 1920-ih, se je v državah Vzhodnega bloka in drugod poskušala uvesti kot del vzpostavitve urejenega socialističnega sistema na podeželju.<ref name="frucht144">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref> Ta proces je zahteval prisilno združevanje majhnih kmetij in večjih posestev v večje, sodobne »[[kolektivne kmetije]]«, ki so bile teoretično v lasti delavcev, a v praksi v lasti države.<ref name="frucht144" /> Motivi za kolektivizacijo so bili različni: * Ekonomski razlogi: Združevanje kmetijskih površin in centralizacija proizvodnje naj bi odpravila neučinkovitost drobnih in razpršenih kmetijskih posestev. * Politični razlogi: Odstranitev osnove za morebiten upor proti stalinistični oblasti na podeželju je bila pomemben političen cilj.<ref name="frucht1442">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref> * Industrijski razvoj: Preusmeritev delovne sile iz podeželja v mesta in centralizirani nadzor nad kmetijskimi izdelki sta služila kot orodje za spodbujanje industrijskega razvoja, s prenosom »presežne delovne sile« za hitrejši razvoj industrijskega sektorja.<ref name="frucht1442" /> Kolektivizacija je pomenila temeljito reorganizacijo kmetijstva z namenom proletarizacije kmetov in državnega nadzora nad proizvodnjo.<ref name="turnock34">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Kolektivizacija podeželja je v ne-sovjetskih državah Vzhodnega bloka potekala drugače kot v Sovjetski zvezi v 1920-ih in 1930-ih letih.<ref name="bideleux473">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Ob koncu druge svetovne vojni so nove komunistične oblasti v Vzhodni Evropi želele utrditi svoj položaj brez povzročanja notranjih nemirov ali konfliktov, ki bi lahko oslabili njihov nadzor ali povzročili mednarodne zaplete, zato ni bilo mogoče izvesti likvidacije bogatih kmetov v slogu sovjetske [[Dekulakizacija|dekulakizacije]].<ref name="bideleux473" /> Prav tako si niso mogli privoščiti tveganja množične lakote ali kmetijske sabotaže (npr. [[gladomor]]a) s hitro kolektivizacijo prek velikih državnih kmetij in zadrug kmetijskih proizvajalcev (APC).<ref name="bideleux4732">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Namesto tega je bila kolektivizacija izvedena postopoma v fazah od leta 1948 do 1960 v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem, Češkoslovaškem in Vzhodni Nemčiji ter od 1955 do 1964 v Albaniji. <ref name="bideleux4732" /> Kolektivizacija v baltskih republikah [[Litovska sovjetska socialistična republika|Litovske SSR]], [[Estonska sovjetska socialistična republika|Estonske SSR]] in [[Latvijska sovjetska socialistična republika|Latvijske SSR]] je potekala med letoma 1947 in 1952.<ref name="oconnorxx">{{Harvardski navedek brez oklepajev|O'Connor|2003}}</ref> V državah Vzhodnega bloka, izven Sovjetske zveze, ni prišlo do množičnega uničenja živine ali prisilnega združevanja kmetijskih posesti, kot v Sovjetski zvezi.<ref name="bideleux4733">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Pogosteje so se uporabljale prehodne oblike z različnimi plačili odškodnin za kmete, ki so prispevali več zemlje v kmetijske zadruge (APC).<ref name="bideleux4733" /> To je bila strategija, ki je želela spodbuditi prostovoljno sodelovanje in zmanjšati odpor. Države kot sta bili [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaška]] in [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]], ki so bile bolj industrializirane kot Sovjetska zveza, so lahko prispevale večino potrebne opreme in gnojil, da bi olajšale prehod na kolektivizirano kmetijstvo.<ref name="bideleux4744">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Namesto prisilne likvidacije bogatih kmetov, kot v stalinistični [[Dekulakizacija|dekulakizaciji]], so te države pogosto integrirale bogate kmete v proces kolektivizacije.<ref name="bideleux4744" /> Kolektivizacija je pogosto naletela na odpor podeželja, kmetje so pogosto uničevali lastnino, namesto da bi jo predali zadrugam.<ref name="frucht1443">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref> Močne vezi kmetov z zemljo preko zasebne lastnine so bile prekinjene in veliko mladih je odšlo delati v industrijo.<ref name="turnock343">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> V nekaterih primerih, kot sta [[Ljudska republika Poljska|Poljska]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|v Jugoslavija]], je močan odpor kmetov privedel do opustitve načrtov za celovito kolektivizacijo.<ref name="bideleux4745">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Na Poljskem je bilo kmetijstvo tudi zaradi teh težav leta 1957 delno dekolektivizirano.<ref name="frucht1443" /> Za razliko od večine drugih držav Vzhodnega bloka, Poljska ni v celoti sprejela kolektivizacije kmetijstva kot ključnega elementa svojega gospodarskega načrtovanja. Namesto tega je Poljska izvedla obsežno centralno načrtovano industrializacijo z relativno malo težavami, podobno kot druge kolektivizirane sosede, kar je sprožilo vprašanja o potrebi po kolektivizaciji v načrtovanih gospodarstvih.<ref name="bideleux4746">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Le »zahodna ozemlja« Poljske, ki so bile pridobljene od Nemčije po drugi svetovni vojni in so ležale vzhodno od [[Proga Oder-Neisse|linije Odra-Neisse]], so bila v veliki meri kolektivizirana. Ta območja so bila kolektivizirana z namenom, da se na njih naseli veliko število Poljakov, ki so dobili dostop do kvalitetne kmetijske zemlje, odvzete nemškim kmetom.<ref name="bideleux4746" /> === Ekonomska rast === [[Slika:Robotron-KC87-1.jpg|sličica|Domači računalnik [[Robotron KC 87]], izdelan v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]] med letoma 1987 in 1989]] Sprememba vodstva v Sovjetski zvezi je leta 1964 je prinesla pomembne ekonomske reforme pod vodstvom premiera Aleksej Kosjgina. Te reforme so bile osredotočene na izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti v sovjetskem gospodarstvu in so vključevale: * Vlada je 30. septembra 1965 izdala uredbo »O izboljšanju upravljanja industrije« in resolucijo z dne 4. oktobra 1965 »O izboljšanju in krepitvi gospodarskih spodbud industrijske proizvodnje«. * Reforme na področju kmetijstva, ki so kolektivnim kmetijam dale večjo avtonomijo in jim dovolile določeno stopnjo zasebnega kmetovanja. * V tem obdobju je potekal obsežen program melioracije, izgradnje namakalnih kanalov in naložbe v druge infrastrukturne projekte. <ref name="ria.ru">{{Navedi splet|url=http://ria.ru/history_spravki/20101108/293796130.html|title=Советская экономика в эпоху Леонида Брежнева|date=8 November 2010|accessdate=23 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402092007/http://ria.ru/history_spravki/20101108/293796130.html|archivedate=2 April 2015}}</ref> Te reforme so privedle do znatne gospodarske rasti. V obdobju 1966–1970 je bruto družbeni proizvod zrasel za dobrih 35%. Industrijska proizvodnja se je povečala za 48%, kmetijstvo pa za 17%.<ref name="ria.ru" /> V osmi petletki je nacionalni dohodek rasel po povprečni stopnji 7,8%. V deveti petletki (1971–1975) je nacionalni dohodek rasel po 5,7-odstotni letni stopnji. V deseti petletki (1976–1981) je nacionalni dohodek rasel po 4,3-odstotni letni stopnji.<ref name="ria.ru" /> Sovjetska zveza je dosegla omembe vreden znanstveni in tehnološki napredek, ki je bil usmerjen in podprt na državni ravni. <ref>Aleksandr Andreevich Guber. USSR: Intensified Economy and Progress in Science and Technology. Novosti Press Agency Publishing House, 1985. p.14</ref> Leta 1980 je bilo število znanstvenega osebja v ZSSR 1,4 milijonov. V gospodarstvu je bilo zaposlenih inženirjev 4,7 milijona. Med letoma 1960 in 1980 se je število znanstvenih delavcev povečalo za 4-krat. Leta 1975 je število znanstvenega osebja v ZSSR znašalo eno četrtino celotnega števila znanstvenega osebja na svetu. Leta 1980 je bilo v primerjavi z letom 1940 potrjenih več kot 5 milijonov izumov. Leta 1980 je bilo 10 vse-zveznih raziskovalnih inštitutov, 85 specializiranih centralnih agencij in 93 regionalnih informacijskih centrov. <ref>Yearbook the USSR. Novosti Press Agency Publishing House, 1982. p.174</ref> Sovjetska zveza je zgradila prvo jedrsko elektrarno na svetu v Obninsku leta 1954.{{cn|datum=February 2023}} Sovjetski znanstveniki so prispevali pomemben delež k razvoju računalniške tehnologije, vključno z razvojem analognih in digitalnih računalnikov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.computer.org/portal/web/awards/lebedev|title=Sergey A. Lebedev|publisher=Computer.org|accessdate=19 November 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130725052538/http://www.computer.org/portal/web/awards/lebedev|archivedate=25 July 2013}}</ref> Kljub tem napredkom so bile infrastrukturne težave še vedno prisotne, kot navaja avtor Turnock,<ref name="turnock42">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> ki opisuje transportno infrastrukturo kot slabo vzdrževano, z nezadostno nosilno zmogljivostjo, slabo kakovostjo površin in pomanjkanjem obcestne oskrbe.<ref name="turnock42">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> {{multiple image | border = infobox | image_gap = 20 | caption_align = center | align = right | image1 = Trabant 601 Mulhouse FRA 001.JPG | width1 = 200 | alt1 = | caption1 = | image2 = AWE_Wartburg_353W,_Verkehrszentrum_des_Deutschen_Museums.JPG | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = | footer = [[Trabant 601]] limuzina (levo), izdelana med letoma 1964 in 1989; in [[Wartburg 353]] (desno), izdelan med letoma 1966 in 1989; proizvajali so jih v [[Vzhodna Nemčija|Vzhodni Nemčiji]] in izvažali po celotnem Vzhodnem bloku. }}Lastništvo vozil je v 70. in 80. letih 20. stoletja naraslo zaradi masovne proizvodnje relativno poceni avtomobilov v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]], kot so [[trabant]]i in [[Wartburg (avto)|wartburgi]].<ref name="turnock412">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Kljub temu je bil dostop do novih vozil otežen zaradi dolgih čakalnih dob - za trabante leta 1987 do deset let in do petnajst let za sovjetske [[Lada|lade]] in češkoslovaške [[Škoda Auto|škode]].<ref name="turnock412" /> Transportna in tehnološka infrastruktura v teh državah je trpela zaradi številnih pomanjkljivosti. Sovjetska letala so na primer porabila veliko goriva in potrebovala obsežno vzdrževanje.<ref name="turnock422">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Prav tako so bila telekomunikacijska omrežja pogosto preobremenjena in zastarela, kar je omejevalo učinkovitost komunikacij.<ref name="turnock422" />{{multiple image | border = infobox | image_gap = 20 | caption_align = center | align = right | image1 = ZAZ-966_front_view.jpg | width1 = 200 | alt1 = | caption1 = | image2 = 1980_-_VAZ_2101.JPG | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = | footer = Avtomobil sovjetske izdelave [[ZAZ Zaporožec|ZAZ-968]], izdelan med letoma 1971 in 1994 (levo) in [[VAZ-2101|VAZ-2101/Lada 1200]], izdelan med letoma 1970 in 1988 (desno). }} Mobilnost prebivalstva ni bila omejena zgolj zaradi slabega transportnega sistema, temveč so k temu prispevale tudi birokratske omejitve.<ref name="turnock43">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Čeprav so se omejitve domačih potovanj sčasoma liberalizirale, razen v Albaniji, so stroge birokratske zahteve za pridobitev potnih listov, viz in dostopa do tujih valut omejevale možnosti mednarodnega potovanja za prebivalce teh držav.<ref name="turnock43" /> Ta pristop k izolaciji in politiki samozadostnosti, ki se je začela takoj po vojni, je bil v skladu z režimskimi politikami in je vplival na mednarodno mobilnost prebivalstva<ref name="turnock43" /> {{multiple image | border = infobox | image_gap = 20 | caption_align = center | align = right | image1 = Classic Moto Show (91).JPG | width1 = 200 | alt1 = | caption1 = | image2 = FSO Polonez MR'83 in Museum of Technology in Warsaw.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = | footer = Poljski [[Fiat 126|Polski Fiat 126p]], izdelan med letoma 1973 in 2000 (levo) in [[FSO Polonez|FSO Polonez 1500]], izdelan med letoma 1978 in 1991 (desno). }}V mestih Vzhodnega bloka so se soočali s [[Naravno okolje|okoljskimi]] težavami, ki so jih pogosto poslabšale emisije iz slabo vzdrževanih vozil, kar je vodilo do prometnih zastojev in povečanega onesnaževanja zraka.<ref name="turnock432">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Dodatno so na okolje vplivale emisije iz termoelektrarn, ki so uporabljale [[lignit]] in druge manj učinkovite materiale. Težave so imele tudi nekatere hidroelektrarne, katerih učinkovitost je bila zmanjšana zaradi sušnih obdobij in nabiranja mulja.<ref name="turnock39">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Primera, kot sta [[Krakov]] in [[Vroclav|Wrocław]], ponazarjata resnost problemov s smogom in onesnaženjem. V Krakovu so smog beležili 135 dni na leto, medtem ko je bil Wrocław izpostavljen meglicam [[krom]]ovega plina.<sup class="noprint Inline-Template" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navajanje virov|<span title="Statement needs to be more specific about the content to which it refers. (September 2010)">navedite</span>]]''&#x5D;</sup><ref name="turnock63">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> {{multiple image | border = infobox | image_gap = 20 | caption_align = center | align = right | image1 = Oltcit Auto.jpg | width1 = 200 | alt1 = | caption1 = | image2 = 1982 Dacia 1310 (GDR export model) in Bucharest.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = | footer = Romunski [[Oltcit Club]], izdelan med letoma 1981 in 1995 (levo); in [[Dacia 1300]], izdelana med letoma 1969 in 2004 (desno). }} {{multiple image | border = infobox | image_gap = 20 | caption_align = center | align = right | image1 = Škoda 105 S Klasyki w FSO.jpg | width1 = 200 | alt1 = | caption1 = | image2 = Tatra 613 2 at Legendy 2014.JPG | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = | footer = Češkoslovaški [[Škoda 105]], izdelana med letoma 1976 in 1990 (levo); in [[Tatra 613]], izdelana med letoma 1974 in 1996 (desno). }} {{multiple image | border = infobox | image_gap = 20 | caption_align = center | align = right | image1 = 1987 Yugo GV in Burgundy, front right.jpg | width1 = 200 | alt1 = | caption1 = | image2 = FCC Poděbrady 2017 29a. Zastava 1100.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = | footer = Jugoslovanski [[Yugo Koral|Zastava/Yugo Koral]], izdelan med letoma 1980 in 2008 (levo); in [[Zastava 101]], izdelana med letoma 1971 in 2008 (desno). }} Več vasi je bilo evakuiranih zaradi onesnaževanja iz taljenja bakra v [[Głogów]]u.<ref name="turnock633">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Prednostna gradnja vodovodnih sistemov pred kanalizacijo je pustila mnoge domove brez ustrezne odstranitve odpadnih voda, kar je povzročilo onesnaženje pitne vode in zdravstvene težave,<ref name="turnock64">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> kot je bilo to primer na [[Ljudska republika Madžarska|Madžarskem]]. Tam je voda postala tako onesnažena, da je bilo treba več kot 700 vasi oskrbovati s cisternami, plastenkami in plastičnimi vrečami.<ref name="turnock64" /> [[Černobilska nesreča|Katastrofa v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski SSR]] je bila posledica več dejavnikov, vključno z neodgovornim izvajanjem varnostnega testa,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.insc.anl.gov/neisb/neisb4/NEISB_3.3.A1.html|title=NEI Source Book: Fourth Edition (NEISB_3.3.A1)|date=8 September 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100908155118/http://www.insc.anl.gov/neisb/neisb4/NEISB_3.3.A1.html|archivedate=8 September 2010}}</ref> pomanjkanjem osnovnega razumevanja reaktorskih procesov s strani operaterjev in avtoritarno sovjetsko birokracijo, ki je cenila zvestobo partiji nad kompetentnostjo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Medvedev|first=Grigori|title=The Truth About Chernobyl|publisher=VAAP. First American edition published by Basic Books in 1991|year=1989|isbn=978-2-226-04031-2}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Medvedev|first=Zhores A.|authorlink=Zhores A. Medvedev|title=The Legacy of Chernobyl|url=https://archive.org/details/legacyofchernoby00medv|publisher=W. W. Norton & Company|year=1990|isbn=978-0-393-30814-3}}</ref> Posledično je sproščanje radioaktivnih padavin povzročilo evakuacijo in preselitev več kot 336.000 ljudi,<ref name="Chernobyl.info">{{Navedi splet|title=Geographical location and extent of radioactive contamination|publisher=Swiss Agency for Development and Cooperation|url=http://www.chernobyl.info/index.php?navID=2|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070630071332/http://www.chernobyl.info/index.php?navID=2|archivedate=30 June 2007}} (quoting the "Committee on the Problems of the Consequences of the Catastrophe at the Chernobyl NPP: 15&nbsp;Years after Chernobyl Disaster", Minsk, 2001, p.&nbsp;5/6 ff., and the "Chernobyl Interinform Agency, Kiev und", and "Chernobyl Committee: MailTable of official data on the reactor accident")</ref>. [[Turizem|Turistična industrija]] v Vzhodnem bloku je bila različna v različnih državah, pri čemer so nekatere, kot so Madžarska, Poljska in Jugoslavija, nudile večjo svobodo gibanja in s tem večje možnosti za turizem, medtem ko so druge, kot sta Albanija in Vzhodna Nemčija, ostale strogo regulirane in omejene. Strategija razvoja turizma se je osredotočala predvsem na izkoriščanje obstoječih predvojnih turističnih in rekreacijskih možnosti, ki so ostale delno nedotaknjene kljub vojni razdejanju.<ref name="turnock44">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Do leta 1945 je bila večina hotelov dotrajanih, medtem ko je bilo veliko hotelov, ki jih centralni planerji niso preuredili v druge namene, usmerjenih v zadovoljevanje domačih potreb.<ref name="turnock44" /> Oblasti so ustanovile državna podjetja za organizacijo potovanj in nastanitev.<ref name="turnock44" /> Kljub vlaganjem v 70. letih so ta prizadevanja popustila v 80. letih zaradi pomanjkanja dolgoročne vizije in sredstev.<ref name="turnock45">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> V nekaterih državah, kot so Madžarska, Poljska in v Jugoslavija, so bile omejitve manjše, kar je omogočilo večjo svobodo gibanja. Težje ali celo nemogoče je bilo iti kot individualni turist v Vzhodno Nemčijo, Češkoslovaško, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo. Na splošno je bilo v vseh primerih možno, da so sorodniki iz zahodnih držav lahko obiskali in bivali pri družini v državah Vzhodnega bloka, razen v Albaniji. Postopki za pridobitev dovoljenj so bili zapleteni in strogo nadzorovani. Za zadovoljitev pričakovanj zahodnih obiskovalcev so bile potrebne naložbe v turistično infrastrukturo, ki so omogočale višji standard storitev, kot so bile na voljo večini domačega prebivalstva. To je vključevalo koncentracijo turističnih točk, vključno z izgradnjo relativno visokokakovostne infrastrukture v turističnih kompleksih.<ref name="turnock452">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref>. To je še posebej veljalo za [[Ljudska socialistična republika Albanija|Albanijo]], ki je bila ena izmed najbolj izoliranih in ideološko strogo nadzorovanih držav tistega časa. Albanija je omejila število obiskovalcev na le 6000 na leto, da bi minimizirala tuj vpliv in preprečila morebitne subverzivne učinke, ki bi lahko izhajali iz stikov s tujci.<ref name="turnock48">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> ==== Stopnje rasti ==== V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja so države Vzhodnega bloka sprva doživele visoke stopnje gospodarske rasti.<ref name="turnock232">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> V tem prvem obdobju je bil napredek po evropskih standardih hiter, rast na prebivalca v Vzhodnem bloku se je povečala 2,4-kratno v primerjavi z evropskim povprečjem.<ref name="turnock243">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Vzhodna Evropa je leta 1950 predstavljala 12,3 odstotka evropske proizvodnje, leta 1970 pa 14,4 odstotka.<ref name="turnock243" /> Vendar je bil sistem odporen na spremembe in se ni zlahka prilagodil novim razmeram. Politika ohranjanja starih tovarn, tudi ob razpoložljivosti novih tehnologij, je bila ena od ključnih težav, ki so zavirale nadaljnji razvoj.<ref name="turnock243" /> Posledično so po 1970-ih stopnje rasti znotraj bloka relativno upadle.<ref name="hardt16">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> V primerjavi s tem so nekatere zahodnoevropske države, kot so Zahodna Nemčija, Avstrija, Francija in druge zahodnoevropske države, v istem obdobju doživele povečano gospodarsko rast - [[Wirtschaftswunder]] ("gospodarski čudež"), [[Trente Glorieuses]] ("trideset veličastnih let") in [[povojni gospodarski razcvet]]. Od konca druge svetovne vojne do sredine sedemdesetih let 20. stoletja je gospodarstvo Vzhodnega bloka stalno naraščalo po enaki stopnji kot gospodarstvo v Zahodni Evropi, pri čemer so imela nestalinistična gospodarstva Vzhodnega bloka močnejše gospodarstvo kot stalinistična reformna gospodarstva.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Teichova|Matis|2003}}</ref> Medtem ko so gospodarstva večine zahodnoevropskih držav dejansko začela dosegati ravni [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] (BDP) [[na prebivalca]] Združenih držav v poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih, države Vzhodnega bloka tega niso dosegle,<ref name="hardt162">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> pri čemer je BDP na prebivalca bistveno zaostajal za primerljivimi zahodnoevropskimi državami.<ref name="hardt17">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> Naslednja tabela prikazuje ocenjene stopenj rasti BDP od leta 1951 naprej za države Vzhodnega bloka kot tudi za države Zahodne Evrope, kot jih je poročala organizacija [[Konferenčni odbor|The Conference Board]] kot del svoje ''[[Total Economy Database]]''. V nekaterih primerih razpoložljivost podatkov ne sega vse do leta 1951. V nekaterih primerih podatki niso na voljo vse do leta 1951. {|class="wikitable sortable" style="text-align: left" |- " !style="text-align: left;background:#B0C4DE"|Stopnje rasti BDP v odstotkih za dana leta<ref>{{navedi splet|title=Total Economy Database, November 2016. Output, Labor, and Labor Productivity, 1950–2016|url=https://www.conference-board.org/retrievefile.cfm?filename=TED_1_NOV20161.xlsx&type=subsite|access-date=4 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170517180734/https://www.conference-board.org/retrievefile.cfm?filename=TED_1_NOV20161.xlsx&type=subsite|archive-date=17 May 2017|url-status=live}}</ref> !style="background:#B0C4DE"|1951 !style="background:#B0C4DE"|1961 !style="background:#B0C4DE"|1971 !style="background:#B0C4DE"|1981 !style="background:#B0C4DE"|1989 !style="background:#B0C4DE"|1991 !style="background:#B0C4DE"|2001 !style="background:#B0C4DE"|2015 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Ljudska socialistična republika Albanija||6,608||4,156||6,510||2,526||2,648||−28,000||7,940||2,600 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Ljudska republika Bolgarija||20,576||6,520||3,261||2,660||−1,792||−8,400||4,248||2,968 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Ljudska republika Madžarska||9,659||5,056||4,462||0,706||−2,240||−11,900||3,849||2,951 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Ljudska republika Poljska||4,400||7,982||7,128||−5,324||−1,552||−7,000||1,248||3,650 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Socialistična republika Romunija||7,237||6,761||14,114||−0,611||−3,192||−16,189||5,592||3,751 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Socialistična republika Češkoslovaška/[[Češka]]||–||–||5,215||−0,160||1,706||−11,600||3,052||4,274 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Socialistična republika Češkoslovaška/Slovaška||–||–||–||–||1,010||−14,600||3,316||3,595 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Sovjetska zveza/Rusija||–||7,200||4,200||1,200||0,704||−5,000||5,091||−3,727 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Avstrija||6,840||5,309||5,112||−0,099||4,227||3,442||1,351||0,811 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Belgija||5,688||4,865||3,753||−1,248||3,588||1,833||0,811||1,374 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Danska||0,668||6,339||2,666||−0,890||0,263||1,300||0,823||1,179 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Finska||8,504||7,620||2,090||1,863||5,668||−5,914||2,581||0,546 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Francija||6,160||5,556||4,839||1,026||4,057||1,039||1,954||1,270 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Nemčija (Zahod)||9,167||4,119||2,943||0,378||3,270||5,108||1,695||1,700 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Grčija||8,807||8,769||7,118||0,055||3,845||3,100||4,132||−0,321 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Irska||2,512||4,790||3,618||3,890||7,051||3,098||9,006||8,538 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Italija||7,466||8,422||1,894||0,474||2,882||1,538||1,772||0,800 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Nizozemska||2,098||0,289||4,222||−0,507||4,679||2,439||2,124||1,990 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Norveška||5,418||6,268||5,130||0,966||0,956||3,085||2,085||1,598 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Portugalska||4,479||5,462||6,633||1,618||5,136||4,368||1,943||1,460 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Španija||9,937||12,822||5,722||0,516||5,280||2,543||4,001||3,214 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Švedska||3,926||5,623||2,356||−0,593||3,073||−1,146||1,563||3,830 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Švica||8,097||8,095||4,076||1,579||4,340||−0,916||1,447||0,855 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Združeno kraljestvo||2,985||3,297||2,118||−1,303||2,179||−1,257||2,758||2,329 |} [[Oddelek Združenih narodov za statistiko|Statistični oddelek Združenih narodov]] prav tako izračunava stopnje rasti z drugačno metodologijo, vendar poroča le o številkah od leta 1971 (za Slovaško in republike članice ZSSR so podatki na voljo pozneje). Tako so bile po podatkih Združenih narodov stopnje rasti v Evropi naslednje: {|class="wikitable sortable" style="text-align: left" |- !style="text-align: left;background:#B0C4DE"|Stopnje rasti BDP v odstotkih za dana leta<ref>{{navedi splet|title=UN Statistics Division, December 2016. Growth Rate of GDP and its breakdown|url=https://unstats.un.org/unsd/snaama/dnltransfer.asp?fID=16|access-date=4 August 2017}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !style="background:#B0C4DE"|1971 !style="background:#B0C4DE"|1981 !style="background:#B0C4DE"|1989 !style="background:#B0C4DE"|1991 !style="background:#B0C4DE"|2001 !style="background:#B0C4DE"|2015 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Ljudska socialistična republika Albanija||4,001||5,746||9,841||−28,002||8,293||2,639 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Ljudska republika Bolgarija||6,897||4,900||−3,290||−8,445||4,248||2,968 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Ljudska republika Madžarska||6,200||2,867||0,736||−11,687||3,774||3,148 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Ljudska republika Poljska||7,415||−9,971||0,160||−7,016||1,248||3,941 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Socialistična republika Romunija||13,000||0,112||−5,788||−12,918||5,592||3,663 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Socialistična republika Češkoslovaška/[[Češka republika]]||5,044||−0,095||0,386||−11,615||3,052||4,536 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Socialistična republika Češkoslovaška/Slovaška||–||–||–||−14,541||3,316||3,831 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Sovjetska zveza/Rusija||5,209||5,301||6,801||−5,000||5,091||−3,727 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Ukrajina||–||–||–||−8,699||8,832||−9,870 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Litva||–||–||–||−5,676||6,524||1,779 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Jugoslavija/Srbija||9,162||1,400||1,500||−11,664||4,993||0,758 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Avstrija||5,113||−0,144||3,887||3,442||1,351||0,963 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Belgija||3,753||−0,279||3,469||1,833||0,812||1,500 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Danska||3,005||−0,666||0,645||1,394||0,823||1,606 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Finska||2,357||1,295||5,088||−5,914||2,581||0,210 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Francija||5,346||1,078||4,353||1,039||1,954||1,274 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Nemčija (Zahod)||3,133||0,529||3,897||5,108||1,695||1,721 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Grčija||7,841||−1,554||3,800||3,100||4,132||−0,219 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Irska||3,470||3,325||5,814||1,930||6,052||26,276 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Italija||1,818||0,844||3,388||1,538||1,772||0,732 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Nizozemska||4,331||−0,784||4,420||2,439||2,124||1,952 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Norveška||5,672||1,598||1,038||3,085||2,085||1,611 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Portugalska||6,632||1,618||6,441||4,368||1,943||1,596 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Španija||4,649||−0,132||4,827||2,546||4,001||3,205 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Švedska||0,945||0,455||2,655||−1,146||1,563||4,085 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Švica||4,075||1,601||4,331||−0,916||1,447||0,842 |-style="text-align:center;" |style="text-align:left;"|Združeno kraljestvo||3,479||−0,779||2,583||−1,119||2,726||2,222 |} [[Slika:Eastern_bloc_economies_GDP_1990.jpg|sličica|BDP na prebivalca v Vzhodnem bloku od leta 1950 do 2003 (v[[Geary-Khamisovi dolarj]]ih z osnovo leta 1990) po [[Angus Maddison|Angusu Maddisonu]]]] [[File:GDP per capita of the Eastern Bloc.png|thumb|450px|BDP na prebivalca vzhodnega bloka v razmerju do BDP na prebivalca Združenih držav Amerike med letoma 1900 in 2010]] Naslednja tabela navaja raven [[nominalni BDP|nominalnega BDP]] na prebivalca v izbranih državah, merjeno v [[ameriških dolar]]jih, za leta 1970, 1989 in 2015: {| class="wikitable sortable" style="text-align: left" |- " !style="text-align: left;background:#B0C4DE"|Nominalni BDP na prebivalca, po podatkih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]<ref>{{navedi splet|title=Un statistics Division December 2016|url=https://unstats.un.org/unsd/snaama/dnllist.asp|access-date=7 March 2017|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107193830/https://unstats.un.org/unsd/snaama/dnllist.asp|url-status=dead}}</ref> |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Združeno kraljestvo||$2.350||$16.275||$44.162 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Italija||$2.112 ||$16.239||$30.462 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Avstrija||$2.042 ||$17.313||$44.118 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Japonska||$2.040 ||$25.054||$34.629 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Sovjetska zveza/[[Rusija]]||{{color|red|$1.789}}||{{orange|$2.711}}||$9.243 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|[[Ukrajina]]||-||-||$2.022 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|[[Litva]]||-||-||$14.384 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Grčija||$1.496 ||$7.864||$17.788 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Irska||$1.493 ||$11.029||$60.514 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Španija||$1.205||$10.577||$25.865 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Češkoslovaška socialistična republika/[[Češka republika]]||{{color|red|$1.136}}||{{color|orange|$3.764}}||$17.562 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|[[Slovaška]]||-||-||$16.082 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Ljudska republika Bolgarija||{{color|red|$1.059}}||{{color|orange|$2.477}}||$6.847 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Ljudska socialistična republika Albanija||{{color|red|$1.053}}||{{color|orange|$904}}||$3.984 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Ciper||$1.004 ||$9.015||$21.942 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Ljudska republika Poljska||{{color|red|$1.000}}||{{color|orange|$2.229}}||$12.355 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Portugalska||$935||$6.129||$19.239 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Jugoslavija/[[Srbija]]||{{color|red|$721}}||{{color|orange|$4.197}}||$5.239 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Kuba||{{color|red|$653}}||{{color|red|$2.577}}||{{color|red|$7.657}} |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Socialistična republika Romunija||{{color|red|$619}}||{{color|orange|$2.424}}||$9.121 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Ljudska republika Madžarska||{{color|red|$615}}||{{color|orange|$3.115}}||$12.351 |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Kitajska||{{color|red|$111}}||{{color|red|$406}}||{{color|red|$8.109}} |- style="text-align:center;" | style="text-align:left;"|Vietnam||{{color|red|$64}}||{{color|red|$94}}||{{color|red|$2.068}} |} Čeprav je mogoče trditi, da ocene BDP, ki jih je za leto 1990 izdelala [[Svetovna banka]], podcenjujejo BDP Vzhodnega bloka zaradi podcenjenih vrednost lokalnih valut teh držav. Vendar kljub temu obstaja splošno soglasje, da so bili dohodki na prebivalca v Vzhodnem bloku nižji v primerjavi z zahodnimi državami.<ref name="hardt172">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]] je bila najbolj razvita industrijska država v Vzhodnem bloku.<ref name="zwass342">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Zwass|1984}}</ref> Pred zgraditvijo Berlinskega zidu leta 1961 je Vzhodna Nemčija veljala za šibko državo, saj je bila občutljiva na izgubo kvalificirane delovne sile, ker so mnogi njeni državljani iskali boljše življenjske pogoje na Zahodu. Ta množični beg možganov je bil tako izrazit, da je Vzhodna Nemčija dobila vzdevek »izginjajoči satelit«.<ref name="graubard8">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Graubard|1991}}</ref> Šele ko je gradnja Berlinskega zidu leta 1961 preprečila odhod kvalificirane delovne sile iz Vzhodne Nemčije, je Vzhodna Nemčija lahko postala vodilna ekonomska sila v Vzhodnem bloku.<ref name="graubard8" /> Gospodarske in življenjske razmere v Vzhodni Nemčiji so se izboljšale, pri čemer so njeni državljani uživali višjo kakovost življenja in manjše pomanjkanje blaga v primerjavi s Sovjetsko zvezo, Poljsko in Romunijo.<ref name="zwass342" /> Medtem je [[gospodarstvo Nemške demokratične republike|vzhodnonemško gospodarstvo]] propadalo zaradi centralnega planiranja, ekonomske samozadostnosti, uporabe premoga namesto nafte, velike koncentracije investicij v nekaj izbranih tehnološko intenzivnih področjih in regulacije trga dela.<ref name="lipschitz52">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Lipschitz|McDonald|1990}}</ref> Posledično je med Vzhodno in Zahodno Nemčijo obstajala velika razlika v produktivnosti. Čeprav je bila vrzel v produktivnosti ocenjena na skoraj 50% na delavca,<ref name="lipschitz52" /><ref name="Teichova72">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Teichova|Matis|2003}}</ref> je bila dejanska razlika v kakovosti izdelkov in storitev še večja, kar je pomenilo, da je bila dejanska gospodarska razlika na prebivalca morda še nižja, med 14 do 20 odstotki.<ref name="Teichova72" /> Poleg tega so bile povprečne plače v Vzhodni Nemčiji bistveno nižje kot v Zahodni Nemčiji. Čeprav so uradne številke pokazale, da so znašale približno 30% zahodnonemških, je bila po upoštevanju obdavčitve relativna vrednost višja, približno 60% zahodnonemških plač.<ref name="lipschitz53">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Lipschitz|McDonald|1990}}</ref> Kupna moč plač v Vzhodni Nemčiji je bila precej nižja v primerjavi z Zahodno Nemčijo. Leta 1990 je imelo le približno polovica vzhodnonemških gospodinjstev avtomobil ali barvni televizor, kar je bilo običajni standard zahodnonemških gospodinjstev.<ref name="lipschitz533">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Lipschitz|McDonald|1990}}</ref> ''[[vzhodnonemška marka|Ostmark]]'', valuta Vzhodne Nemčije, je veljala le za transakcije znotraj Vzhodne Nemčije. To je pomenilo, da z njo ni bilo mogoče trgovati na mednarodnih trgih.<ref name="lipschitz533" /> Ni jo bilo mogoče uporabljati v vzhodnonemških [[Intershop|trgovinah Intershop]], ki so prodajale vrhunsko blago.<ref name="zwass344">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Zwass|1984}}</ref> Leta 1989 je 11% vzhodnonemške delovne sile bilo v kmetijstvu, 47% v sekundarnem sektorju in 42% v storitvenih dejavnostih.<ref name="Teichova723">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Teichova|Matis|2003}}</ref> Ekonomski sistem Vzhodnega bloka je bil težko prilagodljiv.<ref name="turnock244">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Uspešnost se je v 1970-ih in 1980-ih letih zmanjšala zaradi neučinkovitosti, ko so naraščali vhodni stroški proizvodnje, kot so cene energije.<ref name="turnock244" /> Potrošniški izdelki so postali bolj dostopni v 1960-ih letih.<ref name="frucht3823">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref> Pred razpadom Vzhodnega bloka so nekateri večji industrijski sektorji poslovali z izgubo, na Zahod so izvažali izdelke po cenah, nižjih od vrednosti surovin.<ref name="turnock25">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Stroški jekla [[Ljudska republika Madžarska|na Madžarskem]] so bili dvakrat višji kot v Zahodni Evropi.<ref name="turnock25" /> Leta 1985 je bila četrtina madžarskega državnega proračuna porabljena za podporo neučinkovitim podjetjem.<ref name="turnock25" /> V [[Ljudska republika Bolgarija|Bolgariji]] je strogo načrtovanje industrije povzročalo stalno pomanjkanje v drugih delih gospodarstva.<ref name="turnock25" /> === Razvojne politike === [[Slika:Wohnbebauung-Ernst-Thaelmann-Park-09-2018c.jpg|levo|sličica|[[Nemška demokratična republika|Vzhodnonemški]] stanovanjski bloki [[Plattenbau]]]] Pod vodstvom Leonida Brežnjeva med leti 1964 in 1982 je Sovjetska zveza doživela občutno izboljšanje življenjskega standarda, realni dohodki zrasli za več kot 1,5-krat. Več kot 1,6 milijarde kvadratnih metrov bivalnih površin je bilo zagotovljenih za več kot 160 milijonov ljudi. Povprečni stroški najemnine niso presegli 3% družinskega dohodka. DT je izboljšalo dostopnost do javnih storitev, kot so zdravstvena oskrba, izobraževanje in javni prevoz.<ref name="ria.ru2">{{Navedi splet|url=http://ria.ru/history_spravki/20101108/293796130.html|title=Советская экономика в эпоху Леонида Брежнева|date=8 November 2010|accessdate=23 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402092007/http://ria.ru/history_spravki/20101108/293796130.html|archivedate=2 April 2015}}</ref> Rezultati raziskave, ki jo je leta 1986 izvedel Sociološki raziskovalni inštitut Akademije znanosti ZSSR, je 75% anketiranih izjavilo, da je njihov standard boljši kot prejšnjih deset let. Več kot 95% odraslih v Sovjetski zvezi se je ocenilo kot »precej dobro situiranih«. 55% anketiranih je menilo, da so se zdravstvene storitve izboljšale, 46% jih je menilo, da se je javni prevoz izboljšal, 48% pa je dejalo, da se je standard javnih storitev dvignil.<ref>Update USSR, Volumes 53. April 1986. N.W.R. Publications. p. 11</ref> V letih 1957–1965 se je stanovanjska politika soočala z večjimi izzivi zaradi hitre industrializacije in urbanizacije, ki sta sledili drugi svetovni vojni.<ref name="sillince36">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Pomanjkanje stanovanj v Sovjetski zvezi je bilo hujše kot v preostalem Vzhodnem bloku zaradi večjih migracij v mesta in večje vojne škode in Stalinove politike, ki ni dajala prednosti investicijam v stanovanjski sektor.<ref name="sillince36" /> Rezultat tega je bilo, da so bila stanovanja preobremenjena, saj so se morala deliti med več družin.<ref name="sillince36" /> Predvojna norma v Sovjetski zvezi je postala ena družina na sobo, s skupnimi stranišči in kuhinjo.<ref name="sillince362">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Količina bivalnega prostora v mestnih območjih se je zmanjšala s 5,7 kvadratnih metrov na osebo leta 1926 na 4,5 kvadratnih metrov leta 1940.<ref name="sillince362" /> V ostalih državah Vzhodnega bloka v tem obdobju je povprečno število ljudi na sobo variiralo: 1,8 v [[Ljudska republika Bolgarija|Bolgariji]] (1956), 2,0 na [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaškem]] (1961), 1,5 na [[Ljudska republika Madžarska|Madžarskem]] (1963), 1,7 na [[Ljudska republika Poljska|Poljskem]] (1960), 1,4 v [[Socialistična republika Romunija|Romuniji]] (1966), 2,4 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] (1961) in 0,9 v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]] (1961).<ref name="sillince362" /> Po Stalinovi smrti leta 1953 in političnih spremembah, ki so sledile, so bili sprejeti ukrepi za oživitev zasebne gradnje.<ref name="sillince363">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Zasebna gradnja je dosegla vrhunec v letih 1957–1960 v mnogih državah Vzhodnega bloka, nato pa se je zmanjšala sočasno s strmim povečanjem gradnje državnih in zadružnih stanovanj.<ref name="sillince363" /> Do leta 1960 se je stopnja gradnje hiš na prebivalca povečala v vseh državah Vzhodnega bloka.<ref name="sillince363" /> Med letoma 1950 in 1975 je poslabšanje pomanjkanja na splošno povzročilo padec deleža vseh investicij v stanovanjsko gradnjo,<ref name="sillince48">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> čeprav se je v tem obdobju skupno število bivališč povečalo.<ref name="sillince49">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> V obdobju od 1960 do1975 so bile v ospredju rešitve, ki so temeljile na predpostavki, da bodo industrializirane gradbene metode in gradnja visokih stavb stroškovno učinkovitejše in hitrejše v primerjavi s tradicionalno gradnjo nizkih opečnatih stavb.<ref name="sillince492">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Te metode so zahtevale, da proizvodne organizacije izdelujejo montažne komponente, ki so jih nato sestavljali na mestu gradnje. Načrtovalci so predvideli, da bodo za ta proces lahko zaposlili veliko število nekvalificiranih delavcev.<ref name="sillince492" /> Slaba kakovost izvedbe je spodbudila nastanek črnega trga gradbenih storitev in materialov, ki jih uradni državni monopoli niso uspeli zagotoviti.<ref name="sillince50">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Poleg tega je zaradi slabe kakovosti dela nastal črni trg gradbenih storitev in materialov, ki jih ni bilo mogoče nabaviti pri državnih monopolih.<ref name="sillince50" /> V večini držav Vzhodnega bloka je gradnja novih stanovanj dosegla vrhunec med letoma 1975 in 1980 in nato upadlo kot posledica domnevno slabših mednarodnih gospodarskih razmer.<ref name="sillince7">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Ta trend se je pojavil v Bolgariji, na Madžarskem, v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem, v Romuniji (ki je doživela tudi prejšnji vrh leta 1960), na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji, medtem ko je Sovjetska zveza dosegla vrh gradnje v letih 1960 in 1970.<ref name="sillince7" /> Medtem ko se je med letoma 1975 in 1986 delež naložb, namenjen stanovanjem, dejansko povečal v večini držav Vzhodnega bloka, so splošne investicije upadle ali stagnirale zaradi slabšanja gospodarskih razmer.<ref name="sillince482">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> V 1980-ih letih je stanovanjska politika v državah Vzhodnega bloka doživela preobrazbo, ki je odražala postopno umikanje striktnega socialističnega pristopa. Ta sprememba je vključevala novo usmerjenost oblasti, ki so začele ocenjevati finančne zmožnosti potencialnih stanovalcev za plačilo stanovanj, kar je pomenilo odmik od prejšnjega modela, ki je temeljil na potrebah posameznikov..<ref name="sillince483">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Jugoslavija je bila posebnost, saj je uporabljala edinstveno mešanico financiranja, ki je združevala zasebne in državne vire.<ref name="sillince484">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> To je državi omogočilo, da je ohranila večjo mero fleksibilnosti in inovativnosti v svojem stanovanjskem sektorju. ===Pomanjkanja=== {|class="wikitable" style="text-align: left" |+Podatki o pomanjkanju stanovanj v Vzhodnem bloku in Jugoslaviji<ref name="sillince11">{{Harvard citation no brackets|Sillince|1990|pp=11–12}}</ref> |- !style="text-align: left;background:#B0C4DE"|Država !style="background:#B0C4DE"|Začetno leto !style="background:#B0C4DE"|Tačetno leto pomanjkanja !style="background:#B0C4DE"|% celotnega sklada !style="background:#B0C4DE"|pomanjkanje 1986 !style="background:#B0C4DE"|1986% celotnega sklada |- |align=left|[[Ljudska republika Albanija|Albanija]] || n/a || n/a || n/a || n/a || n/a |- |align=left|[[Ljudska republika Bolgarija|Bolgarija]] || 1965 || 472.000 || 23,0% || 880.400 || 27,4% |- |align=left|[[Ljudska republika Madžarska|Madžarska]] || 1973 || 6.000 || 0,2% || 257.000 || 6,6% |- |align=left|[[Vzhodna Nemčija]] || 1971 || 340.000 || 5,6% || 1.181.700 || 17,1% |- |align=left|[[Ljudska republika Poljska|Poljska]] || 1974 || 1.357.000 || 15,9% || 2.574.800 || 23,9% |- |align=left|[[Socialistična republika Romunija|Romunija]] || 1966 || 575.000 || 11,0% || 1.157.900 || 14,0% |- |align=left|[[Sovjetska Zveza]] || 1970 || 13.690.000 || 23,1% || 26.662.400 || 30,2% |- |align=left|[[Socialistična republika Češkoslovaška|Češkoslovaška]] || 1970 || 438.000 || 9,9% || 877.600 || 15,3% |- |align=left|[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavija]] || n/a || n/a || n/a || 1.634.700 || 23,9% |} Razlike v začetnem letu merjenja in pomanjkanju, kot tudi v deležih pomanjkanja glede na celotni stanovanjski sklad, odražajo variabilnost stanovanjskih politik in učinkovitosti gradnje v posameznih državah. Na [[Ljudska republika Poljska|Poljskem]] je bilo treba v poznih 1980-ih v povprečju čakati na stanovanje 20 let, v Varšavi pa med 26 in 50 let.<ref name="sillince27">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref><ref name="turnock252">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Stanovanjske težave na [[Ljudska republika Poljska|Poljskem]] so bile posledica počasne gradnje, nezadostne kakovosti stanovanj, še posebej na podeželju, in obsežnega črnega trga.<ref name="sillince22">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> V Sovjetski zvezi je prišlo do zelo razširjenega nezakonitega podnajema po pretiranih cenah.<ref name="sillince33">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Na sejah Centralnega komiteja sovjetske [[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] so prišle na dan obtožbe o nepravilnih dodelitvah in nezakoniti razdelitvi stanovanj.<ref name="sillince33" /> V Sovjetski zvezi so stanovanjske težave predstavljale enega izmed največjih družbenih izzivov.<ref name="sillince3">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> V [[Socialistična republika Romunija|Romuniji]] je politika socialnega inženiringa in upravljanje z kmetijskimi zemljišči prispevala k visoki gostoti naseljenosti in načrtom za izgradnjo visokih stavb.<ref name="sillince3">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> V [[Ljudska republika Bolgarija|Bolgariji]] se je v sedemdesetih in osemdesetih letih nekoliko zmanjšal prejšnji poudarek na gradnji monolitnih visokih stavb.<ref name="sillince3">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> V [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]] so bila stanovanja pogosto zaznamovana s pomanjkanjem kakovosti, usposobljene delovne sile, materialov, zemljišč in gradbenih dovoljenj.<ref name="sillince4">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> V [[Ljudska socialistična republika Albanija|Albaniji]], ki je sledila strogi stalinistični doktrini, so bili stanovanjski bloki (''panelke'') tipično skromni, z običajno višino šestih nadstropij.<ref name="sillince4" /> Stanovanja so bila dodeljena preko sindikatov na delovnih mestih in zgrajena s prostovoljnim delom prek organiziranih delovnih brigad. <ref name="sillince4" /> [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] je medtem izkusila težave zaradi hitre urbanizacije in neusklajenega razvoja. Slaba organizacija, ki je bila posledica pomanjkanja jasne hierarhične strukture, nizke gradbene produktivnosti, monopolnega položaja gradbenih podjetij in neracionalne kreditne politike, je prav tako prispevala k težavam v stanovanjskem sektorju.<ref name="sillince4" /> == Upori == [[Josif Stalin|Stalinova]] smrt marca 1953 je za a Sovjetsko zvezo in njene satelite pomenilo prelomnico. Novi sovjetski voditelj [[Nikita Hruščov]] je storil precejšen korak k umiritvi hladne vojne, obnovil je tudi stike z Jugoslavijo, ki so bili pretrgani od leta 1948. V notranji politiki se je osredotočil na reformo gospodarstva z namenom izboljšati življenjske razmere, najtežja naloga, ki si jo je zadal, pa je bil [[Destalinizacija|prelom s stalinizmom]].<ref name = "Režek" /> === Vzhodnonemška vstaja leta 1953 === {{Glavni|Vzhodnonemška vstaja (1953)}} Dogodki junija 1953 v Vzhodni Nemčiji so predstavljali enega izmed ključnih trenutkov v zgodovini hladne vojne in odnosov med Vzhodom in Zahodom. Po smrti [[Josif Stalin|Josipa Stalina]] marca tega leta, je prišlo do dramatičnega povečanja emigracije ([[Republikflucht]], [[beg možganov]]) iz [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]]. Vzhodnonemška vlada je povišala delovne norme za 10%,<ref name="crampton278">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> kar je povečalo že obstoječo napetost med delavci, ki so lahko videli relativni ekonomski uspeh Zahodne Nemčije znotraj samega Berlina.<ref name="crampton278" /> Jezni gradbeni delavci so sprožili ulične proteste in kmalu so se jim pridružili tudi drugi na pohodu do berlinskega sindikalnega sedeža.<ref name="crampton278" /> Do 14. ure je vzhodnonemška vlada pristala na umik povišanja delovnih norm.<ref name="crampton279">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Protesti, ki so izbruhnili, so hitro prerasli v zahteve za večje politične reforme, vključno s svobodnimi volitvami in demilitarizacijo in odstop vlade.<ref name="crampton279" /> Do 17. junija so bile stavke zabeležene na 317 lokacijah, v katerih je sodelovalo približno 400,000 delavcev.<ref name="crampton279" /> Ko so stavkajoči zažgali stavbe vladajoče stranke [[Socialistična partija enotnosti Nemčije|SED]] in strgali zastavo z [[Brandenburška vrata|Brandenburških vrat]], je generalni sekretar SED [[Walter Ulbricht]] zapustil Berlin.<ref name="crampton279" /> Razglašene so bile izredne razmere in sovjetska [[Rdeča armada]] je vdrla v nekaj pomembnih zgradb.<ref name="crampton2792">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> V nekaj urah so prispeli sovjetski tanki, vendar sprva niso streljali na delavce. <ref name="crampton2792" /> Namesto tega je bil izvajan postopen pritisk.<ref name="crampton2792" /> V akciji je sodelovalo približno 16 sovjetskih divizij z 20,000 vojaki iz [[Skupina sovjetskih sil v Nemčiji|Skupine sovjetskih sil v Nemčiji]], ki so uporabljale tanke, ter 8.000 pripadnikov [[Kasernierte Volkspolizei]]. Prelivanja krvi ni bilo mogoče v celoti preprečiti - uradno število smrtnih žrtev je bilo 21, medtem ko je bilo dejansko število žrtev morda veliko višje.<ref name="crampton2792" /> Po dogodkih je bilo opravljenih 20,000 aretacij in izvršenih 40 usmrtitev.<ref name="crampton2792" /> Učinki teh protestov so imeli dolgoročne posledice za politiko Vzhodne Nemčije, saj so pokazali, da je politično nezadovoljstvo lahko dovolj močno, da sproži javne proteste, kljub tveganju za življenje in svobodo. === Madžarska revolucija leta 1956 === {{Glavni|Madžarska revolucija (1956)}} Po Stalinovi smrti leta 1953 je sledilo obdobje [[Destalinizacija|destalinizacije]], kar je pomenilo odmik od represivnih politik in kulta osebnosti, ki je obkrožal Stalina. Na Madžarskem je to politično spremembo zaznamovala zamenjava stalinističnega voditelja Mátyása Rákosija z reformistom [[Imre Nagy|Imre Nagyem]].<ref>{{Citat|last=János M. Rainer|title=Stalin and Rákosi, Stalin and Hungary, 1949–1953|date=4 October 1997|url=http://www.rev.hu/index_en.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060909035345/http://www.rev.hu/index_en.html|archivedate=9 September 2006|access-date=8 October 2006}} (Paper presented on 4 October 1997 at the workshop "European Archival Evidence. Stalin and the Cold War in Europe", Budapest, 1956 Institute).</ref> Revolucija na Madžarskem se je začela po tem, ko so študenti [[Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti|Tehniške univerze]] sestavili seznam [[Zahteve madžarskih revolucionarjev iz leta 1956|zahtev]] in 22. oktobra izvedli proteste v podporo tem zahtevam.<ref name="sixteen">Internet Modern History Sourcebook: Resolution by students of the Building Industry Technological University: [http://www.fordham.edu/halsall/mod/1956hungary-16points.html Sixteen Political, Economic, and Ideological Points, Budapest, 22 October 1956] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090306232332/http://www.fordham.edu/halsall/mod/1956hungary-16points.html|date=6 March 2009}}. Retrieved 22 October 2006.</ref> Protesti podpore so do 6-ih popoldne naslednjega dne narasli na 200.000 udeležencev.<ref>UN General Assembly ''Special Committee on the Problem of Hungary'' (1957) {{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|title=Chapter II. A (Meetings and demonstrations), para 54 (p. 19)|accessdate=9 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320024559/http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|archivedate=20 March 2009}}&nbsp;{{Small|(1.47&nbsp;MB)}}</ref><ref name="UN report 2C p55">UN General Assembly ''Special Committee on the Problem of Hungary'' (1957) {{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|title=Chapter II. C (The First Shots), para 55 (p. 20)|accessdate=9 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320024559/http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|archivedate=20 March 2009}}&nbsp;{{Small|(1.47&nbsp;MB)}}</ref> Zahteve so vključevale svobodne tajne volitve, neodvisna sodišča in preiskave preteklih represivnih aktivnosti pod Stalinom in Rákosijem. Ena izmed simbolnih zahtev je bila odstranitev Stalinovega kipa, ki je predstavljal konec stalinistične tiranije. Do 21:30 zvečer so kip porušili in vesele množice proslavile postavitvijo [[Zastava Madžarske|madžarskih zastav]] v preostanek kipa, v Stalinove škornje.<ref name="UN report 2C p55" /> Protesti so privedli do konfliktov, v katerih so se madžarski vojaki, člani [[ÁVH]], postavili na stran protestnikov, proti Madžarski tajni policiji [[ÁVH]], kar je privedlo do streljanja.<ref name="UN report 2C p56">UN General Assembly ''Special Committee on the Problem of Hungary'' (1957) {{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|title=Chapter II. C (The First Shots), para 56 (p. 20)|accessdate=9 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320024559/http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|archivedate=20 March 2009}}&nbsp;{{Small|(1.47&nbsp;MB)}}</ref><ref>UN General Assembly ''Special Committee on the Problem of Hungary 1956'' (1957) {{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|title=Chapter II. C (The First Shots), paragraphs 56–57 (p. 20)|accessdate=9 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320024559/http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|archivedate=20 March 2009}}&nbsp;{{Small|(1.47&nbsp;MB)}}</ref> Do 2-eh zjutraj, 24. oktobra, so sovjetski tanki po ukazu sovjetskega obrambnega ministra [[Georgij Konstantinovič Žukov|Georgija Žukova]] vdrli v Budimpešto.<ref>UN General Assembly ''Special Committee on the Problem of Hungary'' (1957) {{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|title=Chapter II.C, para 58 (p. 20)|accessdate=9 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320024559/http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|archivedate=20 March 2009}}&nbsp;{{Small|(1.47&nbsp;MB)}}</ref> Napadi protestnikov na parlament so prisilili vlado v razpustitev parlamenta.<ref>UN General Assembly ''Special Committee on the Problem of Hungary'' (1957) {{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|title=Chapter II.F, para 65 (p. 22)|accessdate=9 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320024559/http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|archivedate=20 March 2009}}&nbsp;{{Small|(1.47&nbsp;MB)}}</ref> Od 28. oktobra in do 30. oktobra je bila dogovorjena prekinitev ognja in večina sovjetskih čet se je umaknila iz Budimpešte v garnizije na madžarsko podeželje.<ref>UN General Assembly ''Special Committee on the Problem of Hungary'' (1957) {{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|title=Chapter II. F (Political Developments) II. G (Mr. Nagy clarifies his position), paragraphs 67–70 (p. 23)|accessdate=9 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320024559/http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|archivedate=20 March 2009}}&nbsp;{{Small|(1.47&nbsp;MB)}}</ref> Boji so med 28. oktobrom in 4. novembrom praktično prenehali, kar je mnogim Madžarom dalo občutek, da sovjetske vojaške enote res zapuščajo Madžarsko.<ref>Video: Revolt in Hungary {{Navedi splet|url=http://files.osa.ceu.hu/holdings/selection/rip/4/av/1956-44.html|title=1956-44|accessdate=8 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071117094223/http://files.osa.ceu.hu/holdings/selection/rip/4/av/1956-44.html|archivedate=17 November 2007}} Narrator: [[Walter Cronkite]], producer: CBS (1956) – Fonds 306, Audiovisual Materials Relating to the 1956 Hungarian Revolution, OSA Archivum, Budapest, Hungary ID number: HU OSA 306-0-1:40</ref> [[Slika:József_körút_-_Corvin_(Kisfaludy)_köz_sarok,_háttérben_a_Kilián_laktanya_romos_épülete._Kiégett_szovjet_T-34-85_harckocsi._Fortepan_24857.jpg|sličica|Budimpešta leta 1956]] Nova vlada, ki je prišla na oblast med revolucijo, je uradno razpustila ÁVH, in izjavila, da namerava izstopiti iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in se zavezala k ponovni vzpostavitvi svobodnih volitev. Nato je sledila sovjetska vojaška intervencija. 4. novembra je prišlo do invazije velikih sovjetskih sil, ki so vdrle v Budimpešto in druge regije v državi.<ref name="troops">UN General Assembly ''Special Committee on the Problem of Hungary'' (1957) {{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|title=Chapter IV. E (Logistical deployment of new Soviet troops), para 181 (p. 56)|accessdate=9 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320024559/http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf|archivedate=20 March 2009}}&nbsp;{{Small|(1.47&nbsp;MB)}}</ref> [[Csepel|Zadnje žarišče odpora]] je 10. novembra pozvalo k prekinitvi ognja. Več kot 2500 Madžarov in 722 sovjetskih vojakov je bilo ubitih, na tisoče je bilo ranjenih.<ref>Mark Kramer, "The Soviet Union and the 1956 Crises in Hungary and Poland: Reassessments and New Findings", ''Journal of Contemporary History'', Vol. 33, No. 2, April 1998, p. 210.</ref><ref>Péter Gosztonyi, "Az 1956-os forradalom számokban", ''Népszabadság'' (Budapest), 3 November 1990.</ref> V naslednjih tednih in mesecih je bilo veliko Madžarov aretiranih in deportiranih v Sovjetsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|title=Report by Soviet Deputy Interior Minister M. N. Holodkov to Interior Minister N. P. Dudorov (15 November 1956)|website=The 1956 Hungarian Revolution, A History in Documents|publisher=George Washington University: The National Security Archive|date=4 November 2002|url=http://www.gwu.edu/~nsarchiv/NSAEBB/NSAEBB76/doc8.pdf|accessdate=2 September 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060908023144/http://www.gwu.edu/%7Ensarchiv/NSAEBB/NSAEBB76/doc8.pdf|archivedate=8 September 2006}}</ref> Približno 200.000 Madžarov je zbežalo iz Madžarske.<ref name="Cseresneyes">{{Citat|last=Cseresnyés|first=Ferenc|title=The '56 Exodus to Austria|journal=The Hungarian Quarterly|volume=XL|number=154|pages=86–101|url=http://www.hungarianquarterly.com/no154/086.html|date=Summer 1999|access-date=9 October 2006|postscript=.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041127172402/http://www.hungarianquarterly.com/no154/086.html|archivedate=27 November 2004}}</ref> Večina jih je pobegnila v Avstrijo in od tod vsepovsod po svetu, največ v ZDA. Približno 16.000 Madžarov je pribežalo tudi v Jugoslavijo, od tega po podatkih Uprave državne varnosti (UDV) 2361 v Slovenijo. Begunce, ki so se zatekli v Slovenijo, so nastanili v turističnih objektih in gradovih, denimo v Borlu, Brestanici, Rogaški Slatini in Radencih, za veliko večino pa je bila Jugoslavija le začasno pribežališče pred izselitvijo na Zahod.<ref>{{Navedi knjigo|title=Madžarska begunska problematika leta 1956 – primerJugoslavije in Slovenije|last=Kovacs|first=Attila|publisher=Inštitut za narodnostna vprašanja|year=1956|location=Ljubljana|page=196–247|last2=Nečak|first2=Dušan|last3=Režek|first3=Mateja|last4=Brezigar|first4=Sara|edition=Razprave in gradivo 58}}</ref> Nova vlada [[János Kádár|Jánosa Kádárja]], ki jo je postavila Sovjetska zveza, je sodila približno 26.000 Madžarom, od tega jih je bilo 13.000 zaprtih.<ref>{{Navedi konferenco|first=Adrienne|last=Molnár|last2=Kõrösi Zsuzsanna|title=The handing down of experiences in families of the politically condemned in Communist Hungary|pages=1169–1166|year=1996|location=Gotegorg|url=http://www.rev.hu/portal/page/portal/rev/tanulmanyok/kadarrendszer/kzsma1|accessdate=10 October 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20070607034837/http://www.rev.hu/portal/page/portal/rev/tanulmanyok/kadarrendszer/kzsma1|archive-date=7 June 2007}}</ref> Imre Nagy je bil po tajnih sojenjih junija 1958 usmrčen skupaj s [[Pál Maléter|Pálom Maléterjem]] in Miklósom Gimesom. Njihova trupla so pokopali v neoznačene grobove na občinskem pokopališču v bližini Budimpešte.<ref name="BBCJune16">[http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/june/16/ "On This Day 16 June 1989: Hungary reburies fallen hero Imre Nagy"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090425235008/http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/june/16/|date=25 April 2009}} British Broadcasting Corporation (BBC) reports on Nagy reburial with full honors. Retrieved 13 October 2006.</ref> Do januarja 1957 je nova sovjetska vlada zatrla vse oblike javnega nasprotovanja. Sovjetski odziv na madžarsko revolucijo je bil jasno sporočilo drugim državam Vzhodnega bloka o nepopustljivosti Moskve pri vzdrževanju svojega nadzora nad satelitskimi državami. === Praška pomlad in intervencija Varšavskega pakta na Češkoslovaškem leta 1968 === {{Glavni|Praška pomlad|Intervencija Varšavskega pakta na Češkoslovaškem}} Praška pomlad leta 1968 predstavlja pomemben trenutek v zgodovini Vzhodne Evrope in širše mednarodne skupnosti, saj je simbolizirala kratko obdobje liberalizacije in upanja za večjo politično svobodo v komunističnem režimu Češkoslovaške. Brežnjev je Sovjetski zvezi in vzhodnemu bloku vladal dolgih 18 let, v njegovem času pa so države vzhodnega bloka politično stagnirale in v primerjavi z Zahodom gospodarsko močno nazadovale. Režim Brežnjeva se resda ni približal stalinizmu, pa vendar je bil zelo represiven in odločen zadušiti vsakršno kritiko. Dogodek so spodbudili številni dogodki, vključno z gospodarskimi reformami, uvedene zaradi gospodarske recesije v zgodnjih 60. letih.<ref>{{Navedi splet|title=Photius.com, (info from CIA world Factbook)|url=http://www.photius.com/countries/slovakia/economy/czechoslovakia_economy_economic_policy_and_~777.html|publisher=Photius Coutsoukis|accessdate=20 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090116152207/http://www.photius.com/countries/slovakia/economy/czechoslovakia_economy_economic_policy_and_~777.html|archivedate=16 January 2009}}</ref><ref name="Williams5">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Williams|1997}}</ref> Praška pomlad se je začela 5. januarja 1968, ko je bil za prvega sekretarja centralnega komiteja komunistične stranke Češkoslovaške izvoljen [[Aleksander Dubček|Alexander Dubček]].<ref name="Dnevnik">{{Navedi splet|title=50 let od pomladi, ki je vzniknila sredi zime|url=https://www.dnevnik.si/1042797035|website=Dnevnik|date=6.1.2018|accessdate=2024-04-21|last=Senkovič|first=Zoran}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Dubčkove reforme so predvidele svobodo tiska, ki se je kazala tudi v tem, da so v medijih dovolili politično obarvane kritične komentarje.<ref name="Dnevnik" /> Gospodarstvo naj bi temeljilo na proizvodnji dotlej primanjkujočega blaga za široko potrošnjo, možnost večstrankarskega sistema in omejitev moči tajne policije.<ref>Ello (ed.), Paul (April 1968). Control Committee of the Communist Party of Czechoslovakia, "Action Plan of the Communist Party of Czechoslovakia (Prague, April 1968)" in ''Dubcek's Blueprint for Freedom: His original documents leading to the invasion of Czechoslovakia''. William Kimber & Co. 1968, pp 32, 54</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Von Geldern|first=James|last2=Siegelbaum|first2=Lewis|authorlink2=Lewis Siegelbaum|publisher=Soviethistory.org|title=The Soviet-led Intervention in Czechoslovakia|url=http://soviethistory.org/index.php?action=L2&SubjectID=1968czechoslovakia&Year=1968|accessdate=7 March 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090817200255/http://soviethistory.org/index.php?action=L2&SubjectID=1968czechoslovakia&Year=1968|archivedate=17 August 2009}}</ref> Začetni mednarodni odziv znotraj Vzhodnega bloka je bil mešan. Na eni strani je [[Ljudska republika Madžarska|madžarski]] vodja [[János Kádár]] izrazil podporo Dubčkovim prizadevanjem. Po drugi strani pa so se pojavile skrbi med drugimi voditelji, vključno s sovjetskim voditeljem [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevim]], saj bi Dubčkove reforme lahko oslabile enotnost Vzhodnega bloka med [[Hladna vojna|hladno vojno]].<ref name="trans">{{Navedi splet|title=Document #81: Transcript of Leonid Brezhnev's Telephone Conversation with Alexander Dubček, August 13, 1968|year=1998|url=http://www.gwu.edu/~nsarchiv/nsa/publications/DOC_readers/psread/doc81.htm|website=The Prague Spring '68|publisher=The Prague Spring Foundation|accessdate=23 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080117232525/http://www.gwu.edu/~nsarchiv/nsa/publications/DOC_readers/psread/doc81.htm|archivedate=17 January 2008}}</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Navrátil|2006}}</ref> 3. avgusta so se predstavniki Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Češkoslovaške sestali v [[Bratislava|Bratislavi]] in podpisali Bratislavsko deklaracijo. Ta deklaracija je potrdila njihovo zavezanost [[Marksizem-leninizem|marksizmu–leninizmu]] in [[proletarski internacionalizem|proletarskemu internacionalizmu]] ter razglasila neizprosen boj proti »buržoazni« ideologiji in vsem »protisocialističnim« silam.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Navrátil|2006}}</ref> [[Slika:10_Soviet_Invasion_of_Czechoslovakia_-_Flickr_-_The_Central_Intelligence_Agency.jpg|levo|sličica|Češkoslovaški protestniki z nacionalno zastavo mimo gorečega sovjetskega tanka v Pragi, 1968]] V noči s 20. na 21. avgusta 1968 so vojske Vzhodnega bloka s pomočjo Madžarske, Poljske, Bolgarije in Vzhodne Nemčije [[intervencija Varšavskega pakta na Češkoslovaškem|posredovale na Češkoslovaškem]].<ref>{{Citat|last=Ouimet|first=Matthew|title=The Rise and Fall of the Brezhnev Doctrine in Soviet Foreign Policy|publisher=University of North Carolina Press, Chapel Hill and London|year=2003|pages=34–35}}</ref> To vojaško dejanje je bilo v skladu z Brežnjevo doktrino, ki je določila, da ima Sovjetska zveza pravico intervenirati v katerikoli socialistični državi, ki je ogrozila socialistične ideale in enotnost bloka.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Grenville|2005}}</ref><ref>{{Citat|last=Chafetz|first=Glenn|title=Gorbachev, Reform, and the Brezhnev Doctrine: Soviet Policy Toward Eastern Europe, 1985–1990|date=30 April 1993|publisher=Praeger Publishers|isbn=978-0-275-94484-1|page=10}}</ref> Intervencija je imela velike posledice za prebivalstvo Češkoslovaške, saj je sprožila množično emigracijo. Sprva je državo zapustilo okoli 70.000 Čehoslovakov, skupno število emigrantov pa je na koncu doseglo 300.000.<ref>{{Navedi splet|last=Čulík|first=Jan|title=Den, kdy tanky zlikvidovaly české sny Pražského jara|url=http://www.britskelisty.cz/9808/19980821h.html|publisher=Britské Listy|accessdate=23 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070928050554/http://www.britskelisty.cz/9808/19980821h.html|archivedate=28 September 2007}}</ref> Aprila 1969 je z odstranitvijo Dubčka in vzponom [[Gustáv Husák|Gustáva Husáka]] Češkoslovaška vstopila v dolgo obdobje »[[Normalizacija (Češkoslovaška)|normalizacije]]«,<ref name="Williams">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Williams|1997}}</ref> kar je pomenilo vrnitev k strožjemu komunističnemu nadzoru, ponovno centralizacijo gospodarstva in omejevanje svobode govora in tiska. Tisti, ki niso bili v »celoti zaupanja vredni s političnega vidika« so bili izključeni iz javnega dialoga.<ref name="Interpolitics">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Goertz|1995}}</ref><ref name="KieranPress">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Williams|1997}}</ref> To obdobje normalizacije je ponovno uvedlo restriktivne politike, ki so zatrle liberalne reforme praške pomladi in okrepile avtoritarno vladavino,. Dubček je ustanovil federalno republiko (Češka in Slovaška). To je po zlomu praške pomladi avgusta 1968 ostala edina sprememba, ki je Rusi niso odpravili.<ref name="Dnevnik" /> == Razpad == {{Nadaljnje informacije|Padec komunizma|Razpad Sovjetske zveze|Razpad Češkoslovaške|Januarski dogodki v Latviji leta 1991|Pojoča revolucija}}Padec Vzhodnega bloka in končni razpad Sovjetske zveze sta predstavljala prelomne dogodke v svetovni zgodovini, ki so zaznamovali konec hladne vojne in prehod številnih držav iz enopartijskih socialističnih režimov v različne oblike demokratičnih vladavin. [[Slika:Cold_War_Map_1980.png|sličica|300x300_pik|Hladna vojna leta 1980 pred [[Iransko-iraška vojna|iransko-iraško vojno]]]] Ta prehod ni bil linearen ali enoten, saj so posamezne države doživljale svoje edinstvene politične in gospodarske spremembe - od [[1948 Češkoslovaški državni udar|državnega udara na Češkoslovaškem leta 1948]] in [[Spor med Titom in Stalinom|razkolom med Titom in Stalinom]] glede usmeritve [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] do [[kitajska komunistična revolucija|kitajske komunistične revolucije]] (1949) in njihove udeležbe v [[Korejska vojna|korejski vojni]]. V [[Evropa|Evropi]] je [[antisovjetizem|protisovjetsko razpoloženje]] leta 1953 izzvalo [[Vzhodnonemška vstaja (1953)|vzhodnonemško vstajo]]. [[Nikita Hruščov]] je leta 1956 s svojim protistalinističnim govorom ''[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]'' kritiziral Stalinov kult osebnosti, ter tako delno vplival na [[Madžarska revolucija (1956)|Madžarsko revolucijo leta 1956]], ki jo je Sovjetska zveza nasilno zatrla, in na kitajsko-sovjetski razkol. Razkol med Sovjetsko zvezo in Kitajsko je [[Severna Koreja|Severni Koreji]] in [[Severni Vietnam|Severnemu Vietnamu]] omogočil večjo neodvisnost od obeh ter olajšal [[Sovjetsko-albanski spor|razkol med Albanijo in Sovjetsko zvezo]]. [[Kubanska raketna kriza]] in neuspeh [[izkrcanje v Prašičjem zalivu|invazije v Prašičjem zalivu]] sta obvarovala [[Kubanska revolucija|kubansko revolucijo]] pred zavrnitvijo s strani Združenih držav. Kubanski voditelj [[Fidel Castro]] je po tem postajal vse bolj neodvisen od sovjetske podpore, zlasti med [[Kubansko posredovanje v Angoli|kubanskim posredovanjem v Angoli]] leta 1975.<ref name="Piero3">[[Piero Gleijeses]], ''Conflicting Missions: Havana, Washington and Africa, 1959–1976'', {{ISBN|978-0-8078-5464-8}}.</ref> Leta 1975 je komunistična zmaga v nekdanji [[Francoska Indokina|Francoski Indokini]] po koncu [[Vietnamska vojna|vietnamske vojne]] vlila Vzhodnemu bloku novo samozavest, ki jo je leta 1968 omajala invazija [[sovjetski voditelj|sovjetskega voditelja]] [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] [[invazija Varšavskega pakta na Češkoslovaško|na Češkoslovaško,]] da bi zatrl [[Praška pomlad|praško pomlad]]. To je privedlo do tega, da je [[Ljudska socialistična republika Albanija|Ljudska republika Albanija]] izstopila iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in se za kratek čas povezala s Kitajsko [[Mao Cetung|Mao Zedonga]], dokler ni prišlo do [[Kitajsko-albanski razkol|kitajsko-albanskega razkola]]. Po [[kitajsko-sovjetski mejni spor|kitajsko-sovjetskem mejnem konfliktu]] se je Kitajska začela zbliževati z ZDA. Ta premik je bil del širše kitajske zunanje politike, ki je vključevala tudi gospodarske reforme in liberalizacijo, medtem ko je Vzhodni blok v primerjavi s kapitalističnim [[Prvi svet|prvim svetom]] doživel [[Obdobje stagnacije|dobo stagnacije]]. [[Sovjetsko-afganistanska vojna]] je bila poskus širitve vpliva Sovjetske Zveze, vendar se je vojna izkazala za logistično zahtevno in predrago za Sovjete, ki so bili v Vzhodni Evropi soočeni s [[civilni upor|civilnim odporom]] ''[[Solidarność|Solidarnosti]]''. === Gorbačovove reforme === Začetek konca hladne vojne predstavljajo reforme sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] (''[[glasnost]]'' in ''[[perestrojka]]''), ter politika predsednika ZDA [[Ronald Reagan|R. Reagana]], ki sta tako po strateški kot po človeški plati precej spremenila do takrat hladne odnose med velesilama<ref>{{Navedi splet|title=Hladna vojna - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|url=http://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/hladna-vojna/|website=Hladna vojna - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|accessdate=2024-04-21|language=sl|first=Klemen Klun, Dimitrij|last=Rupel}}</ref>. Oslabljena Sovjetska zveza se je postopoma prenehala vmešavati v notranje zadeve držav Vzhodnega bloka, kar je povzročilo številna gibanja za neodvisnost.[[Slika:President Ronald Reagan and Soviet General Secretary Gorbachev at The First Summit in Geneva Switzerland - DPLA - b534f3d00bb05c3cc293789b180d2116.jpg|sličica|Sovjetski generalni sekretar [[Mihail Gorbačov]], ki si je prizadeval končati hladno vojno med [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]] pod vodstvom Sovjetske zveze in [[NATO|NATOm]] pod vodstvom ZDA ter njegovimi drugimi zahodnimi zavezniki, na srečanju s predsednikom [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]]]] V času svojega vodstva je reformno usmerjeni sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]] leta 1985 nakazal trend k večji liberalizaciji. Zavrnil je doktrino Brežnjeva, ki je določala, da bo Moskva intervenirala, če bi bil socializem v kateri koli državi ogrožen.<ref name="crampton338">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Napovedal je tisto, kar so v šali imenovali »[[Sinatrova doktrina]]« po pevcu in njegovi pesmi »My Way«, da bi državam [[Srednja in Vzhodna Evropa|Srednje in Vzhodne Evrope]] omogočili, da v tem obdobju same odločajo o svojih notranjih zadevah. Gorbačov je v Sovjetski zvezi uvedel politiko ''[[Glasnost|glasnosti]]'' (odprtosti) in poudarjal potrebo po ''[[perestrojka|perestrojki]]'' (gospodarskem prestrukturiranju). Te reforme so bile delno odgovor na gospodarske težave, ki so nastale zaradi dolgotrajne vojne v Afganistanu v gospodarskih težavah in pomanjkanja virov za nadzor nad Srednjo in Vzhodno Evropo. === Jesen narodov === Leta 1989 je Vzhodni blok zajel [[Padec komunizma|val revolucij]] »jesen narodov«,<ref>See various uses of this term in [https://www.google.com/search?tbo=p&tbm=bks&q=%22Autumn+of+Nations%22 the following publications] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111109145001/http://books.google.com/books?q=%22Autumn+of+Nations%22&btnG=Search+Books|date=9 November 2011}}. The term is a play on a more widely used term for 1848 revolutions, the [[Revolucije leta 1848|Spring of Nations]].</ref><ref name="Szafarz-221">E. Szafarz, "The Legal Framework for Political Cooperation in Europe" in ''The Changing Political Structure of Europe: Aspects of International Law'', Martinus Nijhoff Publishers. {{ISBN|0-7923-1379-8}}. [https://books.google.com/books?id=oGGSGhFbCDEC&dq=%22Autumn+of+Nations%22&pg=PA221 p.221].</ref> kar je predstavljalo zgodovinsko prelomnico, saj je bil to čas, ko so komunistični režimi po vsej Vzhodni Evropi začeli hitro izgubljati oblast zaradi serije množičnih in mirnih revolucij. Te revolucije so bile del širšega konteksta političnega razkroja Sovjetske zveze in vse bolj tolerantne zunanje politike, ki jo je izvajal sovjetski vodja Mihail Gorbačov z glasnostjo (odprtostjo) in perestrojko (prestrukturiranjem). Začetek proces razpada Vzhodnega bloka se je začel z dogodki konec 1980-ih. Junija 1989 so [[zakonodajne volitve na Poljskem leta 1989|parlamentarne volitve na Poljskem]] prinesle pomembne politične spremembe, avgusta istega leta pa je odprtje mejnega prehoda med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]] na [[Vseevropski piknik|Panevropskem pikniku]] simboliziralo padec železne zavese. Leta 1990 je po [[Padec berlinskega zidu|padcu Berlinskega zidu]] sledila [[združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije]]. Za razliko od prejšnjih sovjetskih voditeljev je Gorbačov zavrnil uporabo sile proti [[Padec komunizma|revolucijam v Vzhodni Evropi leta 1989]], ki so potekale proti [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistični]] vladavini. Padec berlinskega zidu in konec Varšavskega pakta sta razširila [[Nacionalizem|nacionalistične]] in [[Liberalizem|liberalne]] ideale po vsej Sovjetski zvezi. Leta 1991 so v Sovjetski Zvezi konservativne komunistične elite [[Avgustovski puč|leta 1991 izvedle poskus državnega udara]], ki je pospešil konec marksistično-leninistične vladavine v Vzhodni Evropi. Vendar pa so bile [[Demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989|demonstracije na Trgu nebeškega miru leta 1989]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] nasilno zatrte, tako da je komunistična vlada ohranila oblast. Po zamenjavi [[János Kádár|Jánosa Kádárja]] na mestu generalnega sekretarja Komunistične partije leta 1988 je na [[Ljudska republika Madžarska|Madžarskem]] prišlo do velikih reform.<ref name="crampton381">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Na [[Ljudska republika Poljska|Poljskem]] so aprila 1989 legalizirali organizacijo [[Solidarność|Solidarnost]] in ji dovolili sodelovanje na parlamentarnih volitvah. Osvojila je 99% razpoložljivih poslanskih sedežev.<ref name="crampton392">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> [[Slika:Oliver_Mark_-_Otto_Habsburg-Lothringen,_Pöcking_2006.jpg|sličica|[[Otto von Habsburg]], ki je imel vodilno vlogo pri padcu železne zavese]] Na [[Vseevropski piknik|Panevropskem pikniku]] 19. avgusta 1989 je padec [[Železna zavesa|železne zavese]] med Avstrijo in Madžarsko sprožil verižno reakcijo, na koncu katere ni bilo več [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], Vzhodni blok pa je razpadel. To je bil javno promoviran dogodek, ki je vabil dopustnike iz Vzhodne Nemčije (NDR), ki so bili na počitnicah na Madžarskem. Avstrijska podružnica [[Panevropska unija|Panevropske unije]], ki jo je takrat vodil [[Karl von Habsburg]], je razdelila na tisoče brošur, ki so vabila na piknik ob meji pri Sopronu.<ref>Hilde Szabo: ''Die Berliner Mauer begann im Burgenland zu bröckeln'' (The Berlin Wall began to crumble in Burgenland – German), in Wiener Zeitung 16 August 1999; Otmar Lahodynsky: ''Paneuropäisches Picknick: Die Generalprobe für den Mauerfall'' (Pan-European picnic: the dress rehearsal for the fall of the Berlin Wall – German), in: ''Profil'' 9 August 2014.</ref><ref>Ludwig Greven "Und dann ging das Tor auf", in Die Zeit, 19 August 2014.</ref> Na dan piknika so tisoči Vzhodnih Nemcev izkoristili priložnost, da prečkajo mejo v Avstrijo, kar je predstavljalo največji množični beg iz Vzhodne Nemčije od postavitve berlinskega zidu leta 1961.<ref>Miklós Németh in Interview, Austrian TV – ORF "Report", 25 June 2019.</ref> Madžarska takrat ni bila več pripravljena imeti popolnoma zaprtih meja in svojim obmejnim enotam ukazati uporabo orožja. [[Erich Honecker]] je za Daily Mirror za piknik Paneuropa izjavil: »Habsburžani so daleč v Poljsko razdeljevali letake, na katerih so bili vzhodnonemški dopustniki vabljeni na piknik. Ko so prišli na piknik, so dobili darila, hrano in nemške marke, kar jih je dodatno motiviralo, da pridejo na Zahod«. Vodstvo NDR v Vzhodnem Berlinu si ni upalo popolnoma blokirati meja lastne države, ZSSR pa se sploh ni odzvala. Tako je bil razbit prvi nosilni člen Vzhodnega bloka.<ref>Otmar Lahodynsky "Eiserner Vorhang: Picknick an der Grenze" (Iron curtain: picnic at the border – German), in Profil 13 June 2019.</ref><ref>Thomas Roser: DDR-Massenflucht: Ein Picknick hebt die Welt aus den Angeln (German – Mass exodus of the GDR: A picnic clears the world) in: Die Presse 16 August 2018.</ref><ref>Andreas Rödder, Deutschland einig Vaterland – Die Geschichte der Wiedervereinigung (2009).</ref> [[Slika:Bundesarchiv_Bild_183-R1220-401,_Erich_Honecker_(cropped).jpg|sličica|232x232_pik|[[Erich Honecker]]]] [[Slika:Cold_War_border_changes.png|levo|sličica|270x270_pik|Spremembe državnih meja po razpadu Vzhodnega bloka]] 9. novembra 1989 je po množičnih protestih v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]] in sprostitvi mejnih omejitev na Češkoslovaškem več deset tisoč prebivalcev Vzhodnega Berlina preplavilo kontrolne točke ob Berlinskem zidu in prestopilo v Zahodni Berlin.<ref name="crampton394">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Dele zidu so podrli, kar je omogočilo nemoten prehod med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom. Ta dogodek je privedel do [[Ponovna združitev Nemčije|ponovne združitve Nemčije]] 3. oktobra 1990. Dan po množičnih prehodih skozi Berlinski zid je v [[Ljudska republika Bolgarija|Bolgariji]] politbiro odstavil voditelja [[Todor Živkov|Todorja Živkova]] in ga nadomestil s [[Petar Mladenov|Petrom Mladenovim]].<ref name="crampton395">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> V [[Žametna revolucija|Žametni revoluciji na Češkoslovaškem]] so se odvili množični prostesti v katerih je sodelovalo približno pol milijona Čehov in Slovakov. Demonstranti so zahtevali več svoboščin in izvedli [[Splošna stavka|splošno stavko]]. Oblikovana je bila večinsko nekomunistična vlada, ki je odpravila zakonske določbe, ki so Komunistični partiji zagotavljale monopol nad političnim sistemom..<ref name="crampton398">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Po naraščajočih [[Romunska revolucija 1989|javnih protestih]] je diktator [[Nicolae Ceaușescu]] ukazal [[Romunska revolucija 1989|množično zborovanje]] v svojo podporo pred sedežem Komunistične partije v [[Bukarešta|Bukarešti]].<ref name="crampton399">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Kljub poskusu prikaza podpore seje množično nezadovoljstvo nadaljevalo, in ko so se protesti še stopnjevali, se je romunska vojska postavila na stran protestnikov in se obrnila proti Ceaușescuju. Po kratkem sojenju so ga tri dni kasneje [[Sojenje in usmrtitev Nicolaea in Elene Ceaușescu|usmrtili]].<ref name="crampton400">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Varšavski pakt ni bil vedno enoten v svojih akcijah. Medtem ko so nekatere države, kot je [[Socialistična republika Romunija|Romunija]] sprva [[Ceaușescujev govor 21. avgusta 1968|obsojalae]] [[invazija Varšavskega pakta na Češkoslovaško|invazijo na Češkoslovaško leta 1968]] in se ji niso pridružile, je [[Ljudska socialistična republika Albanija|Albanija]] je celo izstopila iz pakta in iz Vzhodnega bloka kot odgovor na invazijo. V [[Kambodža|Kambodži]] se je [[komunistična država|komunistična vladavina]] končala leta 1989, štiri leta kasneje pa je bila obnovljena monarhija. Kljub razpadu večine komunističnih režimov v Evropi, nekateri, kot so Kitajska, Vietnam, Kuba, Laos in Severna Koreja, so ohranili komunistični sistem, čeprav so v nekaterih primerih, kot sta Kitajska in Vietnam, izvedli pomembne gospodarske reforme. Te države so svoje socialistične politike pogosto utemeljevale z [[Antiimperialzem|bojem proti imperializmu]] zahodnih držav in procesom [[Dekolonizacija|dekolonizacije]]. [[Sirija|Sirijo]] še vedno vodi isto [[Baasizem|neobaasistično]] vodstvo kot med hladno vojno, čeprav ni bila [[komunistična država|marksistično-leninistična država]]. Vseh pet omenjenih držav je različno izvedlo svoje [[mikroekonomska reforma|gospodarske reforme]]. Kitajska in Vietnam sta se razvila v smeri [[državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], medtem ko sta Kuba in Laos ostali bolj tradicionalistični. Severna Koreja je edinstvena med preostalimi komunističnimi državami, ker je postopoma izločila vse reference na marksizem-leninizem, ki so bile sprva del njene uradne državne ideologije, in jih nadomestila z ideologijo [[Džuče]]. Več [[posovjetske države|postsovjetskih držav]] je opustilo marksistično-leninistične ideje: [[Kazahstan]] do leta 2022, [[Uzbekistan|Uzbekista]] do 2016, [[Turkmenistan]] do 2006, [[Kirgizistan]] [[Revolucija tulipanov|do 2005]], [[Azerbajdžan]] in [[Gruzija|Gruzijia]] [[Revolucija vrtnic|do 2003]], [[Armenija]] do 1998, [[Moldavija]] do 1997, [[Ukrajina]] in [[Belorusija]] do 1994, [[Tadžikistan]] do 1992. Vsi predsedniki [[zgodovina Rusije od leta 1991 do danes|postsovjetske Rusije]] so bili nekoč člani [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] ([[Boris Jelcin]] pred letom 1990, [[Vladimir Putin]] in [[Dmitrij Medvedjev]] pred letom 1991). Azerbajdžan je [[Avtoritarnost|avtoritarna]] [[sistem dominantne stranke|država z vladajočo stranko]] in Severna Koreja je [[Totalitarizem|totalitarna]] [[Enostrankarski sistem|enostrankarska država,]] ki pod vodstvom [[Monarhija|dedičev družine]], ki izhaja iz voditeljev Vzhodnega bloka. Kljub temu da sta državi pod močnim vplivom svoje partije, je marksizem-leninizem postopoma odstranjen iz uradne ideologije. Dogodki jeseni narodov so tako pomenili ne le konec komunistične vladavine v večjem delu Vzhodne Evrope, temveč tudi pomembno spremembo v globalni politični pokrajini, ki je vplivala na mednarodne odnose in notranje politike držav po vsem svetu. == Zapuščina == Razpad Sovjetske zveze in prehod držav Vzhodnega bloka k tržnim gospodarstvom sta imela globok in trajen vpliv na ekonomsko, socialno in politično krajino teh držav. Zgodnje posledice prehoda so bile pogosto boleče, kar je vključevalo gospodarski upad, povečanje revščine, socialne nemire in v nekaterih primerih politično nestabilnost. Vendar pa so se dolgoročni učinki in prilagoditve razlikovali od države do države, odvisno od specifičnih lokalnih okoliščin, izbranih politik in zunanje podpore. === Posledice === [[Slika:Eastern_bloc_economies_GDP_1990.jpg|sličica|BDP držav Vzhodnega bloka v poznem 20. stoletju]] Po mnenju nemškega zgodovinarja [[Philipp Ther|Philipp Thera]], leta 2016, so imele [[neoliberalizem|neoliberalne]] politike liberalizacije, deregulacije in [[Denacionalizacija|privatizacije]] uničujoče posledice na države nekdanjega Sovjetskega bloka. Pristop »[[Šok terapija (ekonomija)|šok terapije]]«, pod vplivom [[Washingtonsko soglasje|Washingtonskega soglasja,]] ki so ga sprejele nekatere države, je bil zasnovan kot hitra tranzicija k tržnemu gospodarstvu. te politike niso prinesle pričakovane gospodarske rasti.<ref>{{Navedi knjigo|last=Ther|first=Philipp|date=2016|title=Europe since 1989: A History|url=https://press.princeton.edu/titles/10812.html|publisher=[[Princeton University Press]]|isbn=9780691167374|accessdate=13 March 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190402224229/https://press.princeton.edu/titles/10812.html|archivedate=2 April 2019}}</ref> Čeprav je ta pristop v nekaterih primerih na dolgi rok povečal ekonomsko učinkovitost, so kratkoročni učinki pogosto vključevali množično brezposelnost, inflacijo in socialne nemire. Obdobje po padcu komunizma je bilo v nekaterih državah zaznamovano s povečanjem smrtnosti, ki je bila delno posledica slabših življenjskih pogojev, ter slabših zdravstvenih storitev. Po ocenah je v nekdanji ZSSR po njenem razpadu prišlo do približno sedem milijonov prezgodnjih smrti, od tega štiri milijone v Rusiji.<ref>{{Navedi časopis|last=Azarova|first=Aytalina|last2=Irdam|first2=Darja|last3=Gugushvili|first3=Alexi|last4=Fazekas|first4=Mihaly|last5=Scheiring|first5=Gábor|last6=Horvat|first6=Pia|last7=Stefler|first7=Denes|last8=Kolesnikova|first8=Irina|last9=Popov|first9=Vladimir|last10=Szelenyi|first10=Ivan|last11=Stuckler|first11=David|date=1 May 2017|title=The effect of rapid privatisation on mortality in mono-industrial towns in post-Soviet Russia: a retrospective cohort study|journal=The Lancet Public Health|language=en|volume=2|issue=5|pages=e231–e238|doi=10.1016/S2468-2667(17)30072-5|issn=2468-2667|pmc=5459934|pmid=28626827|doi-access=free}}</ref> Rusija je po razpadu ZSSR zabeležila zgodovinsko največji padec pričakovane življenjske dobe v času miru.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Ciment|first=James|date=21 August 1999|title=Life expectancy of Russian men falls to 58|journal=BMJ: British Medical Journal|volume=319|issue=7208|pages=468|doi=10.1136/bmj.319.7208.468a|issn=0959-8138|pmc=1116380|pmid=10454391}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Men|first=Tamara|last2=Brennan|first2=Paul|last3=Boffetta|first3=Paolo|last4=Zaridze|first4=David|date=25 October 2003|title=Russian mortality trends for 1991-2001: analysis by cause and region|journal=BMJ: British Medical Journal|volume=327|issue=7421|pages=964|doi=10.1136/bmj.327.7421.964|issn=0959-8138|pmc=259165|pmid=14576248}}</ref> [[Kristen R. Ghodsee|Kristen Ghodsee]] in Mitchell A. Orenstein opisujeta ta pojav kot »smrtonosni pas« in navajata, da bi lahko učinkovitejša zdravstvena politika potencialno preprečila mnoge od teh smrti<ref>{{Navedi knjigo|last=Ghodsee|first=Kristen|title=Taking Stock of Shock: Social Consequences of the 1989 Revolutions|last2=Orenstein|first2=Mitchell A.|date=2021|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0197549247|location=New York|pages=195–196|doi=10.1093/oso/9780197549230.001.0001|quote=V pasu smrti evropskega dela nekdanje Sovjetske zveze, bi agresivna zdravstvena politična intervencija morda preprečila desetine tisočev presežnih smrti ali vsaj ustvarila drugačno percepcijo zahodnoh namenov. Namesto tega so prevladali zahodni samozadovoljni triumfalizem, politična prioriteta za nepovratno uničenje komunističnega sistema in želja po integraciji vzhodnoevropskih gospodarstev v kapitalistični svet za vsako ceno.}}</ref> V 90. letih je prišlo do ostrega padca BDP v več državah, revščina in brezposelnost pa sta se močno povečali. Še več, nekateri segmenti prebivalstva so izkusili drastičen padec življenjskega standarda. Število ljudi, ki so živeli pod mednarodnim pragom revščine, povečalo s 3% v letih 1987–88 na 20% tj. okoli 88 milijonov ljudi.<ref name=":1">{{Navedi časopis|last=Izyumov|first=Alexei|date=2010|title=Human Costs of Post-communist Transition: Public Policies and Private Response|url=https://www.jstor.org/stable/41288494|journal=Review of Social Economy|volume=68|issue=1|pages=93–125|doi=10.1080/00346760902968421|issn=0034-6764|jstor=41288494}}</ref> Pred razpadom ZSSR je le 4% prebivalcev regije živelo z manj kot 4 dolarji na dan, do leta 1994 pa je ta delež narasel na 32%.<ref name=":02">{{Navedi časopis|last=Ciment|first=James|date=21 August 1999|title=Life expectancy of Russian men falls to 58|journal=BMJ: British Medical Journal|volume=319|issue=7208|pages=468|doi=10.1136/bmj.319.7208.468a|issn=0959-8138|pmc=1116380|pmid=10454391}}</ref> V Rusiji je hitra privatizacija in varčevalna politika [[Boris Jelcin|Borisa Jelcina]], ki jo je podpiral [[Mednarodni denarni sklad]], povzročila visoko brezposelnost in občuten padec življenjskega standarda.<ref>{{Navedi knjigo|last=Mattei|first=Clara E.|date=2022|title=The Capital Order: How Economists Invented Austerity and Paved the Way to Fascism|pages=301–303|url=https://press.uchicago.edu/ucp/books/book/chicago/C/bo181707138.html|location=|publisher=[[University of Chicago Press]]|isbn=978-0-226-81839-9|quote="Če je v letih 1987–1988, 2 odstotka ruskega prebivalstva živelo v revščini (tj. preživelo z manj kot 4 dolarji na dan), je v obdobju 1993–1995 ta številka dosegla 50 odstotkov: v samo sedmih letih je polovica ruskega prebivalstva postala siromašna.}}</ref> V 1990-ih letih je BDP v nekaterih republikah padel za do 50%. Do leta 2000 je bil BDP Rusije med 30 in 50% njegove proizvodnje pred zlomom.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=End of the USSR: visualising how the former Soviet countries are doing, 20 years on {{!}} Russia {{!}} The Guardian|url=https://www.theguardian.com/news/datablog/2011/aug/17/ussr-soviet-countries-data|accessdate=21 January 2021|website=amp.theguardian.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Great Depression {{!}} Definition, History, Dates, Causes, Effects, & Facts|url=https://www.britannica.com/event/Great-Depression|accessdate=21 January 2021|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=13 mind-blowing facts about Russia's economy|url=https://markets.businessinsider.com/news/stocks/russia-economy-facts-2019-4-1028116037|accessdate=21 January 2021|website=markets.businessinsider.com|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=What Explains the Post-Soviet Russian Economic Collapse?|url=https://thewire.in/economy/post-soviet-russian-economic-collapse|accessdate=21 January 2021|website=The Wire}}</ref> Povečanje kriminala in korupcije je bilo še ena pogosta posledica tranzicije, saj so se institucije in pravni sistemi prilagajali novi realnosti, kar je ustvarilo priložnosti za nezakonite dejavnosti.. Uživanje alkohola in drog ter samomori so se po padcu Vzhodnega bloka močno povečali.<ref name=":03">{{Navedi časopis|last=Ciment|first=James|date=21 August 1999|title=Life expectancy of Russian men falls to 58|journal=BMJ: British Medical Journal|volume=319|issue=7208|pages=468|doi=10.1136/bmj.319.7208.468a|issn=0959-8138|pmc=1116380|pmid=10454391}}</ref><ref name=":12">{{Navedi časopis|last=Izyumov|first=Alexei|date=2010|title=Human Costs of Post-communist Transition: Public Policies and Private Response|url=https://www.jstor.org/stable/41288494|journal=Review of Social Economy|volume=68|issue=1|pages=93–125|doi=10.1080/00346760902968421|issn=0034-6764|jstor=41288494}}</ref> Leta 2011 je ''[[The Guardian]]'' objavil analizo nekdanjih Sovjetskih držav dvajset let po razpadu ZSSR. Ugotovili so, da je BDP v 1990-ih letih v nekaterih republikah padel za do 50 odstotkov ... zaradi bega kapitala, propada industrije, hiperinflacije in izogibanja davkom«, vendar je prišlo do ponovnega okrevanja v 2000-ih, in do leta 2010 so »nekatera gospodarstva bila petkrat večja kot leta 1991. Pričakovana življenjska doba se je od leta 1991 v nekaterih državah povečala, v drugih pa zmanjšala; prav tako so nekatere izvedle svobodne in poštene volitve, medtem ko so druge ostale avtoritarne.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=End of the USSR: visualising how the former Soviet countries are doing, 20 years on {{!}} Russia {{!}} The Guardian|url=https://www.theguardian.com/news/datablog/2011/aug/17/ussr-soviet-countries-data|accessdate=21 January 2021|website=amp.theguardian.com}}</ref> [[Slika:Eastern_Bloc_Life-expectancy_(1).png|sličica|Pričakovana življenjska doba v nekaterih državah Vzhodnega bloka v primerjavi z Zahodno Evropo]] Vendar pa so srednjeevropske države nekdanjega Vzhodnega bloka – Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška – od 1990-ih let dalje zabeležile povečanje pričakovane življenjske dobe v primerjavi s skoraj tridesetletno stagnacijo pod komunizmom.<ref>Hauck, Owen (2 February 2016) [https://www.piie.com/research/piie-charts/average-life-expectancy-post-communist-countries-progress-varies-25-years-after Average Life Expectancy in Post-Communist Countries—Progress Varies 25 Years after Communism]. Peterson Institute for International Economics. Retrieved 4 January 2021.</ref><ref>Gerr, Christopher J., Yulia Raskina & Daria Tsyplakova (28 October 2017)[https://link.springer.com/article/10.1007/s11205-017-1764-4 Convergence or Divergence? Life Expectancy Patterns in Post-communist Countries, 1959–2010] ''Social Indicators Research''. Retrieved 4 January 2021.</ref><ref>Safaei, Jalil (31 August 2011). [https://www.hindawi.com/journals/ecri/2012/137412/ Post-Communist Health Transitions in Central and Eastern Europe]. ''Economics Research International''. Retrieved 4 January 2021</ref><ref>Mackenbach, Johan. [https://www.researchgate.net/publication/234823288_Political_conditions_and_life_expectancy_in_Europe_1900-2008 Political conditions and life expectancy in Europe, 1900-2008]. ''Social Science and Medicine''. December 2012</ref><ref>Leon, David A. [https://blog.oup.com/2011/04/life-expectancy/ "Trends in European Life Expectancy: a Salutary View"]. OUPblog, Oxford University Press, 23 April 2013. Retrieved 12 March 2021.</ref> Bolgarija in Romunija sta sledili temu trendu po uvedbi resnejših gospodarskih reform v poznih 1990-ih.<ref>C Dolea, E Nolte, M McKee. [https://jech.bmj.com/content/56/6/444 Changing life expectancy in Romania after the transition] ''Journal of Epidemiology and Community Health''. Retrieved 4 January 2021.</ref><ref>Chavez, Lesly Allyn (June 2014). [https://www.researchgate.net/publication/335675821_The_Effects_of_Communism_on_Romania's_Population The Effects of Communism on Romania's Population]. Retrieved 4 January 2021]</ref> Ob prelomu stoletja je imela večina njihovih gospodarstev visoko stopnjo rasti, ki jo je spodbudila [[širitev Evropske unije]] [[Širitev Evropske unije 2004|leta 2004]] in [[Širitev Evropske unije 2007|2007]], ko so bile Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, baltske države, Romunija in Bolgarija sprejete v Evropsko unijo. To je privedlo do bistvenega izboljšanja življenjskega standarda, kakovosti življenja, zdravja ljudi in gospodarske uspešnosti v postkomunističnih srednjeevropskih državah v primerjavi s poznim komunističnim in zgodnjim postkomunističnim obdobjem.<ref>[https://www.theguardian.com/world/2019/oct/26/this-is-the-golden-age-eastern-europes-extraordinary-30-year-revival {{Double+single}}This is the golden age': Eastern Europe's extraordinary 30-year revival"]. ''The Guardian''. 26 October 2019.</ref> Nekatere države nekdanjega Vzhodnega bloka so v desetletjih po letu 1989 celo postale bogatejše od nekaterih zahodnoevropskih držav. Leta 2006 naj bi Češka postala bogatejša od [[Portugalska|Portugalske]], podoben dosežek naj bi leta 2019 dosegla tudi Poljska.<ref>"[https://euobserver.com/economic/20701 Czech republic leapfrogs Portugal in wealth terms]" ''EU Observer''.</ref><ref>"[https://polandin.com/46809897/poland-became-richer-than-portugal-in-2019-imf Poland became richer than Portugal in 2019: IMF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210128205419/https://polandin.com/46809897/poland-became-richer-than-portugal-in-2019-imf |date=2021-01-28 }}"</ref> Leta 2016 je raziskovalni inštitut [[Cato Institute]] izjavil, da so bile ocene reform v postkomunističnih državah v 1990-ih »preuranjene« in »da so države, ki so hitro in zgodaj uvedle reforme, daleč presegle države, ki so reforme uvajale postopoma« v smislu [[Seznami držav po BDP na prebivalca|BDP na prebivalca]], [[Indeks človekovega razvoja|indeksa človekovega razvoja Združenih narodov.]], [[politična svoboda|politično svobodo]] in razvoja institucij. Inštitut je izpostavil tudi, da je bil proces privatizacije v Rusiji »globoko pomanjkljiv«, ker so bile ruske reforme »daleč ''manj'' hitre« kot tiste v Srednji Evropi in [[Baltske države|baltskih državah]].<ref>{{Navedi splet|last=Havrylyshyn|first=Oleh|last2=Meng|first2=Xiaofan|last3=Tupy|first3=Marian L.|date=July 12, 2016|title=25 Years of Reforms in Ex-Communist Countries|url=https://www.cato.org/policy-analysis/25-years-reforms-ex-communist-countries-fast-extensive-reforms-led-higher-growth#introduction|accessdate=2023-07-07|website=[[Cato Institute]]}}</ref> Raziskave centra [[Pew Research Center]] iz leta 2009 je pokazala, da je 72% Madžarov ter 62% Ukrajincev in Bolgarov menilo, da so po letu 1989, ko so prevladali prosti trgi, živeli slabše.<ref>{{Navedi novice|date=2 November 2009|title=End of Communism Cheered but Now with More Reservations|language=en-US|work=Pew Research Center's Global Attitudes Project|url=http://www.pewglobal.org/2009/11/02/end-of-communism-cheered-but-now-with-more-reservations/|accessdate=14 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180519112519/http://www.pewglobal.org/2009/11/02/end-of-communism-cheered-but-now-with-more-reservations/|archivedate=19 May 2018}}</ref> Nadaljnja raziskava Pew Research Center iz leta 2011 je pokazala, da je 45% Litovcev, 42% Rusov in 34% Ukrajincev odobravalo prehod na tržno gospodarstvo.<ref>{{Navedi novice|date=5 December 2011|title=Confidence in Democracy and Capitalism Wanes in Former Soviet Union|language=en-US|work=Pew Research Center's Global Attitudes Project|url=http://www.pewglobal.org/2011/12/05/confidence-in-democracy-and-capitalism-wanes-in-former-soviet-union/|accessdate=14 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180520020300/http://www.pewglobal.org/2011/12/05/confidence-in-democracy-and-capitalism-wanes-in-former-soviet-union/|archivedate=20 May 2018}}</ref> Leta 2018 sta učenjaka [[Kristen R. Ghodsee]] in [[Scott Sehon]] zatrdila, da »poznejše javnomnenjske raziskave in kvalitativne raziskave po Rusiji in Vzhodni Evropi potrjujejo vztrajnost teh občutkov, saj se je nezadovoljstvo ljudstva zaradi spodletelih obljub o blaginji prostega trga povečalo, zlasti med starejšimi«.<ref>{{Navedi splet|last=Ghodsee|first=Kristen R.|authorlink=Kristen R. Ghodsee|last2=Sehon|first2=Scott|authorlink2=Scott Sehon|date=22 March 2018|title=Anti-anti-communism|url=https://aeon.co/essays/the-merits-of-taking-an-anti-anti-communism-stance|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180925141956/https://aeon.co/essays/the-merits-of-taking-an-anti-anti-communism-stance|archivedate=25 September 2018|accessdate=26 September 2018|website=[[Aeon (digital magazine)|Aeon]]}}</ref> V raziskavi Pew Research Survey o evropskem javnem mnenju leta 2019 so državljanom Rusije, Ukrajine, Litve, Bolgarije, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in nekdanje Vzhodne Nemčije zastavili dve vprašanji: ali odobravajo prehod na večstrankarsko demokracijo in ali odobravajo prehod na tržno gospodarstvo. V tej anketi je prehod na večstrankarsko demokracijo podprlo 85% Poljakov in Vzhodnih Nemcev, 82% Čehov, 74% Slovakov, 72% Madžarov, 70% Litovcev, 54% Bolgarov, 51% Ukrajincev in 43% Rusov; prehod na tržno gospodarstvo pa 85% Poljakov, 83% Vzhodnih Nemcev, 76% Čehov, 71% Slovakov, 70% Madžarov, 69% Litovcev, 55% Bolgarov, 47% Ukrajincev, in 38% Rusov.<ref>{{Navedi novice|date=15 October 2019|title=European Public Opinion Three Decades After the Fall of Communism|work=Pew Research Center's Global Attitudes Project|url=https://www.pewresearch.org/global/2019/10/15/european-public-opinion-three-decades-after-the-fall-of-communism/|accessdate=25 September 2020}}</ref> === Seznam obstoječih komunističnih držav === {{see also|Ljudska republika}} [[Slika:Communist_States.svg|sličica|300x300_pik|Zemljevid [[komunistična država|komunističnih držav]] po letu 1993]] Preostale komunistične države od leta 1993 naprej: {|class="wikitable sortable" !Država !Lokalno ime !Od !Vladajoča stranka |- |Kitajska{{NoteTag|[[Hong Kong]] in [[Macau]] sta upravljana po načeli "[[Ena država, dva sistema]]".}} |V [[kitajščina|kitajščini]]: 中华人民共和国<br />V [[pinjin]]u: ''Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó'' |1. oktober 1949 |[[Komunistična partija Kitajske]] |- |Kuba |V [[španščina|španščini]]: ''República de Cuba'' |1. julij 1961 |[[Komunistična partija Kube]] |- |{{no wrap|Laos}} |v [[laoščina|laoščini]]: ''Sathalanalat Paxathipatai Paxaxon Lao'' |2. december 1975 |{{no wrap|[[Revolucionarna ljudska stranka Laosa]]}} |- |Vietnam |{{no wrap|V [[vietnamščina|vietnamščini]]: ''Cộng hòa xã hội chủ nghĩa Việt Nam''}} |{{no wrap|2. september 1945 ([[Severni Vietnam]])<br>30. april 1975 ([[Začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam|Južni Vietnam]])<br>2. julij 1976 ([[Dan reunifikacije|združitev]])}} |[[Komunistična partija Vietnama]] |- |} ==Opombe== {{NoteFoot}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ===Navajana dela=== {{refbegin|40em}} * {{Citation|last1=Bideleux|first1=Robert|last2=Jeffries|first2=Ian|title=A History of Eastern Europe: Crisis and Change|publisher=Routledge|year=2007|isbn=978-0-415-36626-7}} * {{Citation|last1=Black|first1=Cyril E.|last2=English|first2=Robert D.|last3=Helmreich|first3=Jonathan E.|last4=McAdams|first4=James A.|title=Rebirth: A Political History of Europe since World War II|publisher=[[Taylor & Francis|Westview Press]]|year=2000|isbn=978-0-8133-3664-0}} * {{Citation|last=Böcker|first=Anita|title=Regulation of Migration: International Experiences|publisher=Het Spinhuis|year=1998|isbn=978-90-5589-095-8}} * {{navedi knjigo |last1=Bugajski |first1=Janusz |last2=Pollack |first2=Maxine |title=East European Fault Lines: Dissent, Opposition, And Social Activism |date=13 June 1989 |publisher=Avalon Publishing |isbn=978-0-8133-7714-8 |url=https://books.google.com/books?id=ASK0AAAAIAAJ |language=en}} * {{Citation|last=Cook|first=Bernard A.|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|publisher=Taylor & Francis|year=2001|isbn=978-0-8153-4057-7}} * {{Citation|last=Crampton|first=R. J.|title=Eastern Europe in the twentieth century and after|publisher=Routledge|year=1997|isbn=978-0-415-16422-1}} * {{Citation|last=Dale|first=Gareth|title=Popular Protest in East Germany, 1945–1989: Judgements on the Street|publisher=[[Routledge]]|year=2005|isbn=978-0714654089}} * {{Citation|last=Dowty|first=Alan|title=Closed Borders: The Contemporary Assault on Freedom of Movement|publisher=[[Yale University Press]]|year=1989|isbn=978-0-300-04498-0}} * {{Citation|last=Frucht|first=Richard C.|title=Encyclopedia of Eastern Europe: From the Congress of Vienna to the Fall of Communism |publisher=[[Taylor & Francis|Taylor & Francis Group]]|year=2003|isbn=978-0-203-80109-3}} * {{Citation|last=Gaddis|first=John Lewis|title=The Cold War: A New History|year=2005|publisher=Penguin Press|isbn=978-1-59420-062-5|url=https://archive.org/details/coldwarnewhistor00gadd}} * {{Citation|last=Goertz|first=Gary|title=Contexts of International Politics|year=1995|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=978-0-521-46972-2}} *{{Citation|last=Grenville|first=John Ashley Soames|title=A History of the World from the 20th to the 21st Century|publisher=Routledge|year=2005|isbn=978-0-415-28954-2}} * {{Citation|last=Graubard|first=Stephen R.|title=Eastern Europe, Central Europe, Europe|publisher=Westview Press|year=1991|isbn=978-0-8133-1189-0}} * {{Citation|last1=Hardt|first1=John Pearce|last2=Kaufman|first2=Richard F.|title=East-Central European Economies in Transition|publisher=M.E. Sharpe|year=1995|isbn=978-1-56324-612-8}} * {{Citation|last=Harrison|first=Hope Millard|title=Driving the Soviets Up the Wall: Soviet-East German Relations, 1953–1961|publisher=[[Princeton University Press]]|year=2003|isbn=978-0-691-09678-0}} * {{Citation|last=Krasnov|first=Vladislav|title=Soviet Defectors: The KGB Wanted List|publisher=Hoover Press|year=1985|isbn=978-0-8179-8231-7}} * {{Citation|last=Laqueur|first=Walter |title=The dream that failed: reflections on the Soviet Union|publisher=[[Oxford University Press]]|year=1994|isbn=978-0-19-510282-6}} * {{Citation|first1=Leslie|last1=Lipschitz|first2=Donogh|last2=McDonald|title=German unification: economic issues|publisher=International Monetary Fund|year=1990|isbn=978-1-55775-200-0|url-access=registration|url=https://archive.org/details/germanunificatio0000unse}} * {{Citation|last=Loescher|first=Gil|title=The UNHCR and World Politics: A Perilous Path|publisher=Oxford University Press|year=2001|isbn=978-0-19-829716-1}} * {{Citation|last1=Michta|first1=Andrew A.|last2=Mastny|first2=Vojtech|author2-link=Vojtech Mastny (historian)|title=East Central Europe after the Warsaw Pact: Security Dilemmas in the 1990s|publisher=Greenwood Press|year=1992|isbn=978-92-64-02261-4}} * {{Citation|last=Miller|first=Roger Gene|title=To Save a City: The Berlin Airlift, 1948–1949|publisher=Texas A&M University Press|year=2000|isbn=978-0-89096-967-0}} * {{Citation|last=Miscamble|first=Wilson D.|title=From Roosevelt to Truman: Potsdam, Hiroshima, and the Cold War|publisher=Cambridge University Press|year=2007|isbn=978-0-521-86244-8}} * {{Citation|last=Navrátil|first=Jaromír|title=The Prague Spring 1968: A National Security Archive Document Reader (National Security Archive Cold War Readers) | publisher=Central European University Press|year = 2006|isbn=978-963-7326-67-7}} * {{Citation|last1=Nekrich|first1=Aleksandr Moiseevich|last2=Ulam|first2=Adam Bruno|last3=Freeze|first3=Gregory L.|title=Pariahs, Partners, Predators: German–Soviet Relations, 1922–1941|publisher=Columbia University Press|year=1997|isbn=978-0-231-10676-4}} * {{Citation|last=O'Connor|first=Kevin|title=The history of the Baltic States|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2003|isbn=978-0-313-32355-3}} * {{Citation|last=O'Neil|first=Patrick|title=Post-communism and the Media in Eastern Europe|publisher=Routledge|year=1997|isbn=978-0-7146-4765-4}} * {{Citation|last=Pearson|first=Raymond|title=The Rise and Fall of the Soviet Empire|publisher=Macmillan|year=1998|isbn=978-0-312-17407-1}} * {{Citation|last=Philipsen|first=Dirk|title=We were the people: voices from East Germany's revolutionary autumn of 1989 |publisher=Duke University Press|year=1993|isbn=978-0-8223-1294-9}} * {{citation|first=Tadeusz |last=Piotrowski|title= Poland's Holocaust: Ethnic Strife, Collaboration with Occupying Forces and Genocide in the Second Republic, 1918-1947|year= 2007|publisher= McFarland|isbn= 978-0-7864-2913-4}} * {{Citation|last1=Pollack|first1=Detlef|last2=Wielgohs|first2=Jan|title=Dissent and Opposition in Communist Eastern Europe: Origins of Civil Society and Democratic Transition|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|year=2004|isbn=978-0-7546-3790-5}} * {{cite thesis |last=Pugh |first=Emily |date=2008 |title=The Berlin Wall and the urban space and experience of East and West Berlin, 1961–1989 |chapter=East Berlin: The Search for a National Building Style and Heimat-GDR |type=PhD |publisher=City University of New York |pages=123–157 |chapter-url=https://www.proquest.com/openview/38055c24869597ea722e32c8159d674c/1.pdf?pq-origsite=gscholar&cbl=18750&diss=y |access-date=10 February 2023}} * {{Citation|last=Roberts|first=Geoffrey |title=Stalin's Wars: From World War to Cold War, 1939–1953 |publisher=Yale University Press |year=2006 |isbn=978-0-300-11204-7}} * {{Citation|last=Shirer|first=William L.|title=The Rise and Fall of the Third Reich: A History of Nazi Germany|publisher=Simon and Schuster|year=1990|isbn=978-0-671-72868-7}} * {{Citation|title = Housing policies in Eastern Europe and the Soviet Union|last=Sillince|first=John| year = 1990 | publisher = Routledge | isbn = 978-0-415-02134-0}} * {{Citation|last1=Smith|first1=David James|last2=Pabriks|first2=Artis|last3=Purs|first3=Aldis|last4=Lane|first4=Thomas|title=The Baltic States: Estonia, Latvia and Lithuania|publisher=Routledge|year=2002|isbn=978-0-415-28580-3}} * {{Citation|last=Roht-Arriaza|first=Naomi|title=Impunity and human rights in international law and practice|publisher=Oxford University Press|year=1995|isbn=978-0-19-508136-7}} * {{Citation|last1=Teichova|first1=Alice|first2=Herbert|last2=Matis|title=Nation, State, and the Economy in History|publisher=Cambridge University Press|year=2003|isbn=978-0-521-79278-3}} * {{Citation|last=Tucker|first=Robert C.|title=Stalin in Power: The Revolution from Above, 1928–1941|publisher=W. W. Norton & Company|year=1992|isbn=978-0-393-30869-3|url-access=registration|url=https://archive.org/details/stalininpowerrev00tuck}} * {{Citation|last=Turner|first=Henry Ashby|title=The Two Germanies Since 1945: East and West|publisher=Yale University Press|year=1987|isbn=978-0-300-03865-1}} * {{Citation|last=Turnock|first=David|title=The East European economy in context: communism and transition|publisher=Routledge|year=1997|isbn= 978-0-415-08626-4}} * {{navedi knjigo |last1=Turnock |first1=David |title=The Economy of East Central Europe 1815-1989: Stages of Transformation in a Peripheral Region |date=2006 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-18053-5 |url=https://books.google.com/books?id=E7c7j8j0r-4C |language=en}} * {{Citation|last=Wettig|first=Gerhard|title=Stalin and the Cold War in Europe|publisher=Rowman & Littlefield|year=2008|isbn=978-0-7425-5542-6}} * {{Citation|last=Williams|first=Kieran|title=The Prague Spring and its Aftermath: Czechoslovak Politics, 1968–1970|publisher=Cambridge University Press| year=1997|isbn=978-0-521-58803-4}} * {{navedi knjigo |last1=Zwass |first1=Adam |title=The Economies of Eastern Europe in a Time of Change |date=1984 |publisher=M.E. Sharpe |isbn=978-0-87332-245-4 |url=https://books.google.com/books?id=bAuooAEACAAJ |language=en}} {{refend}} ==Nadaljnje branje== {{refbegin|colwidth=40em}} * {{Citation|last=Applebaum|first=Anne|title=Iron Curtain: the Crushing of Eastern Europe, 1944–56|publisher=Allen Lane|year=2012|author-link=Anne Applebaum}} * Fuchs-Schündeln, Nicola, and Matthias Schündeln. "The long-term effects of communism in Eastern Europe". ''Journal of Economic Perspectives'' 34.2 (2020): 172–191. [https://pubs.aeaweb.org/doi/pdfplus/10.1257/jep.34.2.172 online] * {{Citation|last1=Grogin|first=Robert C.|title=Natural Enemies: The United States and the Soviet Union in the Cold War, 1917–1991|publisher=Lexington Books|year=2001|isbn=978-0-7391-0160-5}} * {{Citation|last=Maddison|first=Angus|title=The world economy|publisher=OECD Publishing|year=2006|isbn=978-92-64-02261-4}} * {{Citation|last1=Myant|first1=Martin|last2=Drahokoupil|first2=Jan|title=Transition Economies: Political Economy in Russia, Eastern Europe, and Central Asia|publisher=Wiley-Blackwell|year=2010|isbn=978-0-470-59619-7}} * {{Citation|last=Olsen|first=Neil|title=Albania|publisher=Oxfam|year=2000|isbn=978-0-85598-432-8|url=https://archive.org/details/albania00neil}} * {{Citation|last=Overy|first=R. J.|title=The Dictators: Hitler's Germany and Stalin's Russia|publisher=W. W. Norton & Company|year=2004|isbn=978-0-393-02030-4|url=https://archive.org/details/dictators00rich}} * {{Citation|last=Puddington|first=Arch|title=Broadcasting Freedom: The Cold War Triumph of Radio Free Europe and Radio Liberty|publisher=University Press of Kentucky|year=2003|isbn=978-0-8131-9045-7|url-access=registration|url=https://archive.org/details/broadcastingfree0000pudd}} * {{Citation|last=Roberts|first=Geoffrey|title=Stalin, the Pact with Nazi Germany, and the Origins of Postwar Soviet Diplomatic Historiography|year=2002|volume=4|issue=4}} * {{Citation|last=Saxonberg|first=Steven|title=The Fall: A Comparative Study of the End of Communism in Czechoslovakia, East Germany, Hungary and Poland|publisher=Routledge|year= 2001|isbn=978-90-5823-097-3}} * {{Citation|last=Stanek|first=Łukasz|title=Architecture in Global Socialism: Eastern Europe, West Africa, and the Middle East in the Cold War|publisher=[[Princeton University Press]]|year=2020|isbn=978-0691168708|url=https://press.princeton.edu/books/hardcover/9780691168708/architecture-in-global-socialism}} * {{Citation|last=Taagepera|first=Rein|title=Estonia: Return to Independence|publisher=Westview Press|year=1993|isbn=978-0-8133-1703-8|url=https://archive.org/details/estonia00rein}} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Eastern Europe}} * {{navedi splet|url=http://www.pixiport.com/leonid_lazarev___russia/base0.html |title=Photographs of Russia in 1967 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080131154809/http://www.pixiport.com/leonid_lazarev___russia/base0.html |archive-date=31 January 2008 |url-status=dead}} * [http://www.4020.net/eastbloc/ Candid photos of the Eastern Bloc] September–December 1991, in the last months of the USSR * [https://web.archive.org/web/20060623163117/http://www.vychodniblok.cz/index_en.htm Photographic project "Eastern Bloc" ] "Eastern Bloc" examines the specificities and differences of living in totalitarian and post totalitarian countries. The project is divided into chapters, each dedicated to one of the Eastern European countries—Slovak Republic, Poland, ex-GDR, Hungary, Czech Republic and ex-Yugoslavia. * [https://catalog.osaarchivum.org/catalog/O8BABAKB RFE/RL East German Subject Files], [[Blinken Open Society Archives]], Budapest * [https://catalog.osaarchivum.org/catalog/jDen7Y1B RFE Czechoslovak Unit], [[Blinken Open Society Archives]], Budapest * [http://www.okupatsioon.ee/ Museum of occupations of Estonia] – Project by the [[Kistler-Ritso Estonian Foundation]] * [https://web.archive.org/web/20071011110357/http://www.ipn.gov.pl/portal.php?serwis=en&dzial=23&id=214&search=67445 Gallery of events from Poznań 1956 protests] * [https://web.archive.org/web/20090826151840/http://www.osaarchivum.org/digitalarchive/av/index.html OSA Digital Archive] Videos of the 1956 Hungarian Revolution * [https://web.archive.org/web/20090905091553/http://www.osaarchivum.org/files/holdings/300/8/3/text/36-6-112.shtml RADIO FREE EUROPE Research], RAD Background Report/29: (Hungary) 20 October 1981, A CHRONOLOGY OF THE HUNGARIAN REVOLUTION, 23–4 October November 1956, compiled by RAD/Hungarian Section-Published accounts * [http://www.rferl.org/content/article/1089303.html Chronology Of Events Leading To The 1968 Czechoslovakia Invasion] * [http://culture.polishsite.us/articles/art52.html Solidarity, Freedom and Economical Crisis in Poland, 1980–81] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110308234448/http://culture.polishsite.us/articles/art52.html |date=8 March 2011 }} * {{navedi splet|url=http://www.jfklibrary.org/jfk_berlin_crisis_speech.html |title=1961 JFK speech clarifying limits of American protection during the 1961 Berlin Wall crisis |archive-url=https://web.archive.org/web/20060219134229/http://www.jfklibrary.org/jfk_berlin_crisis_speech.html |archive-date=19 February 2006 |url-status=dead}} * {{navedi splet|url=http://www.restless-soul.co.uk/berlin1.htm |title=Berlin 1983: Berlin and the Wall in the early 1980s |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928214004/http://www.restless-soul.co.uk/berlin1.htm |archive-date=28 September 2007 |url-status=dead}} * [http://www.brianrose.com/lostborder.htm The Lost Border: Photographs of the Iron Curtain] {{Authority control}} [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Hladna vojna]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1991]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] [[Kategorija:Vzhodni blok| ]] s3taeazaekkiw2e6rdw63srb9cl9e5x Seznam slovenskih vlad po trajanju 0 557721 6681935 6679789 2026-05-27T14:44:51Z Erardo Galbi 166658 6681935 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. | |~ 5 let |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|27. november 1972 – april 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – ''danes'' |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. | |~ 3/4 leta |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] | style="background-color:#FFCC99;" |julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|25. junij 1962 – 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|april 1978 – julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |– |– |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |''še ni določeno'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |3 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- {{Živi}} |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 | |- | |~ 5 let |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Andrej Marinc|'''Andrej Marinc''']]<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 3/4 leta |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Viktor Avbelj|'''Viktor Avbelj''']]<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Anton Vratuša|'''Anton Vratuša''']]<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] 5pj43u1yt7mhw32zs6ahjy6rg6abwil 6682179 6681935 2026-05-28T06:57:03Z Erardo Galbi 166658 6682179 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. | |~ 5 let |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|27. november 1972 – april 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – ''danes'' |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. | |~ 3/4 leta |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] | style="background-color:#FFCC99;" |julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|25. junij 1962 – 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|april 1978 – julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |– |– |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |''še ni določeno'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- {{Živi}} |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |3 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 | |- | |~ 5 let |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Andrej Marinc|'''Andrej Marinc''']]<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 3/4 leta |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Viktor Avbelj|'''Viktor Avbelj''']]<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Anton Vratuša|'''Anton Vratuša''']]<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] dmw3md8zqde6vd4fursg6jxgnbmw9dw Poskus atentata na Ronalda Reagana 0 573754 6682284 6678530 2026-05-28T09:51:06Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Al_Haig_speaks_to_press_1981.jpg z [[c:File:Alexander_Haig_in_The_Press_Room_Making_Remarks_About_The_Assassination_Attempt_and_The_President'S_Health_-_DPLA_-_e07c003aeb36e30e3801a002300482a1.jpg|Alexander_Haig_in 6682284 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Poskus atentata na Ronalda Reagana|image=President Ronald Reagan moments before he was shot in an assassination attempt 1981.jpg|caption=Reagan maha malo preden je ustreljen. Od leve proti desni: je publicist [[Rick Ahearn]]; [[Jerry Parr]], v beli jakni, ki je Reagana potisnil v limuzino; Tiskovni predstavnik Bele hiše [[James Brady]], ki je bil hudo ranjen zaradi strela v glavo; pomočnik [[Michael Deaver]]; neznani policist; policist [[Thomas Delahanty]], ki je bil ustreljen v vrat; in agent tajne službe [[Tim McCarthy]], ki je bil ustreljen v prsi.|date=30. marec 1981|location=[[Washington Hillton]], [[Washington D.C.]]|time=14:27|injuries=3|victims=1|perpetrator=[[John Hinckley ml.]]}}30. marca 1981 je [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], takratnega predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], ustrelil in huje ranil [[John Hinckley ml.]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], ko se je Reagan vračal v svojo limuzino po govoru v hotelu Washington Hilton.<ref name="mj19810331">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=8WcaAAAAIBAJ&pg=4671%2C6691271|title=Once again, the question is 'How?'|work=The Milwaukee Journal|date=March 31, 1981|agency=Associated Press and United Press International|access-date=July 22, 2012}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Hinckley je verjel, da bo z atentatom pritegnil pozornost filmske igralke [[Jodie Foster]], s katero je bil ljubezensko obseden, po tem, ko jo je videl v filmu ''[[Taksist]]'' iz leta 1976.<ref>{{cite web|author=Gabe Hinkebebin|url=http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|title=Bibliography of the Hinckley Trial|publisher=Law.umkc.edu|date=October 3, 1981|access-date=2015-04-02|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108054234/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|archive-date=January 8, 2011|df=mdy-all}}</ref> Reagana je huje poškodovala revolverska krogla, ki se je odbila od boka predsedniške limuzine in ga zadela v levo stran pazduho, zlomila [[rebro]], prebodla [[pljuča]] in povzročila resno notranjo krvavitev. Ob prihodu v univerzitetno bolnišnico George Washington je bil v življenjski nevarnosti, vendar so ga rešili na urgenci; nato je prestal nujno operacijo. Ozdravel je in bil 11. aprila izpuščen iz bolnišnice. Uradnega sklicevanja na 3. ali 4. razdelek 25. amandmaja ustave (glede podpredsednika, ki prevzame predsednikove pristojnosti in dolžnosti) ni bilo, čeprav je državni sekretar [[Alexander Meigs Haig mlajši|Alexander Haig]] izjavil, da je "imel nadzor" v Beli hiši, dokler se podpredsednik [[George H. W. Bush]] ni vrnil v Washington iz Fort Wortha v [[Teksas|Teksasu]]. Haig je bil četrti v nasledstveni vrsti za Bushem, predsednikom predstavniškega doma [[Tip O'Neill|Tipom O'Neillom]] in začasnim predsednikom senata [[Strom Thurmond|Stromom Thurmondom]]. V poskusu atentata so bili poškodovani tudi tiskovni sekretar Bele hiše [[James Brady]], agent tajne službe [[Tim McCarthy]] in policist [[Thomas Delahanty]]. Vsi trije so preživeli, Brady pa je utrpel poškodbe [[Možgani|možganov]] in je do konca življenja ostal [[Invalidnost|invalid]]. Njegova smrt leta 2014 je veljala za umor, ker jo je nazadnje povzročila njegova poškodba.<ref name="BradyHomicide">{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/local/crime/james-bradys-death-ruled-homicide-by-dc-medical-examiner/2014/08/08/686de224-1f41-11e4-82f9-2cd6fa8da5c4_story.html|title=Medical examiner rules James Brady's death a homicide|newspaper=The Washington Post|access-date=June 24, 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160328024710/https://www.washingtonpost.com/local/crime/james-bradys-death-ruled-homicide-by-dc-medical-examiner/2014/08/08/686de224-1f41-11e4-82f9-2cd6fa8da5c4_story.html|url-access=subscription|archive-date=March 28, 2016}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2014/08/09/us/james-brady-s-death-ruled-a-homicide-police-say.html|title=Coroner Is Said to Rule James Brady's Death a Homicide, 33 Years After a Shooting|last1=Corasaniti|first1=Nick|date=8 August 2014|website=The New York Times|access-date=2 January 2015}}</ref> Hinckley je bil na sodišču spoznan za nedolžnega zaradi neprištevnosti po obtožbah poskusa atentata na predsednika. Ostal je zaprt v psihiatrični bolnišnici Svete Elizabete v Washingtonu, D.C. Januarja 2015 so zvezni tožilci sporočili, da Hinckleyja ne bodo obtožili Bradyjeve smrti, kljub temu, da je preiskovalni zdravnik njegovo smrt označil za umor.<ref name="NotCharge">{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/local/crime/prosecutors-will-not-charge-hinckley-with-murder-in-death-of-james-brady/2015/01/02/67de0024-929a-11e4-a900-9960214d4cd7_story.html|url-access=subscription|title=Hinckley won't face murder charge in death of James Brady, prosecutors say|last1=Hermann|first1=Peter|date=2 January 2015|newspaper=The Washington Post|access-date=2 January 2015}}</ref> Hinckley je bil 10. septembra 2016 odpuščen iz institucionalne psihiatrične oskrbe, vendar je imel še nekaj omejitev, ki so trajale do junija 2022. == Ozadje in motivacija == Hinckleyjev motiv za atentat je bila njegova ljubezenska obsedenost z filmsko igralko [[Jodie Foster]]. Medtem ko je konec sedemdesetih let še živel v [[Hollywood|Hollywoodu]], si je Hinckley film Taksist ogledal neštetokrat in se očitno poistovetil s protagonistom filma, Travisom Bicklom (igra ga [[Robert De Niro]]). Film spremlja Travisovo skrb za 12-letno prostitutko (igra jo Jodie Foster) in se konča s krvavim prizorom, v katerem ubije njene zvodnike in stranko. Naslednjih nekaj let je Hinckley zasledoval Fosterjevo po vsej državi, celo tako daleč, da se je tam vpisal na tečaj pisanja, potem ko je iz revije izvedel, da študira na univerzi Yale. Konec leta 1980 je Hinckley Fosterjevi napisal številna pisma in se z njo dvakrat pogovarjal po telefonu. Kljub temu, da ga je vljudno, a odločno zavrnila, pa ni odnehal. Hinckley je bil prepričan, da lahko s tem, ko postane znan po vsej državi, doseže enak družbeni status kot Fosterjeva. Tako kot Travis Bickle iz filma je tudi Hinckley začel zasledovati ameriškega predsednika [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]] z namenom, da bi ga ubil. Marca 1981 je Hinckley Fosterjevi napisal še nekaj sporočil. Njihov ton se je bistveno razlikoval od prejšnjih, zaradi česar jih je posredovala dekanu. Dekan je nato sporočila izročil policiji, vendar Hinckleyjevega prebivališča ni bilo mogoče ugotoviti. == Poskus atentata == === Reaganov govor v hotelu Washington Hilton === 28. marca je Hinckley z avtobusom prispel v [[Washington, D.C.]] in se nastanil v hotelu Park Central. Prvotno je nameraval nadaljevati pot v [[New Haven]], da bi ponovno poskusil osvojiti Fosterjevo. Opazil je Reaganov urnik, ki je bil objavljen v [[The Washington Star]], in se odločil, da bo poskusil ubiti predsednika Reagana. Hinckley je vedel, da bi ga lahko med poskusom atentata ubili, zato je Fosterjevi približno dve uri pred poskusom atentata na predsednika napisal, a ne poslal pisma. V pismu je zapisal, da upa, da jo bo navdušil z obsegom svojega dejanja in da bi opustil idejo, da bi Reagana ubil v trenutku, če bi le lahko osvojil Fosterjevo srce in preživel preostanek življenja z njo. 30. marca je Reagan imel na kosilu v hotelu [[Washington Hilton]] nagovor predstavnikom AFL–CIO. Tajna služba je hotel zelo dobro poznala, saj ga je od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja več kot 100-krat pregledala zaradi predsedniških obiskov. Hilton je veljal za najvarnejši kraj v Washingtonu zaradi varnega, zaprtega prehoda, imenovanega "Predsedniška pot", zgrajenega po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]] leta 1963. Reagan je v stavbo vstopil skozi prehod malo pred 13:45 in pomahal množici medijev in državljanov. Tajna služba je od njega zahtevala, da na nekaterih dogodkih nosi neprebojni jopič, vendar ga Reagan na govoru ni nosil, ker bi bila njegova edina javna izpostavljenost 9 m med hotelom in njegovo limuzino, agencija pa tistega dne ni zahtevala jopičev za agente. Nihče ni videl Hinckleyja, da bi se nenavadno obnašal. Priče, ki so ga opisale kot "nemirnega" in "vznemirjenega", so očitno zamenjale Hinckleyja z drugo osebo, ki jo je tajna služba spremljala. === Streljanje === [[Slika:Aftermath of The Assassination Attempt Outside The Hilton Hotel in Washington DC - DPLA - 00b582132dc26c05c5aeae5ba8cf6811.jpg|sličica|288x288_pik|Agenti tajne službe med poskusom atentata na Reagana krijejo tiskovnega predstavnika Jamesa Bradyja in policista Thomasa Delahantyja. Viden je tudi agent tajne službe Roberta Wanka, kako odpira kopito puške Uzi v primeru nadaljnjega napada.]] Ob 14:27 je Reagan zapustil hotel skozi "Predsedniško pot, kjer so čakali novinarji. Zapustil je izhod T Street NW proti svoji čakajoči limuzini, medtem ko je Hinckley čakal v množici. Tajna služba je temeljito preverila tiste, ki so se udeležili predsednikovega govora, vendar je nepreverjeni skupini dovolila, da je stala 4,5 m od njega, za vrvjo. Agencija uporablja več plasti zaščite. Lokalna policija v zunanji plasti na kratko preveri ljudi, agenti tajne službe v srednji plasti preverjajo orožje, še več agentov pa tvori notranjo plast tik okoli predsednika. Hinckley je prodrl skozi prvi dve plasti. Medtem ko je več sto ljudi ploskalo Reaganu, je predsednik nepričakovano šel tik pred Hinckleyja. Novinarji, ki so stali za vrvno barikado 6 m stran, so postavljali vprašanja. Ko je [[Mike Putzel]] iz tiskovne agencije Associated Press zavpil »Gospod predsednik—«, je Hinckley stopil naprej in z svojo pištolo šestkrat ustrelil proti predsedniku Reaganu. [[Slika:Police crowd around John Hinckley Jr. - C1426-27.jpg|levo|sličica|294x294_pik|Hinckleyja so aretirali v nekaj sekundah po streljanju in ga usmerili proti prvemu policijskemu vozilu, katerega zadnja vrata so bila zaklenjena, zaradi česar so se policisti morali obrniti proti drugemu vozilu.]] Prva krogla je zadela tiskovnega predstavnika Bele hiše [[James Brady|Jamesa Bradyja]] v glavo nad levim očesom, pri čemer mu je šla pod možgane in razbila možgansko votlino. Krogla je vsebovala majhen eksplozivni naboj, ki je ob udarcu eksplodiral. Policist okrožja Columbia, [[Thomas Delahanty]], je zvok prepoznal kot strel in ostro obrnil glavo v levo, da bi prepoznal strelca. Ko je to storil, ga je druga krogla zadela v zadnji del vratu, krogla pa se je odbila vse do njegove hrbtenice. Delahanty je padel na Bradyja in zavpil: "Ustrelili so me!" Tretja krogla je zgrešila predsednika Reagana in namesto tega zadela okno stavbe na drugi strani ulice. Agent tajne službe [[Tim McCarthy]] je svojo pozornost usmeril na zvok streljanja, se obrnil na desno in se postavil v ognjeno linijo. McCarthy je razširil roke in noge ter se postavil v široko držo neposredno pred Reaganom in Parrom, da bi ju oba zaščitil. McCarthyja je četrta krogla zadela v spodnji del prsnega koša, krogla pa je prečkala njegova desna pljuča, diafragmo in desni del jeter. McCarthy je zatem padel na tla k Delahantyju in Bradyju. [[Slika:Window from the armored limousine that was struck by a bullet during the 1981 assassination attempt on President Ronald Reagan and the revolver used by would-be assassin John Hinckley.jpg|sličica|300x300_pik|Pištola s katero je Hinckley poskušal ubiti predsednika Reagana.]] Hinckley je zdaj imel jasen strel na predsednika, toda [[Alfred Antenucci]], delavski uradnik iz [[Cleveland, Ohio|Clevelanda]], ki je stal v bližini in videl Hinckleyja streljati, ga je udaril v glavo in se začel z njim boriti od zadaj. Ko je zaslišal strele, je specialni agent [[Jerry Parr]] skoraj v trenutku zgrabil Reagana za ramena in se z njim pognal proti odprtim zadnjim vratom limuzine. Agent [[Ray Shaddick]] je hodil tik za Parrom in pomagal obema možema vreči v avto. Peta krogla je zadela neprebojno steklo okna na odprtih zadnjih vratih limuzine, ko sta se Reagan in Parr peljala za njim. Šesta in zadnja krogla se je odbila od oklepne strani limuzine, preletela prostor med odprtimi zadnjimi vrati in okvirjem vozila ter zadela predsednika Reagana v levo pazduho. Naboj je oplazila rebro in se zagozdila v njegovih levih pljučih, zaradi česar so se delno zrušila, preden se je ustavila manj kot centimeter (25 mm) od njegovega srca. V nekaj trenutkih po prvih strelih je agent tajne službe [[Dennis McCarthy]], ki ni bil v sorodu s [[Tim McCarthy|Timom McCarthyjem]], skočil čez pločnik in se vrgel neposredno na Hinckleyja, medtem ko so ga drugi potisnili na tla. Še en uradnik delavske policije iz območja Clevelanda, [[Frank J. McNamara]], se je pridružil Antenucciju in začel Hinckleyja tepsti v glavo, tako močno, da je Hinckleyju začela teči kri. Dennis McCarthy je kasneje poročal, da je moral udariti dva državljana, da bi ju prisilil, da izpustita Hinckleyja. Agent tajne službe [[Robert Wanko]] je uporabil avtomatsko puško Uzi, skrito v aktovki, da bi prikril predsednikovo evakuacijo in odvrnil morebiten skupinski napad. === Odhod v bolnišnico === [[Slika:Reagan Radio Traffic.ogg|sličica|318x318_pik|Zvok radijskega prometa tajne službe.]] Trenutek po streljanju so agenti tajne službe Reagana hitro namestili v predsedniško limuzino. Sprva ni bilo nobenega občutka, da je bil predsednik ranjen; krogla, ki ga je zadela, je šla tik pod njegovo pazduho. Ko pa je agent tajne službe [[Jerry Parr]] preveril Reagana za morebitne strelne rane, je predsednik glasno zakašljal, kri se je začela peniti, kar je kazalo na to, da so mu bila predrta pljuča. Reagan je v hudih bolečinah mislil, da ima zlomljeno eno od reber, ko ga je agent Parr namestil v limuzino. Parr je ukazal izvidniku, naj se preusmeri v univerzitetno bolnišnico George Washington. Čeprav je bila medicinska ekipa urgentnega centra obveščena, da prihajajo žrtve streljanja, nosila niso bila pripravljena. Reagan je izstopil iz limuzine in so ga oskrbeli na urgenci. Ker se je pritoževal nad težavami z dihanjem, ni mogel več hoditi in je Reagan zato padel na kolena. [[Slika:President Reagan with Nancy four days after the shooting - C1475-13.jpg|sličica|Predsednik Reagan skupaj z svojo ženo Nancy v bolnišnici, štiri dni po poskusu atentata.]] Travmatološka ekipa pod vodstvom dr. [[Joseph Giordan|Josepha Giordana]] je Reagana zdravila z intravenskimi tekočinami, [[Kisik|kisikom]], [[Toksoid|toksoidi]] in sistemi za zbiranje drenaže. Ko je prva dama [[Nancy Reagan]] prispela na urgenco, potem ko so jo obvestili o situaciji, ji je rekel: "Draga, pozabil sem se skloniti" – sposodil si je besede boksarja [[Jack Dempsey|Jacka Dempseyja]], ki je, ko ga je [[Gene Tunney]] bičal na vrveh, svoji ženi rekel nekaj podobnega. Iz drenažnih cevi za prsni koš je pritekla precejšnja količina krvi. Vodja torakalne kirurgije, dr. [[Benjamin L. Aaron]], se je odločil za operacijo, ker je krvavitev vztrajala. Navsezadnje je Reagan izgubil več kot polovico volumna krvi. V operacijski sobi je Reagan pripomnil: "Prosim, recite, da ste vsi republikanci." Giordano, ki je bil sicer liberalni demokrat, se je rahlo zasmejal in odgovoril: "Gospod predsednik, danes smo tukaj vsi republikanci." Operacija je trajala približno tri ure, pri čemer je kirurgom uspelo odstraniti kroglo iz Reaganovih pljuč. Potek po operaciji je zapletla vročina, ki so jo zdravili z več antibiotiki. Reaganovi pomočniki so bili zaskrbljeni zaradi predsednikovega nastopa in njegovega hitrega okrevanja. Jutro po operaciji je Reagan podpisal zakon. Reagan je bolnišnico zapustil 11. aprila. Sprva je v Beli hiši delal le dve uri na dan. Do šestindvajsetega dne ni imel nobenih sej kabineta, do devetinštiridesetega dne ni zapustil Washingtona in do devetinsedemdesetega dne ni imel nobenih tiskovnih konferenc. Reaganov zdravnik je menil, da okrevanje ne bo končano do oktobra. Na dan, ko je bil izveden poskus atentata nanj, je imel Reagan načrtovan obisk Pensilvanije. Med intubacijo je eni od medicinskih sester napisal sporočilo:"Navsezadnje bi raje bil v Filadelfiji." == Odzivi == [[Slika:Alexander Haig in The Press Room Making Remarks About The Assassination Attempt and The President'S Health - DPLA - e07c003aeb36e30e3801a002300482a1.jpg|sličica|297x297_pik|Državni sekretar [[Alexander Meigs Haig mlajši|Alexander Haig]] je o streljanju spregovoril z novinarji.]] Poskus atentata je bil posnet z več kamerami, vključno s tistimi, ki pripadajo televizijskim mrežam Big Three; [[ABC]] je začel predvajati posnetek ob 14:42 isti dan in vse tri mreže so pomotoma poročale o Bradyjevi smrti. Šokirani Američani so se zbrali okoli televizorjev v domovih in nakupovalnih središčih. Nekateri so citirali tako imenovano prekletstvo Tippecanoeja, drugi pa so se spominjali atentatov na [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] in [[Martin Luther King mlajši|Martina Luthra Kinga mlajšega]].  Časopisi so izdali dodatne izdaje in uporabili velike naslove; Senat Združenih držav je prekinil sejo in prekinil razpravo o Reaganovih gospodarskih predlogih; cerkve pa so organizirale molitvene obrede. Hinckley je vprašal policiste, ki so ga aretirali, ali bo podelitev oskarjev tistega večera zaradi streljanja prestavljena, in tako je bilo; slovesnost, na kateri je nekdanji igralec Reagan posnel sporočilo, je potekala naslednji večer. Predsednik je operacijo preživel z dobro prognozo, košarkarska tekma prvenstva [[NCAA]] tistega večera med [[Indiana|Indiano]] in [[Severna Karolina|Severno Karolino]] pa ni bila prestavljena, vendar je 18.000 gledalcev v [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfiji]] pred tekmo, ki jo je Indiana kasneje zmagala, počastilo z minuto molka. Takoj po streljanju je industrijski indeks Dow Jones padel, preden se je newyorška borza predčasno zaprla, vendar se je indeks naslednji dan zvišal, ko si je Reagan opomogel. == Preiskava == [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] je preiskavo prevzel v soboto. Agenti so pridobili nalog in preiskali hotelsko sobo strelca. Preden so se česar koli dotaknili, so posneli in fotografirali celotno sobo. Nato so jim vzeli prstne odtise, če bi obstajal sostorilec. Po besedah agenta [[Thomas J. Baker|Thomasa J. Bakerja]]: »Kar smo našli v sobi gospoda Hinckleyja, je bilo nenavadno. Na njegovi mizi, da smo ga lahko našli, je bil celoten njegov načrt. Pustil je zemljevid, kam gre. Imel je odprt jutranji časopis s predsednikovim dnevnikom. Razkril je, da bo Reagan govoril sindikalni skupini v plesni dvorani hotela Washington Hilton. Najbolj nenavadna od vsega je bila izjava – pismo igralki Jodie Foster, v katerem je razglasil, da bo storil zgodovinsko dejanje, atentat na predsednika, da bi jo navdušil.« Serijska številka Hinckleyjevega revolverja je bila posredovana Uradu za alkohol, tobak in strelno orožje. Hitro so ugotovili, kje je Hinckley kupil orožje. Policija je zbrala priče v avditoriju, kjer je predsednik imel govor. Identificirani so bili agenti tajne službe, ki so bili priče ali so imeli druge informacije iz prve roke. Po besedah agenta Thomasa J. Bakerja: »Naša nadaljnja preiskava, ki je trajala več tednov, je izsledila zgodovino g. Hinckleyja v preteklih mesecih. Odkrili smo, da je potoval po državi, hodil na strelišča in bil pravzaprav obseden z gospo Foster. Načrtoval in izvedel je poskus atentata na predsednika. Bil je duševno moten človek.« == Posledice == [[Slika:President Ronald Reagan and Nancy Reagan returning home to the White House from George Washington Hospital.jpg|levo|sličica|292x292_pik|Reagan maha iz Bele hiše po vrnitvi iz bolnišnice 11. aprila. Pod rdečim puloverjem je nosil neprebojni jopič.]] Reaganovi načrti za naslednji mesec in drugi dogodki so bili odpovedani, vključno z obiskom nadzornega centra v vesoljskem centru Lyndon Johnson v [[Houston, Teksas|Houstonu]] v [[Teksas|Teksasu]] aprila 1981 med misijo STS-1 , prvim poletom vesoljskega plovila (namesto tega je obiskal drugo misijo, STS-2 , ki je potekala novembra 1981). Reagan se je 25. aprila vrnil v Ovalno pisarno, kjer so ga toplo pozdravili njegovi pomočniki in člani kabineta; med odsotnostjo je Reagan vztrajal, da bi moral ploskati svojim sodelavcem: "Jaz bi vam moral ploskati." Njegov prvi javni nastop je bil v govoru 28. aprila pred ameriškim kongresom, v katerem je predsednik predstavil svoj načrt za zmanjšanje porabe, kar je bila predvolilna obljuba. Prejel je "dva bučna aplavza", kar je [[The New York Times|New York Times]] ocenil kot "pozdrav njegovemu dobremu zdravju", pa tudi njegovim vladnim programom, ki jih je Reagan predstavil z besedami, ki so namigovale na njegovo okrevanje. Policist in agent, ki sta bila ranjena v poskusu atentata, sta si opomogla, čeprav se je bil policist Delahanty zaradi hudih poškodb prisiljen upokojiti. V napadu je bil hudo ranjen predsednikov tiskovni predstavnik [[James Brady]], ki je utrpel hudo poškodbo glave in je zaradi tega postal trajen [[Invalidnost|invalid]]. Brady je ostal tiskovni predstavnik do konca Reaganove administracije, vendar je bila to predvsem stranska vloga. Kasneje sta Brady in njegova žena [[Sarah Brady]] postala vodilna zagovornika nadzora nad orožjem in drugih ukrepov za zmanjšanje nasilja s strelnim orožjem v Združenih državah. Par je bil aktiven tudi pri lobiranju in je ustanovil neprofitno organizacijo Handgun Control, Inc. (ki se je sčasoma preimenovala v Bradyjevo kampanjo za preprečevanje nasilja s strelnim orožjem). Kot rezultat njunega dela je bil leta 1993 sprejet zakon z imenom Brady Handgun Violence Prevention Act (Bradyjev zakon o preprečevanju nasilja s strelnim orožjem). [[Slika:President Reagan's Address on the Program for Economic Recovery, April 28, 1981.webm|sličica|280x280_pik|Reaganov govor v ameriškem kongresu, 28. aprila 1981.]] [[Jodie Foster]] so mediji v začetku leta 1981 neusmiljeno zasledovali, ker je bila tarča [[John Hinckley mlajši|Hinckleyjeve]] obsedenosti. O Hinckleyju je spregovorila štirikrat: na tiskovni konferenci nekaj dni po bombnem napadu, v članku, ki ga je napisala leta 1982 in v intervjuju s Charliejem Roseom za oddajo 60 minut II na CBS, v tistem času pa je celo zavračala intervjuje, v katerih je bilo ime Johna Hinckleyja samo omenjeno. Leta 1982 so jo poklicali na pričanje proti Hinckleyju. Po tem, ko se je na prvo vprašanje odzvala z besedami »Z Johnom Hinckleyjem sploh nimam razmerja«, naj bi Hinckley vanjo vrgel pisalo in zavpil: »Te bom že dobil, Fosterjeva!« Njena edina reakcija na vse skupaj je bila kasnejša tiskovna konferenca in članek z naslovom »Zakaj jaz?«, objavljen decembra 1982 v reviji [[Esquire]]. 21. junija 1982 je bil Hinckley spoznan za nedolžnega zaradi neprištevnosti. Psihiatrična poročila, ki jih je predložila obramba, so navajala, da je Hinckley trpel za neprištevnostjo, medtem ko so poročila tožilstva navajala, da je bil strelec pravno prišteven. John Hinckley je po nasvetu svojih odvetnikov zavrnil govorjenje v svojo obrambo. Bil je pridržan v bolnišnici St. Elizabeths v Washingtonu, D.C., kjer je bil pridržan vse do leta 2016. Po sojenju je zapisal, da je bil bombni napad "največji dokaz ljubezni vseh časov" in ni pokazal nobenega obžalovanja. Oprostilna sodba je povzročila široko razočaranje, zato so ameriški kongres in številne zvezne države preoblikovali zakone glede obrambe zaradi neprištevnosti. Stari model ocenjevanja po kazenskem zakoniku je bil nadomeščen s testom, ki dokazno breme neprištevnosti prenese s tožilstva na obtoženca. Tri zvezne države so obrambo zaradi neprištevnosti popolnoma odpravile. Po izpustitvi leta 2016 je imel Hinckley še nekaj omejitev, ki so trajale do junija 2022. Te omejitve so določale, da je Hinckley lahko na prostosti pod pogojem, da ne stori nobenega kaznivega dejanja. Te omejitve so bile nato odpravljene junija 2022. Po odpravi teh omejitev je javno izrazil obžalovanje na svoje dejanje leta 1981 in se javno opravičil svojcem družine Reagan, Brady, Foster in drugih, ki jih je v napadu poškodoval ali prizadel. == Teorije zarote == Tudi poskus atentata na Ronalda Reagana je bil predmet teorij zarote, čeprav precej manj pogosto kot primerljivi dogodki. Leta 1997 je [[Daniel Pipes]] izrazil dvome o uradni različici dogodkov. Predlagal je, da je bilo morda več kot en strelec. Opozoril je tudi na prijateljstvo med družinama Bush in Hinckley ter na dejstvo, da bi podpredsednik [[George H. W. Bush|George Bush]] postal predsednik ZDA, če bi bil atentat uspešen. [[Roger Stone]] je to mnenje ponovil skoraj 20 let pozneje. Verjel je, da je bil Bush glavni organizator napada. Trdil je, da se Bush ni strinjal z Reaganovo zunanjo politiko in da je nameraval ustanoviti svetovno vlado. Stone je trdil, da ima dokaze, da je strele izstrelilo več kot ena oseba. Vendar pa ni mogel ali ni hotel predložiti nobenega dejanskega dokaza. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090331205241/http://www.maniacworld.com/Assassination-Attempt-President-Ronald-Reagan.html Assassination Attempt of President Ronald Reagan (full length video)] * {{cite web |last1=Treaster |first1=Joseph B. |title=A Life that Started Out With Much Promise Took Reclusive and Hostile Path |url=https://www.nytimes.com/1981/04/01/us/a-life-that-started-out-with-much-promise-took-reclusive-and-hostile-path.html |website=[[The New York Times]]|page=A19 |date=April 1, 1981 |quote=The eldest Hinckley child, Scott, 30, is the vice president of his father's company and a friend of Neil Bush, the son of Vice President Bush. Scott Hinckley and a date had been invited to dinner at the young Bushes' home last night, but the dinner was canceled after the shooting. |ref=none}} * [https://radiotapes.com/special-postings/#Reagan Coverage the assassination attempt on President Reagan as covered by CBS Radio and WCCO-AM (Minneapolis/St. Paul, MN) plus Mutual Radio.] * {{cite AV media |author=Dr. Dennis O'Leary |date=March 30, 1981 |title=The Saving of the President |url=https://www.youtube.com/watch?v=P2Wr3UPR5CU |trans-title= |format= |work= |type= |language= |location=Washington, D.C. |publisher=YouTube |access-date=}} Video showing President Reagan being treated at George Washington University Hospital [[Kategorija:Leto 1981]] [[Kategorija:Neuspešni poskusi atentata]] [[Kategorija:Ronald Reagan]] t6mwxierglrvmzzmxglqqbut84fhnie Ambient (podjetje) 0 575411 6682211 6539179 2026-05-28T07:42:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682211 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infopolje Podjetje | name = Ambient d.o.o. | logo = | caption = | logo = | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = | genre = arhitekturno-raziskovalni biro | fate = | predecessor = Studio za stanovanje in opremo in Biro za obnovo ljubljanskega gradu | successor = | foundation = | founder = [[France Ivanšek]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]], Mestni trg 25 | locations = | area_served = | key_people = [[Edo Ravnikar ml.]], [[Majda Kregar]], [[Miha Kerin]] | products = | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = https://ambient.si/ | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Ambient d.o.o.''' je slovenski projektivno - raziskovalni biro. Leta 1963 ga je najprej pod imenom '''Studio za stanovanje in opremo''' ustanovil arhitekt [[France Ivanšek]] in ga vodil do svoje upokojitve leta 1979. Vmes se je v procesu takoimenovanega [[Socialistično samoupravljanje|tozdiranja]] nekajkrat preimenoval in preoblikoval. Leta 1978 se mu je pridružil '''Biro za obnovo Ljubljanskega gradu''', ki je bil ustanovljen avgusta 1969 pri [[Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana | Zavodu za spomeniško varstvo Ljubljana]], pa se je zaradi tozdiranja moral odcepiti od Zavoda, zato se je pridružil biroju Ambient. Biro je od ustanovitve da priključitve Ambientu vodil Edo Ravnikar ml. Od leta 1979 v biroju deluje avtorska skupina arhitektov [[Edo Ravnikar ml.]], [[Majda Kregar]] in [[Miha Kerin]] s sodelavci. Po Ivanškovi upokojitvi je vodstvo podjetja prevzel [[Miha Kerin]], po letu 2017 Ambient vodi [[Martin Ravnikar]] == Raziskovalno in projektno delo == Delovanje Ambienta je obseženo v projektiranju in raziskovanju. Razvijajo nova programska orodja za področje projektiranja in izvedbe. V projektiranju poleg prenove spomeniških objektov, posegajo na področje urbanizma in prometa, projektiranja javnih, poslovnih, turističnih in stanovanjskih objektov, urbanih prostorov, interierov, oblikovanja, postavitev razstav itd. V arhitekturnih zasnovah in tudi v prenovah kulturnih spomenikov njihove izvedbe temeljijo na inovacijah. V svojem delu brezkompromisno izpostavljajo in rešujejo probleme tako v urbanističnem oblikovanju mesta, kot v samem delovanju stroke. Pomemben delež delovanje Ambienta je raziskovanje, ki poteka že od leta 1969 in ga vodi Edo Ravnikar ml.<ref>Rosen, M. A Little-Known Story about a Movement, a Magazine, and a Computer's Arrival in Art; New Tendencies and BIT International, 1961 -- 1973. MIT Press, 2011,January 28th[https://mitpress.mit.edu/9780262515818/a-little-known-story-about-a-movement-a-magazine-and-the-computers-arrival-in-art/]</ref> Razvijajo nova programska orodja za področje projektiranja in izvedbe. V arhitekturnih zasnovah in tudi v prenovah kulturnih spomenikov njihove izvedbe temeljijo na inovacijah, V različnih obdobljih so pri njihovem delu sodelovali matematiki in računalnikarji npr. Andrej Kmet, [[Tomaž Pisanski]]<ref>O sočasnih gramatikah / Tomaž Pisanski, Andrej Kmet, (1972) {{COBISS|ID=8137817}}</ref>, [[France Dacar]]<ref>Aplikacija računara u projektovanju u visokogradnji / Edo Ravnikar, Andrej Kmet, Franc Dacar (1977) {{COBISS|ID=5760517}}</ref><ref>Poševno ležeči Fibonaccijevi rastri / France Dacar (1983){{COBISS|ID=33456640}}</ref>, [[Jernej Kozak]], Aleksander Simonič<ref>Ravnikar, Edo;Simonič, Aleksander; Kerin, Miha: Programska oprema za planiranje in spremljanje proizvodnje C. A. P. - raziskovalno poročilo (1986) {{COBISS|ID =11064064}}</ref>, Andrej Brodnik, Alen Orbanić, Marko Boben<ref>Boben, Marko; Jaklič, Gašper; Kavkler, Iztok; Orbanić, Alen; Pisanski, Tomaž: Self-adapting architecture, prispevek na konferenci Complex Objects Visualisation (2005) {{COBISS|ID=14188121}}</ref><ref>Boben, Marko; Jaklič, Gašper; Kavkler, Iztok; Orbanić, Alen; Ravnikar, Edo; Šoper, Roman: Razvoj prototipa novega CAD sistema za arhitekturo, prispevek na konferenci Od 0 do ∞: jubilejni zbornik ob 60-letnici Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Bled, 6.-7. 11. 2009 (Str. 138-139){{COBISS|ID=15332185}}</ref>, Borut Lužar, itd. Leta 2008 je Ambient d.o.o. zastopal Slovenijo na 11. arhitekturnem Bienalu v Benetkah,<ref>Ljubljana - Benetke : nujnost urbane politike = Ljubljana - Venice : new urgency for urban politics: [Galerija a+a, Slovenski razstavni prostor, San Marco, 14. september - 23. november 2008]. Part 1, Building beyond architecture = Gradnja onstran arhitekture; Part 2: Architecture beyond CAD fads = Arhitektura onstran CAD iger '' {{COBISS|ID=240845056}}</ref><ref>[https://siol.net/trendi/svet-znanih/arhitekturni-bienale-v-benetkah-razmislek-o-ljubljani-135905] Arhitekturni bienale v Benetkah: Razmislek o Ljubljani</ref> kjer je med drugim predstavil rezultate nekaterih svojih raziskav ter svoj kritični pogled na urejanje infrastrukture v Ljubljani s predlogom rešitve v poglobitvi železniške infrastrukture. V letih 1964 - 1991 so avtorji Ambienta sodelovali s profesorjem [[Edvard Ravnikar|Edvardom Ravnikarjem]] pri več projektih. Med leti 1962 do 1972 so z Ravnikarjem sodelovali na mnogih zmagovalnih domačih in tujih natečajih. Ambient - projektivno podjetje d.o.o. je najbolj znano po smeli, dolgoletni in kompleksni prenovi ter revitalizaciji <ref>[https://www.ljubljanskigrad.si/sl/zakaj-na-grad/obnova-gradu/ Obnova gradu - Ljubljanski grad]</ref> kompleksa na [[Ljubljanski grad|Grajskem griču v Ljubljani]], ki vključuje tudi zasnovo in izvedbo [[Ljubljanska vzpenjača|Ljubljanske vzpenjače]]. Idejni predlog, ki je zmagal na natečaju leta 1969 in je bil vsa leta podlaga prenove, je izdelal Edo Ravnikar ml.<ref> Zaplatil, Marjan; Prva nagrada: inž. arh. Edo Ravnikar ml. : natečaj za usposobljenost projektantov za izdelavo projektov ljubljanskega gradu, Dnevnik. - ISSN 0350-753X (Leto 19, št. 12, 14. jan. 1969, str. 6) {{COBISS|ID=1116685150}}</ref> Koncept petinpetdesetletne prenove Ljubljanskega gradu je doživel predvsem v prvih letih skeptičen sprejem pri delu laične, pa tudi strokovne javnosti. Razsežnost, kvaliteta in izvirnost prenove, ki zajema številne objekte, se je pokazala šele v kasnejših letih.<ref>[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/200096259#full] Strašili so, da bomo uničili Ljubljanski grad : Majda Kregar : arhitektka / [pogovarjala se je] Saša Bojc ; [foto] Leon Vidic, Delo, Sobotna priloga {{COBISS|ID=200096259}}</ref> V praksi se uspešna revitalizacija vidi v povečanem obisku grajskega griča in dejstvu, da je postal Ljubljanski grad ena vodilnih kulturnih točk in turističnih destinacij Slovenije. Avtorji so za svoje delo na prenovi gradu prejemali številne domače in tuje nagrade in priznanja. ==Pomembenjši Natečaji== Skupina Ambient je na natečajih dobila številne prve in druge ali posebne nagrade: * 1969: Prenova ljubljanskega gradu (1. nagrada, izvedba) * 1970: Regionalni plan razvoja mesta Split (posebna nagrada) * 1970: Regulacijski načrt turističnega centra Bovec (3. nagrada) * 1970: Hotel "LEV", Bohinj (1. nagrada, izvedbeni projekt)<ref>[https://ambient.si/projects-item/hotel-lev/] Hotel Lev v Bohinju</ref> * 1972: Regulacija mestnega centra Karlsruhe, ZRN (posebna nagrada) * 1975: Avtobusni kolodvor Zagreb (1. nagrada, izvedba) * 1978: Hotel "Štern", Ljublana (1. nagrada) * 1979: Ljubljanska prometna glava železniška in avtobusna postaja (2. Nagrada) * 1983: Prenova kompleksa hotela Palace, Portorož (2. nagrada) * 1988: Ureditveni načrt za CR/9 Grajski grič v Ljubljani (izbran za izvedbo) * 1989: Razširitev zdravilišča s termalno vodo, novi bazeni - Radenci (1. nagrada, izvedba) * 1992: Topniška vojašnica v Ljubljani in urbanistični natečaj za širše območje Bežigrada (2. nagrada) * 1992: Topniška vojašnica v Ljubljani natečaj za stanovanjske objekte (1. nagrada, izvedba) * 1994: Topniška vojašnica v Ljubljani natečaj za poslovna objekta A1 in A2 (1. nagrada, izvedba) * 1999: Stanovanjski stolpiči Izola - Livade (vabljeni natečaj, izvedba) * 2001: Poslovna stavba Zavoda za varstvo pri delu (vabljeni natečaj, izvedba) * 2002: Prometni center Ljubljana - poglobitev železnice (posebni odkup) ===Pomembnejši projekti=== * Revitalizacija Ljubljanskega gradu (prva nagrada na javnem natečaju 1969) 25 različnih programskih sklopov v posameznih objektih gradu; leta projektov in izvedbe 1970 - 2025. ** '''Seznam izvedenih prenov objektov na Ljubljanskem gradu''' *** Statična sanacija zgodovinske lupine 1970-1990 *** Celovita prenova streh 1975 -1982 *** Vkopan servisni blok in grajsko dvorišče 1980 -1997 *** Razgledni stolp 1983 *** Skalna dvorana 1984 *** Peterokotni stolp1986 *** Stanovska dvorana 1997 *** Spodnji lapidarij 1982-2000 *** Grajska kapela in virtualni muzej 2000 *** Dvorana Palacij 2002 *** [[Ljubljanska vzpenjača]] 2005 *** Muzej slovenske zgodovine 2008 *** Obhodna grajska pot - Plečnikova pot 2008 *** Friderikov stolp 2009 *** Erazmov stolp s plemiško ječo 2009 *** Zgornji lapidarij in Malo gledališče 2009 *** Poročne dvorane 2010 *** Grajska gostilna 2010 *** Stolp strelcev –restavracija Strelec 2011 *** Kaznilnica 2012 *** Muzej lutk 2013 *** Galerija »S« 2014 *** Hribarjeva dvorana 2017 *** Grajska vinoteka 2019 *** Kazemate 2024 * Hotel Maestral, Pržno, Črna Gora (še kot Studio za stanovanje in opremo): / s prof. Edvardom Ravnikarjem; izvedba 1964 - 1970, * Trgovska hiša Globus, Kranj; / s prof. Edvardom Ravnikarjem; izvedba (1968 - 1970), * Hotel Creina, Kranj / s prof. Edvardom Ravnikarjem; izvedba (1969 -1971) * Hotel Lev v Bohinju (prva nagrada na natečaju); izvedbeni projekt leta 1971 * Hotel Babylon, Bagdad / s prof. Edvardom Ravnikarjem; izvedba 1977 * Interier dela Cankarjevega doma / s prof. Edvardom Ravnikarjem; izvedba 1980-82 * Hotel Novi Miločer, Črna gora/ s prof. Edvardom Ravnikarjem; izvedbeni projekt 1980 - 83 * Prenova hiš naselja Sv. Stefan, Črna gora, 1980 * Hotel Mogren, Budva, 1982 * Villa Romana, Poreč, 1986 * Interieri Slovenijašport trgovine in poslovni prostori podstrešja; izvedba 1985- 89 * Avtobusni kolodvor Zagreb (prva nagrada na natečaju); leto izvedbe: 1986 - 88 * Hotel Bellevue Ljubljana, prenova in aneks. Variantni projekti , 1985 - 90 * Študija garaže v grajskem hribu z revitalizacijo Stare Ljubljane 1992 * Murgle Ljubljana, zazidalni načrt I.V faze in dopolnitev PUP, 1993 *Termalni bazeni Radenci; leto izvedbe 1996 *Soseska Bežigrajski dvor (prva nagrada na natečaju) Poslovna stavba (Plečnikova nagrada 1997); leta projekta in izvedbe 1992 – 95 *Stanovanjski objekti soseska Bežigrajski dvor; leto izvedbe 1994 - 96 * Stanovanjski blok Izola - Livade; leto izvedbe 2000 * Študije za novi urbanistični plan mesta Ljubljane, predlog prometne ureditve ; leto izdelave 2001 * Poslovna stavba Zavoda za varstvo pri delu, Ljubljana; leto izvedbe 2003 * Spominska plošča žrtvam fašizma na Rabu; leto izvedbe 2003 * Tirna vzpenjača na Ljubljanski grad; leto izvedbe 2005 *Prenova objekta Globus v Kranju; leto izvedbe 2010 *Prenova stolpnice Medical center v Rogaški Slatini; izvedeno 2013 -samo pivnica in hall *Poslovna hiša Na Stolbi; leto Izvedbe 2017 *Stanovanjski blok Hradeckega v Ljubljani; leto izvedbe 2019 *Izola – urbanistična študija; leto projekta 2020 *Enodružinska hiša Portorož, 2020 *Arboretum Volčji potok – razgledni stolp; leto izvedbe 2022 *Kranj - Prenova Slovenskega trga pred občinsko palačo; leto projekta 2023 *Enodružinska hiša Portorož MP, 2024 *Dve hiši Dol pri Ljubljani, 2024 *Ljubljanski grad prenova – Kazemate; leto izvedbe 2024 *Strunjan- Urbanistični načrt parkirišča – parka; leto načrta 2025 ==Priznanja== Avtorji so kot skupina prejeli številna priznanja: * [[Plečnikova medalja|Plečnikovo medaljo]] ** za posamezne objekte revitalizacije [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]] v letih 1983, 2004 in 2005, 2018 ** ter v letu 2005 za [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo na Ljubljanski grad]]. * [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]] ** Leta 1997 za poslovni objekt [[Bežigrajski dvor]], * [[Brumnova nagrada]]<ref>[https://www.brumen.org/si/o-fundaciji]{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} O fundaciji Brumen</ref> ** leta 2003 za spominsko ploščo v taborišču Kampor na otoku Rabu, * Nagrade Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS)<ref>[https://zaps.si/zlati-svincnik/prejemniki-priznanj/] ZAPS, Prejemniki nagrad</ref>, ** [[Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije|Zlati svinčnik ZAPS]] *** 2004 za [[Palacij na gradu]]<ref>[https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dvorane/palacij/] dvorana Palacij</ref> *** 2005 za spominsko ploščo v taborišču Kampor na otoku Rabu, *** 2007 za [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo na Ljubljanski grad]], ** [[Platinasti svinčnik]] [[ZAPS]], *** 2010 za življenjski opus<ref>[https://zaps.si/zlati-svincnik/prejemniki-priznanj/platinasti-svincnik-2010-majda-kregar-miha-kerin-in-edo-ravnikar-ml/] Platinasti svinčnik 2010 – Majda Kregar, Miha Kerin in Edo Ravnikar ml. </ref> **[[Patinasti svinčnik]] [[ZAPS]] *** 2024 za [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo na Ljubljanski grad]]. * [[BEDA]] <ref>[https://beda.org/] BEDA</ref> - European Excellence Award * [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje|BIO]] - Bienale industrijskega oblikovanja ** Zlata medalja BIO 19<ref>[https://www.theicod.org/resources/news-archive/bio-19-winners-demonstrate-responsible-industrial-design] BIO 19 WINNERS DEMONSTRATE RESPONSIBLE INDUSTRIAL DESIGN </ref> *** 2004 za spominsko ploščo v taborišču Kampor na otoku Rabu, ** Zlata medalja BIO 21<ref>[https://www.si21.com/Dogodki/Arhitekturni_muzej_Ljubljana-Nagrade_BIO_21_so_podeljene/#google_vignette] Nagrade_BIO_21_so_podeljene </ref> *** 2008 za vzpenjačo, * [[Srednjeevropska Plečnikova nagrada (Praga)]]<ref>[https://zaps.si/vse-novice/porocilo-o-podelitvi-srednjeevropskih-nagrad-jozeta-plecnika-2022/] Poročilo o podelitvi Srednjeevropskih nagrad Jožeta Plečnika 2022</ref> ** 2022 za [[Ljubljanski grad|prenovo Ljubljanskega gradu]], * [[Nagrada Mesta Ljubljane]]<ref>[https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/nagrada-glavnega-mesta-ljubljane/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180510190212/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/nagrada-glavnega-mesta-ljubljane/ |date=2018-05-10 }} Nagrada glavnega mesta Ljubljane</ref> ** 2023 za prispevek mestu Ljubljani, * Share Architects Omnia Awards<ref>[https://share-architects.com/share-architects-omnia-awards/#kregar]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} SHARE Architects OMNIA Awards</ref> ** za opus == Sklici== {{Sklici}} == Zunanje povezave== *[https://ambient.si/ Domača stran Ambienta] *[https://www.ljubljanskigrad.si/sl/zakaj-na-grad/obnova-gradu/ Obnova-gradu] Ljubljanski grad *[https://www.ljubljanskigrad.si/sl/novice/2023-2/januar-2/s-prenovo-kazemat-zakljucena-prenova-in-revitalizacija-ljubljanskega-gradu/ Kazemate] Ljubljanski grad *[https://outsider.si/majda-kregar-ravnikar-nas-je-ucil-odgovorne-in-postene-arhitekture/ Majda Kregar: Razumeti družbeno stanje in se pogumno boriti za spremembe] *[https://www.youtube.com/watch?v=V4ZDof8x20s Majda Kregar, v Ljubljani bi poglobila železnico] Val 202 - podkasti *[https://www.sosbrutalism.org/cms/16130107 SOSBrutalism Hotel Creina, Kranj] *[https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-211-99204-3_21 Hotel Maestral, Pržno, Črna Gora] *[https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/kranjski-globus-nekdaj-in-danes-56598/ Kranjski Globus nekoč in danes, Gorenjski Glas] *[https://journals.openedition.org/abe/924?lang=en Building the Non-Aligned Babel: Babylon Hotel in Baghdad and Mobile Design in the Global Cold War, ABE] [[Kategorija:Slovenska arhitektura]] [[Kategorija:Arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1963]] [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] {{normativna kontrola}} j5hk92bgvmmo4j1m34wmui7l1o0v6kk Duarte Pacheco Pereira 0 583772 6682259 6448255 2026-05-28T08:45:03Z Fróis 243102 /* */ 6682259 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Duarte Pacheco Pereira |native_name = |native_name_lang = |honorific-suffix = |image = Duarte Pacheco Pereira (Escola Naval).jpg |imagesize = |smallimage = |alt = |caption = Duarte Pacheco Pereira |order = |office = Kapitan major portugalske Zlate obale |term_start = 1519 |term_end = 1522 |monarch = [[Manuel I. Portugalski]] |predecessor = Fernão Lopes Correia |successor = [[Afonso de Albuquerque]] |monarch2 = |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = 1460 |birth_place = [[Lizbona]], Kraljevina Portugalska |death_date = 1533 |death_place = Kraljevina Portugalska |restingplace = |restingplacecoordinates = |birthname = |citizenship = |nationality = [[Portugalec]] |party = |otherparty = |spouse = Antónia de Albuquerque |partner = |relations = |children = João Fernandes Pacheco<br>Jerónimo Pacheco<br>Maria de Albuquerque<br>Isabel de Albuquerque<br>Garcia Pacheco<br>Gaspar Pacheco<br>Duarte Pacheco<br>Lisuarte Pacheco |residence = |alma_mater = |occupation = |profession = |cabinet = |committees = |portfolio = |religion = |signature = |signature_alt = <!--Military service--> |nickname = |allegiance = [[Portugalski imperij]] |branch = |serviceyears = |rank = |unit = |commands = |battles = Bitka pri Cochinu |awards = }} '''Duarte Pacheco Pereira''' ({{IPA|pt|duˈaɾtɨ pɐˈʃeku pɨˈɾɐjɾɐ}}; ok. 1460 – 1533),<ref>''Revista de História'', ed. 69-70 (1967), p. 513. Eurípedes Simões de Paula, Universidade de São Paulo. Departamento de História, Sociedade de Estudos Históricos (Brazil)</ref> ki ga je pesnik [[Luís de Camões|Camões]] imenoval '''portugalski Ahil''' (''Aquiles Lusitano''),<ref>[[Luís de Camões]], v ''[[Luzijada]]'' (first printed in 1572), Canto X, 12:<br>''E canta como lá se embarcaria<br>Em Belém o remédio deste dano,<br>Sem saber o que em si ao mar traria,<br>O grão Pacheco, Aquiles Lusitano.<br>O peso sentirão, quando entraria,<br>O curvo lenho e o férvido Oceano,<br>Quando mais n' água os troncos que gemerem<br>Contra sua natureza se meterem.'' <br>Prevod Roberta Ffrencha Duffa v delu ''Luzijada'' Camões, prevedeno v angleščino v spencerjevskih verzih (1880), str. 365:: <br>''Pela je, kako bo človek na svoji ladji odšel<br>Iz Belema, da bi maščeval kruto sramoto. <br>Teže, ki jo nosi ocean, ne bo poznal, <br>Tisti veliki Pacheco, ki bo upravičeno zahteval <br>slavno ime portugalskega Ahila;<br>Ko se bo vkrcal, bodo valovi njegovo težo <br>občutili in vsi tramovi in ​​ogrodje ladje <br>Bodo stokali zatirani pod velikim bremenom, <br>In v vodi se bodo potopili pod svoje običajno stanje.''</ref><ref>Manuel Mira ''The forgotten Portuguese'' (1998), p. 153</ref> je bil portugalski pomorski kapitan, vojak, raziskovalec in kartograf. Potoval je predvsem po osrednjem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] zahodno od [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]], vzdolž obale Zahodne Afrike in v [[Indija|Indijo]]. Njegovi dosežki na področju strateškega vojskovanja, raziskovanja, matematike in astronomije so bili izjemne ravni. == Ozadje == Pacheco Pereira je bil sin Joãa Pacheca in Isabel Pereire.<ref>Portuguese historian Armando Cortesão asserts that Duarte Pacheco was the son of [[Gonçalo Pacheco]], a treasurer of the Casa de Ceuta, who famously outfitted the slave-raiding fleet of Dinis Eanes de Grã that devastated the Bay of Arguin in 1444/45. See Armando Cortesão (1931) "Subsídios para a história do Descobrimento de Cabo Verde e Guiné", ''Boletim da Agencia Geral das Colonias'', No. 75, as reprinted in 1975, ''Esparsos'', vol. 1, Coimbra.[https://books.google.com/books?id=2PbNS0LHn60C&pg=PA10 p.10]</ref> V mladosti je služil kot osebni oproda portugalskega kralja. Leta 1475 je po diplomi z odliko prejel študijsko štipendijo od samega monarha. Kasneje, leta 1488, je raziskoval zahodno obalo Afrike. Njegova odprava je zbolela za vročino in izgubila ladjo. Pacheca Pereiro je z otoka Príncipe v [[Gvinejski zaliv|Gvinejskem zalivu]] rešil [[Bartolomeu Dias]], ko se je Dias vračal s prvega obhoda Rta dobrega upanja. Znanje, ki ga je zbral na Diasovi odpravi, pa tudi njegova lastna raziskovanja, mu je prineslo mesto uradnega geografa portugalskega monarha. Leta 1494 je podpisal papeževo [[Pogodba iz Tordesillasa|pogodbo iz Tordesillasa]], ki je nekrščanski svet razdelila med Portugalsko in Španijo. == Pacheco v Indiji == Leta 1503 je Duarte Pacheco Pereira odplul v Indijo kot kapitan ladje ''Espírito Santo'', ene od treh ladij v floti, ki jo je vodil [[Afonso de Albuquerque]]. Leta 1504 je bil poveljnik obrambe Cočina, portugalskega protektorata v Indiji, pred vrsto napadov med marcem in julijem 1504, ki jih je izvedel vladajoči Zamorin iz Calicuta. (glej bitka pri Cočinu (1504)). Ker je imel na voljo le 150 Portugalcev in majhno število malabarskih pomožnih enot, je bil Cočin v številčni premoči Zamorinove 60.000-članske vojske. Kljub temu je Duarte Pacheco s pametnim pozicioniranjem, individualnimi junaštvi in ​​veliko sreče pet mesecev uspešno odbijal napade, dokler ponižani Zamorin končno ni umaknil svojih sil. Njegov sin Lisuarte (ali Jusarte) je prevzel vodilno vlogo v boju. Za svoje podvige pri obrambi Cočina je Duarte Pacheco prejel orožje od Trimumpara Radža iz Cočina, portugalski kralj Manuel I. pa ga je po vrnitvi v Lizbono leta 1505 pozdravil s častmi in javnimi slovesnostmi. == Po Indiji == Njegov dnevnik (1506), ki ga hrani Portugalski nacionalni arhiv (''Torre do Tombo''), je verjetno prvi evropski dokument, ki priznava, da so si šimpanzi izdelali lastna osnovna orodja. [[File:Portuguese India 16-17th centuries v05.jpg|thumb|282x282px|Portugalska prisotnost v Indiji in Bengalskem zalivu v največjem obsegu (16. in 17. stoletje)]] Med letoma 1505 in 1508 je Duarte Pacheco Pereira napisal knjigo ''Esmeraldo de Situ Orbis'',<ref name="Bakewell">{{cite book|author=Wilks, Ivor. Wangara, Akan, and Portuguese in the Fifteenth and Sixteenth Centuries|editor1-last=Bakewell|editor1-first=Peter|title=Mines of Silver and Gold in the Americas|date=1997|publisher=Variorum, Ashgate Publishing Limited|location=Aldershot|pages=13}}</ref> ki jo je navdihnilo delo [[Pomponij Mela|Pomponija Mele]] ''De situ Orbis'',<ref>{{cite book| last = Diffie|first = Bailey| title = Foundations of the Portuguese Empire, 1415–1580|publisher=University of Minnesota Press|year=1977|isbn=0-8166-0782-6|url=https://books.google.com/books?id=vtZtMBLJ7GgC|ref=Diffie 1977|accessdate=2011-08-15}}</ref> ki je opisana kot eno prvih večjih znanstvenih del, ki »poroča o tem, kaj je bilo opaženo in eksperimentirano v novo 'odkritem' okolju«.<ref>[[Helaine Selin|Selin, Helaine]], ed., ''Mathematics across cultures: the history of non-western mathematics'' Springer (31 Oct 2000) {{ISBN|978-0-7923-6481-8}} p.86</ref> Ker ni bila nikoli dokončana, je bila objavljena šele leta 1892, verjetno zato, da bi se drugim izognili posredovanju informacij o dragoceni portugalski trgovini z Gvinejo.<ref>John Donnelly Fage, ''A Commentary on Duarte Pacheco Pereira's Account of the Lower Guinea Coastlands in His "Esmeraldo de Situ Orbis," and on Some Other Early Accounts'' "History in Africa", Vol. 7 (1980), pp. 47-80</ref> (Pomen besede ''esmeraldo'' v naslovu je bil predmet številnih ugibanj. Med predlogi so, da se nanaša na smaragdno zeleno barvo morja; da gre za anagram, ki združuje imena 'Emmanuel' (za portugalskega kralja Manuela I.) in 'Eduardus' (Duarteja Pacheca), da je Esmeralda morda ime (ali vzdevek) ladje, s katero je Duarte Pacheco odplul v Indijo, da gre za popačenko španske besede ''esmerado'' (kar pomeni 'vodnik'), da je v malajalamščini smaragdni dragi kamen znan kot ''pache'' ali ''pachec'', zato je ''Esmeraldo'' besedna igra na njegovo lastno ime (torej ''Pachecov De Situ Orbis'').<ref>Barradas de Carvalho (1964), [https://www.researchgate.net/publication/322605877_A_decifracao_de_um_enigma_o_titulo_Esmeraldo_de_Situ_Orbis A decifração de um enigma: o título “Esmeraldo de Situ Orbis”], ''Revista de história'' 28(58):339–348.</ref><ref>M. Newitt, (2010) ''The Portuguese in West Africa, 1415-1670: A documentary history''. Cambridge, UK: Cambridge University Press, p.44</ref> Duarte Pacheco Pereira je bil verjetno eden prvih zgodnjih modernih Evropejcev, ki je znanstveno preučeval razmerje med plimovanjem in luninimi menami, kar je imelo ključnega pomena v bitki pri Cočinu,<ref>[https://www.amazon.com/Conquerors-Portugal-Forged-Global-Empire/dp/0812994000] Title; Conquerors, Author: Roger Crowley, Publisher: Random House; 1st edition, Page: 157-160 year: 2015</ref> in si je skrbno beležil čas plimovanja. Pacheco naj bi bil prvi, ki je opazil njihovo povezavo z luno in določil pravila za napovedovanje gibanja plimovanja s sklicevanjem na lunina opazovanja. Prav tako je pregledal svoje podatke, da bi popravil in izboljšal astronomska opazovanja (zlasti popravil povprečno dnevno odstopanje lune od sonca) in konstruiral navtične meritve, ki jih bodo uporabljali bodoči portugalski navigatorji.<ref>Mathew, K.N. (1988) History of the Portuguese Navigation in India. New Delhi: Mittal.</ref> Leta 1508 je portugalski kralj naročil Duarteju Pachecu, naj zasleduje francoskega gusarja Mondragona, ki je deloval med Azori in portugalsko obalo, kjer so napadli ladje, ki so prihajale iz portugalske Indije. Duarte Pacheco je leta 1509 pri [[Rt Finisterre|rtu Finisterre]] našel in ga stisnil v kot ter ga premagal in ujel. Kasneje v življenju, ko je bil odsoten in je upravljal [[Grad Elmina|São Jorge da Mina]], so ga sovražniki na dvoru obrekovali z obtožbami o kraji in korupciji. Odpoklicali so ga v prestolnico in ga na kratko zaprli, dokler ga krona ni oprostila, ker se je izkazalo, da je nedolžen. Toda škoda je bila storjena, saj je izgubil guvernerstvo. Čeprav je bil oproščen in je bil njegov zaščitnik kralj [[Ivan II. Portugalski]], njegov naslednik ni priznal vrednosti Duarteja Pacheca. Duarte Pacheco je prejšnjemu kralju služil kot oproda, kralju Manuelu pa zgolj kot visok služabnik. Zaradi oddaljenosti od Lizbone in uspeha je imel veliko sovražnikov v tujini in le malo prijateljev v prestolnici, ki bi ga branili. Do svoje smrti je živel od kraljeve pokojnine.<ref>{{Cite web | title=Pereira, Duarte Pacheco {{!}} Encyclopedia.com | url=https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/pereira-duarte-pacheco | archive-url=https://web.archive.org/web/20220709115734/https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/pereira-duarte-pacheco | access-date=2025-03-22 | archive-date=2022-07-09}}</ref> Po mnenju enega najpomembnejših biografov, portugalskega zgodovinarja Joaquima Barradasa de Carvalha, ki je v 1960-ih živel v izgnanstvu v Braziliji, je bil Duarte Pacheco genij, primerljiv z Leonardom da Vincijem. Z več kot dvestoletnim pričakovanjem je bil kozmograf odgovoren za izračun vrednosti stopinje poldnevnika z mejo napake le 4 %, medtem ko se je trenutna napaka takrat gibala med 7 in 15 %.<ref>Universidade de São Paulo, Departamento de História, Sociedade de Estudos Históricos (Brazil), ''Revista de História'' (1965), ed. 61-64, p. 350</ref> == Možno odkritje Brazilije == Prav tako se domneva, da je Duarte Pacheco Pereira morda odkril obale otokov Maranhão, Pará in Marajó ter ustje reke [[Amazonka|Amazonke]] leta 1498, pred morebitnimi izkrcanji odprav [[Amerigo Vespucci|Ameriga Vespuccija]] leta 1499, Vicenteja Yáñeza Pinzona januarja 1500 in Diega de Lepeja februarja 1500; ter Cabralove odprave aprila 1500, s čimer je postal prvi znani evropski raziskovalec današnje Brazilije. Ta trditev temelji na interpretacijah šifriranega rokopisa ''Esmeraldo de Situ Orbis'', ki ga je napisal Duarte Pacheco Pereira in ki na kratko opisuje naslednje: {{quote|Najsrečnejši knez, vedeli smo in videli smo, kako je bilo v tretjem letu vaše vladavine leta Gospodovega 1498, ko nam je vaša visokost naročila, naj odkrijemo zahodno regijo, odkrito in prepluto zelo veliko kopno s številnimi velikimi otoki, ki se razteza 70° severno od ekvatorja in je onkraj veličine oceana; ta oddaljena dežela je gosto poseljena in se razteza 28° stopinj na drugi strani ekvatorja proti Antarktičnemu polu. Njena velikost in dolžina sta takšni, da na nobeni strani njenega konca nista bila vidna ali znana, tako da je gotovo, da obkroža celotno oblo.<ref>''Esmeraldo de situ orbis'' [published between 1506 and 1508], Part I, ch. I, translated and edited by George Herbert Tinley Kimble, London: 1937, p. 12. Original Portuguese: ''Bemauenturado Príncipe, temos sabido e visto como no terceiro anno de vosso Reinado do hanno de nosso senhor de 1498, donde nos vossa alteza mandou descobrir a parte oucidental, passando alem ha grandeza do mar oceano, onde he achada a navegada hûa tão grande terra firme, com muitas e grandes ilhas ajacentes a ella, que se estende a setente graaos de ladeza da linha equinoçial contra ho pollo artico e posto que seja asaz fora, he grandemente pouorada, e do mesmo circulo equinocial torna outra vez e vay alem em vinte e oito graaos e meo de ladeza contra ho pollo antartico, e tanto se dilata sua grandeza e corre com muita longura, que de hûa parte nem da outra foy visto nem sabido ho fim e cabo della; pello qual segundo ha hordem que leua, he certo que vay en cercoyto por toda a Redondeza.''</ref>}} Pereira je narisal zemljevid sveta, ki prikazuje ta koncept in je omenjen v 5. poglavju ''Esmeralda'', vendar je bil od takrat izgubljen. Dejal je: »Za boljše razumevanje našega dela smo tukaj postavili naslikan zemljevid sveta z obliko in opisom teh dežel.«<ref>“por que melhor se possa entender esta nossa obra, posemos aqui pintado hum mapa mundy da feiçam e descripsam d’estas terras”; Raphael Eduardo de Azaveda Basta, ''Esmeraldo de Situ Orbis, por Duarte Pacheco Pereira'', Lisboa, Impresa Nacional, 1892, Capitolo 5, p.10.</ref> Zemljevid sveta Lopa Homema iz leta 1519 je predstavil ta koncept in prikazoval ''OCEANUS MERIDIONALIS in INDICUM MARE'' (Atlantski in Indijski ocean), ki ju obdaja celinska Zemlja.<ref>W.G.L. Randles, ''Classical Models of World Geography and their Transformation following the Discovery of America,'' Walter De Gruyter, Berlin & New York, 1994, p.64.</ref> Zemljevid sveta, ki ga je leta 1513 iz portugalskih virov sestavil osmanski admiral in kartograf Piri Reis, je zemljevid te vrste, očitno izpeljan iz Pereirovega.<ref>Joaquim Barradas de Carvalho, ''As fontes de Duarte Pacheco Pereira no Esmeraldo de Situ Orbis,'' Lisboa, Serviço de Educação-Fundação Calouste Gulbenkian, 1991, pp.23-24; Max Justo Guedes, “A carta náutica de Piri Reis (Piri Reis Haritasi), 1513”, ''Anais do Museu Paulista'', 17 (1) jan.-jun. 2009, p.104.</ref> V svoji knjigi ''Temelji portugalskega imperija'', 1415–1580 zgodovinarji Bailey Wallys, Boyd Shafer in George Winius, ki se opirajo na portugalskega zgodovinarja Duarteja Leiteja in druge avtorje, podajajo naslednji komentar: {{quote|»Kar je resnično pomembno,« pravi Duarte Leite, »je vedeti, ali je Pacheco prispel v Brazilijo pred Alvaresom Cabralom (22. aprila 1500). V soglasju z Lucianom Pereiro pravijo, da je to storil tudi sodobni portugalski zgodovinarji, kot so Faustino da Fonseca, Brito Rebelo, Lopes de Mendonça in Jaime Cortesão ... tako kot Vignaud; in verjamem, da mu v Braziliji ne manjka podpornikov.« „Vendar,“ pravi Leite, „če je Pacheco res odkril območja vzhodno od demarkacijske črte in o tem prinesel novico [kralju] Manuelu [Portugalskemu], mi razlog, zaradi katerega je Don Manuel to ohranil v tajnosti ... tako pomembno odkritje, uide. Takoj ko se je Cabral leta 1501 vrnil, je Manuel Ferdinandu in Izabeli Španski oznanil odkritje Brazilije. Zakaj ne bi leta 1499, po vrnitvi Vasca da Game, dal podobnega obvestila, če je Pacheco že odkril Brazilijo? Španija glede na delitev, ki jo je uvedla Tordesillaška pogodba, ni mogla ugovarjati, saj leta 1501, ko je bilo objavljeno Cabralovo odkritje, ni bilo nobenega ugovora. Prepričan sem, da Pacheco ni odkril Brazilije niti leta 1498 niti ni bil dve leti pozneje prisoten pri njenem odkritju s strani Cabrala.«<ref>Diffie, Bailey Wallys; Boyd C. Shafer; George Davison Winius ''Foundations of the Portuguese empire, 1415-1580'' University of Minnesota Press, Nov 1977 {{ISBN|978-0-8166-0782-2}} p. 452 [https://books.google.com/books?id=vtZtMBLJ7GgC&dq=Duarte+Pacheco,+Brazil+1498&pg=RA1-PA451]</ref>}} Duarte Pacheco Pereira je ''Esmeraldo de Situ Orbis'' prva evropska navigacijska knjiga, ki omenja obalo Brazilije.[ == Poroka in potomci == Poročil se je z António de Albuquerque, hčerko Jorgeja Garcêsa in žene Isabel de Albuquerque Galvão, edino hčerko Duarteja Galvãoja s prvo ženo Catarino de Sousa e Albuquerque, in imel osem otrok: João Fernandes Pacheco, ki se je poročil z dono Mario da Silva, brez potomcev in imel prastilno hčerko, poročeno s potomci *Jerónimo Pacheco, ki je umrl neporočen in brez potomcev v Tangerju *Maria de Albuquerque, poročena z Joãom da Silvo, Alcaide-Mór iz Soureja, in je imela poročeno hčerko s težavami *Isabel de Albuquerque *Garcia Pacheco *Gaspar Pacheco *Duarte Pacheco *Lisuarte Pacheco, izvenzakonski po zapisih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [https://web.archive.org/web/20070930230140/http://www.instituto-camoes.pt/CVC/navegaport/g24.html Biografie von Duarte Pacheco Pereira (portugiesisch) des portugiesischen Kulturinstitutes Instituto Camões] * [http://www.marinha.pt/extra/revista/ra_jun2003/pag_12.html Biografie von Duarte Pacheco Pereira (portugiesisch) in der Marinezeitschrift „Revista da Armada“, Juni 2003] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1460]] [[Kategorija:Umrli leta 1533]] [[Kategorija:Zgodovina Portugalske]] [[Kategorija:Portugalci]] [[Kategorija:Raziskovalci Azije]] [[Kategorija:Raziskovalci Afrike]] [[Kategorija:Portugalski književniki]] irov3tsi1uy7pm4ih5m1vr85p75oahp 6682321 6682259 2026-05-28T11:34:24Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682259|6682259]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Fróis|Fróis]] ([[User talk:Fróis|pogovor]])slabša slika 6682321 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Duarte Pacheco Pereira |native_name = |native_name_lang = |honorific-suffix = |image = Duarte Pacheco Pereira.jpg |imagesize = |smallimage = |alt = |caption = Duarte Pacheco Pereira |order = |office = Kapitan major portugalske Zlate obale |term_start = 1519 |term_end = 1522 |monarch = [[Manuel I. Portugalski]] |predecessor = Fernão Lopes Correia |successor = [[Afonso de Albuquerque]] |monarch2 = |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = 1460 |birth_place = [[Lizbona]], Kraljevina Portugalska |death_date = 1533 |death_place = Kraljevina Portugalska |restingplace = |restingplacecoordinates = |birthname = |citizenship = |nationality = [[Portugalec]] |party = |otherparty = |spouse = Antónia de Albuquerque |partner = |relations = |children = João Fernandes Pacheco<br>Jerónimo Pacheco<br>Maria de Albuquerque<br>Isabel de Albuquerque<br>Garcia Pacheco<br>Gaspar Pacheco<br>Duarte Pacheco<br>Lisuarte Pacheco |residence = |alma_mater = |occupation = |profession = |cabinet = |committees = |portfolio = |religion = |signature = |signature_alt = <!--Military service--> |nickname = |allegiance = [[Portugalski imperij]] |branch = |serviceyears = |rank = |unit = |commands = |battles = Bitka pri Cochinu |awards = }} '''Duarte Pacheco Pereira''' ({{IPA|pt|duˈaɾtɨ pɐˈʃeku pɨˈɾɐjɾɐ}}; ok. 1460 – 1533),<ref>''Revista de História'', ed. 69-70 (1967), p. 513. Eurípedes Simões de Paula, Universidade de São Paulo. Departamento de História, Sociedade de Estudos Históricos (Brazil)</ref> ki ga je pesnik [[Luís de Camões|Camões]] imenoval '''portugalski Ahil''' (''Aquiles Lusitano''),<ref>[[Luís de Camões]], v ''[[Luzijada]]'' (first printed in 1572), Canto X, 12:<br>''E canta como lá se embarcaria<br>Em Belém o remédio deste dano,<br>Sem saber o que em si ao mar traria,<br>O grão Pacheco, Aquiles Lusitano.<br>O peso sentirão, quando entraria,<br>O curvo lenho e o férvido Oceano,<br>Quando mais n' água os troncos que gemerem<br>Contra sua natureza se meterem.'' <br>Prevod Roberta Ffrencha Duffa v delu ''Luzijada'' Camões, prevedeno v angleščino v spencerjevskih verzih (1880), str. 365:: <br>''Pela je, kako bo človek na svoji ladji odšel<br>Iz Belema, da bi maščeval kruto sramoto. <br>Teže, ki jo nosi ocean, ne bo poznal, <br>Tisti veliki Pacheco, ki bo upravičeno zahteval <br>slavno ime portugalskega Ahila;<br>Ko se bo vkrcal, bodo valovi njegovo težo <br>občutili in vsi tramovi in ​​ogrodje ladje <br>Bodo stokali zatirani pod velikim bremenom, <br>In v vodi se bodo potopili pod svoje običajno stanje.''</ref><ref>Manuel Mira ''The forgotten Portuguese'' (1998), p. 153</ref> je bil portugalski pomorski kapitan, vojak, raziskovalec in kartograf. Potoval je predvsem po osrednjem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] zahodno od [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]], vzdolž obale Zahodne Afrike in v [[Indija|Indijo]]. Njegovi dosežki na področju strateškega vojskovanja, raziskovanja, matematike in astronomije so bili izjemne ravni. == Ozadje == Pacheco Pereira je bil sin Joãa Pacheca in Isabel Pereire.<ref>Portuguese historian Armando Cortesão asserts that Duarte Pacheco was the son of [[Gonçalo Pacheco]], a treasurer of the Casa de Ceuta, who famously outfitted the slave-raiding fleet of Dinis Eanes de Grã that devastated the Bay of Arguin in 1444/45. See Armando Cortesão (1931) "Subsídios para a história do Descobrimento de Cabo Verde e Guiné", ''Boletim da Agencia Geral das Colonias'', No. 75, as reprinted in 1975, ''Esparsos'', vol. 1, Coimbra.[https://books.google.com/books?id=2PbNS0LHn60C&pg=PA10 p.10]</ref> V mladosti je služil kot osebni oproda portugalskega kralja. Leta 1475 je po diplomi z odliko prejel študijsko štipendijo od samega monarha. Kasneje, leta 1488, je raziskoval zahodno obalo Afrike. Njegova odprava je zbolela za vročino in izgubila ladjo. Pacheca Pereiro je z otoka Príncipe v [[Gvinejski zaliv|Gvinejskem zalivu]] rešil [[Bartolomeu Dias]], ko se je Dias vračal s prvega obhoda Rta dobrega upanja. Znanje, ki ga je zbral na Diasovi odpravi, pa tudi njegova lastna raziskovanja, mu je prineslo mesto uradnega geografa portugalskega monarha. Leta 1494 je podpisal papeževo [[Pogodba iz Tordesillasa|pogodbo iz Tordesillasa]], ki je nekrščanski svet razdelila med Portugalsko in Španijo. == Pacheco v Indiji == Leta 1503 je Duarte Pacheco Pereira odplul v Indijo kot kapitan ladje ''Espírito Santo'', ene od treh ladij v floti, ki jo je vodil [[Afonso de Albuquerque]]. Leta 1504 je bil poveljnik obrambe Cočina, portugalskega protektorata v Indiji, pred vrsto napadov med marcem in julijem 1504, ki jih je izvedel vladajoči Zamorin iz Calicuta. (glej bitka pri Cočinu (1504)). Ker je imel na voljo le 150 Portugalcev in majhno število malabarskih pomožnih enot, je bil Cočin v številčni premoči Zamorinove 60.000-članske vojske. Kljub temu je Duarte Pacheco s pametnim pozicioniranjem, individualnimi junaštvi in ​​veliko sreče pet mesecev uspešno odbijal napade, dokler ponižani Zamorin končno ni umaknil svojih sil. Njegov sin Lisuarte (ali Jusarte) je prevzel vodilno vlogo v boju. Za svoje podvige pri obrambi Cočina je Duarte Pacheco prejel orožje od Trimumpara Radža iz Cočina, portugalski kralj Manuel I. pa ga je po vrnitvi v Lizbono leta 1505 pozdravil s častmi in javnimi slovesnostmi. == Po Indiji == Njegov dnevnik (1506), ki ga hrani Portugalski nacionalni arhiv (''Torre do Tombo''), je verjetno prvi evropski dokument, ki priznava, da so si šimpanzi izdelali lastna osnovna orodja. [[File:Portuguese India 16-17th centuries v05.jpg|thumb|282x282px|Portugalska prisotnost v Indiji in Bengalskem zalivu v največjem obsegu (16. in 17. stoletje)]] Med letoma 1505 in 1508 je Duarte Pacheco Pereira napisal knjigo ''Esmeraldo de Situ Orbis'',<ref name="Bakewell">{{cite book|author=Wilks, Ivor. Wangara, Akan, and Portuguese in the Fifteenth and Sixteenth Centuries|editor1-last=Bakewell|editor1-first=Peter|title=Mines of Silver and Gold in the Americas|date=1997|publisher=Variorum, Ashgate Publishing Limited|location=Aldershot|pages=13}}</ref> ki jo je navdihnilo delo [[Pomponij Mela|Pomponija Mele]] ''De situ Orbis'',<ref>{{cite book| last = Diffie|first = Bailey| title = Foundations of the Portuguese Empire, 1415–1580|publisher=University of Minnesota Press|year=1977|isbn=0-8166-0782-6|url=https://books.google.com/books?id=vtZtMBLJ7GgC|ref=Diffie 1977|accessdate=2011-08-15}}</ref> ki je opisana kot eno prvih večjih znanstvenih del, ki »poroča o tem, kaj je bilo opaženo in eksperimentirano v novo 'odkritem' okolju«.<ref>[[Helaine Selin|Selin, Helaine]], ed., ''Mathematics across cultures: the history of non-western mathematics'' Springer (31 Oct 2000) {{ISBN|978-0-7923-6481-8}} p.86</ref> Ker ni bila nikoli dokončana, je bila objavljena šele leta 1892, verjetno zato, da bi se drugim izognili posredovanju informacij o dragoceni portugalski trgovini z Gvinejo.<ref>John Donnelly Fage, ''A Commentary on Duarte Pacheco Pereira's Account of the Lower Guinea Coastlands in His "Esmeraldo de Situ Orbis," and on Some Other Early Accounts'' "History in Africa", Vol. 7 (1980), pp. 47-80</ref> (Pomen besede ''esmeraldo'' v naslovu je bil predmet številnih ugibanj. Med predlogi so, da se nanaša na smaragdno zeleno barvo morja; da gre za anagram, ki združuje imena 'Emmanuel' (za portugalskega kralja Manuela I.) in 'Eduardus' (Duarteja Pacheca), da je Esmeralda morda ime (ali vzdevek) ladje, s katero je Duarte Pacheco odplul v Indijo, da gre za popačenko španske besede ''esmerado'' (kar pomeni 'vodnik'), da je v malajalamščini smaragdni dragi kamen znan kot ''pache'' ali ''pachec'', zato je ''Esmeraldo'' besedna igra na njegovo lastno ime (torej ''Pachecov De Situ Orbis'').<ref>Barradas de Carvalho (1964), [https://www.researchgate.net/publication/322605877_A_decifracao_de_um_enigma_o_titulo_Esmeraldo_de_Situ_Orbis A decifração de um enigma: o título “Esmeraldo de Situ Orbis”], ''Revista de história'' 28(58):339–348.</ref><ref>M. Newitt, (2010) ''The Portuguese in West Africa, 1415-1670: A documentary history''. Cambridge, UK: Cambridge University Press, p.44</ref> Duarte Pacheco Pereira je bil verjetno eden prvih zgodnjih modernih Evropejcev, ki je znanstveno preučeval razmerje med plimovanjem in luninimi menami, kar je imelo ključnega pomena v bitki pri Cočinu,<ref>[https://www.amazon.com/Conquerors-Portugal-Forged-Global-Empire/dp/0812994000] Title; Conquerors, Author: Roger Crowley, Publisher: Random House; 1st edition, Page: 157-160 year: 2015</ref> in si je skrbno beležil čas plimovanja. Pacheco naj bi bil prvi, ki je opazil njihovo povezavo z luno in določil pravila za napovedovanje gibanja plimovanja s sklicevanjem na lunina opazovanja. Prav tako je pregledal svoje podatke, da bi popravil in izboljšal astronomska opazovanja (zlasti popravil povprečno dnevno odstopanje lune od sonca) in konstruiral navtične meritve, ki jih bodo uporabljali bodoči portugalski navigatorji.<ref>Mathew, K.N. (1988) History of the Portuguese Navigation in India. New Delhi: Mittal.</ref> Leta 1508 je portugalski kralj naročil Duarteju Pachecu, naj zasleduje francoskega gusarja Mondragona, ki je deloval med Azori in portugalsko obalo, kjer so napadli ladje, ki so prihajale iz portugalske Indije. Duarte Pacheco je leta 1509 pri [[Rt Finisterre|rtu Finisterre]] našel in ga stisnil v kot ter ga premagal in ujel. Kasneje v življenju, ko je bil odsoten in je upravljal [[Grad Elmina|São Jorge da Mina]], so ga sovražniki na dvoru obrekovali z obtožbami o kraji in korupciji. Odpoklicali so ga v prestolnico in ga na kratko zaprli, dokler ga krona ni oprostila, ker se je izkazalo, da je nedolžen. Toda škoda je bila storjena, saj je izgubil guvernerstvo. Čeprav je bil oproščen in je bil njegov zaščitnik kralj [[Ivan II. Portugalski]], njegov naslednik ni priznal vrednosti Duarteja Pacheca. Duarte Pacheco je prejšnjemu kralju služil kot oproda, kralju Manuelu pa zgolj kot visok služabnik. Zaradi oddaljenosti od Lizbone in uspeha je imel veliko sovražnikov v tujini in le malo prijateljev v prestolnici, ki bi ga branili. Do svoje smrti je živel od kraljeve pokojnine.<ref>{{Cite web | title=Pereira, Duarte Pacheco {{!}} Encyclopedia.com | url=https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/pereira-duarte-pacheco | archive-url=https://web.archive.org/web/20220709115734/https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/pereira-duarte-pacheco | access-date=2025-03-22 | archive-date=2022-07-09}}</ref> Po mnenju enega najpomembnejših biografov, portugalskega zgodovinarja Joaquima Barradasa de Carvalha, ki je v 1960-ih živel v izgnanstvu v Braziliji, je bil Duarte Pacheco genij, primerljiv z Leonardom da Vincijem. Z več kot dvestoletnim pričakovanjem je bil kozmograf odgovoren za izračun vrednosti stopinje poldnevnika z mejo napake le 4 %, medtem ko se je trenutna napaka takrat gibala med 7 in 15 %.<ref>Universidade de São Paulo, Departamento de História, Sociedade de Estudos Históricos (Brazil), ''Revista de História'' (1965), ed. 61-64, p. 350</ref> == Možno odkritje Brazilije == Prav tako se domneva, da je Duarte Pacheco Pereira morda odkril obale otokov Maranhão, Pará in Marajó ter ustje reke [[Amazonka|Amazonke]] leta 1498, pred morebitnimi izkrcanji odprav [[Amerigo Vespucci|Ameriga Vespuccija]] leta 1499, Vicenteja Yáñeza Pinzona januarja 1500 in Diega de Lepeja februarja 1500; ter Cabralove odprave aprila 1500, s čimer je postal prvi znani evropski raziskovalec današnje Brazilije. Ta trditev temelji na interpretacijah šifriranega rokopisa ''Esmeraldo de Situ Orbis'', ki ga je napisal Duarte Pacheco Pereira in ki na kratko opisuje naslednje: {{quote|Najsrečnejši knez, vedeli smo in videli smo, kako je bilo v tretjem letu vaše vladavine leta Gospodovega 1498, ko nam je vaša visokost naročila, naj odkrijemo zahodno regijo, odkrito in prepluto zelo veliko kopno s številnimi velikimi otoki, ki se razteza 70° severno od ekvatorja in je onkraj veličine oceana; ta oddaljena dežela je gosto poseljena in se razteza 28° stopinj na drugi strani ekvatorja proti Antarktičnemu polu. Njena velikost in dolžina sta takšni, da na nobeni strani njenega konca nista bila vidna ali znana, tako da je gotovo, da obkroža celotno oblo.<ref>''Esmeraldo de situ orbis'' [published between 1506 and 1508], Part I, ch. I, translated and edited by George Herbert Tinley Kimble, London: 1937, p. 12. Original Portuguese: ''Bemauenturado Príncipe, temos sabido e visto como no terceiro anno de vosso Reinado do hanno de nosso senhor de 1498, donde nos vossa alteza mandou descobrir a parte oucidental, passando alem ha grandeza do mar oceano, onde he achada a navegada hûa tão grande terra firme, com muitas e grandes ilhas ajacentes a ella, que se estende a setente graaos de ladeza da linha equinoçial contra ho pollo artico e posto que seja asaz fora, he grandemente pouorada, e do mesmo circulo equinocial torna outra vez e vay alem em vinte e oito graaos e meo de ladeza contra ho pollo antartico, e tanto se dilata sua grandeza e corre com muita longura, que de hûa parte nem da outra foy visto nem sabido ho fim e cabo della; pello qual segundo ha hordem que leua, he certo que vay en cercoyto por toda a Redondeza.''</ref>}} Pereira je narisal zemljevid sveta, ki prikazuje ta koncept in je omenjen v 5. poglavju ''Esmeralda'', vendar je bil od takrat izgubljen. Dejal je: »Za boljše razumevanje našega dela smo tukaj postavili naslikan zemljevid sveta z obliko in opisom teh dežel.«<ref>“por que melhor se possa entender esta nossa obra, posemos aqui pintado hum mapa mundy da feiçam e descripsam d’estas terras”; Raphael Eduardo de Azaveda Basta, ''Esmeraldo de Situ Orbis, por Duarte Pacheco Pereira'', Lisboa, Impresa Nacional, 1892, Capitolo 5, p.10.</ref> Zemljevid sveta Lopa Homema iz leta 1519 je predstavil ta koncept in prikazoval ''OCEANUS MERIDIONALIS in INDICUM MARE'' (Atlantski in Indijski ocean), ki ju obdaja celinska Zemlja.<ref>W.G.L. Randles, ''Classical Models of World Geography and their Transformation following the Discovery of America,'' Walter De Gruyter, Berlin & New York, 1994, p.64.</ref> Zemljevid sveta, ki ga je leta 1513 iz portugalskih virov sestavil osmanski admiral in kartograf Piri Reis, je zemljevid te vrste, očitno izpeljan iz Pereirovega.<ref>Joaquim Barradas de Carvalho, ''As fontes de Duarte Pacheco Pereira no Esmeraldo de Situ Orbis,'' Lisboa, Serviço de Educação-Fundação Calouste Gulbenkian, 1991, pp.23-24; Max Justo Guedes, “A carta náutica de Piri Reis (Piri Reis Haritasi), 1513”, ''Anais do Museu Paulista'', 17 (1) jan.-jun. 2009, p.104.</ref> V svoji knjigi ''Temelji portugalskega imperija'', 1415–1580 zgodovinarji Bailey Wallys, Boyd Shafer in George Winius, ki se opirajo na portugalskega zgodovinarja Duarteja Leiteja in druge avtorje, podajajo naslednji komentar: {{quote|»Kar je resnično pomembno,« pravi Duarte Leite, »je vedeti, ali je Pacheco prispel v Brazilijo pred Alvaresom Cabralom (22. aprila 1500). V soglasju z Lucianom Pereiro pravijo, da je to storil tudi sodobni portugalski zgodovinarji, kot so Faustino da Fonseca, Brito Rebelo, Lopes de Mendonça in Jaime Cortesão ... tako kot Vignaud; in verjamem, da mu v Braziliji ne manjka podpornikov.« „Vendar,“ pravi Leite, „če je Pacheco res odkril območja vzhodno od demarkacijske črte in o tem prinesel novico [kralju] Manuelu [Portugalskemu], mi razlog, zaradi katerega je Don Manuel to ohranil v tajnosti ... tako pomembno odkritje, uide. Takoj ko se je Cabral leta 1501 vrnil, je Manuel Ferdinandu in Izabeli Španski oznanil odkritje Brazilije. Zakaj ne bi leta 1499, po vrnitvi Vasca da Game, dal podobnega obvestila, če je Pacheco že odkril Brazilijo? Španija glede na delitev, ki jo je uvedla Tordesillaška pogodba, ni mogla ugovarjati, saj leta 1501, ko je bilo objavljeno Cabralovo odkritje, ni bilo nobenega ugovora. Prepričan sem, da Pacheco ni odkril Brazilije niti leta 1498 niti ni bil dve leti pozneje prisoten pri njenem odkritju s strani Cabrala.«<ref>Diffie, Bailey Wallys; Boyd C. Shafer; George Davison Winius ''Foundations of the Portuguese empire, 1415-1580'' University of Minnesota Press, Nov 1977 {{ISBN|978-0-8166-0782-2}} p. 452 [https://books.google.com/books?id=vtZtMBLJ7GgC&dq=Duarte+Pacheco,+Brazil+1498&pg=RA1-PA451]</ref>}} Duarte Pacheco Pereira je ''Esmeraldo de Situ Orbis'' prva evropska navigacijska knjiga, ki omenja obalo Brazilije.[ == Poroka in potomci == Poročil se je z António de Albuquerque, hčerko Jorgeja Garcêsa in žene Isabel de Albuquerque Galvão, edino hčerko Duarteja Galvãoja s prvo ženo Catarino de Sousa e Albuquerque, in imel osem otrok: João Fernandes Pacheco, ki se je poročil z dono Mario da Silva, brez potomcev in imel prastilno hčerko, poročeno s potomci *Jerónimo Pacheco, ki je umrl neporočen in brez potomcev v Tangerju *Maria de Albuquerque, poročena z Joãom da Silvo, Alcaide-Mór iz Soureja, in je imela poročeno hčerko s težavami *Isabel de Albuquerque *Garcia Pacheco *Gaspar Pacheco *Duarte Pacheco *Lisuarte Pacheco, izvenzakonski po zapisih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [https://web.archive.org/web/20070930230140/http://www.instituto-camoes.pt/CVC/navegaport/g24.html Biografie von Duarte Pacheco Pereira (portugiesisch) des portugiesischen Kulturinstitutes Instituto Camões] * [http://www.marinha.pt/extra/revista/ra_jun2003/pag_12.html Biografie von Duarte Pacheco Pereira (portugiesisch) in der Marinezeitschrift „Revista da Armada“, Juni 2003] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1460]] [[Kategorija:Umrli leta 1533]] [[Kategorija:Zgodovina Portugalske]] [[Kategorija:Portugalci]] [[Kategorija:Raziskovalci Azije]] [[Kategorija:Raziskovalci Afrike]] [[Kategorija:Portugalski književniki]] dvsv7fwblg8qmlbiga2xijulz295y3i Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) 118 584108 6682111 6681543 2026-05-27T20:56:24Z Raprep 220594 6682111 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije<ref name=":4" />{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene, tudi nezakonite poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> S sprejetjem osamosvojitvenih aktov je Skupščina RS 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze slovenske strani.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov. S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo carinsko-miličniško-armadno intervencijo zveznih oblasti v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS je začelo spopad in kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|pages=142,146}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno, počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva. Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.<sup>Repe:81</sup>}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Slovensko prilaščanje carin je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov manjši del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je vse prihodke od carin razglasila za izvirni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.<sup>Nikolić,Petrović:61</sup>}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.<sup>Remškar:85,86,88;</sup><sup>Utenkar</sup>}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 6kgeppc4by0u0wr6mzunn30wa2imp0e Kirk Douglas 0 585916 6682280 6679596 2026-05-28T09:47:26Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke President_Ronald_Reagan_with_Kirk_Douglas_and_Mrs._Douglas_attending_a_private_dinner.jpg z [[c:File:President_Ronald_Reagan_with_Kirk_Douglas_and_Mrs._Douglas_Attending_a_Private_Dinner_at_Eldorado_Country_Club_in 6682280 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec|name=Kirk Douglas|image=<!-- Wikidata -->|caption=|birthname=<!-- Wikidata -->|birth_date=<!-- Wikidata -->|birth_place=<!-- Wikidata -->|occupation=<!-- Wikidata -->|yearsactive=[[1944]]–[[2008]]}} '''Kirk Douglas''' (pravo ime '''Issur Danielovitch'''), [[Američani|ameriški]] [[Filmski igralec|filmski]] in [[Televizijski igralec|televizijski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[9. december]] [[1916]], [[Amsterdam, New York|Amsterdam]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]], † [[5. februar]] [[2020]], [[Beverly Hills]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]. Po revnem otroštvu je debitiral v filmu [[Nenavadna ljubezen Marthe Ivers|''Nenavadna ljubezen'' ''Marthe Ivers'']] (1946) ob [[Barbara Stanwyck|Barbari Stanwyck]]. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je kmalu postal vodilna zvezda kinodvoran, znana po resnih dramah, vključno z vesterni in vojnimi filmi. V času svoje kariere je nastopil v več kot 90 filmih in bil znan po svojem eksplozivnem igralskem slogu. Ameriški filmski inštitut ga je postavil na 17. mesto med največjimi moškimi zvezdami klasičnega hollywoodskega filma. Vloga brezvestnega boksarskega junaka v filmu ''[[Šampion (film)|Šampion]]'' (1949) mu je prinesla prvo nominacijo za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Med njegovimi drugimi zgodnjimi filmi so ''[[Glas preteklosti]]'' (1947), ''[[Fant s trobento]]'' (1950), kjer je igral ob [[Lauren Bacall]] in [[Doris Day]], ''Ace in the Hole'' (1951) in ''[[Detektivska zgodba]]'' (1951), za katerega je prejel nominacijo za [[zlati globus]]. Drugo nominacijo za oskarja je prejel za dramatično vlogo v filmu ''[[Mesto iluzij]]'' (1952) ob Lani Turner, tretjo pa za upodobitev [[Vincent van Gogh|Vincenta van Gogha]] v filmu ''[[Sla po življenju]]'' (1956), za katero je prejel zlati globus za najboljšega igralca v drami. Z Jamesom Masonom je igral tudi v pustolovskem filmu ''[[20000 milj pod morjem]]'' (1954), veliki kino uspešnici. Septembra 1949 je pri 32 letih ustanovil produkcijsko hišo Bryna Productions, ki je producirala filme, kot sta ''[[Steze slave]]'' (1957) in ''[[Spartak (film)|Spartak]]'' (1960). Pri teh dveh filmih je sodeloval s takrat še razmeroma neznanim režiserjem [[Stanley Kubrick|Stanleyjem Kubrickom]] in v obeh odigral glavni vlogi. Douglas je verjetno pomagal ukiniti [[hollywoodski črni seznam]] s tem, da je kot scenarista za ''Spartaka'' zaposlil [[Dalton Trumbo|Daltona Trumba]] in ga uradno navedel kot avtorja.<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/blogs/headlines/2012/06/kirk-douglas-on-helping-to-break-blacklist|title=Person of the Week Kirk Douglas on Helping to Break Blacklist|date=29. 6. 2012|accessdate=27. 6. 2025|website=ABC News|last=Muir|first=David}}</ref> Produciral in igral je v filmih ''[[Pogumni so osamljeni]]'' (1962) in ''[[Sedem dni v maju]]'' (1964), v slednjem ob Burtu Lancasterju, s katerim je posnel sedem filmov. Leta 1963 je igral v broadwayski igri ''Let nad kukavičjim gnezdom'', zgodbi, ki jo je kupil in kasneje podaril svojemu sinu [[Michael Douglas|Michaelu Douglasu]], ki jo je nato spremenil v film, nagrajen z oskarjem. Douglas je nadaljeval z igranjem v osemdesetih letih 20. stoletja. Nastopil je v filmih, kot so ''Saturn 3'' (1980), ''The Man from Snowy River'' (1980), ''[[Krepka fanta]]'' (1986), kjer se je ponovno združil z Lancasterjem, in v televizijski različici filma ''Inherit the Wind'' (1988). Nastopil je tudi v epizodi serije ''Touched by an Angel'' leta 2000, za kar je prejel svojo tretjo nominacijo za [[Emmy|emmyja]]. Kot igralec in filantrop je Douglas prejel častnega oskarja za življenjsko delo in predsedniško medaljo svobode. Kot avtor je napisal deset romanov in knjig spominov. Po tem, ko je leta 1991 komaj preživel helikoptersko nesrečo, leta 1996 pa doživel še [[Možganska kap|možgansko kap]], se je osredotočil na obnovo svojega duhovnega in verskega življenja. Z drugo ženo, producentko Anne Buydens, je živel do svoje smrti leta 2020. Douglas, stoletnik, je bil ena zadnjih živečih zvezd zlate dobe filmske industrije.<ref name=":12">Valenti, Jack. ''This Time, This Place: My Life in War, the White House, and Hollywood,'' Crown Publishing (2007), poglavje 12</ref> == Zgodnje življenje in izobrazba == [[File:Douglas-graduation.jpg|thumb|Douglas kot diplomant na univerzi St. Lawrence leta 1939.]] Kirk Douglas se je rodil kot Issur Danielovitch 9. decembra 1916 v Amsterdamu v [[New York (zvezna država)|New York]]<nowiki/>u, kot četrti od sedmih otrok in edini sin Bryne »Berthe« (rojene Sanglel, 1884–1958) in Herschela »Harryja« Danielovitcha (1884–1954).<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ragman's Son: An Autobiography|url=https://archive.org/details/ragmansson0000doug|last=Douglas|first=Kirk|publisher=Simon & Schuster|year=1988|isbn=978-0671637170|page=[https://archive.org/details/ragmansson0000doug/page/n19 16]}}</ref> Njegova starša sta bila rusko-judovska priseljenca iz kraja Čavusi v Mogiljovski guberniji v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] (današnja [[Belorusija]]).<ref name="Paskin-2012">{{cite web|url=https://www.thejc.com/lifestyle/interviews/hollywood-gladiator-kirk-douglas-has-his-eyes-set-on-a-third-barmitzvah-1.36378|title=Hollywood gladiator Kirk Douglas has his eyes set on a third barmitzvah|access-date=May 25, 2018|date=September 20, 2012|last=Paskin|first=Barbra|work=[[The Jewish Chronicle]]}}</ref><ref name="Darrach-1988">{{cite web|first=Brad|last=Darrach|url=http://people.com/archive/kirk-douglas-vol-30-no-14/|title=Kirk Douglas|work=[[People (magazine)|People]]|date=October 3, 1988|access-date=May 10, 2018}}</ref><ref>Več virov: *{{cite web | last=Rydjeski | first=Letitia | title=Famous Americans with Russian Roots | website=Russian Life | date=2016-11-18 | url=https://russianlife.com/the-russia-file/famous-americans-with-russian-roots/ | archive-url=https://web.archive.org/web/20230204220441/https://russianlife.com/the-russia-file/famous-americans-with-russian-roots/ | archive-date=2023-02-04 | url-status=live | access-date=2025-07-21}} *{{cite web|date=November 17, 2012|title=Kirk and Michael Douglas|url=http://landofancestors.com/famous/actors_and_models/43-kirk-and-michael-douglas.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141103131937/http://landofancestors.com/famous/actors_and_models/43-kirk-and-michael-douglas.html|archive-date=November 3, 2014|access-date=December 6, 2014|website=Land Of Ancestors – Belarus}} *{{cite web|first=John|last=Plessel|url=https://www.dailynews.com/2016/12/08/5-reasons-to-celebrate-actor-kirk-douglas-on-his-100th-birthday/|title=5 reasons to celebrate actor Kirk Douglas on his 100th birthday|work=[[Los Angeles Daily News]]|date=December 8, 2016|access-date=May 10, 2018}} *{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-37934804|title=Kirk Douglas honoured by World Jewish Congress|work=[[BBC]]|date=November 10, 2016|access-date=May 10, 2018}} *{{cite web|first=Hadley|last=Freeman|url=https://www.theguardian.com/film/2017/feb/12/kirk-douglas-i-never-thought-id-live-to-100-thats-shocked-me|title=Kirk Douglas: 'I never thought I'd live to 100. That's shocked me'|work=[[The Guardian]]|date=February 12, 2017|access-date=May 10, 2018}} </ref> V družini so doma govorili [[jidiš]].<ref>Več virov: *{{cite web|last=Spence|first=Rebecca|date=July 18, 2007|title=A Legend Looks Back: A Visit With Kirk Douglas|url=http://forward.com/articles/11171/a-legend-looks-back-|access-date=December 6, 2014|work=The Jewish Daily Forward}} *{{cite news|last=Farndale|first=Nigel|date=July 23, 2011|title=Kirk Douglas: in 'pretty good shape' at 94|newspaper=The Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/film/starsandstories/8651872/Kirk-Douglas-in-pretty-good-shape-at-94.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/culture/film/starsandstories/8651872/Kirk-Douglas-in-pretty-good-shape-at-94.html |archive-date=January 10, 2022 |url-access=subscription |url-status=live}}{{cbignore}} *{{cite web|url=http://www.seeing-stars.com/Churches/OtherChurches.shtml|title=Other Celebrity Houses of Worship|publisher=seeing-stars.com|access-date=December 4, 2012}} *{{Cite news|last=Berkvist|first=Robert|date=February 5, 2020|title=Kirk Douglas, a Star of Hollywood's Golden Age, Dies at 103|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/02/05/movies/kirk-douglas-dead.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20200206010003/https://www.nytimes.com/2020/02/05/movies/kirk-douglas-dead.html |archive-date=February 6, 2020 |url-access=subscription |url-status=live|access-date=February 11, 2022|issn=0362-4331}} </ref> Njegove sestre so bile Pesha »Bessie«, Kaleh »Katherine«, Tamara »Mary«, Siffra »Frieda«.<ref>{{Cite news|last=Grondahl|first=Paul|date=September 23, 2015|title=Funeral for Kirk Douglas' sister in Albany|url=https://www.timesunion.com/local/article/Funeral-for-Kirk-Douglas-sister-in-Albany-6524938.php|access-date=February 11, 2022|website=Times Union|language=en-US}}</ref> Po skoraj usodni helikopterski nesreči se je pri 74-ih letih Douglas ponovno povezal z judovsko vero.<ref>{{Cite web|url=https://www.timesofisrael.com/kirk-douglas-an-iconic-star-who-reconnected-to-judaism-after-near-fatal-crash/|title=Kirk Douglas, an iconic star who reconnected to Judaism after near-fatal crash|first=Tom|last=Tugend|website=The Times of Israel |date=February 6, 2020 }}</ref> Njegov stric, ki se je v ZDA priselil prej, je uporabljal priimek Demsky, ki ga je sprejela tudi Douglasova družina.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Let's Face It|url=https://archive.org/details/letsfaceit90year00doug|last=Douglas|first=Kirk|publisher=John Wiley & Sons|year=2007|isbn=0470084693}}</ref> Douglas je tako odraščal kot Izzy Demsky in si je uradno spremenil ime v Kirk Douglas, preden se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pridružil [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški mornarici]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Let's face it: 90 years of living, loving, and learning|url=https://archive.org/details/letsfaceit90year00doug|last=Douglas|first=Kirk|publisher=John Wiley and Sons|year=2007|isbn=978-0470084694|page=[https://archive.org/details/letsfaceit90year00doug/page/n22 3]}}</ref> V svoji avtobiografiji iz leta 1988, ''Krparjev sin'' ''(The Ragman's Son)'', Douglas omenja stiske, ki jih je skupaj s starši in šestimi sestrami prestal v zgodnjih letih v Amsterdamu: :»Moj oče, ki je bil v Rusiji trgovec s konji, si je priskrbel konja in majhen voz ter postal krpar, ki je kupoval stare cunje, kose kovine in kramo za penije, pet centov in deset centov ... Celo na ulici Eagle Street, v najrevnejšem delu mesta, kjer so se vse družine borile za preživetje, je bil krpar najnižje rangiran. In jaz sem bil krparjev sin.«<ref>Douglas 1988, stran 19.</ref> Douglasovo otroštvo je bilo nesrečno, saj je živel z očetom, ki je bil alkoholik in je družino fizično zlorabljal.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.etonline.com/inside-kirk-douglas-relationship-with-son-michael-douglas-141006|title=Inside Kirk Douglas' Relationship With Son Michael Doulgas|date=5. 2. 2020|accessdate=1. 7. 2025|website=Entertainment Tonight|last=Seemayer|first=Zach}}</ref> Medtem ko je njegov oče zapravil tisto malo denarja, ki so ga imeli, so Douglas, njegova mati in sestre prenašali »hromečo revščino«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/3am/celebrity-news/michael-kirk-douglas-heartbreaking-feuds-21442666|title=Michael and Kirk Douglas' heartbreaking feuds and 'addiction gene' that destroyed family|date=6. 2. 2020|accessdate=1. 7. 2025|website=Mirror|last=Kindon|first=Frances}}</ref> Douglas si je prvič zaželel postati igralec, ko je v vrtcu recitiral pesem angleškega pesnika [[John Clare|Johna Clareja]] ''The Red Robin of Spring'', za kar je prejel aplavz.<ref>{{Navedi splet|url=https://huffingtonpost.com/kirk-douglas/why-i-felt-a-like-failure-when-i-didnt-make-it-on-broadway_b_8481968.html|title=Why I Felt Like a Failure When I Didn't Make It on Broadway|date=5. 11. 2015|accessdate=1. 7. 2025|website=Huffpost|last=Douglas|first=Kirk}}</ref> V otroštvu je prodajal prigrizke delavcem v mlinu, da bi zaslužil dovolj za nakup mleka in kruha, s katerim je lahko pomagal svoji družini. Kasneje je dostavljal časopise in je do takrat, ko je postal igralec, imel več kot štirideset služb.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Films of Kirk Douglas|url=https://archive.org/details/filmsofkirkdougl0000thom|last=Thomas|first=Tony|publisher=Citadel Press|year=1991|isbn=0806512172|location=New York|page=[https://archive.org/details/filmsofkirkdougl0000thom/page/n257 12]}}</ref> Življenje v družini s šestimi sestrami se mu je zdelo zadušljivo: »Umiral sem od želje, da bi prišel ven. V nekem smislu je to pod mano zanetilo ogenj.« Potem ko je nastopil v igrah na srednji šoli Amsterdam, kjer je maturiral leta 1934,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.timesunion.com/local/article/Funeral-for-Kirk-Douglas-sister-in-Albany-6524938.php|title=Funeral for Kirk Douglas' sister in Albany|date=23. 9. 2015|accessdate=1. 7. 2025|website=Times Union|last=Grondahl|first=Paul}}</ref> je vedel, da želi postati profesionalni igralec.<ref name=":4">Thomas, stran 13.</ref> Ker si ni mogel privoščiti šolnine, se je Douglas predstavil v dekanovi pisarni na Univerzi St. Lawrence in mu pokazal seznam svojih srednješolskih odlikovanj. Leta 1939 je diplomiral. Prejel je posojilo, ki ga je odplačal z delom za krajši delovni čas kot vrtnar in hišnik. Bil je tudi odličen član šolske rokoborske ekipe in se je nekega poletja boril na karnevalu, da bi zaslužil denar.<ref>Thomas, stran 15.</ref> Kasneje se je spoprijateljil s svetovnim prvakom v rokoborbi [[Lou Thesz|Loujem Theszom]]. Douglasov igralski talent so opazili na Ameriški akademiji dramskih umetnosti v New Yorku, kjer so mu podelili posebno štipendijo. Ena od njegovih sošolk, Betty Joan Perske, kasneje znana kot [[Lauren Bacall]], je igrala pomembno vlogo pri začetku njegove filmske kariere.<ref name=":1">Thomas, stran 18.</ref> Bacallova je zapisala, da je bila »divje zaljubljena v Kirka«<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=By Myself and Then Some|last=Bacall|first=Lauren|publisher=Coronet|year=1978|isbn=978-0755313501|location=London|page=26-27}}</ref> in da sta se včasih dobivala. Druga sošolka in prijateljica Bacallove je bila ambiciozna igralka [[Diana Dill]], ki je kasneje postala Douglasova prva žena. Med skupnim časom je Bacallova izvedela, da Douglas nima denarja in da je nekoč prenočil v zaporu, ker ni imel kje spati. Nekega dne mu je dala stari plašč svojega strica, da bi se ogrel: »Menila sem, da mora biti pozimi premražen ... Bil je navdušen in hvaležen.« Včasih je, samo da bi ga videla, zvlekla prijateljico ali svojo mamo v restavracijo, kjer je delal kot pomočnik natakarja. Povedal ji je, da sanja, da bi nekega dne pripeljal svojo družino v New York, da bi ga videli na odru. V tem obdobju je sanjarila o tem, da bi nekega dne delila svoje osebno in odrsko življenje z Douglasom, a je bila kasneje razočarana: »Kirk me ni zares spodbujal. Bil je prijazen in sladek – užival je v moji družbi – ampak očitno sem bila zanj premlada,« je kasneje zapisala osem let mlajša Bacallova.<ref name=":0" /> == Kariera == === Vzpon do slave === Douglas se je pridružil [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški mornarici]] leta 1941, kmalu po vstopu Združenih držav Amerike v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], kjer je služil kot častnik za komunikacije v protipodmorniškem bojevanju na krovu USS PC-1139.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://navy.togetherweserved.com/usn/servlet/tws.webapp.WebApps?cmd=ShadowBoxProfile&type=Person&ID=468480|title=Douglas Kirk, LTJG|accessdate=2. 7. 2025|website=Navy Together We Served}}</ref> Leta 1944 je bil zaradi poškodb, ki jih je utrpel zaradi prezgodnje eksplozije [[Globinska bomba|globinske bombe]], odpuščen iz službe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Famous Americans in World Warr II: a pictorial history|last=Van Osdol|first=William R.|publisher=Phalanx|year=1995|isbn=978-1883809065|page=31|last2=Lambert|first2=John W.}}</ref> Povišan je bil v čin poročnika (mlajši razred).<ref name=":2" /> Po vojni se je Douglas vrnil v New York in si našel delo na radiu, v gledališču in oglasih. V svojem radijskem delu je igral v omrežnih telenovelah in te izkušnje je imel za še posebej dragocene, saj je spretnost uporabe glasu pomembna za ambiciozne igralce. Obžaloval je, da kasneje iste možnosti niso bile več na voljo. Njegov preboj na odru se je zgodil, ko je prevzel vlogo Richarda Widmarka v filmu ''Kiss and Tell'' (1943), kar je nato privedlo do drugih ponudb.<ref name=":1" /> Douglas je načrtoval, da bo ostal gledališki igralec, dokler mu prijateljica Lauren Bacall ni pomagala dobiti prve filmske vloge, tako da ga je priporočila producentu [[Hal B. Wallis|Halu B. Wallisu]], ki je iskal nov moški talent.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Michael Douglas: Acting on Instinct|url=https://archive.org/details/michaeldouglasac0000park_q8f8|last=Parker|first=John|publisher=Headline|year=2011|location=London|oclc=1194433483}}</ref> Wallisov film ''Nenavadna ljubezen'' ''Marthe Ivers'' (1946) z [[Barbara Stanwyck|Barbaro Stanwyck]] je bil Douglasov debi na filmskem platnu. Igral je mladega, negotovega moškega, ki ga je mučila ljubosumnost, njegovo življenje pa je obvladovala njegova neusmiljena žena, ob tem pa je svoja čustva skrival z alkoholom. To je bil zadnjič, da je Douglas v filmski vlogi upodobil slabiča.<ref>{{Navedi knjigo|title=In Lonely Places: Film Noir Beyond the City|url=https://archive.org/details/inlonelyplacesfi0000smit|last=Smith|first=Imogen Sara|publisher=McFarland|year=2011|isbn=978-0786463053|location=Jefferson|page=[https://archive.org/details/inlonelyplacesfi0000smit/page/n112 103]|oclc=756335120}}</ref><ref>Thomas, stran 33.</ref> Recenzenti filma so ugotovili, da je Douglas že takrat projiciral lastnosti »naravnega filmskega igralca«, podobnost te vloge s kasnejšimi pa je pojasnil biograf Tony Thomas: :»Njegov slog in osebnost sta se odražala na platnu, kar se ne zgodi vedno, niti pri najboljših igralcih. Douglas je imel in ima izrazito individualen način. Izžareva neko nerazložljivo lastnost in prav to, prav tako kot talent, je tisto, kar pojasnjuje njegov uspeh v filmih.«<ref name=":17">Thomas, stran 19.</ref> Leta 1947 se je Douglas pojavil v filmu ''Glas preteklosti'' (v Združenem kraljestvu pod drugim naslovom), kjer je odigral pomembno stransko vlogo v tem klasičnem noir trilerju z [[Robert Mitchum|Robertom Mitchumom]] in [[Jane Greer]] v glavnih vlogah. Na Broadwayu je debitiral leta 1949 v ''Three Sisters'', ki ga je producirala Katharine Cornell.<ref>{{Navedi knjigo|title=Leading Lady: The World and Theatre of Katharine Cornell|year=1978|url=https://archive.org/details/leadingladyworld00mose|last=Mosel|isbn=0316585378}}</ref> Mesec dni po izidu filma ''Glas preteklosti'' se je v podobni stranski vlogi predstavil še v filmu ''I Walk Alone'', prav tako klasičnem noir trilerju, kjer je sodeloval z [[Burt Lancaster|Burtom Lancasterjem]]. Douglasova podoba trdega fanta se je utrdila v njegovem osmem filmu ''Šampion'' (1949), kjer ga je producent [[Stanley Kramer]] izbral za vlogo sebičnega boksarja. Vendar je s sprejetjem vloge tvegal, saj je moral zavrniti ponudbo za igranje v visokoproračunskem filmu studia MGM ''The Great Sinner'', ki bi mu prinesel trikrat več dohodka.<ref>Douglas 1988, stran 146.</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=The Ultimate Book of Sports Movies: Featuring the 100 Greatest Sports Films|url=https://archive.org/details/ultimatebookofsp0000didi|last=Didinger|first=Ray|publisher=Running Press|year=2009|isbn=0091521300|page=[https://archive.org/details/ultimatebookofsp0000didi/page/260 260]|last2=Macnow|first2=Glen}}</ref> Namesto njega je vlogo odigral [[Melvyn Douglas]]. Film ''The Great Sinner'' je bil neuspešen. Filmski zgodovinar Ray Didinger je menil, da je Douglas »v filmu ''Šampion'' videl večje tveganje, a tudi večjo priložnost ... Douglas je vlogo sprejel in jo odigral v popolnosti.« Frederick Romano, še en preučevalec zgodovine športnega filma, je Douglasovo igro opisal kot »zaskrbljujoče pristno«: :»Douglas v ringu kaže veliko koncentracijo. Njegova intenzivna osredotočenost na nasprotnika gledalca pritegne v ring. Morda sta njegovi najboljši lastnosti patentirano renčanje in grimase ... ne pušča dvoma, da je mož na misiji.«<ref>{{Navedi knjigo|title=The Boxing Filmography: American Features, 1920-2003|url=https://archive.org/details/boxingfilmograph0000roma|last=Romano|first=Frederick V.|publisher=McFarland|year=2004|isbn=978-0786417933|page=[https://archive.org/details/boxingfilmograph0000roma/page/n42 31]}}</ref> [[File:Douglas - Bacall - Horn 1950.jpg|thumb|Douglas in Lauren Bacall v filmu ''Fant s trobento'' (1950).]] Za vlogo je prejel svojo prvo nominacijo za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]], skupno pa je film prejel šest nominacij. ''[[Variety (revija)|Variety]]'' ga je označil za »ostro, realistično študijo boksarskih bojev«.<ref name=":3" /> Po filmu ''Šampion'' se je odločil, da mora za uspeh kot zvezdnik povečati svojo intenzivnost vlog, premagati svojo naravno sramežljivost in izbrati močnejše vloge. Kasneje je izjavil: »Mislim, da ne bi bil dober igralec brez nečimrnosti. In ne zanima me biti 'skromen igralec'«.<ref name="Thomas, p. 28">Thomas, stran 28.</ref> Na začetku svoje hollywoodske kariere je Douglas pokazal svojo neodvisno žilico in prekinil studijske pogodbe, da bi pridobil popoln nadzor nad svojimi projekti. Septembra 1949 je ustanovil lastno filmsko podjetje Bryna Productions (poimenovano po njegovi materi).<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|url=https://businesssearch.sos.ca.gov/CBS/SearchResults?filing=&SearchType=CORP&SearchCriteria=bryna&SearchSubType=Keyword|title=Bryna Productions, Inc|date=28. 9. 1949|accessdate=7. 7. 2025|website=California Secretary of State|archive-date=2021-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518160202/https://businesssearch.sos.ca.gov/CBS/SearchResults?filing=&SearchType=CORP&SearchCriteria=bryna&SearchSubType=Keyword|url-status=dead}}</ref> === Vrhunec uspeha === [[File:Douglas Mangano.jpg|thumb|Douglas s Silvano Mangano med premorom na snemanju filma ''Ulysses'' (1954).]] V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja je bil Douglas eden največjih zvezdnikov, ki so prinašali zaslužek v blagajne, saj je igral ob nekaterih vodilnih igralkah tistega obdobja. V svojem prvem vesternu, ''Ob veliki ločnici'' (1951), je upodobil obmejnega mirovnika. Hitro se je zelo navadil na jahanje konj in igranje revolverašev, zato je nastopil v številnih vesternih. Za svojega najljubšega je izbral ''Pogumni so osamljeni'' (1962), v katerem je odigral kavboja, ki poskuša živeti po lastnih pravilih.<ref>Thomas, stran 181.</ref> Filmu, ki ga je napisal [[Dalton Trumbo]], so kritiki namenili dobre ocene, vendar zaradi slabega trženja in distribucije ni prinesel velikega dobička.<ref name="Thomas, p. 28"/><ref>{{Cite web|date=April 7, 2013|title=TCM – Lonely are the Brave|url=https://www.youtube.com/watch?v=HCfDJnKtqTc| archive-url=https://web.archive.org/web/20170215183511/https://www.youtube.com/watch?v=HCfDJnKtqTc| archive-date=February 15, 2017|access-date=July 19, 2016|website=YouTube}}</ref> Leta 1950 je Douglas igral Ricka Martina v filmu ''Fant s trobento'', ki je temeljil na istoimenskem romanu Dorothy Baker in je opisoval življenje jazzovskega kornetista [[Bix Beiderbecke|Bixa Beiderbeckeja]]. Skladatelj in pianist Hoagy Carmichael, prijatelj resničnega Beiderbeckeja, je igral pomočnika, kar je filmu dodalo realističnost in Douglasu omogočilo vpogled v vlogo.<ref>Thomas, stran 64.</ref> [[Doris Day]] je igrala Jo, mlado žensko, ki je bila zaljubljena v jazzovskega glasbenika, ki je takrat bil bitke z mnogimi preizkušnjami. To je bilo v ostrem nasprotju z resničnim življenjepisom v avtobiografiji Doris Day, ki je Douglasa opisala kot »vljudnega, a egocentričnega«, film pa kot »popolnoma brez veselja«.<ref>{{Navedi knjigo|title=Doris Day: Her Own Story|url=https://archive.org/details/dorisdayherownst0000dayd|last=Hotchner|first=A. E.|publisher=William Morrow and Company, Inc.|year=1975|isbn=978-0688029685}}</ref> Med snemanjem je igralka epizodnih vlog [[Jean Spangler]] izginila in njen primer je ostal nerešen. 9. oktobra 1949 so njeno torbico našli blizu vhoda v Griffith Park v Los Angelesu Fern Dell. V torbici je bilo nedokončano sporočilo, naslovljeno na '»Kirka«', v katerem je pisalo: »Ne morem več čakati. Grem k dr. Scottu. Tako bo najbolje v času, ko mame ni.« Douglas, ki je bil takrat poročen, je poklical policijo in jim povedal, da ni Kirk, omenjen v sporočilu. Ko ga je vodja preiskovalne ekipe intervjuval po telefonu, je Douglas izjavil, da se je na snemanju »malo pogovarjal in šalil z njo«,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mariamusikka.com/JeanSpangler_disappearance.htm|title=Dissappearance|date=11. 3. 2018|accessdate=7. 7. 2025|website=Maria Musikka|archive-date=2018-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180312083704/http://www.mariamusikka.com/JeanSpangler_disappearance.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cdnc.ucr.edu/cgi-bin/cdnc?a=d&d=SBS19491013.1.1|title=Actor Quizzed on Missing Girl|date=13. 10. 1949|accessdate=8. 7. 2025|website=The San Bernardino Daily Sun}}</ref> vendar da z njo zunaj snemalnega prizorišča ni bil nikoli.<ref>{{Navedi splet|author=Lyons|first=Arthur|title=The Mysterious Disappearance of Jean Spangler|url=http://www.palmspringslife.com/Palm-Springs-Life/Whispering-Palms/The-Mysterious-Disappearance-of-Jean-Spangler/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150212114937/http://www.palmspringslife.com/Palm-Springs-Life/Whispering-Palms/The-Mysterious-Disappearance-of-Jean-Spangler/|archive-date=February 12, 2015|access-date=February 12, 2015|website=Palm Springs Life}}</ref> Prijateljice Spanglerjeve so policiji povedale, da je bila v času izginotja noseča tri mesece.<ref>{{Navedi knjigo|title=American Murder: Criminals, Crimes, and the Media|url=https://archive.org/details/americanmurdercr0000mayo|last=Mayo|first=Mike|publisher=Visible Ink Press|year=2008|isbn=978-1578592562|page=[https://archive.org/details/americanmurdercr0000mayo/page/n355 332]}}</ref> Raziskovalci, med njimi Jon Lewis z državne univerze Oregon, so domnevali, da je morda razmišljala o nezakonitem [[Umetni splav|splavu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Hard-Boiled Hollywood: Crime and Punishment in Postwar Los Angeles|url=https://archive.org/details/hardboiledhollyw0000lewi|last=Lewis|first=Jon|publisher=Univ of California Press|year=2017|isbn=978-0520284326|page=[https://archive.org/details/hardboiledhollyw0000lewi/page/n72 59]}}</ref> Leta 1951 je Douglas v filmu ''Ace in the Hole'', prvencu režiserja [[Billy Wilder|Billyja Wilderja]] kot scenarista in producenta, odigral časopisnega novinarja, ki je tesnobno iskal veliko zgodbo. Tema in zgodba sta bili takrat kontroverzni, zato se je ameriško občinstvo izogibalo ogledu filma. Nekateri kritiki so film označili za »neusmiljeno in cinično ... izkrivljeno študijo korupcije, psihologije mafije in svobodnega tiska«.<ref>{{Navedi knjigo|title=On Sunset Boulevard: The Life and Times of Billy Wilder|url=https://archive.org/details/onsunsetboulevar00siko|last=Sikov|first=Ed|publisher=Hyperion|year=1998|isbn=0786861940|location=New York|page=[https://archive.org/details/onsunsetboulevar00siko/page/n342 325]-326}}</ref> Sam Douglas je komentiral, da je morda »preveč zadel bistvo«.<ref>{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2015/02/23/kirk-douglas-four-his-greatest-roles/|title=From the archives: Kirk Douglas on four of his greatest roles|date=5. 2. 2020|accessdate=8. 7. 2025|website=Entertainment|last=McGovern|first=Joe}}</ref> Na [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]] je prejel nagrado za najboljši tujejezični film. Pozneje se je ugled filma povečal, nekatere ankete pa so ga uvrstile na seznam 500 najboljših filmov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.empireonline.com/500/22.asp|title=Empire Magazine's The 500 Greatest Movies of All Time|date=9. 10. 2015|accessdate=8. 7. 2025|website=Empire}}</ref> [[Woody Allen]] ga je označil za enega svojih najljubših filmov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Nobody's Perfect: Billy Wilder, a Personal Biography|last=Chandler|first=Charlotte|publisher=Applause Books|year=2002|isbn=978-1557836328|location=New York|page=166|oclc=932564547}}</ref> Kot zvezdnik in protagonist filma je bil Douglas zaslužen za intenzivnost svoje igre. Filmski kritik Roger Ebert je zapisal: »Njegova osredotočenost in energija ... sta skoraj strašljivi. V Douglasovi igri ni ničesar zastarelega. Je tako aktualna kot nabrušen nož.«<ref>{{Navedi splet|url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20070812/REVIEWS08/70810003/1023|title='Ace in the Hole' movie review & film summary (1951)|date=12. 8. 2007|accessdate=8. 7. 2025|website=Roger Ebert|last=Ebert|first=Roger|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605191507/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20070812/REVIEWS08/70810003/1023|url-status=dead}}</ref> Biograf Gene Philips je pripomnil, da je Wilderjevo zgodbo »nadgradila« Douglasova »osupljiva igra« in da je bil to nedvomno glavni razlog, da je George Stevens, ki je Douglasu leta 1991 podelil nagrado AFI za življenjsko delo, o njem dejal: »Noben drug glavni igralec se ni bil bolj pripravljen dotakniti temne, obupane strani duše in tako razkriti kompleksnost človeške narave.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Some Like it Wilder: the Life and Controversial films of Billy Wilder|url=https://archive.org/details/somelikeitwilder0000phil|last=Phillips|first=Gene|publisher=Univ. Press of Kentucky|year=2010|isbn=978-0813125701|page=[https://archive.org/details/somelikeitwilder0000phil/page/n160 141]|oclc=716971755}}</ref> Leta 1951 je Douglas igral v filmu ''Detektivska zgodba'', ki je bil nominiran za štiri oskarje, vključno z nominacijo za [[Lee Grant]] v njenem debitantskem filmu. Grantova je dejala, da je bil Douglas »bleščeč, tako osebno kot v vlogi. ... Bil je velika, velika zvezda. Čudovit. Intenziven. Neverjeten.«<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=I Said Yes to Everything: a Memoir|url=https://archive.org/details/isaidyestoeveryt0000gran|last=Grant|first=Lee|publisher=Blue Rider Press|year=2014|isbn=978-0399169304|page=[https://archive.org/details/isaidyestoeveryt0000gran/page/n493 75], 428-429}}</ref> Za pripravo na vlogo je Douglas preživel več dni na newyorški policijski upravi in se udeležil zasliševanj.<ref>{{Navedi splet|date=May 27, 2013|title=TCM – Detective Story Intro [Robert Osborne]|url=https://www.youtube.com/watch?v=-BVKMID-cNc| archive-url=https://web.archive.org/web/20200305100201/https://www.youtube.com/watch?v=-BVKMID-cNc| archive-date=March 5, 2020|access-date=December 17, 2016|website=YouTube}}</ref> Kritiki so prepoznali Douglasove igralske lastnosti, Bosley Crowther ga je opisal kot »močnega in agresivnega kot detektiva«.<ref>{{Navedi splet|url=https://movies.nytimes.com/movie/review?res=9805E1DF1438E43BBC4F53DFB767838A649EDE|title=Detective Story review|date=7. 11. 1951|accessdate=9. 7. 2025|website=The New York Times|last=Crowther|first=Bosley}}</ref> [[File:Douglas - Big Trees - 1952.jpg|thumb|left|Z Eve Miller v filmu ''Veliko drevje'' (1952).]] V filmu ''Mesto iluzij'' (1952), še eni od treh vlog, nominiranih za oskarja, je Douglas igral trdovratnega filmskega producenta, ki manipulira in izkorišča svoje igralce, scenariste in režiserje. Leta 1954 je Douglas zaigral glavno vlogo v filmu ''Ulysses'', filmu, ki je temeljil na [[Homer|Homerjevi]] epski pesnitvi ''[[Odiseja]]'', s [[Silvana Mangano|Silvano Mangano]] kot Penelopo in Kirko ter [[Anthony Quinn|Anthonyjem Quinnom]] kot Antinojem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1955/08/18/archives/screen-ulysses-wanders-into-globe-kirk-douglas-portrays-bewhiskered.html|title=Screen: 'Ulysses' Wanders Into Globe; Kirk Douglas Portrays Bewhiskered Hero Silvana Mangano Both Circe and Penelope|date=18. 8. 1955|accessdate=9. 7. 2025|website=The New York Times|last=Crowther|first=Bosley}}</ref> V filmu ''20000 milj pod morjem'' (1954) je Douglas pokazal, da je poleg resnih in odločnih likov spreten tudi v vlogah, ki zahtevajo lahkotnejši, komični pridih. V tej adaptaciji [[Dvajset tisoč milj pod morjem|romana Julesa Verna]] je igral brezskrbnega mornarja, ki je bil v vseh pogledih popolno nasprotje mračnega kapitana Nema ([[James Mason]]). Film je bil eden najuspešnejših igranih filmov [[Walt Disney|Walta Disneyja]] in velika finančna uspešnica.<ref name=":8">Thomas, stran 7.</ref> Douglasu je uspel podoben komični nastop v vesternu ''Mož brez zvezde'' (1955) in v filmu ''For Love or Money'' (1963). Nadaljnjo raznolikost je pokazal v enem svojih prvih televizijskih nastopov. Bil je glasbeni gost v oddaji ''The Jack Benny Program'' (1954).<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_The_Jack_Benny_Program_episodes#Season_5_(1954%E2%80%931955)|title=Jam Session at Jacks|accessdate=9. 7. 2025|website=Wikipedia}}</ref> Leta 1955 je Douglas končno uspel ustanoviti svojo filmsko produkcijsko hišo Bryna Productions.<ref name=":4" /> Da bi to dosegel, je moral prekiniti pogodbe s Halom B. Wallisom in produkcijsko hišo [[Warner Bros.]], vendar je začel producirati in igrati v lastnih filmih, začenši z filmom ''The Indian Fighter'' leta 1955.<ref>{{Navedi splet|url=http://old.wcftr.commarts.wisc.edu/collections/featured/kirkdouglas/business/index.html|title=Kirk Douglas and Bryna Productions|accessdate=9. 7. 2025|website=Wisconsin Center for Film and Theater Research|last=Hilmes|first=Michele|archive-date=2015-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150223201449/http://old.wcftr.commarts.wisc.edu/collections/featured/kirkdouglas/business/index.html|url-status=dead}}</ref> Preko Bryne je produciral in igral v filmih ''[[Steze slave]]'' (1957), ''[[Vikingi (film)|Vikingi]]'' (1958), ''[[Spartak (film)|Spartak]]'' (1960), ''Pogumni so osamljeni'' (1962) in ''Sedem dni v maju'' (1964).<ref>{{Navedi knjigo|title=Conversations with Classic Film Stars: Interviews from Hollywood's Golden Era|last=Bawden|first=James|publisher=University Press of Kentucky|year=2016|isbn=978-0813167121|page=70|last2=Miller|first2=Ron}}</ref> Leta 1958 je Douglas ustanovil glasbeno založbo Peter Vincent Music Corporation, hčerinsko družbo Bryna Productions.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://worldradiohistory.com/Archive-All-Music/Billboard/50s/1958/Billboard%201958-04-21.pdf|title=Dot Acquires 'Viking' Track|date=21. 4. 1958|accessdate=9. 7. 2025|website=Billboard}}</ref> Peter Vincent Music je bil odgovoren za objavo zvočnih posnetkov filmov ''Vikingi'' in ''Spartak''.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/catalogofcopyrig3125libr|title=Catalog of Copyright Entries, Third Series. Part 5: Music Jul-Dec 1958: Vol 12 No 2|accessdate=9. 7. 2025|website=United States Copyright Office}}</ref> Čeprav film ''Steze slave'' ni prinesel velikega zaslužka z obiska kinodvoran, je od takrat postal eden največjih protivojnih filmov in eden od zgodnjih filmov režiserja [[Stanley Kubrick|Stanleyja Kubricka]]. Douglas, ki je tekoče govoril francosko,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Complete Kubrick|last=Hughes|first=David|publisher=Random House|year=2013|isbn=978-1448133215|page=36}}</ref> je upodobil sočutnega francoskega častnika, ki v času [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] poskuša rešiti tri vojake pred strelskim vodom.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Encyclopedia of Hollywood Film Actors|url=https://archive.org/details/screenworldprese0000monu|last=Monush|first=Barry|publisher=Applause Books|year=2003|isbn=978-1557835512|page=[https://archive.org/details/screenworldprese0000monu/page/n215 200]|oclc=472842790}}</ref> Biograf Vincent LoBrutto opisuje Douglasovo »eksplozivno, a nadzorovano upodobitev, ki vre od strasti njegovih prepričanj o krivici, ki se je zgodila njegovim možem«.<ref name=":7">{{Navedi knjigo|title=Stanley Kubrick: A Biography|url=https://archive.org/details/stanleykubrickbi00baxt|last=LoBrutto|first=Vincent|publisher=Carroll & Graf Publishers|year=1997|isbn=978-0786704859|location=New York|page=[https://archive.org/details/stanleykubrickbi00baxt/page/n128 105], 135|oclc=1037232538}}</ref> Film je bil v Franciji prepovedan do leta 1976. Pred začetkom snemanja filma pa sta morala Douglas in Kubrick rešiti nekaj velikih težav. Ena od njih je bila Kubrickova predelava scenarija brez Douglasove vednosti. Kubrick in scenarist Jim Thompson sta filmu dodala srečen konec, da bi bil film bolj komercialen za širšo javnost, kjer general v zadnjem trenutku reši življenja moških pred usmrtitvijo. Vendar so bile te spremembe na zahtevo Kirka Douglasa razveljavljene in bolj podobne izvirnemu romanu.<ref>{{Navedi splet|url=https://cinephiliabeyond.org/paths-glory-stanley-kubricks-first-step-towards-cinema-immortality/|title=‘Paths of Glory’: Stanley Kubrick’s First Step Towards Cinema Immortality|accessdate=9. 7. 2025|website=Cinephilia Beyond|last=Mikulec|first=Sven}}</ref> To je privedlo do njunega prvega večjega prepira: »Poklical sem Stanleyja v svojo sobo ... Skočil sem do stropa. Klical sem ga z vsako štiričrkovno besedo, ki sem se je lahko spomnil ... 'Denar sem dobil na podlagi tistega [originalnega] scenarija. Ne tega sranja!' Scenarij sem vrgel čez sobo. 'Vrnemo se k originalnemu scenariju ali pa filma ne bomo posneli.' Stanley ni niti trenil z očesom. Posneli smo originalni scenarij. Mislim, da je film klasika, eden najpomembnejših filmov – morda najpomembnejši film – kar jih je Stanley Kubrick kdaj posnel.«<ref name=":7" /> Douglas je igral vojake v številnih filmih, vključno s ''Top Secret Affair'' (1957), ''Mesto brez usmiljenja'' (1961), ''The Hook'' (1963), ''Sedem dni v maju'' (1964), ''Heroes of Telemark'' (1965), ''Na udaru'' (1965), ''Cast a Giant Shadow'' (1966), ''Is Paris Burning'' (1966), ''Odštevanje na Nimitzu'' (1980) in ''Saturn 3'' (1980). Njegov igralski slog in izvedba sta ga naredila priljubljenega pri televizijskih imitatorjih, kot so Frank Gorshin, Rich Little in David Frye.<ref name="Thomas, p. 24">Thomas, str. 24</ref><ref>{{cite web|date=December 19, 2013|title=Rich Little roasts Kirk Douglasipad|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ej2J4b5rO0Y| archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211028/Ej2J4b5rO0Y| archive-date=October 28, 2021|access-date=December 17, 2016|website=[[YouTube]]}}{{cbignore}}</ref><ref>{{cite web|date=January 13, 2015|title=David Frye Doing Kirk Douglas, LBJ, Rod Steiger & Brando Impersonations|url=https://www.youtube.com/watch?v=nI9gJU4k6Y0| archive-url=https://web.archive.org/web/20160117103618/https://www.youtube.com/watch?v=nI9gJU4k6Y0| archive-date=January 17, 2016|access-date=December 17, 2016|website=[[YouTube]]}}</ref> Film ''Sla po življenju'' (1956) v režiji Vincenteja Minnellija, ki je temeljil na uspešnici Irvinga Stonea in v kateri je Douglas nastopil v vlogi [[Vincent van Gogh|Vincenta van Gogha]], je bil večinoma posnet v Franciji. Douglasa niso hvalili le zaradi podobnosti van Goghu, temveč tudi za upodobitev slikarjevega notranjega nemira. Nekateri recenzenti ga izpostavljajo za najbolj znan primer »trpečega umetnika«, ki išče tolažbo od življenjske bolečine skozi svoje delo.<ref>Fairbanks, Brian. ''Brian W. Fairbanks – Writings'', Lulu (2005) e-knjiga.</ref> Drugi so videli upodobitev ne le »slikarja kot junaka«, temveč kot edinstveno predstavitev »slikarja akcije«, pri čemer Douglas izraža fizičnost in čustva slikanja, ko s platnom ujame trenutek v času.<ref>{{Navedi knjigo|title=Vincente Minnelli: The Art of Entertainment|last=McElhaney|first=Joe|publisher=Wayne State Univ. Press|year=2009|isbn=978-0814333075|location=Detroit|page=300|oclc=232002215}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=History in the Media: Film and Television|url=https://archive.org/details/historyinmediafi0000niem|last=Niemi|first=Robert|publisher=ABC-CLIO|year=2006|isbn=978-1576079522|location=Santa Barbara, Kalifornija|page=[https://archive.org/details/historyinmediafi0000niem/page/n323 296]|oclc=255629433}}</ref> Douglas je bil za vlogo nominiran za oskarja, njegov soigralec [[Anthony Quinn]] pa je osvojil oskarja za najboljšega igralca v stranski vlogi za [[Paul Gauguin|Paula Gauguina]], van Goghovega prijatelja. Douglas je osvojil [[zlati globus]], čeprav je Minnelli dejal, da bi moral dobiti oskarja: »Ustvaril je ganljiv in nepozaben portret umetnika – človeka z ogromno ustvarjalno močjo, ki jo je sprožil hud čustveni stres, strah in groza norosti.«<ref name=":8" /> Douglas sam je svojo igralsko vlogo Van Gogha označil za bolečo izkušnjo: »Ne samo, da sem bil videti kot Van Gogh, bil sem enako star kot on, ko je storil samomor.«<ref>Douglas 1988, stran 266.</ref> Njegova žena je povedala, da je v zasebnem življenju pogosto ostajal v vlogi, ki jo je takrat snemal: »Ko je igral v filmu ''Sla po življenju'', se je vrnil domov z rdečo brado Van Gogha, obut v tiste velike škornje in topotal po hiši – bilo je strašljivo.«<ref name=":13">Thomas, stran 44.</ref> Na splošno pa se je Douglasov igralski slog dobro ujemal z Minnellijevo naklonjenostjo do »melodramskih in nevrotično-umetniških vlog«, je zapisal filmski zgodovinar James Naremore. Dodal je, da so bila Minellijeva »najbogatejša in najimpresivnejša sodelovanja« prav z Douglasom in da za Minnellija noben drug igralec ni upodobil njegove ravni tako dobro: »Douglas, robusten, atletski, včasih eksploziven igralec, je oboževal gledališko retoriko in vse je počel strastno.«<ref>{{Navedi knjigo|title=The Films of Vincente Minelli|url=https://archive.org/details/filmsofvincentem0000jame|last=Naremore|first=James|publisher=Cambridge Univ. Press|year=1993|isbn=978-0521387705|page=[https://archive.org/details/filmsofvincentem0000jame/page/40 41]|oclc=231580819}}</ref> Douglas je štiri leta prej igral tudi v Minnellijevem filmu ''Mesto iluzij,'' za katerega je prejel nominacijo za oskarja za najboljšega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/The-Bad-and-the-Beautiful|title=The Bad and the Beautiful|accessdate=3. 8. 2025|website=Britannica|last=Pfeiffer|first=Lee}}</ref> === Finančne težave === Približno 15 let in 27 filmov je bil Douglasov agent Sam Norton, ki je prejemal 10 % Douglasovega bruto zaslužka. Obenem je bil Norton partner z Jeromeom »Jerryjem« B. Rosenthalom v odvetniški pisarni Rosenthal & Norton, ki je prejela dodatnih 10 %.<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Kirk and Anne: Letters of Love, Laughter and a Lifetime in Hollywood|url=https://archive.org/details/kirkanneletterso0000doug|last=Douglas|first=Kirk|publisher=Running Press|year=2017|isbn=978-0-7624-6217-9|location=Philadelphia|page=[https://archive.org/details/kirkanneletterso0000doug/page/66 67], 101, 103-104, 113-115, 121-122.|last2=Douglas|first2=Anne|last3=Newberger|first3=Marcia}}</ref> Na dan poroke Douglasovih leta 1958 je Norton njegovo nevesto Anne tiho potegnil na stran in ji (brez Kirkove vednosti) predstavil predporočno pogodbo. Dokument je podpisala, toda Douglas, ker je Nortona imel za svojega najboljšega prijatelja in očetovsko figuro, se ni hotel vmešavati v ženine poznejše poskuse pridobitve kopije.<ref name=":9" /> Anne Douglas je delovala za moževim hrbtom, najela odvetnika Grega Bautzerja in s tožbo uspešno pridobila kopijo od Nortona. Njeno nezaupanje do Nortona je raslo, še posebej, ker je dobil pooblastilo. Ugotovila je, da predporočna pogodba pomeni, da ona in njuni otroci nimajo pravice do Douglasovega premoženja, dokler nista poročena vsaj pet let. Prav tako ni mogla najti nobene dokumentacije, ki bi potrjevala Nortonovo trditev, da je Douglas milijonar. Njeni sumi so se še okrepili, ko je bila broadwayska igra ''A Very Special Baby'', za katero je Norton prepričal Douglasa, da zagotovi financiranje, po samo tednu dni odpovedana. Svoje pomisleke je najprej delila z Gregom Bautzerjem, nato pa z Edwardom Lewisom, ki ji je svetoval, naj najame Price Waterhousa, da preišče moževe finance.<ref name=":9" /> Douglas se je konec leta 1958 vrnil s snemanja filma ''The Devils Disciple'' v Angliji in takrat so mu predstavili rezultate revizije Price Waterhousea, v kateri je bilo podrobno navedeno, da 18 mesecev, ki jih je nedavno preživel v tujini po nasvetu Nortona, ni izpolnilo pogojev za davčno olajšavo za dohodek in da so bile naložbe, ki so mu jih svetovali, dejansko izvedene prek navideznih podjetij v lasti njegovega agenta. Posledično Douglas ni imel denarja in je davčni upravi dolgoval 750.000 dolarjev. Douglas je najel novega odvetnika in uspel prepričati hišo Rosenthal & Norton, da se odpove svojim pravicam do vseh deležev v njegovem najnovejšem filmu ''Vikingi'' in vsem njegovim prihodnjim dohodkom. Norton je bil odpuščen kot njegov agent, a ker je skoraj vse svoje premoženje vpisal na ime svoje žene, je Douglas od njega lahko izterjal le 200.000 dolarjev.<ref name=":9" /> Dobiček iz filma ''Vikingi'' je Douglasu omogočil, da je odplačal svoj dolg davčni upravi, njegova finančna prihodnost pa je bila zdaj odvisna od uspeha filma ''Spartak''.<ref name=":9" /> === ''Spartak'' in srednja leta kariere === [[File:Spartacus - 1960 - poster.png|thumb|Plakat za film ''Spartak'' (1960).]] Leta 1960 je Douglas igral naslovno vlogo v filmu ''[[Spartak (film)|Spartak]]'' (1960) z zvezdniško zasedbo, ki ga mnogi štejejo za prelomno vlogo v njegovi karieri.<ref>{{Navedi splet|url=https://time.com/4596395/kirk-douglas-100/|title=3 Things to Know About Kirk Douglas on His 100th Birthday|date=9. 12. 2016|accessdate=6. 8. 2025|website=Time|last=Samuelson|first=Kate|archive-date=2025-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250122010236/https://time.com/4596395/kirk-douglas-100/|url-status=dead}}</ref> Igral je traškega gladiatorja, uporniškega sužnja Spartaka. Bil je tudi izvršni producent, kar je povečalo produkcijske stroške za 12 milijonov dolarjev in ''Spartaka'' spremenilo v enega najdražjih filmov do takrat.<ref>Thomas, stran 168.</ref> Douglas je za režijo sprva izbral [[Anthony Mann|Anthonyja Manna]], a ga je že zgodaj zamenjal s [[Stanley Kubrick|Stanleyjem Kubrickom]], s katerim je že prej sodeloval pri filmu ''[[Steze slave]]''.<ref>Thomas, stran 149.</ref> [[Howard Fast]] je bil prvotno najet za adaptacijo lastnega romana ''Spartak'' iz leta 1951 v scenarij, vendar je imel težave pri delu v tem formatu. Zamenjal ga je [[Dalton Trumbo]], ki je bil na političnem črnem seznamu hollywoodskih 10 in se je od takrat preživljal s pisanjem scenarijev pod izmišljenimi imeni. Douglas je vztrajal, da Trumba navede pod pravim imenom, s čimer je verjetno pomagal pri končanju preganjanja ustvarjalcev s tega seznama.<ref name=":10" /><ref name=":11" /> Vendar pa sta producent filma Edward Lewis in družina Daltona Trumba izpodbijala to Douglasovo trditev.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/entertainment/archive/2012/07/how-kirk-douglas-overstated-his-role-in-breaking-the-hollywood-blacklist/259111/|title=How Kirk Douglas Overstated His Role in Breaking the Hollywood Blacklist|date=5. 7. 2012|accessdate=6. 8. 2025|website=Atlantic|last=Meroney|first=John|last2=Coons|first2=Sean}}</ref> V filmu ''Trumbo'' (2015) je Douglasa odigral Dean O'Gorman.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/entertainment/movies/la-ca-mn-sneaks-trumbo-dean-ogorman-20151101-story.html|title=Movie Sneaks: ‘Trumbo’s’ Dean O’Gorman plays Kirk Douglas and earns praise from the legend|date=30. 10. 2015|accessdate=6. 8. 2025|website=Los Angeles Times|last=King|first=Susan}}</ref> [[File:Kirk Douglas - 1963.jpg|thumb|left|240px|Z Joan Tetzel v broadwayski igri ''Let nad kukavičjim gnezdom'' leta 1963.]] Douglas je od avtorja Kena Keseyja kupil pravice za uprizoritev igre po romanu ''Let nad kukavičjim gnezdom''. Leta 1963 je na podlagi gradiva postavil igro, v kateri je igral in ki se je pet mesecev predvajala na Broadwayu. Kritike so bile mešane. Douglas je kljub Keseyjevim ugovorom obdržal filmske pravice zaradi inovativne vrzeli, da so pravice temeljile na igri in ne na romanu, vendar je po desetletju, ko ni mogel najti producenta, pravice prenesel na svojega sina [[Michael Douglas|Michaela]]. Leta 1975 sta filmsko različico producirala Michael Douglas in Saul Zaentz, v njej pa je igral [[Jack Nicholson]], saj je bil Douglas takrat prestar za igranje lika (glede na starost v zgodbi).<ref name=":12" /> Michael Douglas je leta 2025 dejal: »Zdaj sem dovolj star, da razumem, da v življenju dobiš morda štiri res dobre vloge, če imaš srečo, in ta se je mojemu očetu zagotovo zdela ena od teh.«<ref name="jurgensen20250708">{{Cite news |last=Jurgensen |first=John |date=2025-07-08 |title=How Michael Douglas Won His Dad's Approval—and an Oscar—by Making 'One Flew Over the Cuckoo's Nest' |url=https://www.wsj.com/arts-culture/film/one-flew-over-the-cuckoos-nest-michael-douglas-jack-nicholson-oscars-fedccc29 |archive-url=https://archive.today/20250710232008/https://www.wsj.com/arts-culture/film/one-flew-over-the-cuckoos-nest-michael-douglas-jack-nicholson-oscars-fedccc29 |archive-date=2025-07-10 |access-date=2025-07-15 |work=The Wall Street Journal |language=en-US}}</ref> Film je osvojil vseh pet glavnih oskarjev, s čimer je postal šele drugi film, ki mu je to uspelo (po filmu ''It Happened One Night'' leta 1934).<ref>{{Navedi knjigo|title=Jack: A Biography of Jack Nicholson|last=Douglas|first=Edward|publisher=HarperCollins|year=2009|isbn=978-0061745492|page=136|oclc=1237159010}}</ref> Douglas je v štirih desetletjih z igralcem [[Burt Lancaster|Burtom Lancasterjem]] posnel sedem filmov: ''I Walk Alone'' (1947), ''Obračun pri O.K. Corralu'' (1957), ''The Devil's Disciple'' (1959), ''The List of Adrian Messenger'' (1963), ''Sedem dni v maju'' (1964), ''Victory at Entebbe'' (1976) in ''Krepka fanta'' (1986), kar je v javnosti utrdilo predstavo o tem, da ta igralski par predstavlja nekakšno ekipo. Douglas je bil v teh filmih vedno predstavljen za Lancasterjem, vendar sta bili, z izjemo filmov ''I Walk Alone'' in ''The List of Adrian Messenger'' (kjer je Lancasterjeva vloga manjša, medtem ko Douglas igra filmskega zlobneža), njuni vlogi običajno podobne vrednosti. Oba igralca sta v [[Hollywood]] prispela približno ob istem času in se prvič skupaj pojavila v četrtem filmu, čeprav z Douglasom v stranski vlogi. Oba sta postala igralca in producenta, ki sta iskala neodvisne hollywoodske kariere.<ref name=":13" /> [[John Frankenheimer]], ki je leta 1964 režiral politični triler ''Sedem dni v maju'', v preteklosti ni dobro sodeloval z Lancasterjem in ga sprva ni želel v tem filmu. Vendar je Douglas menil, da bi Lancaster ustrezal vlogi, in ga je »prosil, naj si premislim«,' je dejal Frankenheimer, nato pa je Lancasterju dal najbolj izrazito vlogo. »Izkazalo se je, da sva se z Burtom Lancasterjem na snemanju odlično razumela,« je kasneje dejal.<ref>{{Navedi knjigo|title=John Frankenheimer: Interviews, Essays, and Profiles|last=Armstrong|first=Stephen B.|publisher=The Scarecrow Press|year=2013|isbn=978-0810890572|location=Lanham|oclc=820530958}}</ref> Leta 1967 je Douglas igral z [[John Wayne|Johnom Waynom]] v vesternu [[Burt Kennedy|Burta Kennedyja]] z naslovom ''Bojni voz''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1967/08/03/archives/new-double-bill.html|title=New Double Bill|date=3. 8. 1967|accessdate=12. 8. 2025|website=The New York Times}}</ref> V filmu ''The Arrangement'' (1969), drami, ki jo je režiral [[Elia Kazan]] in je temeljila na njegovem istoimenskem romanu, je Douglas igral oglaševalskega direktorja ob soigralki [[Faye Dunaway]]. Film je bil v kinodvoranah slabo gledan, saj je prejel večinoma negativne kritike. Dunawayeva je menila, da so bile številne kritike nepoštene in je v svoji biografiji zapisala: »Ne morem razumeti, ko ljudje kritizirajo Kirkovo igro, ker mislim, da je v filmu odličen,« in dodala, da »je najbolj bistra oseba, kar sem jih srečala v igralskem poklicu.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Faye Dunaway|url=https://archive.org/details/fayedunaway0000hunt_s0t7|last=Hunter|first=Allan|publisher=St. Martin's Press|year=1986|location=New York|page=[https://archive.org/details/fayedunaway0000hunt_s0t7/page/80 81]}}</ref> Napisala je še, da je bil njegov »pragmatičen pristop k igranju« kasneje »filozofija, ki se je na koncu prenesla name.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Looking for Gatsby: My Life|url=https://archive.org/details/lookingforgatsby00duna|last=Dunaway|first=Faye|publisher=Simon & Schuster|year=1995|isbn=978-0684808413|page=[https://archive.org/details/lookingforgatsby00duna/page/192 193]|last2=Sharkey|first2=Betsy|oclc=474923659}}</ref> === Poznejše delo === [[File:Kirk Douglas Tonight Show guest host 1975.JPG|thumb|Douglas leta 1975.]] V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je igral v filmih, kot so ''There Was a Crooked Man...'' (1970),<ref>{{Navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Film/20738-THERE-WAS-A-CROOKED-MAN?cxt=filmography|title=THERE WAS A CROOKED MAN... (1970)|accessdate=12. 8. 2025|website=AFI Catalog}}</ref> ''A Gunfight'' (1971),<ref>{{Navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Film/54318-A-GUNFIGHT?cxt=filmography|title=A GUNFIGHT (1971)|accessdate=12. 8. 2025|website=AFI Catalog}}</ref> ''The Light at the Edge of the World'' (1971)<ref>{{Navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Film/54363-THE-LIGHT-AT-THE-EDGE-OF-THE-WORLD?cxt=filmography|title=THE LIGHT AT THE EDGE OF THE WORLD (1971)|accessdate=12. 8. 2025|website=AFI Catalog}}</ref> in ''The Fury'' (1978).<ref>{{Navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Film/67692-THE-FURY?cxt=filmography|title=THE FURY (1978)|accessdate=12. 8. 2025|website=AFI Catalog}}</ref> Kot režiser je debitiral v filmu ''Scalawag'' (1973),<ref>{{Navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Film/55055-SCALAWAG?cxt=filmography|title=SCALAWAG (1973)|accessdate=12. 8. 2025|website=AFI Catalog}}</ref> nato pa je režiral tudi film ''Posse'' (1975), v katerem je igral ob [[Bruce Dern|Bruceu Dernu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Film/55614-POSSE?cxt=filmography|title=POSSE (1975)|accessdate=12. 8. 2025|website=AFI Catalog}}</ref> Leta 1980 je igral v filmu ''Odštevanje na Nimitzu'',<ref>{{Navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Film/56411-THE-FINAL-COUNTDOWN?cxt=filmography|title=THE FINAL COUNTDOWN (1980)|accessdate=12. 8. 2025|website=AFI Catalog}}</ref> kjer je nastopil v vlogi poveljnika letalonosilke USS Nimitz, ki potuje skozi čas do dneva pred [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbor]] leta 1941. Film je produciral njegov sin [[Peter Douglas]]. Igral je tudi dvojno vlogo v avstralskem filmu ''The Man from Snowy River'' (1982), ki je prejel pohvale kritikov in številne nagrade. Leta 1986 je ponovno združil moči s svojim dolgoletnim soigralcem [[Burt Lancaster|Burtom Lancasterjem]] v kriminalni komediji ''Krepka fanta'', v kateri sta igrala tudi [[Charles Durning]] in [[Eli Wallach]]. To je bilo zadnje sodelovanje med Douglasom in Lancasterjem, ki je trajalo več kot 40 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1986/11/02/movies/lancaster-and-douglas-a-chemistry-lesson.html|title=Lancaster and Douglas: A Chemistry Lesson|date=2. 11. 1986|accessdate=12. 8. 2025|website=The New York Times|last=Farber|first=Stephen}}</ref> Istega leta je skupaj z [[Angela Lansbury|Angelo Lansbury]] sovodil poklon Newyorške filharmonije 100. obletnici [[Kip svobode|Kipa svobode]]. Simfoničnemu orkestru je dirigiral [[Zubin Mehta]].<ref>{{Navedi splet|url=http://articles.sun-sentinel.com/1986-07-05/features/8602090161_1_liberty-weekend-liberty-festivities-great-lawn|title=Liberty Receives Classical Salute|date=5. 7. 1986|accessdate=12. 8. 2025|website=Sun Sentinel|archive-date=2015-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150223012824/http://articles.sun-sentinel.com/1986-07-05/features/8602090161_1_liberty-weekend-liberty-festivities-great-lawn|url-status=dead}}</ref> Leta 1988 je Douglas igral v televizijski adaptaciji dela ''Inherit the Wind'' ob [[Jason Robards|Jasonu Robardsu]] in [[Jean Simmons]]. Film je osvojil dve nagradi [[emmy]]. V devetdesetih letih 20. stoletja je Douglas nadaljeval z igranjem v različnih celovečercih. Med njimi je bil ''The Secret'' iz leta 1992, televizijski film o dedku in njegovem vnuku, ki se oba borita z disleksijo. Istega leta je igral strica [[Michael J. Fox|Michaela J. Foxa]] v komediji ''Greedy''. V videospotu za pesem [[Don Henley|Dona Henleyja]] ''The Garden of Allah'' se je pojavil kot hudič. Leta 1996 je Douglas po hudi kapi pri 79-ih letih, ki je oslabila njegovo sposobnost govora, še vedno želel snemati filme. Nekaj let je hodil na glasovne terapije in leta 1999 posnel film ''Diamonds'', v katerem je igral starega profesionalnega boksarja, ki okreva po kapi. V njem je igrala tudi njegova dolgoletna prijateljica iz zgodnjih igralskih let, Lauren Bacall.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-dec-10-ca-42365-story.html|title=‘Diamonds’ Gives Douglas a Chance to Sparkle|date=10. 12. 1999|accessdate=12. 8. 2025|website=Los Angeles Times|last=Thomas|first=Kevin}}</ref> Leta 2003 sta [[Michael Douglas|Michael]] in [[Joel Douglas]] producirala film ''It Runs in the Family'', v katerem so poleg Kirka zaigrali različni družinski člani, vključno z Michaelom, Michaelovim sinom Cameronom in njegovo ženo [[Diana Dill|Diano Dill]] izpred 50-ih let, ki je igrala njegovo ženo. Njegov zadnji nastop v celovečernem filmu predstavlja film [[Michael Goorjian|Michaela Goorjiana]] ''Illusion'' iz leta 2004, v katerem je upodobil umirajočega filmskega režiserja, ki je prisiljen gledati epizode iz življenja sina, ki ga ni hotel priznati.<ref name="IrishPressAssoc">{{Navedi splet|url=https://www.independent.ie/style/celebrity/celebrity-news/silver-screen-veteran-kirk-douglas-celebrates-100th-birthday/35280687.html|title=Silver screen veteran Kirk Douglas celebrates 100th birthday|date=9. 12. 2016|accessdate=12. 8. 2025|website=Irish Independent}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Fade to Gray: Aging in American Cinema|url=https://archive.org/details/fadetograyagingi0000shar|last=Shary|first=Timothy|publisher=University of Texas Press|year=2016|isbn=978-1477310632|page=[https://archive.org/details/fadetograyagingi0000shar/page/192 192]|last2=McVittie|first2=Nancy}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2b8ad3e794 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171103062451/http://www.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2b8ad3e794 |url-status=dead |archive-date=November 3, 2017 |work=BFI |title=Illusion (2004)}}</ref> Zadnjo filmsko vlogo pa je igral v televizijskem filmu ''Empire State Building Murders'', ki je izšel leta 2008.<ref name="IrishPressAssoc"/> Marca 2009 je Douglas v starosti 92 let v Gledališču Kirka Douglasa skupine Center Theatre Group v Culver Cityju v Kaliforniji izvedel avtobiografsko monodramo ''Before I Forget''. Štiri predstave so bile posnete in spremenjene v dokumentarni film, ki je bil prvič predvajan januarja 2010.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2010-jan-17-la-ig-scene17-2010jan17-story.html|title=Kirk Douglas’ ‘Before I Forget’ movie premieres; South Coast Repertory’s ‘Ordinary Days’ has West Coast opening|date=17. 1. 2010|accessdate=12. 8. 2025|website=Los Angeles Times|last=Olivier|first=Ellen}}</ref> 9. decembra 2016 je v hotelu Beverly Hills praznoval svoj 100. rojstni dan, pridružilo pa se mu je več prijateljev, vključno z [[Don Rickles|Donom Ricklesom]], [[Jeffrey Katzenberg|Jeffreyjem Katzenbergom]] in [[Steven Spielberg|Stevenom Spielbergom]], z njim pa so praznovali tudi žena Anne, sin Michael in snaha [[Catherine Zeta-Jones]]. Za Douglasa so gostje dejali, da je še vedno v dobri formi in ki je samozavestno vstopil v sobo na praznovanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/10/inside-kirk-douglass-intimate-100th-birthday-celebration/|title=Inside Kirk Douglas's intimate 100th birthday celebration|date=10. 12. 2016|accessdate=12. 8. 2025|website=The Telegraph}}</ref> Douglas se je na podelitvi zlatih globusov leta 2018 pojavil s snaho Catherine Zeta-Jones, kar je bil eden redkih javnih nastopov v zadnjem desetletju njegovega življenja.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.closerweekly.com/posts/kirk-douglas-golden-globes-2018-150742/|title=Kirk Douglas, 101, Makes a Rare Public Appearance at the 2018 Golden Globes|date=7. 1. 2018|accessdate=12. 8. 2025|website=Closer Weekly|last=Birkinbine|first=Julia}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prejel je stoječe ovacije in pomagal Zeti-Jones podeliti nagrado za najboljši scenarij.<ref name=":15" /> == Stil in filozofija igranja == [[File:Lana Turner and Kirk Douglas in Bad and the Beautiful.jpg|right|thumb|Douglas z Lano Turner v filmu ''Mesto iluzij'' leta 1952.]] {{quote box|width=30em|align=right|bgcolor=Cornsilk|quote=»Kirk je edinstven. Ima izjemno fizično prezenco, zato se na velikem filmskem platnu dviga nad občinstvom kot val plime v polni poplavi. Svetovno spoštovan je in je zdaj zadnja živa filmska legenda izmed tistih, ki so se ob koncu vojne povzpeli do zvezd, tista posebna vrsta filmskega idola, ki ga je mogoče takoj prepoznati kjer koli, in čigar svetleči liki na platnu so za vedno nepozabni.«|source= — Jack Valenti, predsednik Ameriškega združenja filmskih igralcev.}} Douglas je izjavil, da sta ključa do igralskega uspeha odločnost in vztrajnost: »Vedeti moraš, kako delovati in kako se ohranjati pri močeh. Obenem moraš čutiti ljubezen do tega, kar počneš. Igralec pa potrebuje tudi veliko sreče. Jaz sem jo imel.«<ref>Thomas, stran 11.</ref> Douglas bil zelo vitalen in je pojasnil, da »... delo v tem poslu zahteva veliko truda. Mnogi ljudje odpadejo, ker nimajo energije, da bi ohranili svoj talent.«<ref name=":18">Thomas, stran 21.</ref> Ta odnos do igranja je postal očiten s filmom ''Šampion'' (1949). Biograf John Parker je napisal, da je s to vlogo prešel iz zvezdništva v <nowiki>''superligo,'' kjer je bil njegov slog ''v ostrem nasprotju z drugimi vodilnimi igralci Hollywooda tistega časa.''</nowiki><ref name=":16" /> Njegov nenadni vzpon je razložen s primerjavo z vzponom [[Jack Nicholson|Jacka Nicholsona]]: :»Praktično je ignoriral intervencionistične režiserje. Na vsako vlogo, ki jo je igral, se je pripravljal zasebno, tako da je bil, ko so bile kamere pripravljene za snemanje, ustrezno, nekateri bi rekli egoistično in celo sebično, navdihnjen, da ukrade vsak prizor na način, ki je v sodobnem času primerljiv z načinom delovanja Jacka Nicholsona.«<ref name=":16" /> Kot producent je imel Douglas sloves kompulzivno marljivega delavca, ki je od drugih pričakoval enako raven energije. Kot tak je bil v odnosu do ljudi, ki so delali na njegovih projektih, običajno zahteven in neposreden, njegova intenzivnost pa se je prelivala v vse elemente njegovega filmskega ustvarjanja.<ref name=":17" /> To je bilo deloma posledica njegovega visokega mnenja o igralcih, filmih in filmskem ustvarjanju: »Zame je to najpomembnejša umetniška oblika – je umetnost in vključuje vse elemente moderne dobe.« Poudaril je tudi, da je treba dati prednost zabavnemu cilju filmov pred kakršnimi koli sporočili: »Lahko podaš izjavo, lahko nekaj poveš, vendar mora biti zabavno.«<ref name="Thomas, p. 28"/> Kot igralec se je poglobil v vsako vlogo in analiziral ne le svoje replike, temveč vse dele scenarija, da bi ocenil pravilnost vloge. Bil se je pripravljen prepirati z režiserjem, če se je čutil upravičenega.<ref name=":18" /> [[Melville Shavelson]], ki je produciral in režiral film ''Cast a Giant Shadow'' (1966), je dejal, da ni potreboval veliko časa, da je ugotovil, kaj bo njegov glavni problem pri režiji Douglasa: :»Kirk Douglas je bil inteligenten. Ko sem se z igralci pogovarjal o scenariju, sem vedno upošteval, da nikoli ne berejo replik drugih igralcev, zato je njihov koncept zgodbe nekoliko meglen. Kirk ni prebral le replik vseh v filmu, ampak je prebral tudi odrska navodila ... Kirk, kot sem kasneje ugotovil, je vedno prebral vsako besedo, razpravljal o vsaki besedi, vedno se prepiral o vsakem prizoru, dokler ni bil prepričan o njeni pravilnosti. ... Poslušal je, zato se je bilo treba boriti vsako minuto.«<ref name=":18" /> [[File:KirkDouglasZubinMehtaMar11.jpg|thumb|Douglas z Zubinom Mehto marca 2011.]] Douglas je večino svoje kariere bil dobrega zdravja in je očitno imel neizčrpno zalogo energije. Velik del te vitalnosti je pripisal svojemu otroštvu in letom pred igranjem: »Zanos, ki me je spravil iz domačega kraja in skozi fakulteto, je del ličila, ki ga uporabljam pri svojem delu. To je nenehen boj in ta boj je težak.«<ref name=":18" /> Njegove zahteve do drugih pa so bile izraz zahtev, ki jih je postavljal samemu sebi, zakoreninjenih v mladosti. »Trajalo je leta, da sem se osredotočil na to, da sem človek – bil sem preveč zaposlen z iskanjem načinov služenja denarja in hrane ter bojem, da bi se izboljšal.«<ref>Thomas, stran 25.</ref> Igralka [[Lee Grant]], ki je z njim igrala in kasneje posnela dokumentarec o njem in njegovi družini, je ugotovila, da njegov oče tudi po tem, ko je Kirk dosegel svetovno slavo, ni priznal njegovega uspeha. Rekel je: »Nič. Nikoli.«<ref name=":19" /> Douglasova žena Anne je podobno pripisala energijo, vloženo v igranje, njegovemu težkemu otroštvu: :»Vzgajale so ga mati in sestre, kot šolar pa je moral delati, da je pomagal preživljati družino. Mislim, da je bil del Kirkovega življenja pošasten napor, da bi se dokazal in si pridobil priznanje v očeh svojega očeta ... Niti štiri leta psihoanalize niso mogla spremeniti gonil, ki so se začeli kot želja po dokazovanju.«<ref name="Thomas, p. 24" /> Douglas je pripisal zasluge svoji materi Bryni, da mu je vcepila pomen "stave na srečo" in je njen nasvet je upošteval pri snemanju filmov.<ref name=":17" /> V njeno čast je poimenoval podjetje Bryna Productions. Douglas se je zavedal, da je njegov intenziven slog igranja nekakšen ščit: »Igranje je najbolj neposreden način za pobeg iz resničnosti, v mojem primeru pa je bilo to sredstvo za pobeg iz dolgočasnega in mračnega ozadja.«<ref>Thomas, stran 22.</ref> == Zasebno življenje == === Osebnost === V knjigi ''Krparjev sin'' se je Douglas opisal kot <nowiki>''</nowiki>prasca<nowiki>''</nowiki> in dodal: »Verjetno sem najbolj nepriljubljen igralec v Hollywoodu. In glede tega se počutim precej dobro. Ker sem takšen ... Rodil sem se agresiven in mislim, da bom agresiven tudi umrl.«<ref name="Darrach-1988" /> Sodelavci in znanci so opazili podobne lastnosti, [[Burt Lancaster]] pa je nekoč pripomnil: »Kirk bi vam prvi povedal, da je zelo težaven človek. Jaz pa bi bil drugi.«<ref name="Darrach-1988" /> Douglasovo predrzno osebnost so pripisovali njegovi težki vzgoji v revščini in ob agresivnemu očetu alkoholiku, ki je Kirka kot majhnega otroka zanemarjal.<ref name="Darrach-1988" /><ref name="Turan">{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1988-08-14-bk-594-story.html|title=The Wrath of Issur : THE RAGMAN’S SON|date=14. 8. 1988|accessdate=21. 8. 2025|website=Los Angeles Times|last=Turan|first=Kenneth}}</ref> Douglas sam je napisal: »V meni je vrelo ogromno besa, besa, ki sem se ga bal razkriti, ker ga je bilo v mojem očetu toliko več in je bil toliko močnejši.«<ref name="Turan"/> Douglasova disciplina, duhovitost in smisel za humor so bili prav tako pogosto prepoznani in izpostavljeni.<ref name="Darrach-1988" /> === Zakoni in otroci === [[File:Kirk & Ann attend Jefferson awards.jpg|thumb|Anne Buydens in Douglas na podelitvi nagrad Jefferson leta 2003.]] Douglas in njegova prva žena [[Diana Dill]] sta se poročila 2. novembra 1943. Imela sta dva sinova, igralca [[Michael Douglas|Michaela Douglasa]] in producenta [[Joel Douglas|Joela Douglasa]]. Ločila sta se leta 1951. Glede na njegovo avtobiografijo ''Krparjev sin'' sta se z italijansko igralko [[Pier Angeli]] zaročila v zgodnjih petdesetih letih 20. stoletja, potem ko sta se spoznala na snemanju filma ''The Story of Three Lovers'' (1953), vendar do oltarja nista nikoli prišla.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ragman's Son: An Autobiography|url=https://archive.org/details/ragmanssonautobi0000doug|last=Douglas|first=Kirk|publisher=G. K. Hall|year=1989|isbn=0-8161-4795-7|page=[https://archive.org/details/ragmanssonautobi0000doug/page/194 194]–200, 206, 208–12, 224–228, 231–233, 238–43, 248, 335}}</ref> Kasneje je v Parizu med snemanjem filma ''Usodna ljubezen'' spoznal producentko [[Anne Buydens]] (rojena kot Hannelore Marx 23. aprila 1919 v [[Hannover|Hannovru]] v Nemčiji).<ref>{{Navedi splet|url=https://jewishjournal.com/culture/arts/books/219534/new-book-reveals-lifetime-love-letters-kirk-douglas-wife/|title=New book reveals a lifetime of love letters between Kirk Douglas and wife|date=25. 5. 2017|accessdate=22. 8. 2025|website=Jewish Journal|last=Tugend|first=Tom}}</ref> Iz Nemčije je pobegnila pred nacizmom in se preživljala tako, da je svoje večjezične sposobnosti uporabila za delo v filmskem studiu, kjer je ustvarjala prevode za podnapise.<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://theheartfoundation.org/our-mission/humanitarian-award/kirk-anne-douglas/|title=KIRK & ANNE DOUGLAS|accessdate=22. 8. 2025|website=The Heart Foundation}}</ref> Poročila sta se 29. maja 1954. Leta 2014 sta praznovala 60. obletnico poroke v vili Greystone v Beverly Hillsu.<ref name=":26">{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/style/laaffairs/la-hm-affairs-20140621-story.html|title=L.A. Affairs: Kirk Douglas looks back at 60 years of marriage|date=20. 6. 2014|accessdate=22. 8. 2025|website=Los Angeles Times|last=Douglas|first=Kirk}}</ref> Imela sta dva sinova, producenta [[Peter Douglas|Petra]] in igralca [[Eric Douglas|Erica]], ki je umrl 6. julija 2004 zaradi prevelikega odmerka alkohola in drog v starosti 46 let.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/3550930.stm|title=Douglas son 'died accidentally'|date=10. 8. 2004|accessdate=22. 8. 2025|website=BBC News}}</ref> Leta 2017 je par izdal knjigo ''Kirk in Anne: Pisma ljubezni, smeha in življenja v Hollywoodu (Kirk and Anne: Letters of Love, Laughter and a Lifetime in Hollywood)'', ki je razkrila intimna pisma, ki sta si jih pisala skozi leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.townandcountrymag.com/leisure/arts-and-culture/a11661468/kirk-douglas-anne-buydens-love-story/|title=Kirk Douglas's Six-Decade Love Story With His Wife, Anne Buydens|date=30. 4. 2021|accessdate=22. 8. 2025|website=Town & Country|last=Vargas|first=Chanel}}</ref> Douglas je imel ves čas zakona afere z drugimi ženskami, vključno z več hollywoodskimi zvezdnicami. Svoje nezvestobe ni nikoli skrival pred ženo, ki jo je sprejemala in pojasnila: »Kot Evropejka sem razumela, da je nerealno pričakovati popolno zvestobo v zakonu.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.countryliving.com/life/entertainment/a42918/kirk-and-anne-douglas-marriage-infidelity/|title=Kirk and Anne Douglas Open Up About Their Tumultuous Marriage in New Tell-All Book|date=3. 5. 2017|accessdate=22. 8. 2025|website=Country Living|last=Carter|first=Maria}}</ref> {{Družinsko drevo Kirka Douglasa}} === Mike Todd === Douglas je bil dober prijatelj s producentom [[Mike Todd|Mikom Toddom]], ki je živel čez cesto v Palm Springsu.<ref name=":23">Douglas, Douglas with Newberger. ''Kirk and Anne: Letters of Love, Laughter and a Lifetime in Hollywood'', strani 104–106.</ref> Zjutraj 22. marca 1958 sta igrala tenis, ko ga je Todd prosil, naj se pozneje tistega dne z njim z zasebnim letalom pelje v New York, kjer naj bi prejel nagrado.<ref name=":23" /> Predlagal je, da bi Douglas lahko pripravil prezentacijo nagrade zanj, nato pa bi se na poti nazaj ustavila in obiskala nekdanjega predsednika Harryja Trumana v Independenceu v Missouriju. Ko je Douglasova žena Anne slišala za načrt, je imela neprijeten občutek in ga je prosila, naj raje leti s komercialnim letom. Po burnem prepiru se je Douglas v jezi odločil, da če ne more leteti s Toddom, potem sploh ne bo šel na pot.<ref name=":23" /> Naslednje jutro so Douglas in njegova družina med vožnjo v Los Angeles po radiu slišali novico, da je Toddovo letalo strmoglavilo nekaj ur po vzletu, pri čemer so umrli vsi potniki na krovu.<ref name=":23" /> === Vera === Douglas je bil vzgojen kot Jud. 13. februarja 1991 je bil Douglas v starosti 74 let poškodovan, ko je letalo trčilo z manjšim letalom nad letališčem Santa Paula, sam pa je bil takrat v helikopterju. Poškodovani sta bili tudi dve drugi osebi, vključno z [[Noel Blanc|Noelom Blancom]], sinom glasovnega igralca [[Mel Blanc|Mela Blanca]], ki je pilotiral helikopter, dve osebi v letalu pa sta umrli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-02-14-mn-1684-story.html|title=2 Die as Plane, Copter Crash; Kirk Douglas, 2 Others Hurt|date=14. 2. 1991|accessdate=24. 8. 2025|website=Los Angeles Times|last=Gorman|first=Gary|last2=O'Donell|first2=Santiago}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/0c28c487122c3e3e67d200fe7a23a2fc|title=Kirk Douglas, Noel Blanc Recovering After Air Collision That Killed Two|accessdate=24. 8. 2025|website=AP News}}</ref> Ta izkušnja bližnje smrti je Douglasa spodbudila k iskanju smisla, kar ga je po dolgem raziskovanju pripeljalo do sprejema judovstva, v katerem je bil vzgojen. To duhovno potovanje je opisal v svoji knjigi ''Vzpon na goro: Moje iskanje smisla'' ''(Climbing the Mountain: My Search for Meaning)'' leta 1997.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1997-sep-24-ls-35432-story.html|title=A Role Made to Order|date=24. 9. 1997|accessdate=24. 8. 2025|website=Los Angeles Times|last=Lacher|first=Irene}}</ref> Odločil se je, da bo ponovno obiskal Jeruzalem. Želel si je ponovno ogledati predor Zahodnega zidu. Med potovanjem je odprl dve igrišči, ki ju je podaril državi. Njegov turistični vodnik je poskrbel, da se je ogled predora končal pri skali, kjer je po judovskem izročilu Abraham nameraval darovati Izaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jta.org/newyork|title=Kirk Douglas, Legendary Movie Star Who Had His Second Bar Mitzvah at 83, Has Died|date=6. 2. 2020|accessdate=24. 8. 2025|website=The Jewish Week|last=Tugend|first=Tom}}</ref> V svoji avtobiografiji ''Krparjev sin'' se je spominjal: »Pred leti sem poskušal pozabiti, da sem Jud,« a kasneje v svoji karieri se je začel »spoprijemati s tem, kaj pomeni biti Jud,« kar je postala tema njegovega življenja.<ref name="Douglas 1988, p. 383">Douglas 1988, stran 383.</ref> V intervjuju leta 2000 je ta prehod pojasnil:<ref>{{Navedi splet|url=https://aish.com/48892702/|title=Climbing the Mountain: Essay and Interview with Kirk Douglas|date=4. 3. 2000|accessdate=8. 11. 2025|website=Aish|last=Douglas|first=Kirk}}</ref> :»Judovstvo in moja pot sva se razšla že zdavnaj, ko sem bil reven otrok, ki je odraščal v Amsterdamu v New Yorku. Takrat sem bil precej dober v [[Čeder|čederju]], zato so Judje naše skupnosti mislili, da bodo storili čudovito stvar in zbrali dovolj denarja, da me pošljejo v ješivo, da bi postal rabin. Sveti Mojzes! To me je prestrašilo do smrti. Nisem hotel biti rabin. Hotel sem biti igralec. Verjemite mi, člani Sinov Izraela so bili vztrajni. Imel sem nočne more – nosil sem dolge pajose in črn klobuk. Moral sem se zelo potruditi, da sem se tega rešil. Ampak veliko časa sem potreboval, da sem spoznal, da ni treba biti rabin, da bi bil Jud.« [[File:President Ronald Reagan with Kirk Douglas and Mrs. Douglas Attending a Private Dinner at Eldorado Country Club in Rancho Mirage - DPLA - 17b0375ae7b1d9be64a94b3f3ab6511a.jpg|thumb|Douglas z ženo Anne in predsednikom [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] decembra 1987.]] Douglas je opozoril, da je bila osnovna tema nekaterih njegovih filmov, vključno z ''The Juggler'' (1953), ''Cast a Giant Shadow'' (1966) in ''Remembrance of Love'' (1982), »Jud, ki se ne dojema kot Jud in sčasoma najde svojo judovsko pripadnost.«<ref name="Douglas 1988, p. 383"/> ''The Juggler'' je bil prvi hollywoodski celovečerec, posnet v novo ustanovljeni državi Izrael. Douglas se je spominjal, da je tam videl »skrajno revščino in hrano, ki so jo racionalizirali.« Vendar se mu je zdelo »čudovito, da je končno spadal med večino.« Producent filma [[Stanley Kramer]] je poskušal prikazati »Izrael kot junaški odziv Judov na Hitlerjevo uničenje.«<ref>{{Navedi knjigo|title=To the Golden Cities: Pursuing the American Jewish Dream in Miami and L.A.|last=Moore|first=Deborah|publisher=Harvard Univ. Press|year=1994|page=245}}</ref> Čeprav so imeli njegovi otroci nejudovske matere, je Douglas izjavil, da so se "kulturno zavedali" njegovih "globokih prepričanj" in da nikoli ni poskušal vplivati na njihove verske odločitve.<ref name="Douglas 1988, p. 383"/> Douglasova žena Anne se je spreobrnila v judovstvo, preden sta leta 2004 obnovila poročne zaobljube.<ref name="Paskin-2012" /> Douglas je leta 1999 praznoval drugo slovesnost bar micva.<ref name=":11" /> === Dobrodelnost === Douglas in njegova žena sta v času njegove kariere darovala denar različnim neprofitnim organizacijam in načrtovala, da bosta večino svojega 80 milijonov dolarjev neto premoženja podarila.<ref>{{Navedi splet|url=https://hollywoodreporter.com/news/why-kirk-anne-douglas-are-815957|title=Why Kirk and Anne Douglas Are Giving Away Their Fortune|date=20. 8. 2015|accessdate=28. 11. 2025|website=The Hollywood Reporter|last=Feinberg|first=Scott}}</ref> Med prejemniki sta bili tudi njegova nekdanja srednja šola in fakulteta. Septembra 2001 je pomagal financirati muzikal ''Amsterdam Oratorio'' (ki ga je napisala Maria Riccio Bryce) na svoji srednji šoli. Avtorica je leta 1968 prejela nagrado Kirka Douglasa, ki jo podeljuje šolsko društvo Thespian Society.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1957&dat=20010930&id=HnghAAAAIBAJ&sjid=zIgFAAAAIBAJ&pg=1516,7775654|title=Oratorio describes life in the city|date=30. 9. 2001|accessdate=28. 11. 2025|website=The Daily Gazette|last=Cudmore|first=Bob}}</ref> Leta 2012 je Univerzi St. Lawrence, ki jo je nekoč obiskoval, podaril 5 milijonov dolarjev. Fakulteta je donacijo uporabila za štipendijski sklad, ki ga je ustanovil leta 1999.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.syracuse.com/news/index.ssf/2012/07/kirk_douglas_donating_st_lawrence_university.html|title=Kirk Douglas donating $5 million to St. Lawrence University|date=30. 7. 2012|accessdate=28. 11. 2025|website=Associated Press}}</ref><ref name=":27">{{Navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/kirk-anne-douglas-donate-millions-non-profits-355547/|title=Kirk and Anne Douglas Donate $50 Million to Five Non-Profits|date=27. 7. 2012|accessdate=28. 11. 2025|website=The Hollywood Reporter|last=Kilday|first=Gregg}}</ref> Doniral je različnim šolam, zdravstvenim ustanovam in drugim neprofitnim organizacijam v južni Kaliforniji. To je vključevalo obnovo več kot 400 igrišč združenega šolskega okrožja Los Angeles, ki so bila stara in so potrebovala obnovo. Douglasovi so v misiji Los Angeles ustanovili Center Anne Douglas za brezdomne ženske, ki je pomagal stotinam žensk spremeniti svoja življenja. V Culver Cityju so leta 2004 odprli gledališče Kirk Douglas.<ref name=":26" /> Podprli so otroški center Anne Douglas v sinagogi Sinai Temple v Westwoodu.<ref name=":27" /> Marca 2015 sta Douglas in njegova žena donirala 2,3 milijona dolarjev otroški bolnišnici v Los Angelesu.<ref>{{Navedi splet|url=http://bhcourier.com/beverly-hills-news-kirk-anne-douglas-donate-2-3m-childrens-hospital-los-angeles|title=Kirk, Anne Douglas Donate $2.3M To Children's Hospital Los Angeles|date=30. 3. 2015|accessdate=28. 11. 2025|website=The Beverly Hills Courier|last=Coleman|first=Laura|archive-date=2015-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150330054722/http://bhcourier.com/beverly-hills-news-kirk-anne-douglas-donate-2-3m-childrens-hospital-los-angeles/|url-status=dead}}</ref> Od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja sta Kirk in Anne Douglas donirala do 40 milijonov dolarjev Harry's Havenu, centru za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni v Woodland Hillsu, za oskrbo pacientov v Motion Picture Home.<ref name="Paskin-2012" /> Ob praznovanju njegovega 99. rojstnega dne 9. decembra 2015 sta donirala še 15 milijonov dolarjev za širitev centra z novim dvonadstropnim paviljonom Kirk Douglas Care.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/kirk-douglas-just-did-something-beautiful-for-his-99th-birthday_n_56718cc0e4b0688701dbb7ce|title=Kirk Douglas Just Did Something Beautiful For His 99th Birthday|date=16. 12. 2015|accessdate=28. 11. 2025|website=The Huffington Post|last=Shah|first=Yagana}}</ref> Douglas je doniral denar za številna igrišča v Jeruzalemu in gledališče Kirk Douglas v centru Aish nasproti Zidu objokovanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.timesofisrael.com/kirk-douglas-and-his-theatre-in-jerusalem/|title=Kirk Douglas and His Theatre in Jerusalem|date=14. 12. 2017|accessdate=28. 11. 2025|last=Rabinowitz|first=Boruch}}</ref> === Politika === [[File:Kirk Douglas with book 2002.jpg|thumb|Douglas leta 2002 s svojo knjigo ''My Stroke of Luck''.]] Douglas in njegova žena sta na lastne stroške potovala v več kot 40 držav kot ambasadorja dobre volje za ameriško informacijsko agencijo in poslušalcem razlagala, zakaj demokracija deluje in kaj pomeni svoboda.<ref name=":28" /> Leta 1980 je Douglas odletel v Kairo na pogovor z egiptovskim predsednikom [[Anvar Sadat|Anvarjem Sadatom]]. Za vsa njegova prizadevanja dobre volje je leta 1981 od predsednika [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]] prejel predsedniško medaljo svobode.<ref name=":26" /> Na slovesnosti je Carter dejal, da je Douglas "to storil na požrtvovalen način, skoraj vedno brez pompa in brez kakršne koli osebne zasluge ali priznanja zase".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/?pid=44540|title=Jimmy Carter: Presidential Medal of Freedom Remarks at the Presentation Ceremony|website=Presidency.ucsb.edu|date=January 16, 1981|access-date=December 17, 2016|archive-date=February 14, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170214202718/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/?pid=44540|url-status=dead}}</ref> V naslednjih letih je Douglas pred kongresom pričal o zlorabi starejših.<ref name="Paskin-2012" /> Douglas je bil tudi prijatelj z nekdanjim [[Državni sekretar Združenih držav Amerike|državnim sekretarjem]] [[Henry Kissinger|Henryjem Kissingerjem]].<ref>{{Navedi splet|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1917-72PubDipv08/d72|title=72. Memorandum From the Senior Military Assistant to the President for National Security Affairs (Haig) to the President’s Assistant for National Security Affairs (Kissinger)|date=17. 2. 1970|accessdate=29. 11. 2025|website=Historical Documents}}</ref> Douglas je bil dolgoletni član Demokratske stranke.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hollywood and Israel: a history|last=Shaw|first=Tony|publisher=Columbia University Press|year=2022|isbn=9780231544924|page=185}}</ref> Pisal je pisma politikom, ki so bili njegovi prijatelji. V svojih spominih ''Let's Face It'' (2007) je zapisal, da se je leta 2006 čutil dolžnega pisati nekdanjemu predsedniku Jimmyju Carterju. V pismu je poudaril, da je »Izrael edina uspešna demokracija na Bližnjem vzhodu ... [in] je moral prestati veliko vojn proti premočnim oviram. Če Izrael izgubi eno vojno, izgubimo Izrael.«<ref name=":11" /> Pred predsedniškimi volitvami Demokratske stranke leta 2020 je podprl kampanjo [[Michael Bloomberg|Michaela Bloomberga]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/story/2020-02-11/michael-douglas-kirk-douglas-mike-bloomberg|title=Kirk Douglas’ last words? Michael Douglas says they were a political endorsement|date=11. 2. 2020|accessdate=29. 11. 2025|website=Los Angeles Times|last=D'Zurilla|first=Christie}}</ref> === Vloga pri ukinitvi hollywoodske črne liste === Kirk Douglas je trdil, da je ukinil hollywoodsko črno listo, ko je vztrajal, da se [[Dalton Trumbo|Daltonu Trumbu]], ki je bil na črni listi kot eden od desetih hollywoodskih ustvarjalcev, pripišejo zasluge za [[scenarij]] za film ''Spartak''.<ref>Harvey, Steve (11. 9. 1976). "Dalton Trumbo Dies at 70, One of the 'Hollywood 10'". ''Los Angeles Times''. Stran 1.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0889671/|title=Trumbo|accessdate=1. 12. 2025|website=IMDb}}</ref> Trumbo je nameraval uporabiti psevdonim "Sam Jackson". V svoji avtobiografiji je Douglas zapisal, da je bila ta odločitev motivirana s sestankom, ki so ga imeli Edward Lewis, Stanley Kubrick in on glede tega, čigava imena naj se navedejo v odjavnih špicah za scenarij glede na Trumbov slab odnos s hollywoodskimi direktorji. Ena od idej je bila, da bi Lewisa navedli kot soscenarista ali edinega scenarista, vendar je Lewis oba predloga zavrnil. Naslednji dan je Douglas poklical na Universal in rekel: »Rad bi pustil prepustnico za Daltona Trumba.« Douglas je navedel še: »Trumbo je prvič po desetih letih stopil na območje studia. Rekel je: 'Hvala, Kirk, ker si mi vrnil ime.'«<ref>Kirk Douglas. ''The Ragman's Son'' (avtobiografija). Pocket Books, 1990. Chapter 26: The Wars of Spartacus.</ref> Med intervjujem leta 2012 je Douglas dejal: »Posnel sem več kot 85 filmov, a najbolj sem ponosen na to, da sem uničil črno listo.«<ref name="Paskin-2012" /> Vendar sta producent filma Edward Lewis in družina Daltona Trumba izpodbijala Douglasove trditve.<ref name=":29" /> Douglas ni javno objavil Trumbovega soavtorstva pri ''Spartaku'' do avgusta 1960, sedem mesecev po tem, ko ga je producent in režiser [[Otto Preminger]] 20. januarja 1960 javno najel za adaptacijo filma ''Exodus'' za filmsko platno.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1976/09/11/archives/dalton-trumbo-film-writer-dies-oscar-winner-had-been-blacklisted.html|title=Dalton Trumbo, Film Writer, Dies; Oscar Winne r Had Been Blacklisted|date=11. 9. 1976|accessdate=2. 12. 2025|website=The New York Times|last=Noftdheimer|first=Jon}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://comptalk.fiu.edu/blacklist.htm|title=How the Film and Television Blacklists Worked|date=19. 7. 2011|accessdate=2. 12. 2025|website=Florida International University|last=Schwartz|first=Richard A.|archive-date=2011-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719193328/http://comptalk.fiu.edu/blacklist.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://todayinclh.com/?event=hollywood-blacklist-broken-preminger-credits-dalton-for-exodus#:~:text=Hollywood%20Producer%2FDirector%20Otto%20Preminger%20announced%20on%20this%20day,ending%20the%20blacklist%20of%20Hollywood%20writers%20and%20directors.|title=Hollywood Blacklist Broken – Producer Otto Preminger Credits Dalton Trumbo for “Exodus” Script|date=21. 5. 2013|accessdate=2. 12. 2025|website=Today in Civil Liberties History}}</ref> Douglas je kasneje uspešno zavrnil Trumbovo zahtevano priznanje zaslug za film ''Mesto brez usmiljenja'', ker se je bal, da bi njegovo nadaljnje sodelovanje s scenaristom škodovalo njegovi karieri.<ref name=":29" /> === Bloganje === Douglas je občasno pisal blog. Prvotno je bil objavljen na [[MySpace|MySpaceu]],<ref>{{Navedi splet|url=http://technology.timesonline.co.uk/tol/news/tech_and_web/article6344077.ece|title=World's oldest blogger Maria Amelia Lopez Solino dies|date=22. 5. 2009|accessdate=2. 12. 2025|website=Times Online|last=Kendall|first=Nigel|archive-date=2009-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20091015144204/http://technology.timesonline.co.uk/tol/news/tech_and_web/article6344077.ece|url-status=dead}}</ref> njegove objave pa je od leta 2012 objavljal ''Huffington Post''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/section/kirk-douglas|title=Kirk Douglas blog|date=11. 1. 2014|accessdate=2. 12. 2025|website=Huffington Post}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2008 je veljal za najstarejšega blogerja med slavnimi na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/3797825/Kirk-Douglas-becomes-MySpaces-oldest-celebrity-blogger.html|title=Kirk Douglas becomes MySpace's oldest celebrity blogger|date=17. 12. 2008|accessdate=2. 12. 2025|website=The Daily Telegraph|last=Irvine|first=Chris}}</ref> === Obtožbe o posilstvu === Douglas naj bi poleti 1955 posilil igralko [[Natalie Wood]], ko je bila ta stara 16 let, on pa 38.<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/entertainment-lifestyle-movies-los-angeles-hollywood-2edc063a1a5529bd6cd7fdca096672cc|title=Natalie Wood was assaulted by Kirk Douglas, sister alleges|date=4. 11. 2021|accessdate=2. 12. 2025|website=AP News|last=Italie|first=Hillel}}</ref> To je bilo prvič objavljeno v igralkini biografiji, ki jo je leta 2001 napisala [[Suzanne Finstad]], čeprav tam storilca ni poimenovala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sleeping with Strangers: How the Movies Shaped Desire|last=Thomson|first=David|publisher=Knopf Doubleday Publishing Group|year=2020|isbn=978-1-10197-102-4|page=223}}</ref> Obtožba je ponovno pritegnila pozornost januarja 2018, potem ko so se na 75. podelitvi zlatih globusov poklonili Douglasu, pri čemer je več medijev citiralo anonimno objavo na blogu iz leta 2012, ki je Douglasa obtožila zlorabe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mediaite.com/online/twitter-calls-out-golden-globes-for-honoring-kirk-douglas-accused-of-raping-natalie-wood-not-a-good-look/|title=Twitter Calls Out Globes For Honoring Kirk Douglas, Accused of Raping Natalie Wood|date=7. 1. 2018|accessdate=7. 12. 2025|website=Media Ite|last=Wulfsohn|first=Joseph A.}}</ref> Julija 2018 je Lana, sestra Natalie Wood, v 12-delnem podkastu o življenju svoje sestre povedala, da je bila Natalie kot najstnica spolno napadena in da se je napad zgodil v hotelu Chateau Marmont med avdicijo in je trajal "več ur".<ref>{{Navedi splet|url=https://consent.yahoo.com/v2/collectConsent?sessionId=3_cc-session_a81efb32-47ee-4ce8-a34e-ad524b76ca51|title=Lana Wood: Natalie Wood was sexually assaulted as a teen|date=26. 7. 2018|accessdate=7. 12. 2025|website=AOL|last=Chan|first=Anna}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V spominih iz leta 2021 z naslovom ''Little Sister: My Investigation Into the Mysterious Death of Natalie Wood'' je Lana Wood trdila, da je sestro napadel Douglas.<ref name=":30" /> Douglasov sin Michael je zapisal: »Naj oba počivata v miru.«<ref name=":30" /> == Zdravstvene težave in smrt == [[File:Grave of Kirk, Anne and Eric Douglas.JPG|thumb|Grob Kirka Douglasa.]] 28. januarja 1996 je Douglas pri 79-ih letih doživel hudo [[Možganska kap|možgansko kap]], ki je poslabšala njegovo govorno sposobnost.<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/people/archive/article/0,,20123380,00.html|title=Lust for Life|date=6. 10. 1997|accessdate=21. 12. 2025|website=People|last=Douglas|first=Kirk|last2=Gold|first2=Todd}}</ref> Zdravniki so njegovi ženi povedali, da bo, če ne bo hitrega izboljšanja, izguba govorne sposobnosti verjetno trajna. Vendar se je po večmesečnem režimu dnevne logopedske terapije njegova govorna sposobnost vrnila, čeprav je bila še vedno omejena. Dva meseca pozneje (marca) je lahko sprejel častnega oskarja in se zahvalil občinstvu.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://ghostarchive.org/varchive/wBF-0j1IPXw|title=Kirk Douglas receiving an Honorary Oscar®|date=24. 4. 2008|accessdate=21. 12. 2025|website=YouTube}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=https://abilitymagazine.com/kirk-douglas-interview-with-chet-cooper/|title=Interview: Kirk Douglas|accessdate=21. 12. 2025|website=Ability|last=Cooper|first=Chet}}</ref> O tej izkušnji je pisal v svoji knjigi ''My Stroke of Luck'' iz leta 2002, za katero je upal, da bo "priročnik za uporabo" za druge o tem, kako ravnati z žrtvijo kapi v lastni družini.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|url=https://scroll.in/reel/819188/thespian-gambler-and-time-traveller-the-remarkable-100-year-run-of-kirk-douglas|title=Thespian, gambler and time traveller: the remarkable 100-year run of Kirk Douglas|date=24. 10. 2016|accessdate=21. 12. 2025|website=Scroll|last=Alikhan|first=Anvar}}</ref> Douglas je umrl na svojem domu v Beverly Hillsu v Kaliforniji, obkrožen z družino, 5. februarja 2020 v starosti 103 leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/local/obituaries/la-me-kirk-douglas-snap-story.html|title=Kirk Douglas dead at 103; ‘Spartacus’ star helped end Hollywood blacklist|date=5. 2. 2020|accessdate=21. 12. 2025|website=Los Angeles Times|last=McLellan|first=Dennis}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2020/02/05/movies/kirk-douglas-dead.html|title=Kirk Douglas, a Star of Hollywood’s Golden Age, Dies at 103|date=5. 2. 2020|accessdate=21. 12. 2025|website=The New York Times|last=Berkvist|first=Robert}}</ref> Douglasov pogreb je bil na pokopališču Westwood Village Memorial Park 7. februarja 2020, dva dneva po njegovi smrti. Pokopan je bil v istem grobu kot njegov sin Eric.<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/movies/kirk-douglas-funeral/|title=Michael Douglas, Catherine Zeta-Jones and More Attend Kirk Douglas' Funeral 2 Days After His Death|date=7. 2. 2020|accessdate=21. 12. 2025|website=People|last=Fernandez|first=Alexia}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eonline.com/news/1120767/kirk-douglas-laid-to-rest-at-private-funeral-2-days-after-death|title=Kirk Douglas Laid to Rest at Private Funeral 2 Days After Death|date=7. 2. 2020|accessdate=21. 12. 2025|website=E News|last=Heller|first=Corinne}}</ref> 29. aprila 2021 je njegova žena Anne umrla v starosti 102 leti in je bila pokopana poleg njega in njunega sina.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/anne-douglas-dead-producer-widow-kirk-douglas-102-1198502/|title=Anne Douglas, Philanthropist and Widow of Kirk Douglas, Dies at 102|date=29. 4. 2021|accessdate=21. 12. 2025|website=The Hollywood Reporter|last=Barnes|first=Mike}}</ref> == Filmografija == V članku leta 2014 je Douglas kot filme, na katere je v svoji igralski karieri najbolj ponosen, navedel ''[[Nenavadna ljubezen Marthe Ivers]], [[Šampion (film)|Šampion]], Ace in the Hole, [[Mesto iluzij]], [[Usodna ljubezen]], [[20000 milj pod morjem]], The Indian Fighter, [[Sla po življenju]], [[Steze slave]], [[Spartak (film)|Spartak]], [[Pogumni so osamljeni]]'' in ''[[Sedem dni v maju]].''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/ive-made-about-90-feature-films-but-these-are-the-ones-im-proudest-of_b_6290742|title=I've Made About 90 Feature Films, but These Are the Ones I'm Proudest Of|date=9. 12. 2014|accessdate=23. 12. 2025|website=The Huffington Post|last=Douglas|first=Kirk}}</ref> == Radijski nastopi == {| class="wikitable" |+ !Leto !Program !Epizoda |- |1947 |''Suspense'' |''Community Property''<ref>{{Navedi splet|url=https://escape-suspense.com/2010/02/suspense-community-property.html|title=Suspense – Community Property|accessdate=31. 12. 2025|website=Escape and Suspense!|archive-date=2025-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912025309/https://www.escape-suspense.com/2010/02/suspense-community-property.html|url-status=dead}}</ref> |- |1950 |''Screen Directors Playhouse'' |''Šampion''<ref name=":32">"Those Were the Days". ''Nostalgia Digest''. Vol. 42, št. 4. Autumn 2016. stran 35.</ref> |- |1950 |''Suspense'' |''The Butcher's Wife<ref name=":32" />'' |- |1952 |''Lux Radio Theatre'' |''Fant s trobento''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/clip/2507023/the_decatur_daily_review/|title=Better Radio Programs for the Week|date=2. 3. 1952|accessdate=31. 12. 2025|website=The Decatur Daily Review|last=Kirby|first=Walter}}</ref> |- |1954 |''Lux Radio Theatre'' |''Detektivska zgodba<ref name=":32" />'' |} == Časti in nagrade == [[File:Kirk Douglas Jimmy Carter.jpg|thumb|Predsednik Jimmy Carter sprejema Anne in Kirka Douglasa marca 1978.]] * Douglasa so počastile vlade in organizacije različnih držav, vključno s Francijo, Italijo, Portugalsko, Izraelom in Nemčijo.<ref name=":28" /> * Leta 1957 je na [[Mednarodni filmski festival v San Sebastianu|mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu]] prejel nagrado za najboljšega igralca za film ''Vikingi''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sansebastianfestival.com/1958/awards_and_jury_members/awards/1/51/in|title=San Sebastian Film Festival|accessdate=9. 1. 2026|website=San Sebastian Film Festival}}</ref> * Leta 1958 mu je Univerza St. Lawrence podelila častni naziv doktorja uprizoritvene umetnosti.<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/kirk-douglas-dies-spartacus-670526/|title=Kirk Douglas, Indomitable Icon of Hollywood’s Golden Age, Dies at 103|date=5. 2. 2020|accessdate=9. 1. 2026|website=The Hollywood Reporter|last=Barnes|first=Mike}}</ref> * Leta 1981 je Douglas prejel predsedniško medaljo svobode, ki mu jo je podelil Jimmy Carter.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.presidency.ucsb.edu/documents/presidential-medal-freedom-remarks-the-presentation-ceremony-0|title=Presidential Medal of Freedom Remarks at the Presentation Ceremony.|date=16. 1. 1981|accessdate=9. 1. 2026|website=Presidency}}</ref> * Leta 1984 je bil sprejet v Dvorano slavnih zahodnih izvajalcev v Nacionalnem muzeju kavbojske in zahodne dediščine v [[Oklahoma City, Oklahoma|Oklahoma Cityju v Oklahomi]].<ref>{{Cite web|url=https://nationalcowboymuseum.org/awards-halls-of-fame/great-western-performers/|title=Great Western Performers – National Cowboy & Western Heritage Museum|date=April 19, 2019|access-date=October 2, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190419213620/https://nationalcowboymuseum.org/awards-halls-of-fame/great-western-performers/|archive-date=April 19, 2019}}</ref> * Leta 1990 je prejel francosko odlikovanje [[Red legije časti]] za izjemne zasluge Franciji na področju umetnosti in književnosti.<ref name=":28" /> * Leta 1991 je prejel nagrado AFI za življenjsko delo.<ref>{{Cite web|url=https://video.afi.com/videos/playlist/PLCA1090DC25C5F32A|title=19th AFI Life Achievement Award: A Tribute To Kirk Douglas|website=video.afi.com|access-date=October 2, 2019|archive-date=October 2, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002203808/https://video.afi.com/videos/playlist/PLCA1090DC25C5F32A|url-status=dead}}</ref> * Leta 1994 so Douglasove dosežke na področju uprizoritvenih umetnosti proslavili v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je bil med prejemniki letnih [[Nagrada Kennedyjevega centra|nagrad Kennedyjevega centra]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kennedy-center.org/programs/specialevents/honors/history.cfm|title=List of Kennedy Center Honorees|date=15. 11. 2013|accessdate=13. 1. 2026|website=Kennedy Center for the Performing Arts|archive-date=2013-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20131115121714/http://www.kennedy-center.org/programs/specialevents/honors/history.cfm|url-status=dead}}</ref> * Leta 1998 je prejel nagrado Ceha filmskih igralcev za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.actorawards.org/nominees/life-achievement-award-recipient/35th|title=35th Screen Actors Guild Awards|accessdate=13. 1. 2026|website=Screen Actors Guild Awards}}</ref> * Leta 2002 je od [[George Walker Bush|predsednika Busha]] prejel nacionalno medaljo za umetnost.<ref name=":28" /> [[File:Kirk Douglas Walk of Fame Star.png|thumb|Zvezda na Hollywoodski aleji slavnih.]] [[File:20161005 Broadway Hollywood Building from Hollywood and Vine (2).jpg|thumb|Douglasova zvezda je locirana na slavnem križišču Hollywood and Vine.]] * Oktobra 2004 je mestno Mednarodno filmsko društvo in filmski festival otvorilo Kirk Douglas Way, glavno ulico v Palm Springsu v Kaliforniji. * Za svoj prispevek k filmski industriji ima Douglas zvezdo na [[Hollywoodska aleja slavnih|Hollywoodski aleji slavnih]] na naslovu 6263 Hollywood Blvd. Je ena redkih osebnosti (poleg [[James Stewart|Jamesa Stewarta]], [[Gregory Peck|Gregoryja Pecka]] in [[Gene Autry|Gena Autryja]]), katere zvezda je bila ukradena in kasneje zamenjana.<ref>{{cite web |url=http://www.hollywoodusa.co.uk/walkoffamestarlocations.htm |title=Hollywood Walk of Fame |work=Guide to and locations of the stars on Hollywood Boulevard |access-date=June 13, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120607064511/http://www.hollywoodusa.co.uk/walkoffamestarlocations.htm |archive-date=June 7, 2012 |url-status=dead }}</ref> [[File:Kirk Douglas ceremony Grauman's Chinese Theatre 1962.jpg|thumb|Med podpisovanjem pod svoje ime na Graumanovem kitajskem teatru 1. novembra 1962.]] [[File:Impronte di Kirk Douglas al TCL Chinese Theatre - Los Angeles - USA - agosto 2011.jpg|thumb|Njegovi odtisi dlani in stopal na Graumanovem kitajskem teatru.]] * [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]] ** Douglas je bil trikrat nominiran za oskarja za najboljšega igralca: za filme ''Šampion'' (1949), ''Mesto iluzij'' (1952) in ''Sla po življenju'' (1956), vendar nagrade nikoli ni osvojil.<ref name=":33" /> ** Leta 1996 je prejel častnega oskarja za "50 let ustvarjalne in moralne moči v filmski skupnosti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.deseret.com/2006/12/22/19992235/spotlight-on-kirk-douglas/|title=Spotlight on Kirk Douglas|accessdate=16. 1. 2026|website=Deseret News}}</ref> *[[Zlati globus]] **1952: nominacija za najboljšega igralca v drami za ''Detektivska zgodba''.<ref name=EncyCOMEntries>{{Navedi splet|url=https://www.encyclopedia.com/people/literature-and-arts/film-and-television-biographies/kirk-douglas|title=Kirk Douglas|accessdate=16. 1. 2026|website=Encyclopedia}}</ref> **1957: nagrada za najboljšega igralca v drami za ''Sla po življenju''.<ref name=EncyCOMEntries /> **1968: nagrada Cecil B. DeMille za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|url=https://goldenglobes.com/articles/ready-for-my-demille-profiles-in-excellence-kirk-douglas1968/|title=Ready for My deMille: Profiles in Excellence – Kirk Douglas,1968|date=14. 1. 2020|accessdate=16. 1. 2026|website=Golden Globes|last=Berk|first=Philip}}</ref> **1986: nominacija za najboljšega igralca v miniseriji ali televizijskem filmu za ''Amos''.<ref name=EncyCOMEntries /> *[[Emmy]] **1986: nominacija za najboljšega igralca v miniseriji za ''Amos''.<ref name=":35">{{Navedi splet|url=https://www.televisionacademy.com/bios/kirk-douglas|title=Kirk Douglas|accessdate=21. 1. 2026|website=Television Academy}}</ref> **1992: nominacija za najboljšega igralca v dramski seriji za ''Tales from the Crypt''.<ref name=":35" /> **2002: nominacija za najboljšega gostujočega igralca v dramski seriji za ''Touched by an Angel''.<ref name=":35" /> *Nagrada Igralskega ceha (Screen Actors Guild) **1999: nagrada za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/style/movies/features/sagwinners99.htm|title=Screen Actors Guild Winners|accessdate=21. 1. 2026|website=Washington Post}}</ref> *[[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] **1963: nominacija za najboljšega tujega igralca za ''Pogumni so osamljeni''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bafta.org/awards/|title=Film in 1963|accessdate=21. 1. 2026|website=British Academy of Film and Television Arts}}</ref> *Britannia **2009: nagrada za svetovni prispevek k filmski umetnosti.<ref>{{cite web|url=http://www.digitalspy.com.au/movies/news/a185790/douglas-honoured-by-award-presentation.html|title=Douglas honoured by award presentation|first=Sarah|last=Rollo|work=Digital Spy|date=November 9, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20150602134320/http://www.digitalspy.com.au/movies/news/a185790/douglas-honoured-by-award-presentation.html|archive-date=June 2, 2015|access-date=February 6, 2020}}</ref> *[[Mednarodni filmski festival v Berlinu]] **1975: nominacija za film ''Posse''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.berlinale.de/en/archive/yearbooks/1975.html|title=25th Berlin International Film Festival|accessdate=21. 1. 2026|website=Berlinale}}</ref> **2001: častni zlati medved.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.berlinale.de/en/archiv/jahresarchive/2001/03_preistr_ger_2001/03_Preistraeger_2001.html|title=Prizes & Honors 2001|accessdate=21. 1. 2026|website=Berlinale}}</ref> *Nagrada Cesar **1980: častni cesar.<ref name=EncyCOMEntries /> *Hollywoodski filmski festival **1997: nagrada za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hollywoodawards.com/1997/10/kirk-douglas-champions-hollywood-fest/|title=Kirk Douglas Champions Hollywood Fest|date=20. 10. 1997|accessdate=27. 1. 2026|website=Hollywood Film Awards}}</ref> *Nacionalni odbor za pregled **1988: nagrada za karierne dosežke.<ref name=EncyCOMEntries /> *Nagrada newyorškega združenja filmskih kritikov **1951: nominacija za najboljšega igralca za ''Detektivska zgodba''.<ref name=EncyCOMEntries /> **1956: nagrada za najboljšega igralca za ''Sla po življenju''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1992-12-06-9211280110-story.html|title=Kirk Douglas As Van Gogh|date=6. 12. 1992|accessdate=27. 1. 2026|website=Orlando Sentinel|last=Day|first=Crosby}}</ref> Leta 1983 je Douglas prejel nagrado S. Roger Horchow za javno služenje s strani združenja Private Citizen, ki podeljujejo Jeffersonove nagrade.<ref>{{Navedi splet|url=http://jeffersonawards.org/pastwinners/national|title=Jefferson Awards|date=24. 11. 2010|accessdate=27. 1. 2026|archive-date=2010-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20101124043935/http://jeffersonawards.org/pastwinners/national|url-status=dead}}</ref> Leta 1996 je Douglas prejel častnega oskarja za »50 let dela kot moralna in ustvarjalna sila v filmski skupnosti.« Nagrado mu je podelil producent in režiser [[Steven Spielberg]].<ref name=":36" /> Zaradi Douglasove kapi poletje pred tem, zaradi katere je izgubil večino govornih sposobnosti, pa so bili njegovi bližnji prijatelji in družina zaskrbljeni, ali naj sploh poskuša govoriti oziroma kaj naj reče. Tako njegov sin Michael kot njegov dolgoletni prijatelj [[Jack Valenti]] sta ga spodbujala, naj reče le »hvala« in zapusti oder. Douglas se je strinjal, a si je premislil, ko je stal pred občinstvom. Kasneje je dejal: »Nameraval sem samo reči 'hvala', a sem videl 1000 ljudi in čutil sem, da moram povedati nekaj več, zato sem to tudi storil.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/losangeles/news/hollywood-legend-kirk-douglas-his-wife-delve-into-their-60-year-love-affair/|title=Hollywood Legend Kirk Douglas, His Wife Delve Into Their 60-Year Love Affair|accessdate=27. 1. 2026|website=CBS News}}</ref> Valenti se je spominjal, da so bili vsi osupli nad izboljšanjem njegovega glasu, potem ko je Douglas dvignil oskarja, nagovoril sinove in ženi povedal, kako zelo jo ljubi: :»Občinstvo je ponorelo od aplavza [in] izbruhnilo v naklonjenosti ... Vstali so na noge, da bi pozdravili to zadnjo veliko filmsko legendo, ki je preživela grožnjo smrti in strmela v demone, ki so mu grozili, da ga bodo utišali. Čutil sem čustveni val, ki je bučal skozi paviljon Dorothy Chandler v glasbenem centru Los Angeles.«<ref name=":12" /> Od leta 2006 [[Mednarodni filmski festival v Santa Barbari]] podeljuje nagrado Kirk Douglas za odličnost v filmu, s čimer priznavajo njegov življenjski prispevek k filmski industriji. Med prejemniki nagrade do sedaj so [[Robert De Niro]], [[Ed Harris]], [[Harrison Ford]], [[Michael Douglas]], [[Hugh Jackman]] in [[Judi Dench]].<ref>{{Navedi splet|url=https://sbiff.org/kirk_douglas_award/|title=Kirk Douglas Award|accessdate=28. 1. 2026|website=SBIFF}}</ref> Nagrada se običajno podeljuje igralcem, sta jo pa do sedaj prejela tudi režiserja [[Quentin Tarantino]] in [[Martin Scorsese]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thewrap.com/martin-scorsese-kirk-douglas-award-santa-barbara/|title=Martin Scorsese to Receive Kirk Douglas Award From Santa Barbara Film Festival|date=26. 8. 2019|accessdate=28. 1. 2026|website=The Wrap|last=Pond|first=Steve}}</ref> Leta 2015 je bila zvezda v Mednarodnem registru zvezd po Douglasu v počastitev njegovega 99. rojstnega dne poimenovana po njem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newyorker.com/magazine/2016/01/18/star-making|title=The Rising Stars of Politics|date=11. 1. 2016|accessdate=28. 1. 2026|website=The New Yorker}}</ref> == Knjižni viri == * ''The Ragman's Son''. Simon & Schuster, 1988. ISBN 0671637177. * ''Dance with the Devil''. Random House, 1990. ISBN 0394582373. * ''The Gift''. Grand Central Publishing, 1992. ISBN 0446516945. * ''Last Tango in Brooklyn''. Century, 1994. ISBN 0712648526. * ''The Broken Mirror: A Novella''. Simon & Schuster Books for Young Readers, 1997. ISBN 0689814933. * ''Young Heroes of the Bible''. Simon & Schuster Books for Young Readers, 1999. ISBN 0689814917. * ''Climbing the Mountain: My Search for Meaning''. Simon and Schuster, 2001. ISBN 0743214382. * ''My Stroke of Luck''. HarperCollins, 2003. ISBN 0060014040. * ''Let's Face It: 90 Years of Living, Loving, and Learning''. John Wiley & Sons, 2007. ISBN 0470084693. * ''I Am Spartacus!: Making a Film, Breaking the Blacklist''. Open Road Media, 2012. ISBN 1453239375. * ''Life Could Be Verse: Reflections on Love, Loss, and What Really Matters''. Health Communications, Inc., 2014. ISBN 978-0757318474. * ''Kirk and Anne: Letters of Love, Laughter and a Lifetime in Hollywood''. Running Press, 2017. ISBN 0762462183. Z Anne Douglas in Marcio Newberger. == Sklici== {{Sklici}} ==Nadaljnje branje== * Kress, Michael. [https://web.archive.org/web/20100924035116/http://search.barnesandnoble.com/Rabbis/Michael-Kress/e/9780789308047 ''Rabbis: Observations of 100 Leading and Influential Rabbis of the 21st Century'']. Predgovor Kirka Douglasa. Universe, 2002. {{ISBN|978-0789308047}}. * [[Joseph McBride (writer)|McBride, Joseph]]. [https://books.google.com/books?id=cDBQAAAACAAJ ''Kirk Douglas'']. Pyramid Publications, 1976. {{ISBN|0515040843}}. * [[Michael Munn|Munn, Michael]]. [https://books.google.com/books?id=2DWgHgAACAAJ ''Kirk Douglas'']. St. Martin's Press, 1985. {{ISBN|0312456816}}. * Press, Skip. [https://books.google.com/books?id=Iq3aAAAACAAJ ''Michael and Kirk Douglas'']. Silver Burdett Press, 1995. {{ISBN|0382249410}}. * Wise, James. ''Stars in Blue: Movie Actors in America's Sea Services''. Annapolis, MD: Naval Institute Press, 1997. {{ISBN|1557509379}}. {{OCLC|36824724}}. ==Zunanje povezave== {{sister project links|auto=1|d=Q104027}} * [http://www.kirkdouglas.com Uradna spletna stran] * [https://catalog.afi.com/Person/94234-Kirk-Douglas/ Kirk Douglas na strani American Film Institute Catalog] * {{IMDb name}} * {{Tcmdb name}} * {{IBDB name}} * [https://www.youtube.com/watch?v=MyKpILK_4g0 "Tribute to Kirk Douglas"], [[Turner Classic Movies]] * [https://www.youtube.com/watch?v=p4OWVHVLwEc;t=3m34s Kirk Douglas] Intervju pri Dicku Cavettu leta 1971 * [http://www.aish.com/spirituality/odysseys/Climbing_the_Mountain_-_An_Interview_with_Kirk_Douglas.asp An Interview with Kirk Douglas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624060554/http://www.aish.com/spirituality/odysseys/Climbing_the_Mountain_-_An_Interview_with_Kirk_Douglas.asp |date=24. 6. 2008 }} * [http://www.hrc.utexas.edu/multimedia/video/2008/wallace/douglas_kirk.html Kirk Douglas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180920210832/http://www.hrc.utexas.edu/multimedia/video/2008/wallace/douglas_kirk.html |date=20. 9. 2018 }} Intervju v oddaji ''The Mike Wallace Interview'' 2. 11. 1957 {{Častni oskar}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Douglas, Kirk}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški stoletniki]] 6r9ccqwmdoejkbkyfrmyi6xfwt70nyr Anamarija Volk Zlobec 0 586131 6682237 6669016 2026-05-28T08:14:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682237 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Anamarija Volk Zlobec''', [[učiteljica]], [[pisateljica]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[15. november]] [[1937]], [[Trst]], † [[7. junij]] [[2016]], [[Milje, Trst|Milje]]. == Življenje in delo == Rodila se je v [[Trst|Trstu]], oče je bil Rafael, železničar, mati Helena (rojena Stegel), gospodinja. Zaradi vojnih razmer je prva dva razreda osnovne šole obiskovala v italijanski šoli, nato je zaključila obvezno šolanje na slovenski osnovni šoli v [[Rojan|Rojanu]] in na slovenski nižji gimnaziji pri Sv. Jakobu v Trstu. Maturirala je leta 1955 na slovenskem učiteljišču v Trstu, nato pa leta 1957 še na šoli za vzgojiteljice otroškega vrtca pri Uršulinkah v [[Gorica|Gorici]]. Obiskovala je tudi tečaja pedagogike in ročnega dela, bila je suplentka na slovenski osnovni šoli v Trstu in vzgojiteljica v kolonijah društva Slokad. Med leti 1958 - 1964 je bila stalna učiteljica v otroških vrtcih na [[Prosek, Trst|Proseku]], [[Ricmanje|Ricmanjah]] in Lonjerju. Nato se je zaposlila na osnovni šoli in poučevala je v [[Briščiki|Briščikih]], [[Zgonik|Zgoniku]], [[Ricmanje|Ricmanjah]], [[Rojan|Rojanu]] in pri Sv. Jakobu, do leta 1982, ko se je upokojila. Medtem se je leta 1965 omožila z astronomom [[Pavel Zlobec|Pavlom Zlobcem]],<ref>{{Navedi splet|title=“Znanost in vera se povsem ločujeta druga od druge,... » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/znanost-in-vera-se-povsem-locujeta-druga-od-druge/|website=Noviglas|date=2013-08-02|accessdate=2025-07-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> družino sta si ustvarila v [[Milje, Trst|Miljah]].<ref>{{Navedi splet|title=Zlobec, Anamarija (1937–2016) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953080/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-07-01}}</ref> Že v šolskih letih je Anamarija Volk rada pisala, pisala je v revijo [[Literarne vaje]]. Kmalu je zašela sodelovati tudi s tržaško radijsko postajo [[Radio Trst A]], za katero je napisala mnoge pravljice. Po upokojitvi je postalo sodelovanje stalno, napisala je ogromno pravljic za vsakodnevno oddajo ''Pravljice za dobro jutro''. Od leta 1975 je redno sodelovala tudi pri reviji [[Pastirček (revija)|Pastirček]], za katero je pisala pesmice, igrice in številne članke, zgodbice ter pravljice. Anamarija Volk Zlobec je tudi avtorica več knjig pravljic. Največ jih je izdala pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]]<ref>{{Navedi splet|title=Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/knjizna-zbirka-goriske-mohorjeve-druzbe/|website=Noviglas|date=2013-11-15|accessdate=2025-07-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> iz [[Gorica|Gorice]] in pri [[Mladika (založba)|Mladiki]] iz [[Trst|Trsta]], a tudi pri drugih založbah.<ref>{{Navedi splet|title=O POLŽKU IZIDORJU IN DRUGE ŽIVALSKE ZGODBE|url=https://www.mohorjeva.org/izdelek/o-polzku-izidorju-in-druge-zivalske-zgodbe/|website=Celjska Mohorjeva družba|accessdate=2025-07-01|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izšla knjiga pravljic Katarince {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izsla-knjiga-pravljic-katarince.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-07-01|language=sl}}</ref> == Knjige == * Najlepši letni čas<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6265649#full{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Babičini metulji<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1927660#full{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Dogodivščine krave Rozine<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1927916#full{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * O srečni hišici in druge pravljice<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/218032128#full{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Štiri zgodbice izpod odeje<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2633452#full</ref> * Muc Feliks, učiteljica Tončka in strašilo Zverina<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3317996#full</ref> * Muca prede<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241521408#full</ref> * Na počitnice gremo!<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/253185280#full</ref> * O polžku Izidorju in druge živalske zgodbe<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/269324800#full</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Volk Zlobec, Anamarija}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] jo20njniqohts8fs38hs1jcfqay8147 Dirka po Italiji 2026 0 595394 6681984 6681498 2026-05-27T16:08:12Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6681984 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Fredrik Dversnes]]|NOR}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="14"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="11"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="11"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="9"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" rowspan="3" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2" | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Davide Piganzoli]] |- ! 15 | [[Fredrik Dversnes]] | style="background:violet;" | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Bais]] |- ! 16 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] k91ansm3emdnr8hq42cx3pxjn2w4650 6681990 6681984 2026-05-27T16:10:54Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6681990 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Fredrik Dversnes]]|NOR}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="15"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="13"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="12"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="11"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" rowspan="4" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="4" | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Davide Piganzoli]] |- ! 15 | [[Fredrik Dversnes]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Bais]] |- ! 16 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 17 | [[Michael Valgren]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 5u3rad4ovtr3bmk1rr5acfp2qxrq6qp Odbor za mir 0 597340 6681995 6653892 2026-05-27T16:18:02Z Marko3 1829 6681995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 28 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{Cite web|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{Cite news |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{Cite web |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{cite news |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{Cite web |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{cite news |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{Cite news |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{Cite web |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{cite news |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{cite news |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{cite news |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{cite news |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{Cite web |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{cite news |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{cite news |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{cite news|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite news |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{Cite news |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{Cite web |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države članice === Naslednje države so države članice; večina jih je podpisala ustanovno listino na slovesnosti v Davosu in tako veljajo za ustanovne članice. Egipt, Izrael, Kambodža, Kuvajt, Salvador in Vietnam so to storili kasneje):<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="Cleary_2026" /> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Albania}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{Cite web|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{cite news |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{Cite news |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{cite news |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{cite news |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{cite news |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Israel}}<ref>{{Cite news |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{Cite web |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{cite news |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{Cite news |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{cite news |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{Cite news |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{cite news |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{cite news |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{cite news |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{cite web |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{Cite web|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednja država je izrazila namero za sprejem povabila k članstvu, vendar njen predstavnik ni prejel vizuma za udeležbo na ustanovnem srečanju v Washingtonu, zato ni uradna članica. {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Belarus}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=20 February 2026 |title=La Biélorussie absente à la première réunion du «Conseil de paix» de Donald Trump faute d'avoir reçu les visas nécessaires, selon Minsk|url=https://www.lefigaro.fr/international/la-bielorussie-absente-a-la-premiere-reunion-du-conseil-de-paix-de-donald-trump-faute-d-avoir-recu-les-visas-necessaires-selon-minsk-20260220|access-date=6 April 2026 |work=Le Figaro|language=French}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{cite news |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so pa potrdile udeležbo na prvem srečanju Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{cite news |last1=Evripidou |first1=Stefanos |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]] |date=15 February 2026}}</ref><ref>{{cite news |last1=Turner |first1=Katy |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]] |date=14 February 2026}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{cite news |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump’s ‘Board of Peace’ In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily |date=16 February 2026}}</ref> * {{flagu|Greece}}<ref>{{Cite web |date=2026-02-16 |title=Greece to join Tump’s Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=2026-02-16 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{Cite web |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{cite news|work=Money Control|title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer|date=Feb 19, 2026|url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html}}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{cite news |title=Italy opts in, cautiously, to Trump’s Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |date=16 February 2026}}</ref> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{cite news |last1=Parker |first1=Ian Hayden |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News |date=17 February 2026}}</ref> * {{flagu|Poland}}<ref>[https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom]</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{cite news |last1=Ernst |first1=Iulian |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |date=16 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite news|work=Euractiv|title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump’s Board of Peace|date=Feb 17, 2026|url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/|quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{Cite news|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{cite web |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{Cite news |last=Bhattacherjee |first=Kallol |date=18 January 2026 |title=India invited to sit on Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.thehindu.com/news/national/india-invited-to-sit-on-trumps-board-of-peace-for-gaza/article70523013.ece |access-date=18 January 2026 |work=The Hindu |issn=0971-751X}}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name=":0" /> * {{flagu|South Korea}}<ref name=":0" /> * {{flagu|China}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Oman}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{cite news |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{Cite news|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{cite web |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Switzerland}}<ref>{{Cite web |date=20 January 2026 |title=The List of World Leaders Invited to Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.swissinfo.ch/eng/the-list-of-world-leaders-invited-to-trumps-board-of-peace-for-gaza/90805871 |access-date=20 January 2026 |website=SWI}}</ref> * {{flagu|Thailand}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Ukraine}}<ref name=":0" /> }} Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="canivete">{{Cite news |last=Canivete |first=Carla |date=19 January 2026 |title=The List of World Leaders Invited to Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-19/the-list-of-people-invited-to-trump-s-board-of-peace-for-gaza |access-date=20 January 2026 |work=[[Bloomberg News]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Son Hoang |first1=Kim |title=Mehr Europa bei Trumps Friedensrat – Österreich lehnt Beitritt ab |url=https://www.derstandard.de/story/3000000308665/mehr-europa-bei-trumps-friedensrat |access-date=17 February 2026 |work=DER STANDARD |date=17 February 2026 |language=de-AT}}</ref> * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{cite news |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Croatia}}<ref>{{cite web |title=Croatia’s Prime Minister Is Invited to Join U.S.-Backed Board of Peace, Government Says |url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/croatia/item/19312-croatia-s-prime-minister-is-invited-to-join-u-s-backed-board-of-peace-government-says |website=thedubrovniktimes.com |access-date=20 January 2026}}</ref><ref>https://www.index.hr/vijesti/clanak/plenkovic-cuo-sam-se-s-milanovicem-necemo-u-trumpov-odbor-za-mir-vise-je-razloga/2755017.aspx</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{cite news |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-21 |title=Germany, Norway, Sweden decline Trump’s ‘Board of Peace’|url=https://www.dailysabah.com/world/germany-norway-sweden-decline-trumps-board-of-peace/news |website=[[Daily Sabah]] |language=en-GB}}</ref> <ref>{{cite web |title=Croatia will not join the Board of Peace |url=https://www.croatiaweek.com/croatia-will-not-join-the-board-of-peace/ |website=Croatiaweek.com |date=28 January 2026 |access-date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Norway}}<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/norway-wont-take-part-trumps-board-peace-deputy-foreign-minister-tells-2026-01-20/|title=Norway won't take part in Trump's "Board of Peace", deputy foreign minister tells Aftenposten|accessdate=20 January 2026|website=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{cite web |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite web |title=Slovensko sa nateraz nepripojí k Trumpovej Rade mieru, prezident rozhodnutie víta |url=https://www.sme.sk/domov/c/slovensko-sa-nateraz-nepripoji-k-trumpovej-rade-mieru |website=SME.sk |access-date=28 January 2026 |language=sk}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="auto6"/> * {{flagu|Spain}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{cite news |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{cite web |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> * {{flagu|United Kingdom}}<ref>{{Cite news|title= Keir Starmer offered place on Trump’s Gaza 'peace board'|url= https://www.theguardian.com/world/2026/jan/13/keir-starmer-offered-place-on-trumps-gaza-peace-board|work=[[The Guardian]]|date=13 January 2026|last=Crerar|first=Pippa|access-date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite web |last1=Nevett |first1=Joshua |title=UK holds off joining Trump's Board of Peace over Putin concerns |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cp9jj1j74ggo |website=[[BBC News]] |access-date=22 January 2026 |date=22 January 2026}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 4srmjkrf9c0r6biyfbl9uhpmqyod6lr 6681996 6681995 2026-05-27T16:18:26Z Marko3 1829 6681996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 27 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{Cite web|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{Cite news |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{Cite web |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{cite news |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{Cite web |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{cite news |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{Cite news |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{Cite web |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{cite news |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{cite news |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{cite news |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{cite news |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{Cite web |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{cite news |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{cite news |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{cite news|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite news |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{Cite news |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{Cite web |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države članice === Naslednje države so države članice; večina jih je podpisala ustanovno listino na slovesnosti v Davosu in tako veljajo za ustanovne članice. Egipt, Izrael, Kambodža, Kuvajt, Salvador in Vietnam so to storili kasneje):<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="Cleary_2026" /> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Albania}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{Cite web|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{cite news |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{Cite news |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{cite news |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{cite news |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{cite news |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Israel}}<ref>{{Cite news |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{Cite web |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{cite news |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{Cite news |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{cite news |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{Cite news |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{cite news |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{cite news |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{cite news |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{cite web |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{Cite web|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednja država je izrazila namero za sprejem povabila k članstvu, vendar njen predstavnik ni prejel vizuma za udeležbo na ustanovnem srečanju v Washingtonu, zato ni uradna članica. {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Belarus}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=20 February 2026 |title=La Biélorussie absente à la première réunion du «Conseil de paix» de Donald Trump faute d'avoir reçu les visas nécessaires, selon Minsk|url=https://www.lefigaro.fr/international/la-bielorussie-absente-a-la-premiere-reunion-du-conseil-de-paix-de-donald-trump-faute-d-avoir-recu-les-visas-necessaires-selon-minsk-20260220|access-date=6 April 2026 |work=Le Figaro|language=French}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{cite news |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so pa potrdile udeležbo na prvem srečanju Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{cite news |last1=Evripidou |first1=Stefanos |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]] |date=15 February 2026}}</ref><ref>{{cite news |last1=Turner |first1=Katy |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]] |date=14 February 2026}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{cite news |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump’s ‘Board of Peace’ In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily |date=16 February 2026}}</ref> * {{flagu|Greece}}<ref>{{Cite web |date=2026-02-16 |title=Greece to join Tump’s Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=2026-02-16 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{Cite web |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{cite news|work=Money Control|title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer|date=Feb 19, 2026|url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html}}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{cite news |title=Italy opts in, cautiously, to Trump’s Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |date=16 February 2026}}</ref> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{cite news |last1=Parker |first1=Ian Hayden |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News |date=17 February 2026}}</ref> * {{flagu|Poland}}<ref>[https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom]</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{cite news |last1=Ernst |first1=Iulian |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |date=16 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite news|work=Euractiv|title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump’s Board of Peace|date=Feb 17, 2026|url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/|quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{Cite news|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{cite web |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{Cite news |last=Bhattacherjee |first=Kallol |date=18 January 2026 |title=India invited to sit on Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.thehindu.com/news/national/india-invited-to-sit-on-trumps-board-of-peace-for-gaza/article70523013.ece |access-date=18 January 2026 |work=The Hindu |issn=0971-751X}}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name=":0" /> * {{flagu|South Korea}}<ref name=":0" /> * {{flagu|China}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Oman}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{cite news |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{Cite news|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{cite web |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Switzerland}}<ref>{{Cite web |date=20 January 2026 |title=The List of World Leaders Invited to Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.swissinfo.ch/eng/the-list-of-world-leaders-invited-to-trumps-board-of-peace-for-gaza/90805871 |access-date=20 January 2026 |website=SWI}}</ref> * {{flagu|Thailand}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Ukraine}}<ref name=":0" /> }} Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="canivete">{{Cite news |last=Canivete |first=Carla |date=19 January 2026 |title=The List of World Leaders Invited to Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-19/the-list-of-people-invited-to-trump-s-board-of-peace-for-gaza |access-date=20 January 2026 |work=[[Bloomberg News]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Son Hoang |first1=Kim |title=Mehr Europa bei Trumps Friedensrat – Österreich lehnt Beitritt ab |url=https://www.derstandard.de/story/3000000308665/mehr-europa-bei-trumps-friedensrat |access-date=17 February 2026 |work=DER STANDARD |date=17 February 2026 |language=de-AT}}</ref> * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{cite news |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Croatia}}<ref>{{cite web |title=Croatia’s Prime Minister Is Invited to Join U.S.-Backed Board of Peace, Government Says |url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/croatia/item/19312-croatia-s-prime-minister-is-invited-to-join-u-s-backed-board-of-peace-government-says |website=thedubrovniktimes.com |access-date=20 January 2026}}</ref><ref>https://www.index.hr/vijesti/clanak/plenkovic-cuo-sam-se-s-milanovicem-necemo-u-trumpov-odbor-za-mir-vise-je-razloga/2755017.aspx</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{cite news |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-21 |title=Germany, Norway, Sweden decline Trump’s ‘Board of Peace’|url=https://www.dailysabah.com/world/germany-norway-sweden-decline-trumps-board-of-peace/news |website=[[Daily Sabah]] |language=en-GB}}</ref> <ref>{{cite web |title=Croatia will not join the Board of Peace |url=https://www.croatiaweek.com/croatia-will-not-join-the-board-of-peace/ |website=Croatiaweek.com |date=28 January 2026 |access-date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Norway}}<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/norway-wont-take-part-trumps-board-peace-deputy-foreign-minister-tells-2026-01-20/|title=Norway won't take part in Trump's "Board of Peace", deputy foreign minister tells Aftenposten|accessdate=20 January 2026|website=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{cite web |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite web |title=Slovensko sa nateraz nepripojí k Trumpovej Rade mieru, prezident rozhodnutie víta |url=https://www.sme.sk/domov/c/slovensko-sa-nateraz-nepripoji-k-trumpovej-rade-mieru |website=SME.sk |access-date=28 January 2026 |language=sk}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="auto6"/> * {{flagu|Spain}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{cite news |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{cite web |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> * {{flagu|United Kingdom}}<ref>{{Cite news|title= Keir Starmer offered place on Trump’s Gaza 'peace board'|url= https://www.theguardian.com/world/2026/jan/13/keir-starmer-offered-place-on-trumps-gaza-peace-board|work=[[The Guardian]]|date=13 January 2026|last=Crerar|first=Pippa|access-date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite web |last1=Nevett |first1=Joshua |title=UK holds off joining Trump's Board of Peace over Putin concerns |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cp9jj1j74ggo |website=[[BBC News]] |access-date=22 January 2026 |date=22 January 2026}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] qgx5a15tx0xvzzcp04tbhsdq26ihu74 6681997 6681996 2026-05-27T16:21:46Z Marko3 1829 /* Države opazovalke */ 6681997 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 27 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{Cite web|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{Cite news |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{Cite web |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{cite news |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{Cite web |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{cite news |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{Cite news |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{Cite web |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{cite news |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{cite news |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{cite news |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{cite news |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{Cite web |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{cite news |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{cite news |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{cite news|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite news |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{Cite news |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{Cite web |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države članice === Naslednje države so države članice; večina jih je podpisala ustanovno listino na slovesnosti v Davosu in tako veljajo za ustanovne članice. Egipt, Izrael, Kambodža, Kuvajt, Salvador in Vietnam so to storili kasneje):<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="Cleary_2026" /> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Albania}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{Cite web|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{cite news |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{Cite news |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{cite news |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{cite news |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{cite news |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Israel}}<ref>{{Cite news |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{Cite web |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{cite news |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{Cite news |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{cite news |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{Cite news |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{cite news |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{cite news |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{cite news |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{cite web |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{Cite web|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednja država je izrazila namero za sprejem povabila k članstvu, vendar njen predstavnik ni prejel vizuma za udeležbo na ustanovnem srečanju v Washingtonu, zato ni uradna članica. {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Belarus}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=20 February 2026 |title=La Biélorussie absente à la première réunion du «Conseil de paix» de Donald Trump faute d'avoir reçu les visas nécessaires, selon Minsk|url=https://www.lefigaro.fr/international/la-bielorussie-absente-a-la-premiere-reunion-du-conseil-de-paix-de-donald-trump-faute-d-avoir-recu-les-visas-necessaires-selon-minsk-20260220|access-date=6 April 2026 |work=Le Figaro|language=French}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{cite news |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so se udeležile prvega srečanja Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Croatia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{cite news |last1=Evripidou |first1=Stefanos |date=15 February 2026 |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Turner |first1=Katy |date=14 February 2026 |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]]}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump's 'Board of Peace' In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{Cite web |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Greece}}<ref>{{Cite web |date=16 February 2026 |title=Greece to join Tump's Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=16 February 2026 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{cite news |date=19 February 2026 |title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer |url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |work=Money Control |archive-date=19 February 2026 |access-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219175317/https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Italy opts in, cautiously, to Trump's Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |archive-date=17 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260217061942/https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{cite news |last1=Parker |first1=Ian Hayden |date=17 February 2026 |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Norway}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Oman}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Poland}}<ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom |url=https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |website=Wprost |access-date=19 February 2026 |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219222842/https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{cite news |last1=Ernst |first1=Iulian |date=16 February 2026 |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |language=en}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite news |date=17 February 2026 |title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump's Board of Peace |url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/ |work=Euractiv |quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> * {{flagu|South Korea}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Switzerland}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Thailand}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Kingdom}}<ref name="AP News">{{Cite news |last=|first=|date=19 February 2026 |title=Countries that attended Trump's first Board of Peace meeting in Washington |url=https://apnews.com/article/trump-board-of-peace-participants-b9b7e438caeca308c153b60c032895b9 |access-date=6 April 2026 |work=[[Associated Press]]}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{Cite news|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{cite web |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{Cite news |last=Bhattacherjee |first=Kallol |date=18 January 2026 |title=India invited to sit on Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.thehindu.com/news/national/india-invited-to-sit-on-trumps-board-of-peace-for-gaza/article70523013.ece |access-date=18 January 2026 |work=The Hindu |issn=0971-751X}}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name=":0" /> * {{flagu|South Korea}}<ref name=":0" /> * {{flagu|China}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Oman}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{cite news |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{Cite news|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{cite web |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Switzerland}}<ref>{{Cite web |date=20 January 2026 |title=The List of World Leaders Invited to Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.swissinfo.ch/eng/the-list-of-world-leaders-invited-to-trumps-board-of-peace-for-gaza/90805871 |access-date=20 January 2026 |website=SWI}}</ref> * {{flagu|Thailand}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Ukraine}}<ref name=":0" /> }} Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="canivete">{{Cite news |last=Canivete |first=Carla |date=19 January 2026 |title=The List of World Leaders Invited to Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-19/the-list-of-people-invited-to-trump-s-board-of-peace-for-gaza |access-date=20 January 2026 |work=[[Bloomberg News]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Son Hoang |first1=Kim |title=Mehr Europa bei Trumps Friedensrat – Österreich lehnt Beitritt ab |url=https://www.derstandard.de/story/3000000308665/mehr-europa-bei-trumps-friedensrat |access-date=17 February 2026 |work=DER STANDARD |date=17 February 2026 |language=de-AT}}</ref> * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{cite news |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Croatia}}<ref>{{cite web |title=Croatia’s Prime Minister Is Invited to Join U.S.-Backed Board of Peace, Government Says |url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/croatia/item/19312-croatia-s-prime-minister-is-invited-to-join-u-s-backed-board-of-peace-government-says |website=thedubrovniktimes.com |access-date=20 January 2026}}</ref><ref>https://www.index.hr/vijesti/clanak/plenkovic-cuo-sam-se-s-milanovicem-necemo-u-trumpov-odbor-za-mir-vise-je-razloga/2755017.aspx</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{cite news |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-21 |title=Germany, Norway, Sweden decline Trump’s ‘Board of Peace’|url=https://www.dailysabah.com/world/germany-norway-sweden-decline-trumps-board-of-peace/news |website=[[Daily Sabah]] |language=en-GB}}</ref> <ref>{{cite web |title=Croatia will not join the Board of Peace |url=https://www.croatiaweek.com/croatia-will-not-join-the-board-of-peace/ |website=Croatiaweek.com |date=28 January 2026 |access-date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Norway}}<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/norway-wont-take-part-trumps-board-peace-deputy-foreign-minister-tells-2026-01-20/|title=Norway won't take part in Trump's "Board of Peace", deputy foreign minister tells Aftenposten|accessdate=20 January 2026|website=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{cite web |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite web |title=Slovensko sa nateraz nepripojí k Trumpovej Rade mieru, prezident rozhodnutie víta |url=https://www.sme.sk/domov/c/slovensko-sa-nateraz-nepripoji-k-trumpovej-rade-mieru |website=SME.sk |access-date=28 January 2026 |language=sk}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="auto6"/> * {{flagu|Spain}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{cite news |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{cite web |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> * {{flagu|United Kingdom}}<ref>{{Cite news|title= Keir Starmer offered place on Trump’s Gaza 'peace board'|url= https://www.theguardian.com/world/2026/jan/13/keir-starmer-offered-place-on-trumps-gaza-peace-board|work=[[The Guardian]]|date=13 January 2026|last=Crerar|first=Pippa|access-date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite web |last1=Nevett |first1=Joshua |title=UK holds off joining Trump's Board of Peace over Putin concerns |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cp9jj1j74ggo |website=[[BBC News]] |access-date=22 January 2026 |date=22 January 2026}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] dnatzdy8u1uxzuh0kg7fclyleqy30jw 6682000 6681997 2026-05-27T16:25:01Z Marko3 1829 /* Države brez odziva */ 6682000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 27 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{Cite web|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{Cite news |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{Cite web |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{cite news |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{Cite web |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{cite news |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{Cite news |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{Cite web |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{cite news |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{cite news |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{cite news |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{cite news |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{Cite web |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{cite news |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{cite news |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{cite news|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite news |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{Cite news |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{Cite web |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države članice === Naslednje države so države članice; večina jih je podpisala ustanovno listino na slovesnosti v Davosu in tako veljajo za ustanovne članice. Egipt, Izrael, Kambodža, Kuvajt, Salvador in Vietnam so to storili kasneje):<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="Cleary_2026" /> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Albania}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{Cite web|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{cite news |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{Cite news |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{cite news |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{cite news |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{cite news |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Israel}}<ref>{{Cite news |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{Cite web |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{cite news |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{Cite news |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{cite news |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{Cite news |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{cite news |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{cite news |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{cite news |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{cite web |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{Cite web|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednja država je izrazila namero za sprejem povabila k članstvu, vendar njen predstavnik ni prejel vizuma za udeležbo na ustanovnem srečanju v Washingtonu, zato ni uradna članica. {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Belarus}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=20 February 2026 |title=La Biélorussie absente à la première réunion du «Conseil de paix» de Donald Trump faute d'avoir reçu les visas nécessaires, selon Minsk|url=https://www.lefigaro.fr/international/la-bielorussie-absente-a-la-premiere-reunion-du-conseil-de-paix-de-donald-trump-faute-d-avoir-recu-les-visas-necessaires-selon-minsk-20260220|access-date=6 April 2026 |work=Le Figaro|language=French}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{cite news |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so se udeležile prvega srečanja Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Croatia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{cite news |last1=Evripidou |first1=Stefanos |date=15 February 2026 |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Turner |first1=Katy |date=14 February 2026 |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]]}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump's 'Board of Peace' In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{Cite web |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Greece}}<ref>{{Cite web |date=16 February 2026 |title=Greece to join Tump's Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=16 February 2026 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{cite news |date=19 February 2026 |title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer |url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |work=Money Control |archive-date=19 February 2026 |access-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219175317/https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Italy opts in, cautiously, to Trump's Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |archive-date=17 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260217061942/https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{cite news |last1=Parker |first1=Ian Hayden |date=17 February 2026 |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Norway}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Oman}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Poland}}<ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom |url=https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |website=Wprost |access-date=19 February 2026 |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219222842/https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{cite news |last1=Ernst |first1=Iulian |date=16 February 2026 |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |language=en}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite news |date=17 February 2026 |title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump's Board of Peace |url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/ |work=Euractiv |quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> * {{flagu|South Korea}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Switzerland}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Thailand}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Kingdom}}<ref name="AP News">{{Cite news |last=|first=|date=19 February 2026 |title=Countries that attended Trump's first Board of Peace meeting in Washington |url=https://apnews.com/article/trump-board-of-peace-participants-b9b7e438caeca308c153b60c032895b9 |access-date=6 April 2026 |work=[[Associated Press]]}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{Cite news|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{cite web |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{cite news |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|China}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{Cite news|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{cite web |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> }} Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="canivete">{{Cite news |last=Canivete |first=Carla |date=19 January 2026 |title=The List of World Leaders Invited to Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-19/the-list-of-people-invited-to-trump-s-board-of-peace-for-gaza |access-date=20 January 2026 |work=[[Bloomberg News]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Son Hoang |first1=Kim |title=Mehr Europa bei Trumps Friedensrat – Österreich lehnt Beitritt ab |url=https://www.derstandard.de/story/3000000308665/mehr-europa-bei-trumps-friedensrat |access-date=17 February 2026 |work=DER STANDARD |date=17 February 2026 |language=de-AT}}</ref> * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{cite news |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Croatia}}<ref>{{cite web |title=Croatia’s Prime Minister Is Invited to Join U.S.-Backed Board of Peace, Government Says |url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/croatia/item/19312-croatia-s-prime-minister-is-invited-to-join-u-s-backed-board-of-peace-government-says |website=thedubrovniktimes.com |access-date=20 January 2026}}</ref><ref>https://www.index.hr/vijesti/clanak/plenkovic-cuo-sam-se-s-milanovicem-necemo-u-trumpov-odbor-za-mir-vise-je-razloga/2755017.aspx</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{cite news |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-21 |title=Germany, Norway, Sweden decline Trump’s ‘Board of Peace’|url=https://www.dailysabah.com/world/germany-norway-sweden-decline-trumps-board-of-peace/news |website=[[Daily Sabah]] |language=en-GB}}</ref> <ref>{{cite web |title=Croatia will not join the Board of Peace |url=https://www.croatiaweek.com/croatia-will-not-join-the-board-of-peace/ |website=Croatiaweek.com |date=28 January 2026 |access-date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Norway}}<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/norway-wont-take-part-trumps-board-peace-deputy-foreign-minister-tells-2026-01-20/|title=Norway won't take part in Trump's "Board of Peace", deputy foreign minister tells Aftenposten|accessdate=20 January 2026|website=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{cite web |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite web |title=Slovensko sa nateraz nepripojí k Trumpovej Rade mieru, prezident rozhodnutie víta |url=https://www.sme.sk/domov/c/slovensko-sa-nateraz-nepripoji-k-trumpovej-rade-mieru |website=SME.sk |access-date=28 January 2026 |language=sk}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="auto6"/> * {{flagu|Spain}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{cite news |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{cite web |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> * {{flagu|United Kingdom}}<ref>{{Cite news|title= Keir Starmer offered place on Trump’s Gaza 'peace board'|url= https://www.theguardian.com/world/2026/jan/13/keir-starmer-offered-place-on-trumps-gaza-peace-board|work=[[The Guardian]]|date=13 January 2026|last=Crerar|first=Pippa|access-date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite web |last1=Nevett |first1=Joshua |title=UK holds off joining Trump's Board of Peace over Putin concerns |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cp9jj1j74ggo |website=[[BBC News]] |access-date=22 January 2026 |date=22 January 2026}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] nyb88dj53dmdo55eyn0rl0vyyj57ar7 6682002 6682000 2026-05-27T16:29:24Z Marko3 1829 /* Članice in povabljene države */ 6682002 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 27 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{Cite web|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{Cite news |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{Cite web |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{cite news |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{Cite web |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{cite news |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{Cite news |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{Cite web |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{cite news |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{cite news |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{cite news |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{cite news |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{Cite web |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{cite news |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{cite news |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{cite news|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite news |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{Cite news |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{Cite web |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države članice === Naslednje države so države članice; večina jih je podpisala ustanovno listino na slovesnosti v Davosu in tako veljajo za ustanovne članice. Egipt, Izrael, Kambodža, Kuvajt, Salvador in Vietnam so to storili kasneje):<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="Cleary_2026" /> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Albania}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{Cite web|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{cite news |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{Cite news |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{cite news |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{cite news |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{cite news |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Israel}}<ref>{{Cite news |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{Cite web |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{cite news |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{Cite news |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{cite news |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{Cite news |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{cite news |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{cite news |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{cite news |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{cite web |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{Cite web|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednja država je izrazila namero za sprejem povabila k članstvu, vendar njen predstavnik ni prejel vizuma za udeležbo na ustanovnem srečanju v Washingtonu, zato ni uradna članica. {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Belarus}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=20 February 2026 |title=La Biélorussie absente à la première réunion du «Conseil de paix» de Donald Trump faute d'avoir reçu les visas nécessaires, selon Minsk|url=https://www.lefigaro.fr/international/la-bielorussie-absente-a-la-premiere-reunion-du-conseil-de-paix-de-donald-trump-faute-d-avoir-recu-les-visas-necessaires-selon-minsk-20260220|access-date=6 April 2026 |work=Le Figaro|language=French}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{cite news |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so se udeležile prvega srečanja Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Croatia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{cite news |last1=Evripidou |first1=Stefanos |date=15 February 2026 |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Turner |first1=Katy |date=14 February 2026 |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]]}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump's 'Board of Peace' In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{Cite web |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Greece}}<ref>{{Cite web |date=16 February 2026 |title=Greece to join Tump's Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=16 February 2026 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{cite news |date=19 February 2026 |title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer |url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |work=Money Control |archive-date=19 February 2026 |access-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219175317/https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Italy opts in, cautiously, to Trump's Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |archive-date=17 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260217061942/https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{cite news |last1=Parker |first1=Ian Hayden |date=17 February 2026 |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Norway}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Oman}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Poland}}<ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom |url=https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |website=Wprost |access-date=19 February 2026 |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219222842/https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{cite news |last1=Ernst |first1=Iulian |date=16 February 2026 |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |language=en}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite news |date=17 February 2026 |title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump's Board of Peace |url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/ |work=Euractiv |quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> * {{flagu|South Korea}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Switzerland}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Thailand}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Kingdom}}<ref name="AP News">{{Cite news |last=|first=|date=19 February 2026 |title=Countries that attended Trump's first Board of Peace meeting in Washington |url=https://apnews.com/article/trump-board-of-peace-participants-b9b7e438caeca308c153b60c032895b9 |access-date=6 April 2026 |work=[[Associated Press]]}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{Cite news|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{cite web |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{cite news |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|China}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{Cite news|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{cite web |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> }} ==== Druge povabljene države ==== Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{cite news |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{cite news |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{cite web |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="auto6"/> * {{flagu|Spain}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{cite news |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Ukraine}}<ref name="Gatinois_2026" /><ref name="timeukr">{{Cite magazine |last=Jeyaretnam |first=Miranda |date=19 February 2026 |title=Who's Joining Trump's Board of Peace—and Who's Not |url=https://time.com/7379643/trump-board-peace-countries-joining-rejected-invitations-membership/ |access-date=23 February 2026 |magazine=TIME |language=en}}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{cite web |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] lrljn965we6za02i3wriukzkklg4ia3 6682005 6682002 2026-05-27T16:33:54Z Marko3 1829 6682005 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 27 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{Cite web|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{Cite news |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{Cite web |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{cite news |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{Cite web |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{cite news |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{Cite news |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{Cite web |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{cite news |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{cite news |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{cite news |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{cite news |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{Cite web |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{cite news |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{cite news |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{cite news|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite news |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{Cite news |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{Cite web |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države članice === Naslednje države so države članice; večina jih je podpisala ustanovno listino na slovesnosti v Davosu in tako veljajo za ustanovne članice. Egipt, Izrael, Kambodža, Kuvajt, Salvador in Vietnam so to storili kasneje):<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Cleary_2026">{{cite magazine |last1=Cleary |first1=Olivia-Anne |last2=Sutherland |first2=Callum |date=22 January 2026 |title=Trump Unveils Gaza 'Board of Peace' at Davos and Lauds Overseas Accomplishments |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |access-date=23 January 2026 |magazine=Time |archive-date=24 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=live }}</ref> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Albania}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{Cite web|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{cite news |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{Cite news |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{cite news |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{cite news |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{cite news |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Israel}}<ref>{{Cite news |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{Cite web |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{cite news |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{Cite news |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{cite news |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{Cite news |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{cite news |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{cite news |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{cite news |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{cite web |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{Cite web|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednja država je izrazila namero za sprejem povabila k članstvu, vendar njen predstavnik ni prejel vizuma za udeležbo na ustanovnem srečanju v Washingtonu, zato ni uradna članica. {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Belarus}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=20 February 2026 |title=La Biélorussie absente à la première réunion du «Conseil de paix» de Donald Trump faute d'avoir reçu les visas nécessaires, selon Minsk|url=https://www.lefigaro.fr/international/la-bielorussie-absente-a-la-premiere-reunion-du-conseil-de-paix-de-donald-trump-faute-d-avoir-recu-les-visas-necessaires-selon-minsk-20260220|access-date=6 April 2026 |work=Le Figaro|language=French}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{cite news |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so se udeležile prvega srečanja Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Croatia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{cite news |last1=Evripidou |first1=Stefanos |date=15 February 2026 |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Turner |first1=Katy |date=14 February 2026 |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]]}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump's 'Board of Peace' In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{Cite web |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Greece}}<ref>{{Cite web |date=16 February 2026 |title=Greece to join Tump's Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=16 February 2026 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{cite news |date=19 February 2026 |title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer |url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |work=Money Control |archive-date=19 February 2026 |access-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219175317/https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Italy opts in, cautiously, to Trump's Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |archive-date=17 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260217061942/https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{cite news |last1=Parker |first1=Ian Hayden |date=17 February 2026 |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Norway}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Oman}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Poland}}<ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom |url=https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |website=Wprost |access-date=19 February 2026 |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219222842/https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{cite news |last1=Ernst |first1=Iulian |date=16 February 2026 |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |language=en}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite news |date=17 February 2026 |title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump's Board of Peace |url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/ |work=Euractiv |quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> * {{flagu|South Korea}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Switzerland}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Thailand}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Kingdom}}<ref name="AP News">{{Cite news |last=|first=|date=19 February 2026 |title=Countries that attended Trump's first Board of Peace meeting in Washington |url=https://apnews.com/article/trump-board-of-peace-participants-b9b7e438caeca308c153b60c032895b9 |access-date=6 April 2026 |work=[[Associated Press]]}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{Cite news|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{cite web |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{cite news |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|China}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{Cite news|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{cite web |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> }} ==== Druge povabljene države ==== Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{cite news |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{cite news |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{cite web |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="auto6"/> * {{flagu|Spain}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{cite news |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Ukraine}}<ref name="Gatinois_2026">{{Cite news |last=Gatinois |first=Claire |date=20 January 2026 |title=Trump's 'board of peace' fails to spark enthusiasm among world leaders |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/01/20/donald-trump-s-peace-council-fails-to-spark-enthusiasm-among-world-leaders_6749600_4.html |url-access=subscription |access-date=21 January 2026 |work=[[Le Monde]]}}</ref> <ref name="timeukr">{{Cite magazine |last=Jeyaretnam |first=Miranda |date=19 February 2026 |title=Who's Joining Trump's Board of Peace—and Who's Not |url=https://time.com/7379643/trump-board-peace-countries-joining-rejected-invitations-membership/ |access-date=23 February 2026 |magazine=TIME |language=en}}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{cite web |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] ttgkkzj1tnpm1cxqzj01nrmukf28492 6682006 6682005 2026-05-27T16:35:30Z Marko3 1829 6682006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 27 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{Cite web|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{Cite news |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{Cite web |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{cite news |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{Cite web |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{cite news |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{Cite news |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{Cite web |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{cite news |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{cite news |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{cite news |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{cite news |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{Cite web |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{cite news |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{cite news |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{cite news|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite news |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{Cite news |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{Cite web |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države članice === Naslednje države so države članice; večina jih je podpisala ustanovno listino na slovesnosti v Davosu in tako veljajo za ustanovne članice. Egipt, Izrael, Kambodža, Kuvajt, Salvador in Vietnam so to storili kasneje):<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Cleary_2026">{{cite magazine |last1=Cleary |first1=Olivia-Anne |last2=Sutherland |first2=Callum |date=22 January 2026 |title=Trump Unveils Gaza 'Board of Peace' at Davos and Lauds Overseas Accomplishments |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |access-date=23 January 2026 |magazine=Time |archive-date=24 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=live }}</ref> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Albania}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{Cite web|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{cite news |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{Cite news |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{cite news |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{cite news |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{cite news |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Israel}}<ref>{{Cite news |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{Cite web |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{cite news |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{Cite news |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{cite news |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{Cite news |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{cite news |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{cite news |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{cite news |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{cite web |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{Cite web|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednja država je izrazila namero za sprejem povabila k članstvu, vendar njen predstavnik ni prejel vizuma za udeležbo na ustanovnem srečanju v Washingtonu, zato ni uradna članica. {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Belarus}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=20 February 2026 |title=La Biélorussie absente à la première réunion du «Conseil de paix» de Donald Trump faute d'avoir reçu les visas nécessaires, selon Minsk|url=https://www.lefigaro.fr/international/la-bielorussie-absente-a-la-premiere-reunion-du-conseil-de-paix-de-donald-trump-faute-d-avoir-recu-les-visas-necessaires-selon-minsk-20260220|access-date=6 April 2026 |work=Le Figaro|language=French}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{cite news |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so se udeležile prvega srečanja Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Croatia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{cite news |last1=Evripidou |first1=Stefanos |date=15 February 2026 |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Turner |first1=Katy |date=14 February 2026 |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]]}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump's 'Board of Peace' In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{Cite web |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Greece}}<ref>{{Cite web |date=16 February 2026 |title=Greece to join Tump's Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=16 February 2026 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{cite news |date=19 February 2026 |title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer |url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |work=Money Control |archive-date=19 February 2026 |access-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219175317/https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Italy opts in, cautiously, to Trump's Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |archive-date=17 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260217061942/https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{cite news |last1=Parker |first1=Ian Hayden |date=17 February 2026 |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Norway}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Oman}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Poland}}<ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom |url=https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |website=Wprost |access-date=19 February 2026 |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219222842/https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{cite news |last1=Ernst |first1=Iulian |date=16 February 2026 |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |language=en}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite news |date=17 February 2026 |title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump's Board of Peace |url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/ |work=Euractiv |quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> * {{flagu|South Korea}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Switzerland}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Thailand}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Kingdom}}<ref name="AP News">{{Cite news |last=|first=|date=19 February 2026 |title=Countries that attended Trump's first Board of Peace meeting in Washington |url=https://apnews.com/article/trump-board-of-peace-participants-b9b7e438caeca308c153b60c032895b9 |access-date=6 April 2026 |work=[[Associated Press]]}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{Cite news|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{cite web |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{cite news |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|China}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{Cite news|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{cite web |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> }} ==== Druge povabljene države ==== Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{cite news |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{cite news |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{cite web |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="Grittenand_2026">{{Cite news |last1=Grittenand |first1=David |last2=Hagan |first2=Rachel |date=21 January 2026 |title=Seven more countries agree to join Trump's Board of Peace |url=https://www.bbc.com/news/articles/cn8jek4vv8ko |access-date=22 January 2026 |website=BBC |archive-date=26 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260126205345/https://www.bbc.com/news/articles/cn8jek4vv8ko |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Spain}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{cite news |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Ukraine}}<ref name="Gatinois_2026">{{Cite news |last=Gatinois |first=Claire |date=20 January 2026 |title=Trump's 'board of peace' fails to spark enthusiasm among world leaders |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/01/20/donald-trump-s-peace-council-fails-to-spark-enthusiasm-among-world-leaders_6749600_4.html |url-access=subscription |access-date=21 January 2026 |work=[[Le Monde]]}}</ref> <ref name="timeukr">{{Cite magazine |last=Jeyaretnam |first=Miranda |date=19 February 2026 |title=Who's Joining Trump's Board of Peace—and Who's Not |url=https://time.com/7379643/trump-board-peace-countries-joining-rejected-invitations-membership/ |access-date=23 February 2026 |magazine=TIME |language=en}}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{cite web |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] qyg0bzim8uedi5c447r28je2czkwqfn 6682007 6682006 2026-05-27T16:39:51Z Marko3 1829 /* Države članice */ 6682007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 27 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{Cite web|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{Cite news |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{Cite web |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{cite news |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{Cite web |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{cite news |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{Cite news |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{Cite web |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{cite news |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{cite news |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{cite news |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{cite news |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{Cite web |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{cite news |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{cite news |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{cite news|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite news |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{Cite news |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{Cite web |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države članice === Naslednje države so države članice; večina jih je podpisala ustanovno listino na slovesnosti v Davosu in tako veljajo za ustanovne članice. Egipt, Izrael, Kambodža, Kuvajt, Salvador in Vietnam so to storili kasneje:<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Cleary_2026">{{cite magazine |last1=Cleary |first1=Olivia-Anne |last2=Sutherland |first2=Callum |date=22 January 2026 |title=Trump Unveils Gaza 'Board of Peace' at Davos and Lauds Overseas Accomplishments |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |access-date=23 January 2026 |magazine=Time |archive-date=24 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=live }}</ref> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Albania}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{Cite web|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{cite news |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{Cite news |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{cite news |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{cite news |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{cite news |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Israel}}<ref>{{Cite news |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{Cite web |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{cite news |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{Cite news |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{cite news |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{Cite news |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{cite news |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{cite news |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{cite news |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{cite web |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{Cite web|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednja država je izrazila namero za sprejem povabila k članstvu, vendar njen predstavnik ni prejel vizuma za udeležbo na ustanovnem srečanju v Washingtonu, zato ni uradna članica. {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Belarus}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=20 February 2026 |title=La Biélorussie absente à la première réunion du «Conseil de paix» de Donald Trump faute d'avoir reçu les visas nécessaires, selon Minsk|url=https://www.lefigaro.fr/international/la-bielorussie-absente-a-la-premiere-reunion-du-conseil-de-paix-de-donald-trump-faute-d-avoir-recu-les-visas-necessaires-selon-minsk-20260220|access-date=6 April 2026 |work=Le Figaro|language=French}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{cite news |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so se udeležile prvega srečanja Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Croatia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{cite news |last1=Evripidou |first1=Stefanos |date=15 February 2026 |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Turner |first1=Katy |date=14 February 2026 |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]]}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump's 'Board of Peace' In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{Cite web |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Greece}}<ref>{{Cite web |date=16 February 2026 |title=Greece to join Tump's Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=16 February 2026 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{cite news |date=19 February 2026 |title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer |url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |work=Money Control |archive-date=19 February 2026 |access-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219175317/https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{cite news |date=16 February 2026 |title=Italy opts in, cautiously, to Trump's Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |archive-date=17 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260217061942/https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{cite news |last1=Parker |first1=Ian Hayden |date=17 February 2026 |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Norway}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Oman}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Poland}}<ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom |url=https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |website=Wprost |access-date=19 February 2026 |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219222842/https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{cite news |last1=Ernst |first1=Iulian |date=16 February 2026 |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |language=en}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite news |date=17 February 2026 |title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump's Board of Peace |url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/ |work=Euractiv |quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> * {{flagu|South Korea}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Switzerland}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Thailand}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Kingdom}}<ref name="AP News">{{Cite news |last=|first=|date=19 February 2026 |title=Countries that attended Trump's first Board of Peace meeting in Washington |url=https://apnews.com/article/trump-board-of-peace-participants-b9b7e438caeca308c153b60c032895b9 |access-date=6 April 2026 |work=[[Associated Press]]}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{Cite news|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{cite web |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{cite news |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|China}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{Cite news|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{cite web |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> }} ==== Druge povabljene države ==== Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{cite news |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{cite news |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{cite web |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="Grittenand_2026">{{Cite news |last1=Grittenand |first1=David |last2=Hagan |first2=Rachel |date=21 January 2026 |title=Seven more countries agree to join Trump's Board of Peace |url=https://www.bbc.com/news/articles/cn8jek4vv8ko |access-date=22 January 2026 |website=BBC |archive-date=26 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260126205345/https://www.bbc.com/news/articles/cn8jek4vv8ko |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Spain}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{cite news |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Ukraine}}<ref name="Gatinois_2026">{{Cite news |last=Gatinois |first=Claire |date=20 January 2026 |title=Trump's 'board of peace' fails to spark enthusiasm among world leaders |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/01/20/donald-trump-s-peace-council-fails-to-spark-enthusiasm-among-world-leaders_6749600_4.html |url-access=subscription |access-date=21 January 2026 |work=[[Le Monde]]}}</ref> <ref name="timeukr">{{Cite magazine |last=Jeyaretnam |first=Miranda |date=19 February 2026 |title=Who's Joining Trump's Board of Peace—and Who's Not |url=https://time.com/7379643/trump-board-peace-countries-joining-rejected-invitations-membership/ |access-date=23 February 2026 |magazine=TIME |language=en}}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{cite web |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 4l3i9ji9q7v95oo40cd0ocmw6gkhk93 Antigoni Buxton 0 598634 6682276 6634980 2026-05-28T09:34:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682276 wikitext text/x-wiki '''Antigoni Buxton''' ({{Jezik-el|Αντιγόνη Μπάξτον}}), [[Britanci|britansko]]-ciprska [[Pevec|pevka]], * [[9. marec]] [[1996]], [[London]].{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Antigoni | image = | caption = | birth_name = Antigoni Buxton | birth_date = {{birth date and age|1996|03|09|df=yes}} | birth_place = [[London]], Velika Britanija | origin = | genre = [[Pop]] | occupation = {{hlist|pevka|besedilopiska}} | instrument = | years_active = | label = | website = }} == Biografija == Buxton se je leta 1996 rodila v Londonu<ref name=":0">{{Internetquelle|autor=Vanessa Georgas|url=https://greekcitytimes.com/2025/11/06/antigoni-buxton-eurovision-2026/|titel=CYPRUS UNVEILS ANTIGONI AS EUROVISION 2026 PIONEER Greek City Times|werk=Greek City Times|datum=2025-11-06|zugriff=2025-11-06|sprache=en-GB}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://closeronline.co.uk/entertainment/love-island/antigoni-buxton-love-island/|titel=Love Island: Antigoni Buxton’s new job revealed and she is WORKING those show connections|datum=2023-03-08|zugriff=2025-11-08|sprache=en}}</ref> kot hči britanske TV-voditeljice Tonie Buxton in je odraščala dvojezično ([[Angleščina|angleško]] in [[grško]]).<ref>{{Internetquelle|url=https://www.oe24.at/leute/kultur/song-contest/zypern-versext-den-song-contest-in-wien/655250732|titel=Zypern versext den Song Contest in Wien!|datum=2025-11-06|zugriff=2025-11-06|sprache=de}}</ref> Svoje prve pesmi je napisala že kot najstnica, kasneje pa je obiskovala šolo BRIT School v Londonu.<ref>{{Internetquelle|url=https://eurovisionworld.com/esc/cyprus-antigoni-to-eurovision-2026|titel=Cyprus: Antigoni to Eurovision 2026|datum=2025-11-06|zugriff=2025-11-07|sprache=en-gb}}</ref> Leta 2022 je postala znana z udeležbo v 8. sezoni britanske različice resničnostnega šova za zmenke Love Island.<ref>{{Internetquelle|url=https://in-cyprus.philenews.com/local/antigoni-represent-cyprus-eurovision-2026-vienna/|titel=UK-Cypriot Antigoni to represent Cyprus at Eurovision 2026 in Vienna|datum=2025-11-06|zugriff=2025-11-06|sprache=en-US}}</ref> Po tem je izdala svoj prvi singel »''Red Flag«''. Leta 2023 je sledil njen drugi singel z naslovom »''Tomboy«''. Poleg tega je sodelovala kot spremljevalna pevka [[Marina Satti|Marine Satti]] na njeni svetovni turneji.<ref name=":0" /> Dne 6. novembra 2025 je ciprska javna radiotelevizija Cyprus Broadcasting Corporation (CyBC) objavila, da bo Antigoni zastopala [[Ciper na Pesmi Evrovizije|Ciper]] na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije 2026]]. Pesem »''Jalla«'' je izšla februarja 2026.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.eurovision.com/stories/antigoni-releases-jalla-cyprus-2026/|titel=Cyprus 2026: Antigoni releases 'JALLA'|datum=10. Februar 2026 08:59|zugriff=2026-02-14|sprache=en}}</ref> == Diskografija == === EP === {| class="wikitable plainrowheaders" border="1" style="text-align:center;" ! scope="col" |Naslov ! scope="col" |Podrobnosti |- ! scope="row" |''A1'' | * Objavljeno: 19. aprila 2020<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/gb/album/a1-ep/1642209618|title=A1 - EP - Album by Antigoni|publisher=[[Apple Music]] (GB)|accessdate=18 December 2025|archive-date=2025-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20251223010130/https://music.apple.com/gb/album/a1-ep/1642209618|url-status=dead}}</ref> * Založba: Samozaložba * Formati: digitalni prenos, pretakanje |- ! scope="row" |''Hexagon'' | * Objavljeno: 15. septembera 2023<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/gb/album/hexagon-ep/1705169027|title=Hexagon - EP - Album by Antigoni|publisher=[[Apple Music]] (GB)|accessdate=18 December 2025}}</ref> * Založba: Samozaložba * Formati: digitalni prenos, pretakanje |} === Pesmi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! rowspan="2" scope="col" |Naslov ! rowspan="2" scope="col" |Leto ! colspan="2" scope="col" |Najvišje uvrstitve na lestvicah ! rowspan="2" scope="col" |Album / EP |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |UK<ref name="UK">{{Navedi splet|url=https://www.officialcharts.com/artist/63427/waypoint-antigoni-goddard/|title=Waypoint/Antigoni/Goddard songs and albums {{!}} full Official Charts history|publisher=[[Official Charts Company]]|accessdate=18 December 2025}}</ref> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |UK<ref name="UK" /> |- ! scope="row" |»2 Steps« | rowspan="2" |2019 |— |— | rowspan="3" |''A1'' |- ! scope="row" |»Boosting« |— |— |- ! scope="row" |»Is It Any Wonder?« | rowspan="4" |2020 |— |— |- ! scope="row" |»Way Too Much« <small>(skupaj z Ebenezer)</small> |— |— | |- ! scope="row" |»Friends« |— |— |- ! scope="row" |»Never Gonna Love« |72 |75 |- ! scope="row" |»This Ain't Love« |2021 |— |— |- ! scope="row" |»Red Flag« | rowspan="4" |2022 |— |— | rowspan="4" |''Hexagon'' |- ! scope="row" |»Hit List« |— |— |- ! scope="row" |»You Can Have Him« |— |— |- ! scope="row" |»Long Way Home« |— |— |- ! scope="row" |»Messy« <small>(skupaj z Zion Foster)</small> | rowspan="5" |2023 |— |— | |- ! scope="row" |»Nervous« |— |— | rowspan="4" |''Hexagon'' |- ! scope="row" |»Over« |— |— |- ! scope="row" |»{{lang|el-latn|Meine|i=no}}« |— |— |- ! scope="row" |»R U Down?« <small>(skupaj z IamLit)</small> |— |— |- ! scope="row" |»Lie Lie« |2024 |— |— |- ! scope="row" |»{{lang|ar-latn|Habibi|i=no}}« | rowspan="4" |2025 |— |— |- ! scope="row" |»Sleeping Alone« |— |— |- ! scope="row" |»Man Behind the Wall« |— |— |- ! scope="row" |»{{lang|el-latn|Agapi|i=no}}« <small>(skupaj z Leveraux in Teome)</small> |— |— |- ! scope="row" |»Jalla« |2026 |— |— |- | colspan="5" style="font-size:85%" |"—" označuje posnetek, ki se ni uvrstil na lestvice ali ni bil izdan na tem ozemlju. |} == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1996]] [[Kategorija:Predstavniki Cipra na Pesmi Evrovizije]] {{s-start}} {{s-ach|ach}} {{s-bef|before=[[Theo Evan]]<br/>{{nobold|s ''[[Shh]]''}}}} {{s-ttl|title=[[Ciper na Pesmi Evrovizije]]|years=2026}} {{s-aft|after=še ni izbran}} {{s-end}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ciprski pevci]] qz6d0rrz7hs1hfdnd2oxcyat54gxvrs Vojna v Iranu (2026) 0 598818 6681986 6656864 2026-05-27T16:09:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6681986 wikitext text/x-wiki {{Current}} {{Vojna v Iranu (2026)}} '''Vojna v Iranu''' je [[vojna]], ki sta jo z usklajenimi vojaškimi napadi na več tarč in mest v [[Iran|Iranu]] 28. februarja 2026 začela [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]]. Operacijo, ki jo je Izrael<ref>{{Cite news|first=Tal|last=Shalev|date=28 February 2026|title=Israel names operation against Iran "Roaring Lion"|url=https://www.cnn.com/world/live-news/israel-iran-attack-02-28-26-hnk-intl?post-id=cmm60zpmz001v3b6pkd1t046n|access-date=28 February 2026|work=[[CNN]]|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Israel names operation against Iran 'Lion's Roar'|url=https://www.iranintl.com/en/202602288170|website=[[Iran International]]|access-date=28 February 2026|language=en|date=28 February 2026}}</ref> poimenoval '''Rjoveči lev''',{{efn|{{langx|he|מִבְצַע שְׁאָגַת הָאֲרִי|Mivtsá She'agát Ha'arí|engvar=ox}}}} [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|ameriško obrambno ministrstvo]] pa '''Epski bes''',<ref>{{Cite tweet|number=2027662002219302929|user=DeptOfWar|title=Operation Epic Fury|date=28 February 2026}}</ref><ref>{{Cite web|title=Pentagon names Iran mission 'Operation Epic Fury'|url=https://www.iranintl.com/en/202602280838|website=[[Iran International]]|access-date=28 February 2026}}</ref> so usmerili na ključne voditelje, vojaške poveljnike in strateško infrastrukturo. Po začetku [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|krize na Bližnjem vzhodu leta 2023]] so se napetosti med Izraelom in Iranom zaostrile z dvema neposrednima izmenjavama napadov leta 2024, leto pozneje pa sta bili državi vpleteni v [[Dvanajstdnevna vojna|dvanajstdnevno vojno]], med katero so Združene države Amerike napadle iranske jedrske objekte.<ref name="iransconflict">{{cite web|title=Iran's Conflict With Israel and the United States|url=https://www.cfr.org/global-conflict-tracker/conflict/confrontation-between-united-states-and-iran|website=[[Council on Foreign Relations]]|access-date=28 February 2026}}</ref> Januarja 2026 so iranske varnostne sile med [[Iranski protesti (2025–2026)|največjimi protesti]] po [[Islamska revolucija|islamski revoluciji]] ubile na tisoče protestnikov,<ref name="Salem-2026">{{Cite news|first1=Mostafa|last1=Salem|first2=Jomana|last2=Karadsheh|first3=Sarah|last3=Dean|first4=Florence|last4=Davey-Attlee|first5=Adam|last5=Pourahmadi|date=23 January 2026|title=The night Iran went dark: Witness accounts and video reveal violence inflicted during Iran's internet blackout|url=https://www.cnn.com/2026/01/23/middleeast/iran-internet-blackout-violent-crackdown-intl-cmd|access-date=25 January 2026|work=[[CNN]]|language=en}}</ref><ref name="Le Monde-2026">{{Cite news|date=13 January 2026|title=Iranian regime rallies supporters in bid to quell unrest|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/01/13/iranian-regime-rallies-supporters-in-bid-to-quell-unrest_6749359_4.html|access-date=25 January 2026|work=[[Le Monde]]|language=en}}</ref> medtem ko sta Iran in Združene države Amerike od februarja naprej vodila posredna pogajanja o iranskem jedrskem programu.<ref>{{cite news|title=US-Iran talks end with no deal but potential signs of progress|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/us-iran-nuclear-talks-resume-geneva-against-backdrop-military-threat-2026-02-26/|access-date=26 February 2026|work=[[Reuters]]}}</ref> Napad je sledil obsežni ameriški vojaški okrepitvi na Bližnjem vzhodu, največji po [[Invazija na Irak 2003|invaziji na Irak]] leta 2003.<ref>{{Cite news|last=Lara Seligman, Michael R. Gordon,Alexander Ward and Shelby Holliday|date=19 February 2026|title=U.S. Gathers the Most Air Power in the Mideast Since the 2003 Iraq Invasion|url=https://www.wsj.com/world/middle-east/u-s-gathers-the-most-air-power-in-the-mideast-since-the-2003-iraq-invasion-98ced89f|archive-url=https://web.archive.org/web/20260219013958/https://www.wsj.com/world/middle-east/u-s-gathers-the-most-air-power-in-the-mideast-since-the-2003-iraq-invasion-98ced89f|archive-date=19 February 2026|access-date=1 March 2026|work=[[The Wall Street Journal]]|language=en-US}}</ref> Operacija se je začela z zračnimi napadi na [[Teheran]], [[Isfahan]], [[Gom]], [[Karadž]] in [[Kermanšah]]. Med ubitimi so bili visoki iranski funkcionarji, med njimi vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]], čigar rezidenčni kompleks je bil uničen, in nekdanji sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost [[Ali Šamhani]].<ref name="The New York Times-2026">{{cite web|date=3 March 2026|title=How Trump Decided to Go to War|url=https://www.nytimes.com/2026/03/02/us/politics/trump-war-iran-israel.html?unlocked_article_code=1.QVA.pkuR.UJsI_ed0iTWq|website=[[The New York Times]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Fabian|first=Emanuel|date=28 February 2026|title=Satellite image shows destruction of Khamenei's compound|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/satellite-image-shows-destruction-of-khameneis-compound/|access-date=28 February 2026|work=[[The Times of Israel]]|language=en-US|issn=0040-7909}}</ref> V napadih sta bili uničeni tudi dekliška osnovna šola v [[Minab|Minabu]] in več bolnišnic.<ref>{{Cite news |author=<!-- No byline -->|date=28 February 2026|title=Over 50 killed in strike on girls' elementary school in Iran|url=https://www.aljazeera.com/video/newsfeed/2026/2/28/over-50-killed-in-strike-on-girls-elementary-school-in-iran|access-date=28 February 2026|work=[[Al Jazeera English|Al Jazeera]]|language=en}}</ref><ref>https://www.bbc.com/news/articles/cpw004xqxnjo</ref> Iran je v povračilnih ukrepih izstrelil več deset brezpilotnih letalnikov in [[Balistični izstrelek|balističnih izstrelkov]] proti ciljem v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] ter proti Izraelu<ref name="Boxerman-2026">{{Cite news|last1=Boxerman|first1=Aaron|last2=Pager|first2=Tyler|last3=Fassihi|first3=Farnaz|last4=Bergman|first4=Ronen|date=28 February 2026|title=U.S.-Led Strike on Iran: Live Updates as Trump Calls for Government Overthrow|url=https://www.nytimes.com/live/2026/02/28/world/iran-strikes-trump|access-date=28 February 2026|work=[[The New York Times]]|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> in ameriškim vojaškim oporiščem'''<ref name="Boxerman-2026" />''' v [[Jordanija|Jordaniji]], [[Kuvajt|Kuvajtu]],<ref name="Smoke seen in Bahrain">{{Cite AV media|url=https://apnews.com/video/smoke-seen-over-manama-doha-and-kuwait-city-39297a607e944aa2988a92d34efd6c5a|title=Smoke seen in Bahrain, Qatar and Kuwait as Iran retaliates against strikes|language=en|access-date=28 February 2026|work=[[AP News]]}}</ref> [[Bahrajn|Bahrajnu]],<ref name="Smoke seen in Bahrain" /> [[Katar|Katarju]],<ref name="Smoke seen in Bahrain" /> [[Irak|Iraku]],<ref>{{Cite web|last=|date=28 February 2026|title=Kurdistan Announces Safety, Supply and Power Measures as Missiles Intercepted Over Erbil|url=https://www.kurdistan24.net/en/story/896910/slug|access-date=28 February 2026|website=Kurdistan24|language=en}}</ref> [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]] in [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]].<ref>{{Cite news|last=Piper|first=Imogen|last2=Kelly|first2=Meg|last3=Ley|first3=Jarrett|last4=Ducroquet|first4=Simon|date=28 February 2026|title=See where U.S., Israeli strikes have hit Iran and where Iran has retaliated|url=https://www.washingtonpost.com/investigations/2026/02/28/where-us-attack-iran-images-video/|access-date=1 March 2026|work=[[The Washington Post]]|language=en-US|issn=0190-8286}}</ref> Izvedel je tudi napade na civilna letališča in pristanišča v Kuvajtu, ZAE, [[Oman|Omanu]]<ref>{{cite web|title=Dubai airport, iconic Burj Al Arab hotel damaged in Iranian missile strikes|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/four-injured-after-incident-dubai-international-airport-dubai-media-office-says-2026-02-28/|website=[[Reuters]]|access-date=1 March 2026}}</ref><ref>{{Cite web|title=إصابة 4 أشخاص في حادث بمطار دبي الدولي|trans-title=4 people injured in an accident at Dubai International Airport|url=https://www.skynewsarabia.com/middle-east/1855878-%D8%A5%D8%B5%D8%A7%D8%A8%D8%A9-4-%D8%A3%D8%B4%D8%AE%D8%A7%D8%B5-%D8%AD%D8%A7%D8%AF%D8%AB-%D9%85%D8%B7%D8%A7%D8%B1-%D8%AF%D8%A8%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%AF%D9%88%D9%84%D9%8A|language=ar|website=Sky News Arabia|date=1 March 2026}}</ref><ref>{{Cite web|script-title=ar:إصابة 4 أشخاص إثر حادث في مطار دبي الدولي|trans-title=4 people injured as a result of an accident at Dubai International Airport|language=ar|url=https://www.factjo.com/news/133437|website=FactJo|access-date=1 March 2026}}</ref> in [[Azerbajdžan|Azerbajdžanu]].<ref>{{Cite web|url=https://www.timesofisrael.com/azerbaijan-threatens-to-respond-after-iranian-drones-hit-airport-and-near-school/|title=Azerbaijan threatens to respond after Iranian drones hit airport and near school|date=5 March 2026|via=www.timesofisrael.com}}</ref> Iranski samomorilski brezpilotni letalniki so napadli britansko vojaško oporišče [[Akrotiri in Dekelija]] na [[Ciper|Cipru]],<ref>{{Cite web|date=2 March 2026|title=Two drones intercepted heading for RAF base, Cyprus says|url=https://www.bbc.com/news/articles/cm2r0q310e3o|access-date=3 March 2026|website=BBC|language=en-GB}}</ref> Iran pa je zaprl [[Hormuška ožina|Hormuško ožino]], kar je povzročilo motnje v svetovni dobavi nafte in zemeljskega plina.<ref>{{cite news|last1=Elliott|first1=Rebecca F.|last2=Eavis|first2=Peter|title=Oil Shipments in Persian Gulf Already Disrupted by Iran Attack|url=https://www.nytimes.com/2026/02/28/business/energy-environment/oil-gas-iran-attack.html|work=[[The New York Times]]|date=28 February 2026}}</ref> Po uboju Hameneja se je v konflikt vključil tudi [[Hezbolah]] v [[Libanon|Libanonu]].<ref name="Namibia-Press-Agency-2026">{{cite web|date=2 March 2026|title=Beirut, Lebanon, March 2, 2026 (AFP) - Hezbollah says attack on Israel was 'defensive act'|url=https://www.nampa.org/text/22875145|access-date=5 March 2026|agency=Agence France Presse|website=Namibia Press Agency}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="United-Press-International-2026">{{cite web|date=5 March 2026|title=Hezbollah leader: Resumed fighting with Israel not linked to war on Iran|url=https://www.upi.com/Top_News/World-News/2026/03/04/lebanon-hezbollah-leader-israel-aggression/6851772658355/|website=United Press International}}</ref> Predsednik ZDA [[Donald Trump]] in drugi ameriški uradniki so za začetek vojne proti Iranu navajali več različnih razlogov, med njimi preprečitev domnevne neposredne grožnje, uničenje iranskih raketnih in [[Islamska revolucionarna garda|vojaških zmogljivosti]], preprečitev, da bi Iran pridobil [[jedrsko orožje]],<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/world/read-trumps-full-statement-on-iran-attack|title=Read Trump's full statement on Iran attacks|agency=Associated Press|date=28 February 2026|website=PBS News}}</ref> ter dosego spremembe režima z vzpostavitvijo oblasti iranske opozicije.<ref name="Magid-2026">{{Cite news|last=Magid|first=Jacob|date=28 February 2026|title=Trump indicates goal of Iran strikes is to topple regime; tells Iranian people: 'When we're finished, take over your government'|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-indicates-goal-of-iran-strikes-is-to-topple-regime-tells-iranian-people-when-we-are-finished-take-over-your-government/|access-date=28 February 2026|work=[[The Times of Israel]]|language=en-US|issn=0040-7909}}</ref><ref>{{Cite web|last=Volz|first=Dustin|last2=Ward|first2=Alexander|last3=Seligman|first3=Lara|date=2 March 2026|title=Trump's Case for War With Iran Faces Growing Scrutiny|url=https://www.wsj.com/world/middle-east/trumps-case-for-war-with-iran-faces-growing-scrutiny-96648cb9|access-date=4 March 2026|website=The Wall Street Journal|language=en-US}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.newyorker.com/news/letter-from-trumps-washington/can-donald-trump-win-a-war-with-iran-if-he-cant-explain-why-he-started-it|url-access=subscription|title=Can Donald Trump Win a War with Iran If He Can't Explain Why He Started It?|author=Glasser|publication-date=2 March 2026|publisher=[[The New Yorker]]|access-date=5 March 2026|date=2 March 2026|first=Susan|author-link=Susan Glasser}}</ref><ref>{{cite AV media|date=4 March 2026|title=White House says Trump's 'feeling based on fact' that Iran posed an imminent threat led to strikes. White House press secretary Karoline Leavitt said President Donald Trump's decision to launch Operation Epic Fury was based on the 'cumulative effect' of threats and his feeling 'based on fact' that Iran posed an imminent and direct threat|medium=Internet video|url=https://apnews.com/video/white-house-says-trumps-feeling-based-on-fact-that-iran-posed-an-imminent-threat-led-to-strikes-afdafd3d3fec4d1ba28babb5b2638ab5|access-date=4 March 2026|publisher=[[Associated Press]]|quote=[Total running time, 1:41 min.]|last=Haake|first=Garrett|author-link=Garrett Haake|last2=Leavitt|author-link2=Karoline Leavitt|first2=Karoline}}</ref> Iran je ameriške trditve, da naj bi pripravljal napad, zavrnil. [[Združeni narodi]] in več držav, ki niso bile neposredno vpletene v konflikt, med njimi [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], so obsodili začetne ameriško-izraelske napade zaradi ogrožanja stabilnosti na Bližnjem vzhodu, druge države pa so obsodile iranske povračilne napade na zaveznike ZDA v regiji.<ref name="BBC News-2026c">{{Cite news|date=28 February 2026|title=How the world has reacted to US and Israeli strikes on Iran|url=https://www.bbc.com/news/articles/c5yj9kr31y7o|access-date=28 February 2026|work=[[BBC News]]|language=en-GB}}</ref> Kritiki operacije so jo označili za nezakonito po ameriškem pravu,<ref>{{Cite web|date=3 March 2026|title=Did Trump declare war and did Congress approve Iran attacks? What to know|url=https://www.bbc.com/news/articles/c626ljyvmg3o|website=BBC|language=en-GB|quote=Democratic lawmakers and legal scholars have challenged the justification for the strikes and raised concerns about potential violations of the War Powers Resolution.}}</ref> za dejanje [[Imperializem|imperializma]]<ref>{{cite news|last=Taplin|first=Jonathan|date=5 March 2026|title=The Terrifying New Era of American Imperialism|url=https://www.rollingstone.com/politics/political-commentary/trump-america-military-industrial-iran-war-1235524970/|work=[[Rolling Stone]]|location=|publisher=|access-date=5 March 2026}}</ref><ref>{{Cite web|title=U.S. & Israel Seek Unchallenged Supremacy in Middle East: Rami Khouri on Iran War|url=https://www.democracynow.org/2026/3/3/rami_khouri_palestinian_american_journalist_iran|access-date=4 March 2026|website=Democracy Now!|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title="Stop This Bloodshed": Israeli Lawmaker Ofer Cassif Slams "Fascist" Netanyahu Gov't over Iran War|url=https://www.democracynow.org/2026/3/3/ofer_cassif_knesset_israel_iran_war|access-date=4 March 2026|website=Democracy Now!|language=en}}</ref> ter za kršitev iranske [[Suverenost|suverenosti]]<ref>{{Cite magazine|last=Schneid|first=Rebecca|date=28 February 2026|title=How the World Is Reacting to the Attack on Iran|url=https://time.com/7381811/iran-war-world-leaders-reaction-russia-china-europe/|magazine=Time|language=en|access-date=1 March 2026|archive-date=2026-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260412130753/https://time.com/7381811/iran-war-world-leaders-reaction-russia-china-europe/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite news|last=Chávez|first=Steff|last2=Politi|first2=James|last3=Hauslohner|first3=Abigail|date=1 March 2026|title=Donald Trump tries to defy troubled history of US interventions in Middle East|url=https://www.ft.com/content/da633899-964a-42d7-a7a9-07c034fac388|access-date=5 March 2026|work=Financial Times|quote=But the US president has been increasingly willing to take big gambles in foreign affairs, defying traditional diplomacy and the sovereignty of America's foes.}}</ref> in [[Mednarodno pravo|mednarodnega prava]].<ref>{{Cite web|title=US, Israel defend strikes at UN as Iran alleges 'war crime'|url=https://www.philstar.com/world/2026/03/01/2511286/us-israel-defend-strikes-un-iran-alleges-war-crime|access-date=2 March 2026|website=Philstar.com}}</ref> Sedmi dan vojne je Trump od Irana zahteval »brezpogojno predajo«.<ref>{{#invoke:Cite|web|date=6 March 2026 |title=Trump says no deal with Iran until country’s ‘unconditional surrender’|url=https://www.14news.com/2026/03/06/trump-says-no-deal-with-iran-until-countrys-unconditional-surrender/ |access-date=6 March 2026 |agency=Associated Press|publisher=WFIE}}</ref> ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)]] [[Kategorija:Vojne Irana]] [[Kategorija:Vojne Izraela]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Vojne 21. stoletja]] f0j0fv7p2r4x09ujo7vqci5crp9vami Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika 4 599018 6681888 6681779 2026-05-27T12:10:08Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6681888 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-23 20:00:17 CEST smo bili s 496 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}}[[Ajani]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 1dd4vfzlgnu3gth8svrj2rq6l6axzvy 6681979 6681888 2026-05-27T16:03:08Z Yerpo 8417 +1 6681979 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-27 08:18:59 CEST smo bili s 522 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}}[[Ajani]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] h9aylg1g6kztynb8vk2gxyuqk1ke6pg 6682265 6681979 2026-05-28T08:58:36Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Krdžali 6682265 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-27 08:18:59 CEST smo bili s 522 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 3pnld9nzzu9m21e5f72u3de9xc7wfvv Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci 4 599019 6682077 6681091 2026-05-27T19:08:08Z 56jhoG 157998 /* Udeleženci */ 6682077 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Pravila == # '''Sodeluje lahko kdorkoli'''. #: '''Registracija:''' Vpišite ime v tabelo v razdelku [[#Udeleženci|Udeleženci]]. # '''Ustvarite ali razširite članek''' o čemerkoli v zvezi s katero od držav oz. ozemelj iz regije <u>razen Slovenije</u> (štejejo pa čezmejne teme). Tematika je prosta, za navdih lahko uporabite [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|sezname člankov]]. ## '''Uporabite predlogo''' – na pogovorno stran vsakega članka vstavite predlogo <code><nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |država= }}</nowiki></code> in na ta način omogočite točkovanje člankov. Navodila so v [[Predloga:CEE Pomlad 2026|dokumentaciji predloge]]. Organizatorja bosta poskušala sproti preverjati prispevke, a za neoznačene ne moreta jamčiti upoštevanja. ## Spremenjeni ali ustvarjeni članki morajo izpolnjevati '''[[Wikipedija:Pravila in smernice|smernice in merila ustreznosti]]''' slovenske Wikipedije, najpomembneje [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]/[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskost]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice|spoštovanje avtorskih pravic]]. ## Prispevki naj bi bili tudi slovnično ustrezni in opremljeni z wikipovezavami, kategorijami, naslovi poglavij idr. (»wikificirani«). # Štejejo prispevki, '''objavljeni od 21. marca 2026 ob 0:00 do 31. maja 2026 ob 23:59''' po slovenskem času. # '''Točkovanje:''' točkuje se število besed v prispevku (novem ali znatno razširjenem članku), po spodnji tabeli. ## Prispevki za natečaj, ki bodo prejeli status [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranega]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''25 točkami''' (s točkovanjem bomo počakali do konca postopka, če bo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|predlog za izbrani članek]] oddan pred 1. junijem). ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati prispevali k [[WP:10000|WikiProjektu 10000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami'''. To velja za nove članke s '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|presečnega seznama]]''' in članke na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|matičnem seznamu]], ki bodo izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij]] – torej razširili obstoječe članke s kratkih na navadne ali navadnih na dolge članke. ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvici Wikipedij]] v [[WP:1000|WikiProjektu 1000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami''' (samo razširitve, ker so vsi članki s tega seznama nujnih že napisani). ## Organizatorja bosta po lastni presoji označevala posebej neurejene prispevke s [[Wikipedija:Predloge za sporočila/Čiščenje|standardnimi vzdrževalnimi oznakami]]. Prispevki, ki bodo do konca natečaja ostali neurejeni, bodo dobili '''polovične točke''' (po upoštevanju vseh bonusov). {| class="wikitable" border="1" style="margin: 1em auto 1em auto" |+ '''Točkovanje''' po dolžini prispevkov |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''1''' točka na 200 besed<br />Razširitev člankov: '''1''' točka na 200 dodanih besed |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''5''' točk na 500 besed<br />Razširitev člankov: '''5''' točk na 500 dodanih besed |- | align="center"| '''5''' točk za vsakih nadaljnjih 500 besed vsebine. |} ::<small>Op.: za »besede« štejejo vse besede z vsebino, razen bibliografskih podatkov o sklicih in virih, poglavja »Glej tudi« in zunanjih povezav. Šteje vsebina infopolj ter ostalih vsebinskih predlog, ne pa navigacijskih predlog na koncu članka. Besede so preštete s kopiranjem strani v urejevalnik besedila, nato brisana poglavja z viri in morebitno kazalo. Kadar manjka le nekaj besed (5 ali manj) do višjega razreda, se rezultat zaokroži navzgor.</small> Če imate kakršnakoli vprašanja, uporabite [[Pogovor o Wikipediji:Wikimedia CEE Pomlad 2026|pogovorno stran]]. === Nagrade === Najproduktivnejši udeleženci bodo prejeli knjižne nagrade, ki jih donira uporabniška skupina [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia Srednje in Vzhodne Evrope]]. * {{Gold1}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''100 €''' * {{Silver2}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''80 €''' * {{Bronze3}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''50 €''' * [[slika:CEE Barnstar.png|20px]] Nagrada v vrednosti '''50 €''' za vsakega udeleženca, ki razširi ali ustvari vsaj po en članek <small>(nad 200 besed)</small> '''o vsaki od sodelujočih držav oz. ozemelj''' ([[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|seznam]]). Ta nagrada se lahko kombinira s katero od prvih treh, če bo prejemnik eden od treh najproduktivnejših. Vsak članek lahko šteje največ za eno od njih, tudi če govori o dveh, treh ali več. * [[slika:Face-smile.svg|20px]] Nagrada v vrednosti '''20 €''' za urejevalca '''novinca z največ osvojenimi točkami''' <small>(uporabniki, registrirani v letošnjem letu in z manj kot 100 urejanji do začetka natečaja; vsaj 5 točk)</small>. Tudi ta nagrada se lahko kombinira s prvo, drugo ali tretjo. Za prejem nagrade mora biti razglašeni odziven na pogovorni strani ali po e-pošti. Če organizatorja ne bosta mogla izvedeti želja in naslova za pošiljanje, bo nagrado prejel naslednji po točkah. Organizatorja nista upravičena do nagrad. == Udeleženci == Vabljeni, da dodate svoje uporabniško ime v seznam spodaj, tako, da vpišete <code><nowiki># ~~~</nowiki></code> na dnu seznama. Vsak, ki bo prispeval, bo dobil značko na svojo uporabniško stran. Zaželeno je tudi, da svoje prispevke redno vnašate v tabelo na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika|podstrani Statistika]] in jih opremite s predlogo {{tl|CEE Pomlad 2026}} na po navodilih na taisti strani. # {{u|Yerpo}} (organizator) # {{u|Upwinxp}} (soorganizator) # [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) # {{U|FJJ}} # {{U|Pinky sl}} # {{U|Octopus}} # {{U|Sporti}} # {{U|Ljuba24b}} # {{u|Ivo Lendić}} # {{u|xJaM}} # {{u|MaksiKavsek}} # {{u|A09}} # {{u|Stebunik}} # {{u|Rude}} # {{u|Gnooi}} # {{u|Florentina Veršič}} # {{u|Mitjacvejanov|Mitja Cvejanov}} # {{u|TadejM}} # {{u|ModriDirkac}} # {{u|Smihael}} # {{u|56jhoG}} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Pravila]] h4yhsz533uulbo1mh9qm9170inc7v2l Ahmed Jasavi 0 599103 6682153 6665408 2026-05-28T05:27:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682153 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Ahmed Ibn Ibrahim Ibn Iljas Jasavi | native_name ={{Nobold|خواجه احمد یسوی}} | image = Ahmad Yasawi miniature.png | image_size = 230px | caption = Sodobna ilustracija Ahmeda Jasavija z mavzolejem Aristan Bab zadaj | religion = [[Sunitizem]] | jurisprudence = Hanafi | successor = | spouse = | noble family = | father = | issue = | birth_date = 1093 | birth_place = Sajram, [[Karahanidski kanat]] | death_date = 1166 | death_place = [[Turkistan]] | burial_place = | father = šejk Ibrahim | period = 12. stoletje | known_for = [[poezija]], [[Sufizem]] | works = ''Dīvān-i Ḥikmet (Knjiga modrosti) }} '''Ahmed Jasavi''' ({{langx|kk|Қожа Ахмет Ясауи|Qoja Ahmet Iasaui}}, {{Lang|kk-Arab|قوجا احمەت ياساۋى}}; {{langx|fa|خواجه احمد یسوی|Khwāje Ahmad-e Yasavī}}), turški<ref>{{cite book|last=Ro'i|first=Yaacov|title=Islam in the Soviet Union: From the Second World War to Gorbachev|url=https://books.google.com/books?id=iEJg6Ivwt2wC&pg=PA373|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-403-2}}, page 373</ref><ref>{{Cite book |last=Richter |first=Fabian |url=https://books.google.com/books?id=0XRBCwAAQBAJ&dq=M.+Serif+Firat+and+the+Kurds&pg=PA31 |title=Identität, Ethnizität und Nationalismus in Kurdistan: Festschrift zum 65. Geburtstag von Prof. Dr. Ferhad Ibrahim Seyder |date=2016 |publisher=LIT Verlag Münster |isbn=978-3-643-13234-5 |pages=32 |language=de}}</ref> [[pesnik]] in sufi, zgodnji mistik, ki je močno vplival na razvoj [[tarika|sufijskih redov]] po vsem [[Turški jeziki|turško govorečem svetu]], * [[1093]], † [[1166]]<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Ahmed-Yesevi |title=Encyclopædia Britannica (2007): Related Articles to "Ahmed Yesevi, or Ahmad Yasawi, or Ahmed Yasavi (Turkish author)", accessed March 18, 2007 |publisher=Britannica.com |access-date=2013-04-09}}</ref> Jasavi je najzgodnejši znani turški pesnik, ki je pesnil v srednjem turškem jeziku.<ref name="Book of Wisdom">{{cite book |url=https://www.wdl.org/en/item/6935/ |title=Book of Wisdom |date=1904 |website=World Digital Library |publisher=Lithographic Printing House of the Kazan Imperial University |pages=366 |access-date=2026-03-08 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224201223/https://www.wdl.org/en/item/6935/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Divan-i Khikmet">{{cite web |url=http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e12_divan.htm |title=Divan-i Khikmet |website=Kazakhstan National Commission For UNESCO - natcom.unesco.kz |access-date=2016-10-12 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224201209/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e12_divan.htm%20 |url-status=dead }}</ref> Bil je začetnik ljudskega misticizma, ustanovil je prvi turški sufijski red Jasavija ali Jesevije, ki se je zelo hitro razširil po turško govorečih območjih.<ref>[http://www2.let.uu.nl/Solis/anpt/ejos/pdf6/melikoff-final.pdf I.Melikoff, 'Ahmad Yesevi and Turkic popular Islam'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061225092136/http://www2.let.uu.nl/Solis/anpt/ejos/pdf6/melikoff-final.pdf |date=2006-12-25 }}, EJOS, VI (2003), No. 8, 1-9, {{ISSN|0928-6802}}</ref> Bil je hanefijski učenjak, tako kot njegov ''muršid'' (duhovni vodnik), Jusuf Hamadani.<ref name="TDV">The Foundation of the Presidency of Religious Affairs, ''[[İslâm Ansiklopedisi|TDV Encyclopedia of Islam]]'', Vol. 2, [https://islamansiklopedisi.org.tr/ahmed-yesevi pp. 159-161] (in Turkish), İstanbul, 1989.</ref> == Zgodnje življenje == Ahmed Jesevi se je rodil Ibrahimu v Sajramu konec 11. stoletja. Njegov oče je bil šejk Ibrahim ibn Iljas ibn Mahmed. Ahmed je očeta izgubil pri sedmih letih, nato pa ga je vzgajal Arslan Baba.<ref>{{cite encyclopedia |title=Aḥmad Yasawī |last=İz |first=Fahīr |encyclopedia=Encyclopaedia of Islam |edition=2nd |date=1960–2007 |isbn=9789004161214|doi=10.1163/1573-3912_islam_SIM_0427 }}</ref> Do takrat je Jesevi že napredoval skozi vrsto visokih duhovnih stopenj in pod vodstvom Arslana Babe je mladi Ahmed dosegel visoko stopnjo zrelosti in počasi začel pridobivati ​​slavo z vseh strani. Njegov oče Ibrahim je bil v tej regiji že znan po neštetih podvigih in o njem so se pripovedovale številne legende. Posledično je bilo priznano, da je ta tihi in skromni fant, ki je vedno poslušal svojo starejšo sestro, imel duhovno pomemben položaj tudi v zvezi s svojim rodom. Jesevi se je kasneje preselil v [[Buhara|Buharo]] in nadaljeval študij pri Jusufu Hamadaniju.<ref>Y. N. Öztürk: ''The Eye of the Heart'' (Redhouse Press Istanbul 1988), p.49</ref> Po smrti Jusufa Hamdanija sta najprej Abdullah Barki in nato Hassan-i Andākī postala vodja Hamadanijeve ''[[Tekija (verska zgradba)|khanke]]''.<ref name="TDV" /> Jasavi je postal glavni ''muršid'' reda [[Nakšbandi]], ko je Hasan-i Andākī leta 1160 umrl. Nato je ta položaj po Hamadanijevem nasvetu prepustil Abdulu Kaliku Gijduvaniju in se preselil v mesto [[Turkistan]], da bi širil [[islam]] v Turkistanu.<ref name="TDV" /> == Predniki == Po izročilu je bil njegov oče, šejk Ibrahim Ibn Ilyas Ibn Mahmed, znan hanefijski učenjak Isfijaba (sodobni Sajram) in je veljal tudi za [[Ali (kalif)|Alijevega]] potomca. Genealoška izročila, ohranjena v Nasabnami, navajajo, da je bil Ahmed jasavi potomec trinajste generacije Ishaka Baba, pomembne zgodnjeislamske osebnosti, ki naj bi v Turkistan prispel v začetku 8. stoletja, da bi širil islam. Izraz ''Bab'' se nanaša na vodnika ali učitelja.<ref>{{cite journal |last=Saifunov |first=B. N. |year=2024 |title=Ahmad Yassawi from the Perspective of Primary Sources (Bibliographic Analysis) |journal=Hikmet |volume=2 |language=en |publisher=Khoja Akhmet Yassawi International Kazakh-Turkish University |issue=2 |pages=54 |doi=10.47526/3007-8598-2024.2-09 |quote=Manuscript sources show that Ahmad b. Ibrahim's ancestry is traced to Hazrat Ali b. AbiTalib. Ahmad Yassawi's natural father was Sheikh Ibrahim b. Ilyas b. Mahmud, a Hanafi scholar who became famous in Isfījāb, a descendant of Hazrat Ali}}</ref><ref>{{cite book |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctv8j3t2.8 |title=Muslim Turkistan: Kazak Religion and Collective Memory |publisher=Brill |year=2001 |editor-last=Privratsky |editor-first=Bruce G. |page=167 |jstor=j.ctv8j3t2.8 |quote=In the nineteenth and early twentieth centuries the most famous and noble lineages of Khoja in the Turkistan region of Kazakhstan consisted of many groups: Sayyid Ata, Qilishti khoja, descendants of the third son of Caliph Ali, Muhammad Khanafiya, descendants of Khoja Ahmad Yassavi etc.}}</ref> == Vpliv == Ahmed Jasavi si je močno prizadeval za širjenje islama po Srednji Aziji in imel v regiji številne učence. Jsavijeve pesmi so ustvarile nov žanr religiozne ljudske poezije v srednjeazijski turški literaturi in vplivale na številne verske pesnike v naslednjih državah.<ref>John L. Esposito, ed., The Oxford Encyclopedia of the Islamic World, Volume 1, New York: Oxford University Press, 1995, p. 271</ref> Jasavi je mesto Jasi (sodobni Turkistan) spremenil v glavno središče učenja za kazahstansko stepo, nato pa se je pri 63 letih umaknil v kontemplacijo. Izkopal si je podzemno celico, kjer je preživel preostanek svojega življenja. Turški učenjak Hasan Basri Çantaj je zapisal: »Seldžuški kralj je v [[Konya|Konyo]] pripeljal [[Rumi]]ja, velikega sufijskega pesnika; in v seldžuških časih je živel in učil Ahmed jasavi, še en veliki sufi. Vpliv teh dveh izjemnih učiteljev se nadaljuje vse do danes.«<ref>{{cite web |url=http://www.religion-online.org/showchapter.asp?title=1656&C=1643 |title=Hasan Basri Çantay, "Chapter 7: Islamic Culture in Turkish Areas", in Islam&nbsp;— The Straight Path: Islam Interpreted by Muslims by Prof. Kenneth W. Morgan, Published by The Ronald Press Company, New York 1958 |publisher=Religion-online.org |access-date=2013-04-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130411091600/http://www.religion-online.org/showchapter.asp?title=1656&C=1643 |archive-date=2013-04-11 }}</ref> Jasavwija omenja tudi Edward Campbell (ki piše kot Ernest Scott)<ref>The People of the Secret by [[Edward Campbell (journalist)|Edward Campbell]] (1983) {{ISBN|0-86304-038-1}}</ref> kot člana Khwajagana. Jasavi je vplival tudi na turškega pesnika Jahjo Kemala Bejatlıja, ki je dejal: »Kdo je ta Ahmed Jasavi? Če ga boste preučevali, boste v njem našli našo narodnost.«<ref>{{Cite web|url=https://www.ayu.edu.tr/guncel_detay/706/hoca-ahmet-yesevi-viyana-da-anld|title = Ahmet Yesevi Üniversitesi}}</ref> == Poezija == Jasavijevo najbolj znano pesniško delo je nedvomno njegov ''Dīwān-i Hikmat'' (Zbirka modrosti), ki se je prenašala iz roda v rod. V svoji zbirki Jasavi obsoja družbeno krivico, nasilje in poziva k potrpežljivosti in ponižnosti ter zanašanju na Alahovo voljo.<ref>{{cite book |last1=M |first1=Asimov |first2=Clifford Edmund |last2=Bosworth |title=History of Civilizations of Central Asia, Volume 4 |date=1992 |publisher=Motilal Banarsidass |page=381}}</ref> == Legende o Ahmedu Yasawiju == === Datljeva palma === [[File:Туркестан.jpg|thumb|[[Mavzolej Ahmeda Jasavija]]]] Legenda pravi, da je bil verski mistik Aristan-Bab (znan tudi kot Arslan Baba) učitelj in duhovni mentor hodže Ahmeda Jasavija. Aristan-Bab je prenesel ''amanat'' (zanesljivost, plemenitost), ki je bil vsebovan v pečki datljeve palme. Po legendi je bil Aristan-Bab sodelavec islamskega preroka [[Mohamed]]a. Nekega dne so Mohamed in njegovi spremljevalci počivali in jedli datlje, ko je nenadoma eden od sadežev padel iz posode. Hkrati je Mohamed slišal razodetje: »Ta datelj je za muslimana Ahmada, ki se bo rodil 400 let pozneje kot ti«. Mohamed je svoje spremljevalce vprašal, kdo bo ta sadež dal njegovemu bodočemu lastniku, vendar se nihče ni javil. Mohamed je nato ponovil svoje vprašanje in Aristan-Bab je končno odgovoril: »Če prosiš Alaha, naj mi da 400 let življenja, bom ta datum presegel«.<ref>{{Cite web|url=http://www.inform.kz/rus/article/2228359|title=Mausoleum of Arystan-Bab|language=Russian|date=18 January 2010|access-date=8 June 2020|archive-date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522021226/http://www.inform.kz/rus/article/2228359|url-status=dead}}</ref> === Timurjeve sanje === Po legendi je Ahmed Jasavi v sanjah Timurju (ki je živel dve stoletji po njem) napovedal veselo novico o prihajajočem osvajanju Buhare. Timur je to vzel kot znak in se odpravil na pohod, ki bo resnično uspešen. Po zmagi se je odločil obiskati Jasavijev grob in ukazal, naj tam zgradijo veličasten mavzolej.<ref>{{cite journal|journal=Global Media Journal|year=2018|title=The Path of the Khoja Ahmet Yasawi in Kazakh and Turkish Minstrel Customs|page=4|url=https://www.globalmediajournal.com/open-access/the-path-of-the-khoja-ahmet-yasawi-in-kazakh-and-turkish-minstrel-customs.pdf|access-date=2026-03-08|archive-date=2024-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240627183014/https://www.globalmediajournal.com/open-access/the-path-of-the-khoja-ahmet-yasawi-in-kazakh-and-turkish-minstrel-customs.pdf|url-status=dead}}</ref> == Zapuščina == Jasavija slavijo kot duhovnega učitelja po vsej Srednji Aziji, Turčiji in Veliki Perziji. Prebivalci [[Kazahstan]]a, sekularne države, ki je bila tudi Jasavijev rojstni kraj, so zgradili številne spomenike in ga počastili tudi na številne druge načine, med drugim: * Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija<ref>{{cite web |url=http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA1011 |title=Yasavi (Shrine of Ahmed Yasavi), ArchNet Dictionary of Islamic Architecture |publisher=Archnet.org |access-date=2013-04-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060526212020/http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA1011 |archive-date=2006-05-26 }}</ref> je Timur kasneje zgradil na mestu njegovega groba v mestu [[Turkistan]]. Jesevijski red, ki ga je ustanovil, je bil vpliven še nekaj stoletij pozneje, pri čemer so jesevijski sajidi ata šejki imeli pomemben položaj na dvoru v Buhari vse do 19. stoletja.<ref>Devin Deweese "The Politics of Sacred Lineages in 19th-century Central Asia: Descent groups linked to Khwaja Ahmad Yasavi in Shrine Documents and Genealogical Charters" ''International Journal of Middle East Studies'' Vol.31 (1999) pp507-530</ref> V Jasaviji je največji vpliv šamanističnih elementov v primerjavi z drugimi sufijskimi redovi.<ref>[http://www.bashat-cbf.org/publications/the_sacred_sites_of_kyrgyzstan.pdf "The Sacred Sites of Kyrgyzstan", Cholpon K. Dyikanova, Taalaibek K. Dyikanov, Jarkyn B. Samanchina (eds.), Bishkek, 2004-2005, p. 8, citing Demidov, 1988, p. 3] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070929023233/http://www.bashat-cbf.org/publications/the_sacred_sites_of_kyrgyzstan.pdf |date=September 29, 2007 }}</ref> * Jasavi je avtor ''Knjige modrosti'' {{lang|trk-Arab|ديوان حكمت}}| Dīvān-i Ḥikmet}}), zbirke pesmi v turščini.<ref name="Book of Wisdom"/> Knjiga je bila objavljena leta 1895 in 1905 v [[Kazan]]u.<ref name="Divan-i Khikmet"/> * Nakšbandi Idries Šah omenja Jasavijevo poreklo v ''Knjigi knjige''.<ref>{{cite book|last=Shah|first=Idries|author-link=Idries Shah|title=The Book of the Book|url=https://books.google.com/books?id=WviNfB2q_oEC|year=1976|publisher=Octagon Press Ltd|isbn=978-0-900860-12-6}}, page 9</ref> * Prva kazahstansko-turška univerza, Univerza Ahmet Jesevi,<ref>{{cite web|url=http://www.yesevi.edu.tr/ |title=Ahmet Yesevi University Official Site |publisher=Yesevi.edu.tr |access-date=2013-04-09}}</ref> je bila poimenovana v njegovo čast. == Dva perzijska traktata == Poleg Fakhr-nāme se Ahmedu Jasaviju pripisujeta še dva kratka perzijska traktata. Vsebina teh traktatov je zelo podobna Jasavijevim turškim delom in ju je verjetno napisal sam ali pa so ju njegovi učenci sestavili na podlagi njegovih naukov.<ref name="Eraslan2016">{{cite book |last1=Eraslan |first1=Kemal |last2=Tosun |first2=Necdet |title=Yesevî'nin Fakr-nâmesi ve İki Farsça Risalesi |year=2016 |publisher=Ahmet Yesevi University |location=Ankara |isbn=978-9944-237-53-6}}</ref> 1. Traktat o bontonu poti: Izvodi tega traktata, najdeni v [[Taškent]]u, obravnavajo teme, kot so bonton in postaje duhovne poti, odnos med učencem in mojstrom, dervištvo in božanska ljubezen. Besedilo je razpravo organizirano v šest glavnih delov: pravila poti, stebri, obveznosti, tradicije, priporočene prakse in bonton. 2. Traktat o štiridesetih postajah: Edini znani rokopis tega dela je shranjen v knjižnici v Turčiji. Tako kot *Fakr-nāma* predstavlja razlago 'štiridesetih postaj' duhovnega potovanja v štirih fazah: šeriatskem pravu, tarikatskem pravu, ma'rifi in hakiki, pri čemer je vsaki dodeljenih deset postaj.<ref name="Eraslan2016" /> Čeprav ti dve perzijski razpravi ne kažeta vedno natančnosti hadisovskih učenjakov pri sklicevanju na preroške tradicije, ostajata pomemben vir za razumevanje intelektualnega sveta Ahmeda Jasavija. == V popularni kulturi == Turška serija ''Mavera'' (polno ime Mavera: Hace Ahmed Yesevi) je turška zgodovinska dramska serija iz leta 2021, ki prikazuje življenje in potovanje Ahmeda Jesevija, pomembnega turškega pesnika in sufi mojstra. Serija ima 26 epizod, v središču pa je njegov boj za resnico in širjenje islama v Bagdadu. V seriji ga je upodobil turški igralec Korel Cezayirli.<ref>[https://www.imdb.com/title/tt14385558/ IMDb]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Ahmad Yasawi}} * [http://www.heritagenet.unesco.kz/kz/content/history/monument/turkestan1/mavzol_yasav.htm UNESCO Heritage Mausoleum Hoja Ahmed Yasevi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927223520/http://www.heritagenet.unesco.kz/kz/content/history/monument/turkestan1/mavzol_yasav.htm |date=2007-09-27 }} {{in lang|ru}} *[https://web.archive.org/web/20071009080729/http://www.nlrk.kz/structure/csbk/xai/xai.htm National Library of the Republic of Kazakhstan - Hoja Ahmed Yasaui] {{in lang|ru}} *[https://archive.today/20070930135935/http://www.cultinfo.ru/fulltext/1/001/008/112/948.htm Great Soviet Encyclopedia. Turkestan (city in Kazakh SSR)] {{in lang|ru}} [[Kategorija:Pesništvo]] [[Kategorija:Sufizem]] 8nn42qhe98aaqrij0z6ffb3jfdq4hwm Ana Gligić 0 599882 6682047 6660232 2026-05-27T18:24:31Z Yerpo 8417 /* Življenje in delo */ np 6682047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Gligić''' (rojena '''Filipović'''), [[Srbi|srbska]] [[virologija|virologinja]], * [[6. avgust]] [[1934]], [[Čeralije]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes [[Hrvaška]]), † [[4. januar]] [[2025]], [[Beograd]], [[Srbija]]. Bila je specialistka medicinske [[mikrobiologija|mikrobiologije]] in raziskovalka na [[Medicinska fakulteta v Beogradu|Medicinski fakulteti v Beogradu]], ki je pomembno prispevala k razumevanju [[Virusna hemoragična mrzlica|virusnih hemoragičnih mrzlic]], predvsem tistih, ki jih povzročajo [[filovirusi]]. Imela je ključno vlogo pri zamejitvi izbruha [[črne koze|črnih koz]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] leta 1972. == Življenje in delo == Njeno zgodnje življenje je zaznamovala [[druga svetovna vojna]], med katero je izgubila večino družinskih članov. Po končani gimnaziji v [[Virovitica|Virovitici]] je vpisala študij biologije na takratni Fakulteti za naravoslovje in matematiko [[Univerza v Beogradu|Univerze v Beogradu]], kjer je diplomirala leta 1959.<ref name="24ur">{{navedi splet |title=Umrla jugoslovanska virologinja, ki je izolirala virus črnih koz |website=24ur.com |date=2025-01-05 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/umrla-jugoslovanska-virologinja-ki-je-izolirala-virus-crnih-koz.html |language=sl |access-date=2026-03-24}}</ref> Po diplomi je postala pripravnica virologinja na Zavodu za varovanje zdravja »Dr. Milan Jovanović Batut«, leta 1961 pa je bil njen oddelek preoblikovan v samostojni Inštitut za imunologijo in virologijo »Torlak«.<ref name="24ur"/><ref name="Ristanovic2020">{{cite journal | last1=Ristanović | first1=Elizabeta S. | last2=Kokoškov | first2=Nenad S. | last3=Crozier | first3=Ian | last4=Kuhn | first4=Jens H. | last5=Gligić | first5=Ana S. | title=A Forgotten Episode of Marburg Virus Disease: Belgrade, Yugoslavia, 1967 | journal=Microbiology and Molecular Biology Reviews | volume=84 | issue=2 | date=2020-05-20 | issn=1092-2172 | doi=10.1128/MMBR.00095-19 | url=https://journals.asm.org/doi/10.1128/MMBR.00095-19 | access-date=2026-03-27 | page=}}</ref> Po opravljenem specialističnem izpitu iz medicinske mikrobiologije je bila leta 1966 imenovana za vodjo državnega laboratorija za črne koze in virusne hemoragične vročice na inštitutu. Izpopolnjevala se je tudi v laboratorijih v [[London]]u in [[München|Münchnu]].<ref name="24ur"/> Že naslednje leto po imenovanju za vodjo je bila udeležena pri uspešnem zamejevanju izbruha izjemno kužnega [[Virus Marburg|virusa Marburg]], ki povzroča [[Marburška virusna bolezen|virusno mrzlico]] s skoraj gotovo smrtnostjo. Kot ena prvih je izolirala omenjeni virus, za katerega se je izkazalo, da izvira iz okuženih [[zelena zamorska mačka|zelenih zamorskih mačk]] (''Chlorocebus aethiops''), ki jih je prejel njen inštitut za izdelavo cepiva proti [[Virus otroške ohromelosti|virusu otroške ohromelosti]], in je ušel iz laboratorija.<ref name="Ristanovic2020"/><ref name="Bagcchi25">{{cite journal | last=Bagcchi | first=Sanjeet | title=Ana Gligić | journal=The Lancet Infectious Diseases | volume=25 | issue=3 | date=2025 | doi=10.1016/S1473-3099(25)00094-5 | page=259 | url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1473309925000945 | access-date=2026-03-27}}</ref>{{efn|Opice so secirali za pridobivanje koščkov jeter, na katerih so gojili viruse otroške ohromelosti za pripravo cepiva. Virus Marburg je dobil ime po nemškem [[Marburg]]u, kjer so prejeli okužene opice iz iste pošiljke tega leta in čigar raziskovalci so prvi opisali novi virus, ki je povzročil izbruh tudi tam.}} V naslednjih letih je vodila diagnostično službo za črne koze, ukvarjala pa se je tudi z raziskavami [[hantavirusi|hantavirusov]], [[virus Zahodnega Nila|virusa Zahodnega Nila]] in [[rikecije|rikecij]].<ref name="Bagcchi25"/> Njen največji izziv je bil zadnji evropski izbruh črnih koz, ki se je zgodil leta 1972 v [[Črna Gora|Črni Gori]] in Srbiji. Vodila je ekipo, ki je hitro izolirala in potrdila povzročitelja ter kljub birokratskim oviram in omahovanju oblasti uspela prepričati odgovorne, da po nujnem postopku odredijo množično [[karantena|karanteno]], zaprtje mej in cepljenje po vsej Jugoslaviji. Učinkovit odziv je bil takrat deležen pohval mednarodne javnosti.<ref>{{cite web |last=Vorkapić |first=Mirko |title=Jugoslavija nad črne koze: Popolna izolacija, cepljenje in delovni dan od 'zore do mraka' |website=24ur.com |date=2020-01-29 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-se-je-jugoslavija-spopadla-s-smrtonosno-epidemijo-in-jo-premagala.html |language=sl |access-date=2026-03-27}}</ref> Leta 1988 je bil pod njenim vodstvom prvič izoliran nov hantavirus iz človeških vzorcev. Prvotno so ga poimenovali virus Beograd. Kasneje je ekipa [[Tatjana Avšič Županc|Tatjane Avšič Županc]] odkrila zelo podoben sev še v vzorcih iz glodavcev v okolici [[Dobrava, Trebnje|Dobrave]] pri [[Žužemberk]]u, tako da je odtlej znan kot virus Dobrava-Beograd ali samo [[virus Dobrava]].<ref name="Bagcchi25"/><ref>{{cite journal |last=Le Duc |first=James W. |title=The Power of We |journal=Viruses |volume=15 |issue=4 |date=2023-04-05 |issn=1999-4915 |pmid=37112901 |doi=10.3390/v15040921 |doi-access=free |page=921}}</ref> Skupno je izdala več kot 60 znanstvenih del s področja virologije. Aktivna je ostala tudi po upokojitvi in je med drugim svetovala srbskim zdravstvenim oblastem glede ukrepov ob izbruhu [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] ter pomagala širiti zavedanje o resnosti bolezni.<ref name="Bagcchi25"/> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gligić, Ana}} [[Kategorija:Srbski biologi]] [[Kategorija:Virologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] qqlc1wdb490h74xlq0jhwwtmhu8ms3z Felice Ziza 0 599991 6682200 6651216 2026-05-28T07:28:33Z Erardo Galbi 166658 6682200 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name=Felice Ziza |birth_date= |imagesize= |smallimage= |caption= |order=[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start=[[2018]] |term_end= |predecessor=[[Roberto Battelli]] |successor= |term_start2= |term_end2= |predecessor2= |successor2= |image= |death_date= |birth_place= |death_place= |constituency= |party= |spouse= |children= |profession= |education= |religion= |signature= |footnotes= |website=/ |starš= |parents= }} '''Felice Ziza''' [felíče dzídza] (''Žiža'' do leta 2025), [[Slovenci|slovensko]]-[[Italijani|italijanski]] [[politik]]; * [[10. september]] [[1963]], [[Pulj]], [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaška]]. == Življenje == Ziza je leta 1990 diplomiral iz medicine in kirurgije na Univerzi v Trstu, leta 1995 pa se je specializiral iz splošne kirurgije. Na parlamentarnih volitvah v Sloveniji leta 2018 je bil izvoljen v slovenski parlament kot poslanec na posebnem sedežu Italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru Republike Slovenije, ponovno pa je bil izvoljen na parlamentarnih volitvah v Sloveniji leta 2022 in 2026. Leta 2025 je spremenil priimek ''Žiža'' v ''Ziza''.<ref>{{Navedi novice|title=Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža se po novem piše Ziza|date=21. januar 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-italijanske-narodne-skupnosti-felice-ziza-se-po-novem-pise-ziza/734074}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ziza, Felice}} [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Italijanski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski Italijani]] [[Kategorija:Istrski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] k021ej6311bwgtenfqpgiueo75yu1uo 10. državni zbor Republike Slovenije 0 600735 6682116 6680286 2026-05-27T21:38:52Z VidicK01 193275 /* Poslanske skupine */ znova spremembe pri vodenju PS 6682116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]]|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]] |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Tamara Kozlovič]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |TBA |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Cigler Kralj]] |[[Janez Žakelj]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati.''' |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Tadej Ostrc]] |[[Mojca Žnidarič]] |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS LV''' |[[Poslanska skupina Levica in Vesna]] |[[Luka Mesec]] |[[Asta Vrečko]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Ziza]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi izredni seji DZ, ki je potekala 21. aprila 2026, je Državni zbor izbiral še dva od treh podpredsednikov. PS SDS je za položaj predlagala [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]], ki je funkcijo že opravljal v preteklem mandatu; poslanci strank Demokrati in Resnica pa so vložili kandidaturo Franca Križana. Oba kandidata sta bila na tajnem glasovanju potrjena s preko 80 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 11. maja 2026 je bila za tretjo podpredsednico s tajnimi volitvami in 74 glasovi podpore izvoljena [[Nataša Avšič Bogovič]], članica Svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} ==== Volitve podpredsednikov državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |rowspan=2|21. april 2026 |28 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''84''' |4 |0 |tajno glasovanje |- |11 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Franc Križan]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''86''' |2 |0 |tajno glasovanje |- |11. maj 2026 |29 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |83 |style="background:#9bf796;"|'''74''' |5 |4 |tajno glasovanje |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] 6084kttgkp5ft279u9t3goohvc9c47v Mojca Žnidarič 0 601547 6682193 6673742 2026-05-28T07:24:27Z Erardo Galbi 166658 6682193 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Mojca Žnidarič |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |termstart1 = 22. junij 2018 |termend1 = 13. maj 2022 |party = [[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2021)<br>[[Konkretno]] (2021–2025)<br>[[Demokrati. Anžeta Logarja]] (2025– ) |birth_date = <!-- WD --> }} '''Mojca Žnidarič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Ekonomist|ekonomistka]] in [[politik|političarka]]; * [[5. januar]] [[1977]], [[Ormož|Ptuj]]. Je poslanka aktualnega sklica [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Izobraževanje == Leta 1995 je zaključila šolanje na Ekonomski šoli Ptuj in študij nadaljevala na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Tam je leta 2000 diplomirala z nalogo ''Razvoj managementa v Sloveniji po letu 1990''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11917542|title=Razvoj managementa v Sloveniji po letu 1990 : funkcijski pristop : diplomsko delo|accessdate=2026-04-26|website=plus.cobiss.net}}</ref> Kasneje je opravljala še magistrski študij na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]], kjer je leta 2012 z nalogo ''Prenova kodeksa etike Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje'' postala magistrica javne uprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1024545889|title=Prenova kodeksa etike Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje : magistrsko delo|accessdate=2026-04-26|website=plus.cobiss.net}}</ref> == Kariera == Pred vstopom v politiko je od leta 1996 dalje delovala kot samostojna svetovalka na [[Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje|Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje]] (ZRSZ). Na delovno mesto svetovalke področja se je za dodatna štiri leta vrnila leta 2022 in znova službovala do ponovne izvolitve v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P316&mandatId=10|title=Mojca Žnidarič|accessdate=2026-04-26|website=dz.rs.si}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Politika === V državno politiko je vstopila leta 2018, ko je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|junijskih državnozborskih volitvah]] osvojila mandat poslanke. Na listi [[Stranka modernega centra|SMC]] je kandidirala v okraju Ormož in prejela 805 glasov (10,66 odstotka).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|date=2018-06-15|accessdate=2026-04-26|website=DVK-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ni več Gorenaka, Erjavca, vrača se Jelinčič ... in ostalo o novem sklicu DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/ni-vec-gorenaka-erjavca-vraca-se-jelincic-in-ostalo-o-novem-sklicu-dz-ja/456964|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Aljoša Masten, K.|last=T}}</ref> Od začetka do konca mandata je delovala kot koalicijska poslanka, SMC, kasneje združena v [[Konkretno]], je namreč sodelovala tako v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi Marjana Šarca]] kot tudi v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Na združitvenem kongresu SMC-ja in GAS-a nastala stranka Konkretno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-zdruzitvenem-kongresu-smc-ja-in-gas-a-nastala-stranka-konkretno/603785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politično vrenje pred volitvami: prestopi, združevanja, sestanki, kongresi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicno-vrenje-pred-volitvami-prestopi-zdruzevanja-sestanki-kongresi/607939|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je kandidirala na listi [[Povežimo Slovenijo]], ki ga je stranka Konkretno oblikovala s še štirimi zunajparlamentarnimi strankami.<ref>{{Navedi splet|title=POVEŽIMO SLOVENIJO: kandidati za poslance in poslanke (seznam)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/povezimo-slovenijo-kandidati-za-poslance-in-poslanke-seznam/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2026-04-26|language=sl-SI}}</ref> V parlament se gibanje ni uvrstilo, Žnidarič pa je v okraju Ormož prejela 673 glasov (7,10 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-26|title=Izidi glasovanja po listah|date=2022-05-07}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je na listi Konkretno neuspešno kandidirala za položaj svetnice [[Občina Ormož|Občine Ormož]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ormoz/rezultati|title=Izidi glasovanja za občino Ormož|date=2022-12-12|accessdate=2026-04-26|website=DVK-rs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidirala na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]], ki se ji je stranka Konkretno pripojila julija 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=N1|date=2025-07-03|accessdate=2026-04-26|language=sl-SI}}</ref> V domačem volilnem okraju Ormož je prejela 906 glasov (9,53 odstotka) in osvojila poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-26|website=DVK-rs.si}}</ref> Kmalu po izvolitvi je postala namestnica vodje [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/ps/izbranaPS/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNfI31w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAM3fAHI!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=PS045|title=Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-04-26|website=dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zasebno == Živi v naselju [[Vinski Vrh, Ormož|Vinski Vrh]] v [[Ormož]]u. == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Kokot, Katja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Člani Demokratov. Anžeta Logarja|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra|Žnidarič, Mojca]] hw1e3nhh0ihmndi4wlxu1kcedft57oe Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Beograd 4 601679 6681916 6679922 2026-05-27T13:31:02Z ModriDirkac 89613 /* Beograd */ za 6681916 wikitext text/x-wiki === [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Beograd|Beograd]] === {{PIČ2 | naslov = Beograd | predlagal = {{u|ModriDirkac}} | utemeljitev = ustreza merilom | avtor = razni, glavnino iz angleščine prevedel {{u|ModriDirkac}}, vire uredila {{u|Pinky sl}} | leto = 2026 | mesec = 4 | dan = 27 | leto2 = | mesec2 = | dan2 = | rezultat = }} * {{za}}, bom do konca postopka še spoliral do konca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:31, 27. maj 2026 (CEST) bm5wcczqxypckuy130okxv2pwq25dg6 Interventni zakon za razvoj Slovenije 0 601684 6682014 6675485 2026-05-27T17:07:30Z VidicK01 193275 +nedopustnost 6682014 wikitext text/x-wiki '''Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije''' (ZIURS, v medijih pogosto imenovan tudi '''interventni zakon tretjega bloka''') je novela zakona, ki so ga aprila 2026 pripravile in v zakonodajni postopek vložile stranke t. i. [[Tretji blok|tretjega političnega stebra]]: zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predlagatelji so zakon predstavili kot nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, njegov cilj pa je razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir ter izboljšanje dostopnosti javnih storitev.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Bo podpora interventnemu zakonu zarisala koalicijo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bo-podpora-interventnemu-zakonu-zarisala-koalicijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> Zakon je v zakonodajnem postopku po rednem postopku. Razprava o njem na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) je bila 17. aprila 2026 zaradi proceduralnih zapletov preložena, zato je bilo prvotno načrtovano, da bo v Državnem zboru obravnavan po tem, ko bodo predlog pretresli socialni partnerji in matična delovna telesa novega sklica parlamenta.<ref>{{Navedi splet|title=Zapleti preprečili razpravo o interventnem zakonu na Ekonomsko-socialnem svetu|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zapleti-preprecili-razpravo-o-interventnem-zakonu-na-ekonomsko-socialnem-svetu/779748|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika Državnega zbora]] je nato 28. aprila določil, da bo predlog interventnega zakona prvič obravnavan že na izredni seji naslednjega dne,<ref>{{Navedi splet|title=Izredna seja o spremembah zakona o vladi v sredo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-slovenija-dobila-14-ministrstev-izredna-seja-dz-predvidoma-v-sredo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-28|language=sl}}</ref> ko so poslanci zakon s 47 glasovi poslali v nadaljnjo obravnavo.<ref>{{Navedi splet|title=Intervencijski zakon za razvoj Slovenije dobil zadostno podporo za nadaljnjo obravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/intervencijski-zakon-za-razvoj-slovenije-dobil-zadostno-podporo-za-nadaljnjo-obravnavo/780800|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predlog zakona je bil na seji državnega zbora s 47 glasovi podpore in 35 glasovi proti sprejet 11. maja, stranke koalicije [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade]] pa so napovedale podporo predlogu sindikatov za zakonodajni referendum.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: "Se vidimo na referendumu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-predlog-intervencijskega-zakona-odhajajoca-koalicija-se-vidimo-na-referendumu/781827|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> 27. maja 2026 je Državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil nedopustnost razpisa referenduma. Sindikati bodo vložili zahtevo za ustavno presojo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-nedopustnost-razpisa-referenduma-sindikati-bodo-vlozili-zahtevo-za-ustavno-presojo/783422|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-27|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Predlagani ukrepi == Predlagane spremembe izhajajo iz besedila predloga zakona, objavljenega na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=232CF9F433BC4F63C1258DD80046A98E&db=pre_zak&mandat=X&tip=doc|title=15-X Besedilo Predloga Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije 11. 4. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Janez Cigler Kralj, Franc Križan, Zoran Stevanović)]|date=2026-04-11|accessdate=2026-04-27|website=dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekatera kasnejša dopolnila, ki so jih predlagale stranke tretjega bloka, so bila umaknjena, dopolnitve poslanskih skupin Svobode, Levice in SD pa so bile zavrnjene. Sprejet je bil uskladitveni amandma, ki so ga predlagale stranke koalicije 15. vlade. === Davčne razbremenitve === Po predlogu zakona se stopnja [[Dohodnina|dohodnine]] na oddajanje premoženja v najem znižuje s 25 % na 15 %. Za mlade in mlade družine (do 30. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta otroka) se ta stopnja dodatno zniža na 5 % za dolgoročni najem v nepremičnini, kjer dejansko bivajo. Zakon uvaja najvišjo osnovo za plačilo vseh socialnih prispevkov, ki je omejena pri 7.500 evrov bruto plače mesečno. Ukrep je usmerjen v zadrževanje visoko izobraženih in ključnih kadrov v Sloveniji. Zakon predvideva znižanje [[Davek na dodano vrednost|DDV]]; uvaja se 5-odstotna stopnje DDV za 15 skupin osnovnih živil (bela moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor ter brezglutenska živila) in kmetijske surovine (semena, sadike, gnojila). Začasno (za 9 mesecev) je predlagano znižanje DDV na 9,5 % tudi za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. === Reforme za samostojne podjetnike === V zvezi z normiranimi s.p.-ji se ukinja omejitev za vstop med normirance za tiste, ki so predhodno zaprli dejavnost. Uvaja se progresivno priznavanje normiranih odhodkov: * 80 % odhodkov do 100.000 evrov prihodkov; * 70 % odhodkov nad 100.000 do 120.000 evrov prihodkov; * 40 % odhodkov nad 120.000 do 150.000 evrov prihodkov; * Nad 150.000 evrov prihodkov se normirani odhodki ne priznavajo (0 %). Za popoldanski s. p. se meja za vstop in izstop se zvišuje na 70.000 evrov. Normirani odhodki se priznajo v višini 80 % do 50.000 evrov in 70 % do 70.000 evrov. Uvaja se »mikro s. p.« Za samozaposlene in kmete s prihodki do višine bruto minimalne plače (približno 18.000 evrov) se prispevki znižajo na 45 % minimalne plače (namesto trenutnih 60 % povprečne plače), kar mesečni strošek prispevkov zmanjša s približno 650 evrov na okoli 250 evrov. === Trg dela in pokojnine === Zakon predvideva spremembe pri dvojnem statusu upokojencev. Uživalec starostne ali vdovske pokojnine, ki nadaljuje z delom ali dejavnostjo, bi prejemal 100 % pokojnine (namesto sedanjih 40 % za prva tri leta in nato 20 %) ob hkratnem plačilu polnih prispevkov. V trenutni zakonodaji izpolnitev pogojev za [[upokojitev]] ni razlog, da bi delodajalec lahko delavcu kar odpovedal pogodbo. Po predlogu ZIURS bi lahko delodajalec delavcu, ki izpolni pogoje za polno starostno pokojnino, odpovedal pogodbo z minimalnim 90-dnevnim odpovednim rokom in izplačilom odpravnine, razen če se dogovorita drugače. === Zdravstvo in dolgotrajna oskrba === Zakon odpravlja prepoved dela javnih uslužbencev pri zasebnih izvajalcih. Zdravstveni delavec bi lahko ob soglasju direktorja delal do 8 ur tedensko pri drugem izvajalcu ali kot samostojni podjetnik. Ponovno se dovoljuje sklepanje podjemnih pogodb med javnimi zavodi in zasebniki ter med javnimi zavodi samimi za hitrejše zmanjševanje čakalnih dob. Predlog ukinja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost (popoldanski s. p., kmetija) ter za upokojence, saj bi se s tem neposredno zmanjšale njihove neto pokojnine. === Drugi interventni ukrepi === Predlaga se odlog uporabe novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) do konca leta 2026, da se prepreči »normativni kaos« na področju kratkoročnih najemov. Zakon omejuje regresne zahtevke ZZZS proti delodajalcem. Odgovornost delodajalcev za povračilo stroškov zdravljenja ob poškodbah pri delu se omejuje na primere naklepa ali hude malomarnosti, pri čemer se višina zahtevka omeji na največ 20-kratnik najnižje pokojninske osnove. == Odzivi == [[Gospodarska zbornica Slovenije]] (GZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Slovenski tehnološki forum so zakonu izrazili močno podporo, saj ga vidijo kot »osvežitev« in nujen korak k postopni razbremenitvi dela in gospodarstva.<ref>{{Navedi splet|title=GZS zelo podpira predlog zakona o ukrepih za razvoj Slovenije, sindikati negativno presenečeni|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/gzs-zelo-podpira-predlog-zakona-o-ukrepih-za-razvoj-slovenije-sindikati-negativno-preseneceni/779637|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Delodajalci soglasno podpirajo interventni razvojni zakon. Levica: To je zakon za bogate.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-soglasno-podpirajo-interventni-razvojni-zakon-levica-to-je-zakon-za-bogate/779517|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=Gregor|last=Cerar}}</ref> Janez Janša je zakon pozdravil, priznal poseganje v proračun, a dodal, da zakon prinaša vitkejšo državo. Janez Cigler Kralj je za delanje dolga obtožil Golobovo vlado, zakon pa označil za okrepitev delavskih pravic, dviga pokojnin ter konkurenčnosti trga. Jernej Vrtovec je očitke o referendumu označil za pričakovane, vendar da je ocena neustavnosti primerna zaradi davčnih določb.<ref name=":2" /> Na drugi strani so sindikalne centrale, kot sta [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] (ZSSS) in Pergam, zakon ostro zavrnile in zahtevale njegov umik, saj da gre za »neoliberalni sistem« pod krinko nujnosti, ki ruši načelo solidarnosti in koristi zgolj najbogatejšim. Sindikati so opozorili tudi na odsotnost socialnega dialoga in napovedali možnost stavke.<ref>{{Navedi splet|title=Sindikati: Z interventnim zakonom se želi pod krinko nujnosti sprejeti rešitve v korist kapitala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikati-z-interventnim-zakonom-se-zeli-pod-krinko-nujnosti-sprejeti-resitve-v-korist-kapitala/780308|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> Tudi [[15. vlada Republike Slovenije|aktualna vladna koalicija]], predvsem stranka [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], je predlog označila za škodljiv; ministrica [[Alenka Bratušek]] je dejala, da bi se zakon moral imenovati »več za bogate, nič za mlade in povprečne,« ter opozorila na podcenjene finančne posledice.<ref>{{Navedi splet|title=Bratušek: Interventni zakon bi se moral imenovati več za bogate, nič za mlade in nič za povprečne|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bratusek-interventni-zakon-bi-se-moral-imenovati-vec-za-bogate-nic-za-mlade-in-nic-za-povprecne/780181|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] zakon ostro zavračajo, po njihovem mnenju gre za nesolidaren »zakon za bogate«, ki bi v proračunu povzročil milijardno luknjo in ogrozil stabilnost socialne države.<ref name=":1" /> Ministrstvo za finance pod vodstvom [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] ocenjuje, da bi zakon povzročil 1,1 milijarde evrov proračunske luknje letno, kar so ovrednotili kot neodgovorno in populistično.<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič in Dolenc: Zaradi mednarodne krize je nižja napoved gospodarske rasti pričakovana|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bostjancic-in-dolenc-zaradi-mednarodne-krize-je-nizja-napoved-gospodarske-rasti-pricakovana/779689|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Mladinski svet Slovenije je izrazil skrb glede morebitne povečanja prekarnosti mladih preko študentskega s.p.-ja.<ref>{{Navedi splet|title=Mladinski svet: Analizirane morajo biti vse posledice zakona o študentskem s. p.-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mladinski-svet-analizirane-morajo-biti-vse-posledice-zakona-o-studentskem-s-p-ju/779527|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> === Referendum === Stranke odhajajoče koalicije so napovedale zakonodajni referendum, pravna služba državnega zbora pa je poudarila, da je tak referendum morda neustaven, saj vsebuje določbe o tematikah, o katerih referenduma ustavno ni mogoče izvršiti.<ref name=":2" /> == Zunanje povezave == * [https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e94cd6ab6f6148006a132ca811cfdd4d9a36da86719b3f46990974f28cdd3cf8 Besedilo zakona na strani Državnega zbora] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] [[Kategorija:Resni.ca]] 4kdeyn75joo6ska5mxglhc5kxfoaacv Jane Eyre 0 602653 6681958 6681793 2026-05-27T15:09:55Z Miha.kolenc 255562 6681958 wikitext text/x-wiki {{Infobox book | name = Jane Eyre | image = File:1931 Jane Eyre.jpg | image_caption = Naslovnica izdaje iz leta 1931 | author = Charlotte Brontë | language = angleški | genre = razvojni roman ljubezenska zgodba gotska pripoved | pub_date = 19. 11. 1847 | country = Združeno kraljestvo }} '''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''Currer Bell'' in nosi polni naslov ''Jane Eyre: An Autobiography''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]]. Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|url=https://archive.org/details/charlottebrontes0000unse_b4r9|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=[https://archive.org/details/charlottebrontes0000unse_b4r9/page/8 8]}}</ref> in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], sirote skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Družbeni razred|razrednih]] razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja. Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[Prvoosebna pripoved|pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}</ref> == Ozadje in nastanek == Charlotte Brontë je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}</ref> Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontëjino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> == Povzetek vsebine == Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}</ref> Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed (lik v Jane Eyre)|Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed (lik v Jane Eyre)|John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[G. Lloyd (lik v Jane Eyre)|g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerama zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre: Chapters 1–4|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi [[Brocklehurst (lik v Jane Eyre)|g. Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns (lik v Jane Eyre)|Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stat na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[Gospodična Temple (lik v Jane Eyre)|gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre: Chapters 5–10|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax (lik v Jane Eyre)|Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens (lik v Jane Eyre)|Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko [[Celine Varens (lik v Jane Eyre)|Celine Varens]], a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram (lik v Jane Eyre)|Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre: Chapters 11–16|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na svojo srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[G. Mason (lik v Jane Eyre)|g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester v bistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie (lik v Jane Eyre)|Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Eliza Reed (lik v Jane Eyre)|Elizo]] ter [[Georgiane Reed (lik v Jane Eyre)|Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati tri leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre: Chapters 17–21|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupit novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre: Chapters 22–25|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[Briggs (lik v Jane Eyre)|Briggs]] in da prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason (lik v Jane Eyre)|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v tretjem nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre: Chapter 26|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati, naj ostane, in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre: Chapters 27 & 28|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Ko se čez štiri dni končno predrami, ji sestri [[Mary Rivers (lik v Jane Eyre)|Mary]] in [[Diana Rivers (lik v Jane Eyre)|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, St. Johnom, ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond Oliver (lik v Jane Eyre)|Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre: Chapters 29–32|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers (lik v Jane Eyre)|St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči [[Hindustanščina|hindustanščine]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane, in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre: Chapters 33–35|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugo in Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre: Chapters 36–38|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> == Glavni liki == * '''Jane Eyre''' - pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja, * '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva, * '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost, * '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica, * '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane, * '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva prva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna, * '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}</ref> == Teme == === Feminizem === V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}</ref> Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, kjer Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi, in s tem pokaže, da zaradi moškega ne bo prekršila svojih [[moralna načela|moralnih načel]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> === Vera === [[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki z religijo iščejo smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond, in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> == Žanri == === Razvojni roman === Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> === Ljubezenski roman === ''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadeneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}</ref> === Gotski roman === Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], za katerega so značilni grozljivost, nadaravnost in dogajanje v gradu ali samostanu.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4666079/roman?Query=gotski&View=2&AllNoHeadword=gotski&FilteredDictionaryIds=201#sbz_001781|title=Fran: gotski roman|accessdate=27. 5. 2026}}</ref> V ''Jane Eyre'' so takšni elementi mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še eden od ključnih elementov žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in požar ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Angleški romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1847]] 0bt14fsg98c6w0tqfd5ybsmr2kqf7ou Vuk Drašković 0 602730 6682130 6681658 2026-05-27T23:29:52Z Stebunik 55592 /* Demonstracije 9. marca */ 6682130 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] en5eubk9jhbxr0sztkdk461j10purt4 6682134 6682130 2026-05-28T00:00:06Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6682134 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno take nedolžne ovčke, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in je ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in to s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 3l6lieemob4ozgx31988mpnjc8bmnxy 6682136 6682134 2026-05-28T00:09:11Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6682136 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila. Pa bi tak strahovit zločin morala opaziti in obsoditi. Čeprav so bile štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna in so bile hudo poškodovane, so jih pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Po pričevanju domačina Bakovića so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana. Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in to s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 86si5lc0wy0wguy2wnx13ra07w4ypai 6682137 6682136 2026-05-28T00:18:40Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6682137 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Čeprav so bile štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice bile hudo poškodovane, so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] pua62phcd33frl4eg0o1n457oiycdqm 6682139 6682137 2026-05-28T00:24:58Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6682139 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] rzci91so6lkq9rx22torvqaz2tjw8ku 6682148 6682139 2026-05-28T04:57:16Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6682148 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] pgmrk4d0e7muo0e3uo6i2wk2ixov7jt 6682149 6682148 2026-05-28T05:00:52Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6682149 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 5d88wuh2a9cnrjxnr6egsk9kkcmuiok Dahije 0 602809 6682214 6681745 2026-05-28T07:46:15Z Octopus 13285 /* Nadzor nad beograjskim pašalukom */ povezava 6682214 wikitext text/x-wiki {{infopolje Militantna organizacija |name=Dahije |native_name=Dahije |native_name_lang=sr |war= |image=Serb knez beheaded by the Dahije.jpg |caption= [[Pokol knezov]] - dahije obglavljajo srbskega kneza |active=15. december 1799 — 5.–6. avgust 1804 |ideology= |leaders= *[[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]] *[[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]] *[[Dahije#Aganlija|Aganlija]] *[[Dahije#Mula Jusuf|Mula Jusuf]] |headquarters=Beograd |area= |size= |partof= |predecessor=[[Janičar]]ski koprus [[Smederevski sandžak|Smederevskega]] in [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] in [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]] |successor= |allies=[[Osman Pazvantoğlu]] |opponents=[[Osmansko cesarstvo]]<br>lokalni Srbi |battles= |url= }} '''Dahije''' ([[Srbščina|srbsko]]: дахије, latinizirano: dahije, iz [[Turščina|turškega]] dayı){{efn|Ime odpadniških janičarskih voditeljev – ''dahije'', izhaja iz osmanske turške besede ''dayı'', ki pomeni ''stric''.<ref name="Sundhaussen2007">{{cite book|author=Holm Sundhaussen|title=Geschichte Serbiens: 19.-21. Jahrhundert|url=https://books.google.com/books?id=5fBOPsQLt_0C&pg=PA66|year=2007|publisher=Böhlau Verlag Wien|isbn=978-3-205-77660-4|pages=66–}}</ref><ref name="Skok1971">{{cite book|author=Petar Skok|title=Dictionnaire étymologique de la langue croate ou serbe|url=https://books.google.com/books?id=kAcHAQAAIAAJ|year=1971|publisher=Académie Yougoslave des Sciences et des Beaux-Arts}}</ref> Nižji janičarski poveljniki so se imenovali ''kabadahije'' (edn. ''kabadahija''). Njihovo ime je povezano s turškim izrazom ''kabadayı'', ki je v srbsko govorečem svetu postal sopomenka za nasilneže.<ref name="Skok1971"/>}} so bili odpadniški [[janičar]]ski častniki, ki so se uprli osmanskemu sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in prevzeli oblast v [[Smederevski sandžak|Beograjskem pašaluku]], potem ko so leta 1801 ujeli in umorili vezirja [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]]. Štirje vrhovni voditelji dahij so bili Mehmed-aga Fočić, Kučuk Alija, Aganlija in Mula Jusuf. V prvi fazi njihovega upora so se jim v začetni fazi [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] uprli [[Srbi]]. Ta del vstaje se zato imenuje tudi upor proti dahijam. ==Ozadje== Osmansko cesarstvo je leta 1787 napovedalo vojno Rusiji, da bi povrnilo ozemlje, izgubljeno v prejšnji vojni. Februarja 1788 se je Rusom pridružila Avstrija.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Osmanske oblasti so med pripravami na vojno z Avstrijo nasilno razorožile Srbe. Razoroževanje so izvajale redne osmanske vojaške enote in [[bašibozuk]]i, neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, večinoma [[Albanci]] in [[Čerkezi]]. Ljudje so pred njimi bežali čez Savo in Donavo na avstrijsko ozemlje in ustanovili [[Srbski svobodni korpus]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Srbski prostovoljci so se aktivno spopadali z osmanskimi četami, napadali ladje na Donavi in osvobodili številna mesta, vendar jim je bila odrečena prepotrebna pomoč in oprema. Osmanske protioperacije in teror so imeli za posledico do 50.000 srbskih beguncev in podpis premirja.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Avstrijski dvor si je vse bolj prizadeval za končanje konflikta in avgusta 1791 sklenil [[Sistovski sporazum|Sistovski mirovni sporazum]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Porta je amnestirala udeležence na avstrijski strani in prepovedala janičarje v Beograjskem pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Janičarji, ki so nekoč tvorili hrbtenico osmanske vojaške moči, so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da je osmanska vojska potrebn vojaške reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} ==Upor janičarjev== Hadži Mustafa Paša je julija 1793 postal [[vezir]] Beograda – [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], znanega kot Beogradski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972}} Janičar Kara-Smail, ki je ostal v Beogradu in si prizadeval postati janičarski aga celotnega pašaluka, je bil po ukazu Hadži Mustafe Paše umorjen, kar je vzbudilo strah med drugimi janičarji, da so pobegnili v [[Vidinski sandžak]].{{sfn|Nenadović|1893|pp=21-22}} Nekateri janičarji so ostali, med njimi Bego Novljanin in Ćurtoglija iz Bosne, ki sta živela v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} Mustafa Paša se je v srbski zgodovini ohranil v pozitivnem spominu, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Odpadniški janičarji iz Vidinskega sandžaka so si pod vodstvom Osmana Pazvantogluja prizadevali zavzeti Beograjski pašaluk, zato je Mustafa Paša poiskal pomoč srbskih knezov. Knezi so zbrali milico za boj proti janičarjem,{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} ki je štela približno 15.000 mož. Med njimi so mnogi pridobili vojaško usposabljanje in izkušnje v zadnji vojni avstrijsko-turški vojni.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Leta 1796 so janičarji pod poveljstvom Tosun-age v dveh skupinah vdrli v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nenadović|1903|p=20}} Ena je zavzela [[Ćuprija|Ćuprijo]] na jugovzhodu, druga pa je napadla [[Požarevac]] na vzhodu in se spopadla z milico pod poveljstvom Stanka Arambašića.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so premagali Arambašića in se odpravili proti Beogradu in zavzeli spodnje mesto.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Vezir Mustafa Paša se je s svojo majhno vojsko zaprl v beograjsko trdnjavo.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Aleksa, Grbović in Birčanin so zbrali milico Valjevske nahije, ki je skupaj s spahijami in spremstvom Mustafe Paše napadla janičarje v spodnjem mestu in jih izgnala iz Beograda.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Birčanin in Karađorđe sta janičarje zasledovala do [[Smederevo|Smedereva]], kjer so se zaprli v Smederevsko trdnjavo. Mustafa Paša je proti njim poslal topništvo, ki je janičarje prisililo v beg v Vidin.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so zatem ponovno poskušali zasesti Beograjski pašaluk, vendar so bili pri Kolarijh poraženi. Izkazalo se je, da je bila srbska milica dobro organizirana, disciplinirana in izurjena.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Porta je za nagrado izdala [[ferman]]e, ki so prepovedali nasilje nad kristjani, Srbom dali nekaj samouprave, boljši družbeno-gospodarski status, jim dovolili gradnjo cerkva in njihovim podeželskim poglavarjem z nazivom knez ohraniti varnostne sile.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=973-974}} == Nadzor nad beograjskim pašalukom== [[Slika:Dahias & Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Dahije ubijajo Mustafa Pašo]] Vladavina sultana [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) je bila obdobje notranjih sporov med pašami, [[Ajan|ajan]]i in [[kirdžali]] in nemirov.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Dogajati so začeli tudi novi konflikti z janičarji, grožnja Francozov Egiptu pa je Porto prisilila, da je v začetku leta 1799 dovolila vrnitev janičarjev v Beograjski pašaluk. Leta 1800 so se janičarji pod vodstvom Mehmed-age Fočića, Kučuk-Alije, Aganlije in Mule Jusufa preselili iz Vidinskega sandžaka v Beograjski pašaluk ter prevzeli oblast nad večino pokrajine in nato še nad samim Beogradom.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Janičarska aga Bego Novljanin in Ćurtoglija, ki sta živela v Šabcu, sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića in nato od njegove družine zahtevala denar.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} Knez Aleksa Nenadović, eden najvplivnejših srbskih voditeljev, je protestiral pri vezirju Hadži Mustafa Paši, ki je 17. aprila, po starem koledarju 5. aprila 1800,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} v Šabac poslal 600{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} ali 800 najemnikov, ki so ujeli in usmrtili 27,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} 28{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} ali 36{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} njunih mož, medtem ko sta Novljanin in Ćurtoglija pobegnila v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}}{{sfn|Nenadović|1893|p=43}}{{sfn|Nenadović|1884|pp=539-540}} Po vrnitvi so janičarji obnovili teror nad Srbi. Julija 1801 so zavzeli Beograd in Mustafa Pašo decembra umorili. Vodilni štirje janičarji, imenovani dahije, so odpravili srbske fermane, pregnali spahije, ki niso prešli na njihovo stran, in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabljali za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} V Šabcu so za svojega vodjo postavili Mus-ago Fočića, brata Mehmed-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} Tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Aleksa, Grbović in Birčanin so se z drugimi knezi na skrivaj sestali v samostanu Čokešina, kjer so sultanu napisali prošnjo glede janičarjev in jo prek Avstrije poslali [[Visoka porta|Porti]].{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Porta je nato dahijam zagrozila, da bo nadnje poslala veliko vojsko, če ne bodo prenehali z zatiranjem raje.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Izgnani spahije in njim zvesti muslimani so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} Upor v Požarevcu so dahije preprečile, ker je izbruhnil prezgodaj.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Tiranija je Srbe prisilila, da so sultanu poslali peticijo, za katero so izvedeli dahije. V strahu pred izgonom s pomočjo Srbov so se odločili usmrtiti vodilne Srbe po celotnem pašaluku, kar je znano kot "[[Pokol knezov|pokol knezov]]". ==Upor== Pokol knezov konec januarja 1804 je spodbudil Srbe k uporu proti dahijam,{{sfn|Novaković|1904|p=180}} s čimer se je začela [[prva srbska vstaja]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=977}} Po zboru v Orašcu 14. februarja 1804 so Karađorđevi uporniki odšli v šumadijske vasi, kjer so požgali turške gostilne, pobili dahijske privržence in zbirali može za svojo vojsko.{{sfn|Batalaka|1898|pp=69-72}} Število upornikov se je v nekaj dneh povečalo na 2000.{{sfn|Protić|1893|p=109}} Dahije so se čutili ogrožene in so k upornikom poslali Aganlijo,{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} da bi se pogajal o miru, vendar mu to ni uspelo in vstaja se je razširila.{{sfn|Novaković|1904|p=88}}{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} Uporniki so napadli Rudnik, ki ga je držal zloglasni Sali-aga, brat Kučuk-Alije.{{sfn|Nenadović|1884|pp=242-243}} 6. marca so ga zavzeli, Sali-agi z 200–300 možmi pa je uspelo pobegniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Kučuk-Alija je 14. marca v Vrbici prestregel Karađorđevo stražo, ki je čakala na uporniško vojsko. V kratki kratki bitki so uporniki zgubili nekaj mož in se umakili. Kučuk-Alija je odšel v Kragujevac, da bi tamkajšnje Srbe odvrnil od upora in zase zbral več vojakov.{{sfn|Novaković|1904|pp=115-117, 136}}{{sfn|Protić|1893|pp=112-115}}{{sfn|Batalaka|1898|p=86}}{{sfn|Nenadović|1903|p=70}} Srbski uporniki so konec marca 1804 pri Kijevu uničili dahijsko vojsko in ubili do 400 sovražnikov.{{sfn|Novaković|1904|p=139-140}}{{sfn|Protić|1893|p=118}} Oddelek razbojniških najemnikov ([[kirdžali]]) pod poveljstvom Alije Gušanca je bila nekaj dni pred tem poražena pri Ćupriji. Gušancu so dvakrat ali trikrat preprečili, da bi se pri Jagodini pridružil Kučuk-Aliji in se prebil do Beograda.{{sfn|Jovanović|2014|p=16}}{{sfn|Novaković|1904|pp=142-143}} Gušancu je konec marca uspel preboj do Jagodine, deloma zaradi šibke srbske obrambe okoli mesta.{{sfn|Jovanović|2014|p=17}} Obleganje Jagodine je bilo zaradi slabega vremena neuspešno in srbski uporniki so se konec marca razpršili.{{sfn|Novaković|1904|pp=144, 150}} Blokada Beograda se je okrepila.{{sfn|Stojančević|1957|p=119}} Srbski uporniki so po prvi bitki pri Jagodini zbrali novo vojsko in bolje načrtovali napad na Jagodino. 16. aprila so pod vodstvom Karađorđa osvojili mesto, ubili 300 ljudi, jih veliko ujeli in prisilili Kučuk-Alijo v beg.{{sfn|Novaković|1904|pp=149-152}} Po zmagi pri Jagodini so manjše uporniške enote zasledovale Kučuk-Alijo skozi Šumadijo in ga 17. in 18. aprila dvakrat uspešno napadla iz zasede.{{sfn|Novaković|1904|pp=152-155}} Janičarji so takrat od pomembnih mest držali samo še Beograd, Smederevo in Požarevac.{{sfn|Jovanović|2014|p=23}} Po zavzetju Požarevca konec maja in Smedereva 4. junija 1804{{sfn|Stojančević|1957|p=124}} je na severu Beograjskega pašaluka ostal v rokah dahij samo še Beograd.{{sfn|Novaković|1904|p=174}} Sredi junija 1804 se je pred Beogradom zbrala velika srbska uporniška vojska z najpomembnejšimi poveljniki.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Vojska naj bi štela od 6.000 do 16.000 mož.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Sultan je takrat Karađorđu izdal ferman (odlok), naj ne napade mesta, in upornikom poslal na pomoč svojo vojsko iz Bosne. Uporniki so napad prekinili.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Bosanski vezir [[Bekir Paša]] je dobil nalogo, da ustavi boje med dahijami in Srbi ter vzpostavi mir in varnost v Beogradskem pašaluku in na osmanski meji.{{sfn|Novaković|1904|pp=177, 190}}{{sfn|Nenadović|1903|p=95}} Štirje voditelji dahij so po Donavi pobegnili iz Beograda na Ada Kale, ker so se bali zarote voditelja najemnikov Alije Gušanca in niso vedeli za načrte Bekirja Paše, povezane z njimi.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}} Zgovinar K. Nenadović je prepričan, da je Bekir Paša štirim voditeljem dejansko dovolil, da so na skrivaj odšli.{{sfn|Nenadović|1903|p=96}}{{sfn|Nenadović|1884|p=93}} Ko je Alija Gušanac izvedel za njihov beg, je prevzel oblast v Beogradu in izropal njihove dvorce.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Bekir Paša je obljubil izboljšanje statusa Srbov, Karađorđe pa je poudaril, da se ne bodo ustavili, dokler dahij ne bodo ujeti živih ali mrtvih, ker se je zavedal, da lahko dahije kadar koli zberejo vojsko Vidinskega pašaluka in napadejo. S tem se je strinjal tudi Bekir Paša.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=96–97}}{{sfn|Protić|1893|p=154}} Bekir Paša ni imel dovolj vojakov za obrambo pred morebitnim srbskim napadom, zato je želel čim prej zasesti beograjsko trdnjavo.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Napad na Ada Kalo je opravil Milenko Stojković. Srbi so med napadom postrelili dahije, jih obglavili in njihove glave poslal v Beograd, kjer so jih nataknili na kole.{{sfn|Perović|1976|p=54}}{{sfn|Nenadović|1903|p=97}}{{sfn|Batalaka|1898|p=150}} V avstrijskem poročilu z dne 25. avgusta je zapisano, da je Porta zdaj verjela, da bo s smrtjo voditeljev dahij odpravljen vzrok srbskega upora in da bo s pravičnim ravnanjem s Srbi zagotovila mir.{{sfn|Perović|1976|p=54}} Bekir Paša je v enem od ohranjenih pisem obljubljal, da bodo Srbi imeli celo boljše življenje kot v času mandata Hadži Mustafe Paše, vendar vse kaže, da Srbi niso dobili nobenih resničnih zagotovil.{{sfn|Novaković|1904|p=179}} Srbi se niso želeli vrniti pod osmansko oblast in niso želeli nobenega vmešavanja v njihove zadeve. Vodstvo upornikov je na skrivaj poslalo delegaciji v Avstrijo in Rusijo, da bi prosili za pomoč in da bi Srbija postala protektorat.{{sfn|Batalaka|1898|pp=146-147}} Po zatrtju dahij je Bekir Paša želel, da bi Srbi razpustili svoje vojske, vendar se Srbi niso želeli ustaviti brez zagotovil. Kirdžali so bili še vedno močni in janičarji so še vedno držali pomembna mesta, med njimi tudi Užice. Sultan je zdaj okoliškim pašalukom ukazal, naj zatrejo Srbe, saj se je zavedal njihove grožnje. Srbi so iskali tujo pomoč in septembra 1804 poslali delegacijo v [[Sankt Peterburg]], ki se je vrnila z denarjem in obljubo diplomatske podpore. ==Voditelji== Janičarji so po umoru Mustafe Paše izbrali štiri glavne voditelje: Mehmed-ago Fočića, Kučuka Alijo, Aganlijo in Mulo Jusufa. Voditelji so sandžak razdelili na pašaluke. ===Mehmed-aga Fočić=== Mehmed-aga Fočić je bil sin Foče Efendije,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ki je služil kot kadi v Loznici. Imel je brata po imenu Musa-aga. ,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Njegov oče Foča je bil proti zatiranju Srbov s strani dahij.{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Fočić pa je bil opisan kot najslabši od štirih voditeljev. Poskus upora Srbov in Mustafa Pašinih mož leta 1802 v Požarevcu ni uspel.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Ko je je Mehmed-aga prestregel pismo Alekse Nenadovića avstrijskemu častniku glede upora proti dahijam, je Mehmed-aga načrtoval umor njega in drugih pomembnih osebnosti v Valjevski nahiji. {{sfn|Nenadović|1903|p=631}} Z zvijačo je ujel Alekso, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića sina Milovana in jih aretiral. 23. januarja 1804 so Aleksa in Ilijo usmrtili z obglavljenjem. {{sfn|Nenadović|1903|pp=631-633}} Fočić je njuni odsekani glavi razstavil v svoji hiši.{{sfn|Nenadović|1903|p=633}} ===Kučuk-Alija=== Kučuk-Alija je bil rojen v Rudniški nahiji v družini Đevrlić. V osmanski službi je napredoval od janičarja do položaja muteselima Kragujevca, ki ga je upravljal nekaj časa pred vstajo. Njegova žena je bila sestra enega od njegovih zasebnih vojakov.<ref>{{cite book | title=Pusto tursko | publisher=Almanah | author=Bašić, Husein | year=2000 | page=111 }}</ref> Njegov brat Sali-Aga je bil muteselim Rudniške nahije. Kučuk-Alija je osebno ubil Mustafo Pašo in nato postal eden od štirih vodilnih janičarjev. Marca 1804 je vodil čete proti srbskim upornikom. ===Aganlija=== Aganlija ali Aganli je bil v mladosti čolnar, rojen v Bosni. V obdobju pred srbsko vstajo je bil čiftlik-sahib Vranića in je upravljal nahijo Soko. Ker je bil od štirih voditeljev najboljši diplomat, je bil ob izbruhu upora z močnim odredom vojske poslan k Srbom, da bi jih pomiril ali prestrašil. Aganlija in njegovo spremstvo so bili aprila 1804 med pogovori v Drlupi s srbskim uporniškim voditeljem Karađorđem napadeni, on sam pa je bil ranjen v nogo.{{sfn|Novaković|1904|p=116}}{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=101}} Po misiji Bekirja Paše in obleganju Beograda so Aganlija in trije drugi voditelji pobegnili po Donavi proti Poreču in nato na otok Ada Kale. Tam so jih Milenko Stojković in njegovih 30 mož po ukazu Bekirja Paše in s pomočjo poveljnika otoka Ibrahima Paše ujeli in obglavili. ===Mula Jusuf=== Mula Jusuf je bil guverner Kragujevške nahije.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=89}} Po umoru Hadži Mustafa Paše leta 1801 je v Jagodino iz Vidina prispel janičar Tosun-aga in zahteval, da tudi on dobi del pašaluka.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je temu nasprotoval in se okrepil z četami, ki jih je poslal Mehmed-aga Fočić. Med njimi so bili Turki in Srbi.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je Tosun-ago porazil,{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} dahije pa so ga nato izbrali za svojega vrhovnega poveljnika. Mula Jusuf je leta 1804 vodil spopade okoli Beograda. ===Kabadahije=== Najboljši in dahijam najbolj zvesti janičarji so bili znani kot kabadahije. Imenovani so bili za muteselime (župane) mest in vasi.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} V vsaki vasi so imenovali subaše.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Dahije so zaposlovali tudi lahko konjenico (delije) in razbojniške plačance (kirdžalije) ter imeli podporo vsaj dela vojakov v vsakem mestu. Zloglasni janičarski privrženci na podeželju, pogosto nastanjeni v obcestnih in vaških gostilnah, so bili znani kot handžije. '''Sali-Aga Đevrlić''' je bil brat Kučuk-Alije, dahijskega muteselima Rudniške nahije. Slovel je kot hudoben zatiralec Srbov, zlasti žensk. Zaradi hudodelstev so ga imenovali "rudniški bik".{{sfn|Protić|1893|p=110}}{{sfn|Nenadović|1903|p=68}} Med "pokolom knezov" je osebno umoril Gavrila Buđevca.{{sfn|Protić|1893|p=110}} Po obleganju Rudnika 4.-6. marca 1805 je uspel pobegniti in se z 200–300 možmi vrniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Pred napadom na Čačak 5. aprila 1805 je pobegnil. '''Mus-aga Fočić''' je bil brat Mehmed-age in v začetku leta 1804 poveljnik nahije Šabac in Valjevo. '''Alil-aga Džavić''' je bil muteselim Užic.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Med napadom na Rudnik je bil v začetku marca 1804 ubit. '''Čolak-Alija''' je bil dahijski muteselim. V začetku marca 1804 je bil v Rudniku poražen. '''Poreč-Alija''' je bil dahijski muteselim Valjeva. Bil je nekdanji pripadnik Pazvanoglujeve vojske, v kateri je služil v 1790. letih.{{sfn|Jovanović|1883|p=214}} Kot župan Valjeva je nasledil Asan-ago.{{sfn|Batalaka|1898|p=1011}} Bil je zloglasen hudodelec.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Gostil je Mehmed-ago Fočića, ko je januarja 1804 ujel Alekso Nenadovića, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Med napadom na Valjevo marca 1804 je pobegnil.{{sfn|Nenadović|1903|p=74}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=97-103}} Leta 1806 sta ga v bitki pri Dživdžibarah premagala Petar Dobrnjac in Paulj Matejić. Preživel je uničenje dahij in se nastanil v Poreču, od koder ga je leta 1807 izgnal Milenko Stojković. '''Kara-Mustafa''' je bil dahijski muteselim Kragujevca.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Kasneje je postal kapi-binbaşı vezirja Sulejmana Paše Skopljaka in sodeloval v [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]]. '''Kučuk-Sali-aga Arslanović''' je bil dahijski muteselim Požarevca{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} in poveljnik med obleganjem Požarevca leta 1804. '''Abd-aga''' je bil dahijski muteselim Jagodine. Na tem položaju je nasledil Mahmud-ago. '''Tosun-aga''' je bil poveljnik janičarjev. Vodil je odred janičarjev iz Vidinskega sandžaka, ki je leta 1800 zavzel Ćuprijo.{{sfn|Nenadović|1893|p=49}} Poskušal je vladati Jagodini kot enakopraven četverici dahij, vendar mu to ni uspelo. Kučuk-Alija ga je s 500 konjeniki poslal v Batočino, da bi prekinil obleganje. Konec marca 1804 je preživel napad na Kijevo. '''Ibrahim-aga''' je bil brat Mula-Jusufa. Padel je v spopadu z Milenkom Stojkovićem pri Ćirikovcu.{{sfn|Protić|1893|p=135}} '''Omer-aga''' je deloval v Požarevski nahiji. '''Mula Nožina''' ali '''Nožin-aga''' je deloval v Šabcu. Bil je razbojniški plačanec iz Bosne, rojen v Maoči. '''Uzun-Mehmed''' ali '''Uzun-Kavedžija''' je bil janičarski poveljnik in lastnik kavarne (kafedžija). Mehmed-aga Fočić ga je z dvanajst možmi poslal ubit Karađorđa v Topoli, vendar mu to ni uspelo. Vsi napadalci so bili ubiti.{{sfn|Vukićević|1907|pp=284-290}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=39, 48}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=43-47}} '''Bego Novljanin''' ali '''Novljanin-beg''' je bi kabadahija iz Bosanskega Novega.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}}{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} V začetku 90. let 19. stoletja se je kljub omejitvam preselil v Šabac, kjer sta bila on in Ćurtoglija, kabadahija iz Zvornika, znana zlobneža.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} V času vladanja Hadži Mustafe paše je bil osmanski poveljnik v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Novljanin in Ćurtoglija sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića, nakar je knez Aleksa Nenadović protestiral pri Mustafi Paši. Mustafovi vojaki so ujeli in usmrtili 36 njegovih mož, Novljaninu pa je uspelo pobegnil v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}} Po umoru Mustafa Paše sta se vrnila v Beograjski pašaluk. Dvojica ni ubijala in ropala le Srbov, temveč tudi muslimane, ki sta jih krivila za izgon janičarjev iz pašaluka.{{sfn|Pantelić|1949|p=211}} Novljanin se je 1. avgusta 1805 predal v Užicah in mu je bilo dovoljeno oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} Ćurtoglija je bil leta 1805 skupaj z Musago Fočićem ubit v Zvorniku. Njuni glavi sta bili poslani v Travnik. '''Osman-aga Fočić''' je bil janičarski aga. Bil je brat ali bratranec Mehmed-age in Mus-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} 1. avgusta 1805 se je v Užicah predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Omer-aga Nišlija''' je bil janičarski aga. V Užice ga je poslal niški Hafiz Aga{{sfn|Protić|1893|p=169}} ali pa se je tja skupaj z Bego Novljaninom preselil iz Bosne med vladavino dahij. Ostal v Užicu z janičarji iz Vidinskega sandžaka.{{sfn|Batalaka|1898|p=168}} 1. avgusta 1805 se je predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Foča-oglu-aga''' ali '''Fočo efendija''' je bil oče dahijskega voditelja Mehmed-age in kabadahije Mus-age. Bil je dahijski svetovalec. Po poreklu je bil iz [[Hercegovski sandžak|Hercegovskega sandžaka]]. Pred dahijsko zasedbo Beograda leta 1801 je bil kadi (sodnik) v Loznici. Po pisanju v ''Zemunskih spominih'' je prav on svetoval umor vezirja Hadži Mustafa Paše.{{sfn|Novaković|1904|p=112}} Po izbruhu srbskega vstaje je nasprotoval nadaljnjemu zatiranju Srbov.{{sfn|Novaković|1904|p=69}}{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ===Kirdžali=== '''Alija Gušanac''' je bil razbojniški plačanec iz [[Gusinje|Gusinja]] v vzhodni [[Črna gora|Črni gori]], od tod tudi njegov vzdevek. Imel je čin bimbaše ([[major]]). Kučuk Aliji se je skupaj z 800–900 plačanci, večinoma Turki in Albanci, pa tudi nekaj kristjani, pridružil v Jagodini. Ko so voditelji dahij pobegnili iz Beograda, je Gušanac prevzel oblast v Beogradu. '''Husein Ganić''' je bil plačanec iz Ipeške nahije in poveljnik 250 Albancev v Kučuk-Alijevi službi. Konec marca 1804 je padel pri Kijevu. ===Zavezniki=== '''Osman Pazvantoğlu''' je bil vezir Vidinskega sandžaka in dolgoletni podpornik janičarjev. '''Ali-paša Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Mehmedov nečak. '''Mehmed-kapetan Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Alijev stric. ==Zapuščina== Srbi imajo veliko epskih pesmi o dahijah. Ena od njih je ''Početak bune protiv dahija'' (''Začetek upora proti dahijam''), ki jo je zložil slepi bard Filip Višnjić (1767–1834) in jo je zapisal filolog [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] (1787–1864). Prvi celovečerni film v Srbiji in na Balkanu, ''Življenje in dejanja nesmrtnega vodje Karađorđa'' iz leta 1911, je vključeval tudi dahije. Več dahij je igral Sava Todorović.<ref>{{cite web|title=Karadjordje (2011)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0266688/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_6_nm_2_in_0_q_karadjordje}}</ref> Dahije in začetek upora proti njim so prikazani v srbski televizijski humoristični seriji ''Crni Gruja'' (2003–2007), v kateri je Aganlijo igral Nikola Pejaković.<ref>{{cite web|title=Crni Gruja (2003–2007)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0375289/}}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite book|last=Batalaka|first=Lazar Arsenijević|title=Историја српског устанка: део први|trans-title=History of the Serbian Uprising: Part One|volume=I|publisher=Izd. Batalakinoga fonda|date=1898|url=https://books.google.com/books?id=q9MwAQAAMAAJ|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Bodrožić|first=Đuro|title=Nacionalna država u Prvom srpskom ustanku|journal=Politička revija|volume=62|issue=4|year=2019|pp=87-107}} * {{cite book|last1=Đurić|first1=Janićije|last2=Samardžić|first2=Dragana|title=Kazivanja o Srpskom ustanku 1804|url=https://books.google.com/books?id=qgIzAAAAMAAJ|year=1980|publisher=Srpska književna zadruga}} * {{cite book|last=Gavrilović|first=Andra|title=Црте из историје ослобођења Србије|chapter=Сеча кнезова|year=1904|publisher=Издање дворске књижаре Мите Стајића у Београду|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/crteizistrorije00gavrgoog|pp=7–42|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Janković|first=Dragoslav|title=ПРЕДИСТОРИЈА СТВАРАЊА СРПСКЕ ДРЖАВЕ ПРВОГ УСТАНКА|journal=Анали Правног факултета у Београду|volume=31|issue=1-4|year=1983|publisher=Правни факултет Универзитета у Београду|pp=371-385|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1126257|via=CEEOL}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dobrivoje|title=ПРВЕ БОРБЕ СА ТУРЦИМА И ОСЛОБОЂЕЊЕ ЈАГОДИНЕ 1804.ГОДИНЕ|journal=Прошлост|volume=3|year=2014|origyear=2009|publisher=Историјски архив Јагодина|url=https://www.dobrivojejovanovic.in.rs/images/1_proslost_3.pdf}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dragoljub K.|title=Црна река|trans-title=Crna Reka|journal=Glasnik Srpskog učenog društva|volume=54|date=1883|url=https://www.google.com/books/edition/Glasnik_Srpskog_u%25C4%258Denog_dru%25C5%25A1tva/VhI9qHx9JrwC|pp=187-256|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Vladimir M.|title=Видин и Србија почетком 19. века|journal=Историјски часопис|volume=66|year=2017|pp=293-319|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=642689|via=CEEOL}} * {{cite journal|last1=Ljubojević|first1=Ratko Lj.|last2=Radović-Stojanović|first2=Jelena V.|title=Терор османских власти над српским народом|journal=Тематски зборник „СТРАХ У НАУЧНОМ И УМЕТНИЧКОМ СТВАРАЛАШТВУ“|year=2022|publisher=Лепосавић: Институт за српску културу Приштина|isbn=978-86-89025-80-4|pp=495-510}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|title=Политичке прилике у београдском пашалуку у предвечерје српске револуције (1787-1804)|journal=Teme|volume=XXXIX|issue=3|year=2015|location=Niš|pages=965–969|url=https://teme2.junis.ni.ac.rs/index.php/TEME/article/view/57}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|last3=Popović|first3=Aleksa M.|title=ИСТОЧНО ПИТАЊЕ И ФАКТОРИ ИНТЕГРАЦИЈЕ СРПСКОГ НАРОДА У ПЕРИОДУ ОД 1774. ДО 1807. ГОДИНЕ|journal=Лесковачки зборник|volume=62|year=2022|pp=73–90|url=https://leskovackizbornik.rs/index.php/zbornik/article/view/117}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Matija|author-link=|editor=Kovačević, Ljubomir|editor-link=|year=1893|title=Мемоари Матије Ненадовића|trans-title=Memoirs of Matija Nenadović|publisher=Srpska književna zadruga|url=https://archive.org/details/memoari00nenad|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1884|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=II|edition=1|publisher=У Штампарији Јована Н. Вернаја|location=Vienna|url=https://books.google.com/books?id=N1ILAAAAIAAJ|via=Google Books}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|orig-date=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Устанак на дахије 1804|trans-title=Uprising against the Dahije|publisher=Штампано у Државној штампарији|year=1904|url=https://archive.org/details/ustanaknadahije100nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Tursko carstvo pred srpski ustanak, 1780–1804|year=1906|publisher=Beograd Davidović|url=https://archive.org/stream/turskocarstvopre00nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Pantelić|first=Dušan|year=1949|title=Београдски пашалук пред Први српски устанак: 1794-1804|publisher=Научна књига|location=Belgrade|url=https://www.digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_910A07A8E8D59398A3EA94BA3F9D24CF}} * {{cite journal|last=Perović|first=Dušan|title=Osnovni ciljevi prvog ustanka|journal=Историјски часопис|volume=23|publisher=Istorijski institut|year=1976|url=https://www.google.com/books/edition/%25D0%2598%25D1%2581%25D1%2582%25D0%25BE%25D1%2580%25D0%25B8%25D1%2598%25D1%2581%25D0%25BA%25D0%25B8_%25D1%2587%25D0%25B0%25D1%2581%25D0%25BE%25D0%25BF%25D0%25B8%25D1%2581_23_1/nc5qCgAAQBAJ?hl=en&pg=PA51|pp=51-}} * {{cite journal|last=Protić|first=Kosta|title=Ратни догађаји из првога српског устанка под Карађорђем Петровићем 1804—1813|journal=Годишњица Николе Чупића|volume=XIII|year=1893|publisher=Državna štamparija|url=https://pretraziva.rs/prikaz/godisnjica-nikole-cupica/1893-01-01/1|pp=}} * {{cite book|last=Šabanović|first=Hazim|title=Турски извори о српској револуцији, 1804|trans-title=Turkish sources on the Serbian Revolution, 1804|publisher=Istorisko društvo Narodne Republike Srbije|date=1956|pp=244–245, 295, 314}} * {{cite journal|last=Stojančević|first=Vladimir|title=Борбе за ослобођење Београда 1804–1806 године|journal=ГОДИШЊАК|volume=IV|year=1957|publisher=Музеј града Београда|pp=111–142|url=https://www.mgb.org.rs/public/files/yearbook_by_year_documents/document/GodisnjakIV111-142.pdf}} * {{cite book|last=Vukićević|first=Milenko M.|title=Карађорђе (1752–1804)|trans-title=Karađorđe|volume=1|year=1907|publisher=Државна штампарија Краљевине Србије|url=https://archive.org/details/karaore00vukigoog|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Živojinović|first=Dragoljub R.|title=Прилике у Београдском пашалуку и почетак Првог српског устанка 1790-1804. године|journal=Братство|volume=8|year=2004|pp=9-16|issn=1451-2386}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] nxne7qm7iop5xmx9s7ehwghekbhqbjz 6682221 6682214 2026-05-28T07:52:34Z Octopus 13285 /* Nadzor nad beograjskim pašalukom */ krdžali 6682221 wikitext text/x-wiki {{infopolje Militantna organizacija |name=Dahije |native_name=Dahije |native_name_lang=sr |war= |image=Serb knez beheaded by the Dahije.jpg |caption= [[Pokol knezov]] - dahije obglavljajo srbskega kneza |active=15. december 1799 — 5.–6. avgust 1804 |ideology= |leaders= *[[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]] *[[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]] *[[Dahije#Aganlija|Aganlija]] *[[Dahije#Mula Jusuf|Mula Jusuf]] |headquarters=Beograd |area= |size= |partof= |predecessor=[[Janičar]]ski koprus [[Smederevski sandžak|Smederevskega]] in [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] in [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]] |successor= |allies=[[Osman Pazvantoğlu]] |opponents=[[Osmansko cesarstvo]]<br>lokalni Srbi |battles= |url= }} '''Dahije''' ([[Srbščina|srbsko]]: дахије, latinizirano: dahije, iz [[Turščina|turškega]] dayı){{efn|Ime odpadniških janičarskih voditeljev – ''dahije'', izhaja iz osmanske turške besede ''dayı'', ki pomeni ''stric''.<ref name="Sundhaussen2007">{{cite book|author=Holm Sundhaussen|title=Geschichte Serbiens: 19.-21. Jahrhundert|url=https://books.google.com/books?id=5fBOPsQLt_0C&pg=PA66|year=2007|publisher=Böhlau Verlag Wien|isbn=978-3-205-77660-4|pages=66–}}</ref><ref name="Skok1971">{{cite book|author=Petar Skok|title=Dictionnaire étymologique de la langue croate ou serbe|url=https://books.google.com/books?id=kAcHAQAAIAAJ|year=1971|publisher=Académie Yougoslave des Sciences et des Beaux-Arts}}</ref> Nižji janičarski poveljniki so se imenovali ''kabadahije'' (edn. ''kabadahija''). Njihovo ime je povezano s turškim izrazom ''kabadayı'', ki je v srbsko govorečem svetu postal sopomenka za nasilneže.<ref name="Skok1971"/>}} so bili odpadniški [[janičar]]ski častniki, ki so se uprli osmanskemu sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in prevzeli oblast v [[Smederevski sandžak|Beograjskem pašaluku]], potem ko so leta 1801 ujeli in umorili vezirja [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]]. Štirje vrhovni voditelji dahij so bili Mehmed-aga Fočić, Kučuk Alija, Aganlija in Mula Jusuf. V prvi fazi njihovega upora so se jim v začetni fazi [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] uprli [[Srbi]]. Ta del vstaje se zato imenuje tudi upor proti dahijam. ==Ozadje== Osmansko cesarstvo je leta 1787 napovedalo vojno Rusiji, da bi povrnilo ozemlje, izgubljeno v prejšnji vojni. Februarja 1788 se je Rusom pridružila Avstrija.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Osmanske oblasti so med pripravami na vojno z Avstrijo nasilno razorožile Srbe. Razoroževanje so izvajale redne osmanske vojaške enote in [[bašibozuk]]i, neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, večinoma [[Albanci]] in [[Čerkezi]]. Ljudje so pred njimi bežali čez Savo in Donavo na avstrijsko ozemlje in ustanovili [[Srbski svobodni korpus]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Srbski prostovoljci so se aktivno spopadali z osmanskimi četami, napadali ladje na Donavi in osvobodili številna mesta, vendar jim je bila odrečena prepotrebna pomoč in oprema. Osmanske protioperacije in teror so imeli za posledico do 50.000 srbskih beguncev in podpis premirja.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Avstrijski dvor si je vse bolj prizadeval za končanje konflikta in avgusta 1791 sklenil [[Sistovski sporazum|Sistovski mirovni sporazum]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Porta je amnestirala udeležence na avstrijski strani in prepovedala janičarje v Beograjskem pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Janičarji, ki so nekoč tvorili hrbtenico osmanske vojaške moči, so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da je osmanska vojska potrebn vojaške reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} ==Upor janičarjev== Hadži Mustafa Paša je julija 1793 postal [[vezir]] Beograda – [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], znanega kot Beogradski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972}} Janičar Kara-Smail, ki je ostal v Beogradu in si prizadeval postati janičarski aga celotnega pašaluka, je bil po ukazu Hadži Mustafe Paše umorjen, kar je vzbudilo strah med drugimi janičarji, da so pobegnili v [[Vidinski sandžak]].{{sfn|Nenadović|1893|pp=21-22}} Nekateri janičarji so ostali, med njimi Bego Novljanin in Ćurtoglija iz Bosne, ki sta živela v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} Mustafa Paša se je v srbski zgodovini ohranil v pozitivnem spominu, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Odpadniški janičarji iz Vidinskega sandžaka so si pod vodstvom Osmana Pazvantogluja prizadevali zavzeti Beograjski pašaluk, zato je Mustafa Paša poiskal pomoč srbskih knezov. Knezi so zbrali milico za boj proti janičarjem,{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} ki je štela približno 15.000 mož. Med njimi so mnogi pridobili vojaško usposabljanje in izkušnje v zadnji vojni avstrijsko-turški vojni.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Leta 1796 so janičarji pod poveljstvom Tosun-age v dveh skupinah vdrli v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nenadović|1903|p=20}} Ena je zavzela [[Ćuprija|Ćuprijo]] na jugovzhodu, druga pa je napadla [[Požarevac]] na vzhodu in se spopadla z milico pod poveljstvom Stanka Arambašića.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so premagali Arambašića in se odpravili proti Beogradu in zavzeli spodnje mesto.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Vezir Mustafa Paša se je s svojo majhno vojsko zaprl v beograjsko trdnjavo.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Aleksa, Grbović in Birčanin so zbrali milico Valjevske nahije, ki je skupaj s spahijami in spremstvom Mustafe Paše napadla janičarje v spodnjem mestu in jih izgnala iz Beograda.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Birčanin in Karađorđe sta janičarje zasledovala do [[Smederevo|Smedereva]], kjer so se zaprli v Smederevsko trdnjavo. Mustafa Paša je proti njim poslal topništvo, ki je janičarje prisililo v beg v Vidin.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so zatem ponovno poskušali zasesti Beograjski pašaluk, vendar so bili pri Kolarijh poraženi. Izkazalo se je, da je bila srbska milica dobro organizirana, disciplinirana in izurjena.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Porta je za nagrado izdala [[ferman]]e, ki so prepovedali nasilje nad kristjani, Srbom dali nekaj samouprave, boljši družbeno-gospodarski status, jim dovolili gradnjo cerkva in njihovim podeželskim poglavarjem z nazivom knez ohraniti varnostne sile.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=973-974}} == Nadzor nad beograjskim pašalukom== [[Slika:Dahias & Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Dahije ubijajo Mustafa Pašo]] Vladavina sultana [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) je bila obdobje notranjih sporov med pašami, [[Ajan|ajan]]i in [[krdžali]] in nemirov.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Dogajati so začeli tudi novi konflikti z janičarji, grožnja Francozov Egiptu pa je Porto prisilila, da je v začetku leta 1799 dovolila vrnitev janičarjev v Beograjski pašaluk. Leta 1800 so se janičarji pod vodstvom Mehmed-age Fočića, Kučuk-Alije, Aganlije in Mule Jusufa preselili iz Vidinskega sandžaka v Beograjski pašaluk ter prevzeli oblast nad večino pokrajine in nato še nad samim Beogradom.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Janičarska aga Bego Novljanin in Ćurtoglija, ki sta živela v Šabcu, sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića in nato od njegove družine zahtevala denar.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} Knez Aleksa Nenadović, eden najvplivnejših srbskih voditeljev, je protestiral pri vezirju Hadži Mustafa Paši, ki je 17. aprila, po starem koledarju 5. aprila 1800,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} v Šabac poslal 600{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} ali 800 najemnikov, ki so ujeli in usmrtili 27,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} 28{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} ali 36{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} njunih mož, medtem ko sta Novljanin in Ćurtoglija pobegnila v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}}{{sfn|Nenadović|1893|p=43}}{{sfn|Nenadović|1884|pp=539-540}} Po vrnitvi so janičarji obnovili teror nad Srbi. Julija 1801 so zavzeli Beograd in Mustafa Pašo decembra umorili. Vodilni štirje janičarji, imenovani dahije, so odpravili srbske fermane, pregnali spahije, ki niso prešli na njihovo stran, in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabljali za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} V Šabcu so za svojega vodjo postavili Mus-ago Fočića, brata Mehmed-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} Tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Aleksa, Grbović in Birčanin so se z drugimi knezi na skrivaj sestali v samostanu Čokešina, kjer so sultanu napisali prošnjo glede janičarjev in jo prek Avstrije poslali [[Visoka porta|Porti]].{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Porta je nato dahijam zagrozila, da bo nadnje poslala veliko vojsko, če ne bodo prenehali z zatiranjem raje.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Izgnani spahije in njim zvesti muslimani so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} Upor v Požarevcu so dahije preprečile, ker je izbruhnil prezgodaj.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Tiranija je Srbe prisilila, da so sultanu poslali peticijo, za katero so izvedeli dahije. V strahu pred izgonom s pomočjo Srbov so se odločili usmrtiti vodilne Srbe po celotnem pašaluku, kar je znano kot "[[Pokol knezov|pokol knezov]]". ==Upor== Pokol knezov konec januarja 1804 je spodbudil Srbe k uporu proti dahijam,{{sfn|Novaković|1904|p=180}} s čimer se je začela [[prva srbska vstaja]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=977}} Po zboru v Orašcu 14. februarja 1804 so Karađorđevi uporniki odšli v šumadijske vasi, kjer so požgali turške gostilne, pobili dahijske privržence in zbirali može za svojo vojsko.{{sfn|Batalaka|1898|pp=69-72}} Število upornikov se je v nekaj dneh povečalo na 2000.{{sfn|Protić|1893|p=109}} Dahije so se čutili ogrožene in so k upornikom poslali Aganlijo,{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} da bi se pogajal o miru, vendar mu to ni uspelo in vstaja se je razširila.{{sfn|Novaković|1904|p=88}}{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} Uporniki so napadli Rudnik, ki ga je držal zloglasni Sali-aga, brat Kučuk-Alije.{{sfn|Nenadović|1884|pp=242-243}} 6. marca so ga zavzeli, Sali-agi z 200–300 možmi pa je uspelo pobegniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Kučuk-Alija je 14. marca v Vrbici prestregel Karađorđevo stražo, ki je čakala na uporniško vojsko. V kratki kratki bitki so uporniki zgubili nekaj mož in se umakili. Kučuk-Alija je odšel v Kragujevac, da bi tamkajšnje Srbe odvrnil od upora in zase zbral več vojakov.{{sfn|Novaković|1904|pp=115-117, 136}}{{sfn|Protić|1893|pp=112-115}}{{sfn|Batalaka|1898|p=86}}{{sfn|Nenadović|1903|p=70}} Srbski uporniki so konec marca 1804 pri Kijevu uničili dahijsko vojsko in ubili do 400 sovražnikov.{{sfn|Novaković|1904|p=139-140}}{{sfn|Protić|1893|p=118}} Oddelek razbojniških najemnikov ([[kirdžali]]) pod poveljstvom Alije Gušanca je bila nekaj dni pred tem poražena pri Ćupriji. Gušancu so dvakrat ali trikrat preprečili, da bi se pri Jagodini pridružil Kučuk-Aliji in se prebil do Beograda.{{sfn|Jovanović|2014|p=16}}{{sfn|Novaković|1904|pp=142-143}} Gušancu je konec marca uspel preboj do Jagodine, deloma zaradi šibke srbske obrambe okoli mesta.{{sfn|Jovanović|2014|p=17}} Obleganje Jagodine je bilo zaradi slabega vremena neuspešno in srbski uporniki so se konec marca razpršili.{{sfn|Novaković|1904|pp=144, 150}} Blokada Beograda se je okrepila.{{sfn|Stojančević|1957|p=119}} Srbski uporniki so po prvi bitki pri Jagodini zbrali novo vojsko in bolje načrtovali napad na Jagodino. 16. aprila so pod vodstvom Karađorđa osvojili mesto, ubili 300 ljudi, jih veliko ujeli in prisilili Kučuk-Alijo v beg.{{sfn|Novaković|1904|pp=149-152}} Po zmagi pri Jagodini so manjše uporniške enote zasledovale Kučuk-Alijo skozi Šumadijo in ga 17. in 18. aprila dvakrat uspešno napadla iz zasede.{{sfn|Novaković|1904|pp=152-155}} Janičarji so takrat od pomembnih mest držali samo še Beograd, Smederevo in Požarevac.{{sfn|Jovanović|2014|p=23}} Po zavzetju Požarevca konec maja in Smedereva 4. junija 1804{{sfn|Stojančević|1957|p=124}} je na severu Beograjskega pašaluka ostal v rokah dahij samo še Beograd.{{sfn|Novaković|1904|p=174}} Sredi junija 1804 se je pred Beogradom zbrala velika srbska uporniška vojska z najpomembnejšimi poveljniki.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Vojska naj bi štela od 6.000 do 16.000 mož.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Sultan je takrat Karađorđu izdal ferman (odlok), naj ne napade mesta, in upornikom poslal na pomoč svojo vojsko iz Bosne. Uporniki so napad prekinili.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Bosanski vezir [[Bekir Paša]] je dobil nalogo, da ustavi boje med dahijami in Srbi ter vzpostavi mir in varnost v Beogradskem pašaluku in na osmanski meji.{{sfn|Novaković|1904|pp=177, 190}}{{sfn|Nenadović|1903|p=95}} Štirje voditelji dahij so po Donavi pobegnili iz Beograda na Ada Kale, ker so se bali zarote voditelja najemnikov Alije Gušanca in niso vedeli za načrte Bekirja Paše, povezane z njimi.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}} Zgovinar K. Nenadović je prepričan, da je Bekir Paša štirim voditeljem dejansko dovolil, da so na skrivaj odšli.{{sfn|Nenadović|1903|p=96}}{{sfn|Nenadović|1884|p=93}} Ko je Alija Gušanac izvedel za njihov beg, je prevzel oblast v Beogradu in izropal njihove dvorce.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Bekir Paša je obljubil izboljšanje statusa Srbov, Karađorđe pa je poudaril, da se ne bodo ustavili, dokler dahij ne bodo ujeti živih ali mrtvih, ker se je zavedal, da lahko dahije kadar koli zberejo vojsko Vidinskega pašaluka in napadejo. S tem se je strinjal tudi Bekir Paša.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=96–97}}{{sfn|Protić|1893|p=154}} Bekir Paša ni imel dovolj vojakov za obrambo pred morebitnim srbskim napadom, zato je želel čim prej zasesti beograjsko trdnjavo.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Napad na Ada Kalo je opravil Milenko Stojković. Srbi so med napadom postrelili dahije, jih obglavili in njihove glave poslal v Beograd, kjer so jih nataknili na kole.{{sfn|Perović|1976|p=54}}{{sfn|Nenadović|1903|p=97}}{{sfn|Batalaka|1898|p=150}} V avstrijskem poročilu z dne 25. avgusta je zapisano, da je Porta zdaj verjela, da bo s smrtjo voditeljev dahij odpravljen vzrok srbskega upora in da bo s pravičnim ravnanjem s Srbi zagotovila mir.{{sfn|Perović|1976|p=54}} Bekir Paša je v enem od ohranjenih pisem obljubljal, da bodo Srbi imeli celo boljše življenje kot v času mandata Hadži Mustafe Paše, vendar vse kaže, da Srbi niso dobili nobenih resničnih zagotovil.{{sfn|Novaković|1904|p=179}} Srbi se niso želeli vrniti pod osmansko oblast in niso želeli nobenega vmešavanja v njihove zadeve. Vodstvo upornikov je na skrivaj poslalo delegaciji v Avstrijo in Rusijo, da bi prosili za pomoč in da bi Srbija postala protektorat.{{sfn|Batalaka|1898|pp=146-147}} Po zatrtju dahij je Bekir Paša želel, da bi Srbi razpustili svoje vojske, vendar se Srbi niso želeli ustaviti brez zagotovil. Kirdžali so bili še vedno močni in janičarji so še vedno držali pomembna mesta, med njimi tudi Užice. Sultan je zdaj okoliškim pašalukom ukazal, naj zatrejo Srbe, saj se je zavedal njihove grožnje. Srbi so iskali tujo pomoč in septembra 1804 poslali delegacijo v [[Sankt Peterburg]], ki se je vrnila z denarjem in obljubo diplomatske podpore. ==Voditelji== Janičarji so po umoru Mustafe Paše izbrali štiri glavne voditelje: Mehmed-ago Fočića, Kučuka Alijo, Aganlijo in Mulo Jusufa. Voditelji so sandžak razdelili na pašaluke. ===Mehmed-aga Fočić=== Mehmed-aga Fočić je bil sin Foče Efendije,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ki je služil kot kadi v Loznici. Imel je brata po imenu Musa-aga. ,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Njegov oče Foča je bil proti zatiranju Srbov s strani dahij.{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Fočić pa je bil opisan kot najslabši od štirih voditeljev. Poskus upora Srbov in Mustafa Pašinih mož leta 1802 v Požarevcu ni uspel.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Ko je je Mehmed-aga prestregel pismo Alekse Nenadovića avstrijskemu častniku glede upora proti dahijam, je Mehmed-aga načrtoval umor njega in drugih pomembnih osebnosti v Valjevski nahiji. {{sfn|Nenadović|1903|p=631}} Z zvijačo je ujel Alekso, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića sina Milovana in jih aretiral. 23. januarja 1804 so Aleksa in Ilijo usmrtili z obglavljenjem. {{sfn|Nenadović|1903|pp=631-633}} Fočić je njuni odsekani glavi razstavil v svoji hiši.{{sfn|Nenadović|1903|p=633}} ===Kučuk-Alija=== Kučuk-Alija je bil rojen v Rudniški nahiji v družini Đevrlić. V osmanski službi je napredoval od janičarja do položaja muteselima Kragujevca, ki ga je upravljal nekaj časa pred vstajo. Njegova žena je bila sestra enega od njegovih zasebnih vojakov.<ref>{{cite book | title=Pusto tursko | publisher=Almanah | author=Bašić, Husein | year=2000 | page=111 }}</ref> Njegov brat Sali-Aga je bil muteselim Rudniške nahije. Kučuk-Alija je osebno ubil Mustafo Pašo in nato postal eden od štirih vodilnih janičarjev. Marca 1804 je vodil čete proti srbskim upornikom. ===Aganlija=== Aganlija ali Aganli je bil v mladosti čolnar, rojen v Bosni. V obdobju pred srbsko vstajo je bil čiftlik-sahib Vranića in je upravljal nahijo Soko. Ker je bil od štirih voditeljev najboljši diplomat, je bil ob izbruhu upora z močnim odredom vojske poslan k Srbom, da bi jih pomiril ali prestrašil. Aganlija in njegovo spremstvo so bili aprila 1804 med pogovori v Drlupi s srbskim uporniškim voditeljem Karađorđem napadeni, on sam pa je bil ranjen v nogo.{{sfn|Novaković|1904|p=116}}{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=101}} Po misiji Bekirja Paše in obleganju Beograda so Aganlija in trije drugi voditelji pobegnili po Donavi proti Poreču in nato na otok Ada Kale. Tam so jih Milenko Stojković in njegovih 30 mož po ukazu Bekirja Paše in s pomočjo poveljnika otoka Ibrahima Paše ujeli in obglavili. ===Mula Jusuf=== Mula Jusuf je bil guverner Kragujevške nahije.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=89}} Po umoru Hadži Mustafa Paše leta 1801 je v Jagodino iz Vidina prispel janičar Tosun-aga in zahteval, da tudi on dobi del pašaluka.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je temu nasprotoval in se okrepil z četami, ki jih je poslal Mehmed-aga Fočić. Med njimi so bili Turki in Srbi.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je Tosun-ago porazil,{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} dahije pa so ga nato izbrali za svojega vrhovnega poveljnika. Mula Jusuf je leta 1804 vodil spopade okoli Beograda. ===Kabadahije=== Najboljši in dahijam najbolj zvesti janičarji so bili znani kot kabadahije. Imenovani so bili za muteselime (župane) mest in vasi.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} V vsaki vasi so imenovali subaše.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Dahije so zaposlovali tudi lahko konjenico (delije) in razbojniške plačance (kirdžalije) ter imeli podporo vsaj dela vojakov v vsakem mestu. Zloglasni janičarski privrženci na podeželju, pogosto nastanjeni v obcestnih in vaških gostilnah, so bili znani kot handžije. '''Sali-Aga Đevrlić''' je bil brat Kučuk-Alije, dahijskega muteselima Rudniške nahije. Slovel je kot hudoben zatiralec Srbov, zlasti žensk. Zaradi hudodelstev so ga imenovali "rudniški bik".{{sfn|Protić|1893|p=110}}{{sfn|Nenadović|1903|p=68}} Med "pokolom knezov" je osebno umoril Gavrila Buđevca.{{sfn|Protić|1893|p=110}} Po obleganju Rudnika 4.-6. marca 1805 je uspel pobegniti in se z 200–300 možmi vrniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Pred napadom na Čačak 5. aprila 1805 je pobegnil. '''Mus-aga Fočić''' je bil brat Mehmed-age in v začetku leta 1804 poveljnik nahije Šabac in Valjevo. '''Alil-aga Džavić''' je bil muteselim Užic.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Med napadom na Rudnik je bil v začetku marca 1804 ubit. '''Čolak-Alija''' je bil dahijski muteselim. V začetku marca 1804 je bil v Rudniku poražen. '''Poreč-Alija''' je bil dahijski muteselim Valjeva. Bil je nekdanji pripadnik Pazvanoglujeve vojske, v kateri je služil v 1790. letih.{{sfn|Jovanović|1883|p=214}} Kot župan Valjeva je nasledil Asan-ago.{{sfn|Batalaka|1898|p=1011}} Bil je zloglasen hudodelec.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Gostil je Mehmed-ago Fočića, ko je januarja 1804 ujel Alekso Nenadovića, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Med napadom na Valjevo marca 1804 je pobegnil.{{sfn|Nenadović|1903|p=74}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=97-103}} Leta 1806 sta ga v bitki pri Dživdžibarah premagala Petar Dobrnjac in Paulj Matejić. Preživel je uničenje dahij in se nastanil v Poreču, od koder ga je leta 1807 izgnal Milenko Stojković. '''Kara-Mustafa''' je bil dahijski muteselim Kragujevca.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Kasneje je postal kapi-binbaşı vezirja Sulejmana Paše Skopljaka in sodeloval v [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]]. '''Kučuk-Sali-aga Arslanović''' je bil dahijski muteselim Požarevca{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} in poveljnik med obleganjem Požarevca leta 1804. '''Abd-aga''' je bil dahijski muteselim Jagodine. Na tem položaju je nasledil Mahmud-ago. '''Tosun-aga''' je bil poveljnik janičarjev. Vodil je odred janičarjev iz Vidinskega sandžaka, ki je leta 1800 zavzel Ćuprijo.{{sfn|Nenadović|1893|p=49}} Poskušal je vladati Jagodini kot enakopraven četverici dahij, vendar mu to ni uspelo. Kučuk-Alija ga je s 500 konjeniki poslal v Batočino, da bi prekinil obleganje. Konec marca 1804 je preživel napad na Kijevo. '''Ibrahim-aga''' je bil brat Mula-Jusufa. Padel je v spopadu z Milenkom Stojkovićem pri Ćirikovcu.{{sfn|Protić|1893|p=135}} '''Omer-aga''' je deloval v Požarevski nahiji. '''Mula Nožina''' ali '''Nožin-aga''' je deloval v Šabcu. Bil je razbojniški plačanec iz Bosne, rojen v Maoči. '''Uzun-Mehmed''' ali '''Uzun-Kavedžija''' je bil janičarski poveljnik in lastnik kavarne (kafedžija). Mehmed-aga Fočić ga je z dvanajst možmi poslal ubit Karađorđa v Topoli, vendar mu to ni uspelo. Vsi napadalci so bili ubiti.{{sfn|Vukićević|1907|pp=284-290}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=39, 48}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=43-47}} '''Bego Novljanin''' ali '''Novljanin-beg''' je bi kabadahija iz Bosanskega Novega.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}}{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} V začetku 90. let 19. stoletja se je kljub omejitvam preselil v Šabac, kjer sta bila on in Ćurtoglija, kabadahija iz Zvornika, znana zlobneža.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} V času vladanja Hadži Mustafe paše je bil osmanski poveljnik v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Novljanin in Ćurtoglija sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića, nakar je knez Aleksa Nenadović protestiral pri Mustafi Paši. Mustafovi vojaki so ujeli in usmrtili 36 njegovih mož, Novljaninu pa je uspelo pobegnil v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}} Po umoru Mustafa Paše sta se vrnila v Beograjski pašaluk. Dvojica ni ubijala in ropala le Srbov, temveč tudi muslimane, ki sta jih krivila za izgon janičarjev iz pašaluka.{{sfn|Pantelić|1949|p=211}} Novljanin se je 1. avgusta 1805 predal v Užicah in mu je bilo dovoljeno oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} Ćurtoglija je bil leta 1805 skupaj z Musago Fočićem ubit v Zvorniku. Njuni glavi sta bili poslani v Travnik. '''Osman-aga Fočić''' je bil janičarski aga. Bil je brat ali bratranec Mehmed-age in Mus-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} 1. avgusta 1805 se je v Užicah predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Omer-aga Nišlija''' je bil janičarski aga. V Užice ga je poslal niški Hafiz Aga{{sfn|Protić|1893|p=169}} ali pa se je tja skupaj z Bego Novljaninom preselil iz Bosne med vladavino dahij. Ostal v Užicu z janičarji iz Vidinskega sandžaka.{{sfn|Batalaka|1898|p=168}} 1. avgusta 1805 se je predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Foča-oglu-aga''' ali '''Fočo efendija''' je bil oče dahijskega voditelja Mehmed-age in kabadahije Mus-age. Bil je dahijski svetovalec. Po poreklu je bil iz [[Hercegovski sandžak|Hercegovskega sandžaka]]. Pred dahijsko zasedbo Beograda leta 1801 je bil kadi (sodnik) v Loznici. Po pisanju v ''Zemunskih spominih'' je prav on svetoval umor vezirja Hadži Mustafa Paše.{{sfn|Novaković|1904|p=112}} Po izbruhu srbskega vstaje je nasprotoval nadaljnjemu zatiranju Srbov.{{sfn|Novaković|1904|p=69}}{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ===Kirdžali=== '''Alija Gušanac''' je bil razbojniški plačanec iz [[Gusinje|Gusinja]] v vzhodni [[Črna gora|Črni gori]], od tod tudi njegov vzdevek. Imel je čin bimbaše ([[major]]). Kučuk Aliji se je skupaj z 800–900 plačanci, večinoma Turki in Albanci, pa tudi nekaj kristjani, pridružil v Jagodini. Ko so voditelji dahij pobegnili iz Beograda, je Gušanac prevzel oblast v Beogradu. '''Husein Ganić''' je bil plačanec iz Ipeške nahije in poveljnik 250 Albancev v Kučuk-Alijevi službi. Konec marca 1804 je padel pri Kijevu. ===Zavezniki=== '''Osman Pazvantoğlu''' je bil vezir Vidinskega sandžaka in dolgoletni podpornik janičarjev. '''Ali-paša Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Mehmedov nečak. '''Mehmed-kapetan Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Alijev stric. ==Zapuščina== Srbi imajo veliko epskih pesmi o dahijah. Ena od njih je ''Početak bune protiv dahija'' (''Začetek upora proti dahijam''), ki jo je zložil slepi bard Filip Višnjić (1767–1834) in jo je zapisal filolog [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] (1787–1864). Prvi celovečerni film v Srbiji in na Balkanu, ''Življenje in dejanja nesmrtnega vodje Karađorđa'' iz leta 1911, je vključeval tudi dahije. Več dahij je igral Sava Todorović.<ref>{{cite web|title=Karadjordje (2011)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0266688/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_6_nm_2_in_0_q_karadjordje}}</ref> Dahije in začetek upora proti njim so prikazani v srbski televizijski humoristični seriji ''Crni Gruja'' (2003–2007), v kateri je Aganlijo igral Nikola Pejaković.<ref>{{cite web|title=Crni Gruja (2003–2007)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0375289/}}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite book|last=Batalaka|first=Lazar Arsenijević|title=Историја српског устанка: део први|trans-title=History of the Serbian Uprising: Part One|volume=I|publisher=Izd. Batalakinoga fonda|date=1898|url=https://books.google.com/books?id=q9MwAQAAMAAJ|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Bodrožić|first=Đuro|title=Nacionalna država u Prvom srpskom ustanku|journal=Politička revija|volume=62|issue=4|year=2019|pp=87-107}} * {{cite book|last1=Đurić|first1=Janićije|last2=Samardžić|first2=Dragana|title=Kazivanja o Srpskom ustanku 1804|url=https://books.google.com/books?id=qgIzAAAAMAAJ|year=1980|publisher=Srpska književna zadruga}} * {{cite book|last=Gavrilović|first=Andra|title=Црте из историје ослобођења Србије|chapter=Сеча кнезова|year=1904|publisher=Издање дворске књижаре Мите Стајића у Београду|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/crteizistrorije00gavrgoog|pp=7–42|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Janković|first=Dragoslav|title=ПРЕДИСТОРИЈА СТВАРАЊА СРПСКЕ ДРЖАВЕ ПРВОГ УСТАНКА|journal=Анали Правног факултета у Београду|volume=31|issue=1-4|year=1983|publisher=Правни факултет Универзитета у Београду|pp=371-385|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1126257|via=CEEOL}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dobrivoje|title=ПРВЕ БОРБЕ СА ТУРЦИМА И ОСЛОБОЂЕЊЕ ЈАГОДИНЕ 1804.ГОДИНЕ|journal=Прошлост|volume=3|year=2014|origyear=2009|publisher=Историјски архив Јагодина|url=https://www.dobrivojejovanovic.in.rs/images/1_proslost_3.pdf}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dragoljub K.|title=Црна река|trans-title=Crna Reka|journal=Glasnik Srpskog učenog društva|volume=54|date=1883|url=https://www.google.com/books/edition/Glasnik_Srpskog_u%25C4%258Denog_dru%25C5%25A1tva/VhI9qHx9JrwC|pp=187-256|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Vladimir M.|title=Видин и Србија почетком 19. века|journal=Историјски часопис|volume=66|year=2017|pp=293-319|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=642689|via=CEEOL}} * {{cite journal|last1=Ljubojević|first1=Ratko Lj.|last2=Radović-Stojanović|first2=Jelena V.|title=Терор османских власти над српским народом|journal=Тематски зборник „СТРАХ У НАУЧНОМ И УМЕТНИЧКОМ СТВАРАЛАШТВУ“|year=2022|publisher=Лепосавић: Институт за српску културу Приштина|isbn=978-86-89025-80-4|pp=495-510}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|title=Политичке прилике у београдском пашалуку у предвечерје српске револуције (1787-1804)|journal=Teme|volume=XXXIX|issue=3|year=2015|location=Niš|pages=965–969|url=https://teme2.junis.ni.ac.rs/index.php/TEME/article/view/57}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|last3=Popović|first3=Aleksa M.|title=ИСТОЧНО ПИТАЊЕ И ФАКТОРИ ИНТЕГРАЦИЈЕ СРПСКОГ НАРОДА У ПЕРИОДУ ОД 1774. ДО 1807. ГОДИНЕ|journal=Лесковачки зборник|volume=62|year=2022|pp=73–90|url=https://leskovackizbornik.rs/index.php/zbornik/article/view/117}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Matija|author-link=|editor=Kovačević, Ljubomir|editor-link=|year=1893|title=Мемоари Матије Ненадовића|trans-title=Memoirs of Matija Nenadović|publisher=Srpska književna zadruga|url=https://archive.org/details/memoari00nenad|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1884|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=II|edition=1|publisher=У Штампарији Јована Н. Вернаја|location=Vienna|url=https://books.google.com/books?id=N1ILAAAAIAAJ|via=Google Books}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|orig-date=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Устанак на дахије 1804|trans-title=Uprising against the Dahije|publisher=Штампано у Државној штампарији|year=1904|url=https://archive.org/details/ustanaknadahije100nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Tursko carstvo pred srpski ustanak, 1780–1804|year=1906|publisher=Beograd Davidović|url=https://archive.org/stream/turskocarstvopre00nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Pantelić|first=Dušan|year=1949|title=Београдски пашалук пред Први српски устанак: 1794-1804|publisher=Научна књига|location=Belgrade|url=https://www.digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_910A07A8E8D59398A3EA94BA3F9D24CF}} * {{cite journal|last=Perović|first=Dušan|title=Osnovni ciljevi prvog ustanka|journal=Историјски часопис|volume=23|publisher=Istorijski institut|year=1976|url=https://www.google.com/books/edition/%25D0%2598%25D1%2581%25D1%2582%25D0%25BE%25D1%2580%25D0%25B8%25D1%2598%25D1%2581%25D0%25BA%25D0%25B8_%25D1%2587%25D0%25B0%25D1%2581%25D0%25BE%25D0%25BF%25D0%25B8%25D1%2581_23_1/nc5qCgAAQBAJ?hl=en&pg=PA51|pp=51-}} * {{cite journal|last=Protić|first=Kosta|title=Ратни догађаји из првога српског устанка под Карађорђем Петровићем 1804—1813|journal=Годишњица Николе Чупића|volume=XIII|year=1893|publisher=Državna štamparija|url=https://pretraziva.rs/prikaz/godisnjica-nikole-cupica/1893-01-01/1|pp=}} * {{cite book|last=Šabanović|first=Hazim|title=Турски извори о српској револуцији, 1804|trans-title=Turkish sources on the Serbian Revolution, 1804|publisher=Istorisko društvo Narodne Republike Srbije|date=1956|pp=244–245, 295, 314}} * {{cite journal|last=Stojančević|first=Vladimir|title=Борбе за ослобођење Београда 1804–1806 године|journal=ГОДИШЊАК|volume=IV|year=1957|publisher=Музеј града Београда|pp=111–142|url=https://www.mgb.org.rs/public/files/yearbook_by_year_documents/document/GodisnjakIV111-142.pdf}} * {{cite book|last=Vukićević|first=Milenko M.|title=Карађорђе (1752–1804)|trans-title=Karađorđe|volume=1|year=1907|publisher=Државна штампарија Краљевине Србије|url=https://archive.org/details/karaore00vukigoog|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Živojinović|first=Dragoljub R.|title=Прилике у Београдском пашалуку и почетак Првог српског устанка 1790-1804. године|journal=Братство|volume=8|year=2004|pp=9-16|issn=1451-2386}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] g77qw1225sjzqmibz2barzc7od2b8ob Wear 0 602874 6682019 6678318 2026-05-27T17:38:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682019 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Wear | name_native = | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = | image = Sunderland river wear city center.jpg | image_size = 250 | image_caption = Reka Wear pri ustju v Severno morje v Sunderlandu | map = River Wear.png | map_size = | map_caption = Karta porečja | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption = | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Anglija]] | subdivision_type2 = Grofija | subdivision_name2 = [[Durham (grofija)]]<br />Tyne and Wear | subdivision_type5 = glavna naselja | subdivision_name5 = •Wolsingham •Bishop Auckland •Willington •[[Durham, Anglija|Durham]] •Chester-le-Street •Washington, Tyne and Wear •[[Sunderland]] | length = 96 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = | source1 = | source1_location = Wearhead | source1_coordinates = {{coord|54.750|N|2.2225|W|display=inline}} | source1_elevation = 340 m | mouth = | mouth_location = [[Severno morje]] | mouth_coordinates = {{coord|54.916|N|1.3577|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = | tributaries_left = Cong Burn, South Burn, Browney, Shittlehope Burn | tributaries_right = Lumley Park Burn, Gaunless, Bedburn Beck | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Wear''' ({{IPAc-en|ˈ|w|ɪər|audio=En-gb-River-Wear.ogg}}) v severni [[Anglija|Angliji]] izvira v [[Penini]]h in teče proti vzhodu, večinoma skozi [[Durham (grofija)|grofijo Durham]], do [[Severno morje|Severnega morja]] v mestu [[Sunderland]]. Z dolžino 97 km je ena najdaljših rek v regiji. Wear se vije v strmi dolini skozi katedralno mesto [[Durham, Anglija|Durham]] in je dala ime Weardaleu v zgornjem toku in Wearsideu ob ustju. == Etimologija == Izvor hidronima ''Wear'' ni gotov, vendar se na splošno razume, da je [[Kelti|keltski]]. Reka Vedra na rimskem zemljevidu Britanije bi lahko bila reka Wear. Ime lahko izhaja iz britanskega ''*wejr'' (<*wẹ:drā),<ref name="BLITON" /> kar je pomenilo 'ovinek' (prim. valižansko ''-gwair-'').<ref name="BLITON">{{cite web |last1=James |first1=Alan G. |title=A Guide to the Place-Name Evidence - Guide to the Elements |url=https://spns.org.uk/wp-content/uploads/2019/03/Alan_James_Brittonic_Language_in_the_Old_North_BLITON_Volume_II_Dictionary_2019_Edition.pdf |website=Scottish Place Name Society - The Brittonic Language in the Old North |access-date=25 October 2018 |archive-date=2019-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191015200623/https://spns.org.uk/wp-content/uploads/2019/03/Alan_James_Brittonic_Language_in_the_Old_North_BLITON_Volume_II_Dictionary_2019_Edition.pdf |url-status=dead }}</ref> Alternativna, a zelo problematična etimologija bi lahko vključevala ''*wẹ:d-r-'', iz podaljšane oblike indoevropskega korena ''*wed-'' 'voda'.<ref name="BLITON" /> Predlagana je tudi možna izpeljava iz britanskega korena ''*wei-'', za katerega se domneva, da je pomenil 'teči'. Ime ''Wear'' je bilo pojasnjeno tudi kot starodavno keltsko ime, ki pomeni 'reka krvi'.<ref>{{cite web|title=North East Place Name Meanings T to Y - England's North East|url=http://www.englandsnortheast.co.uk/PlaceNameMeaningsTtoY.html|website=www.englandsnortheast.co.uk}}</ref> Možno je, da ima Wear isto etimologijo kot reka Wyre v Lancashiru, Quair Water na Škotskem, [[Weser]] v Nemčiji in [[Visla]] na Poljskem.<ref name="BLITON" /> == Geologija == Hribovje Wear se dviga na vzhodnih [[Penini]]h, visoko na barjih Alstonskega bloka, gorskega območja, ki se je dvignilo med [[Kaledonska orogeneza|kaledonsko orogenezo]]. Devonski [[granit]] Weardale leži pod izviri reke Wear in celotnega Alstonskega bloka, vendar se ne pojavlja na izdanku,{{#tag:ref| i.e. appear on the surface|group= n}} kot so domnevali zgodnji geologi in se je kasneje izkazal za njegov obstoj, kot je bilo razvidno iz vrtine Rookhope.<ref>{{cite web |title=Geology: Granite in the North Pennines |url=http://www.pastperfect.org.uk/sites/oldrookhope/archive/40.html|access-date=2008-01-25}}</ref> Prav prisotnost tega granita je ohranila visoke višinske lege tega območja (manj zaradi svoje relativne trdote in bolj zaradi izostatičnega ravnovesja) in pojasnjuje močno lokalno mineralizacijo, čeprav se domneva, da se je večina mineralizacije zgodila v obdobju [[karbon]]a. Domneva se, da je bil tok reke Wear pred zadnjo [[ledena doba|ledeno dobo]] približno takšen, kot je danes, vse do Chester-le-Street. To je mogoče ugotoviti z vrtinami, ki jih je bilo v dolini Wear veliko zaradi rudarjenja [[premog]]a. Vendar pa je severno od Chester-le-Street reka Wear morda prvotno sledila sedanji poti spodnjega toka reke Team. Zadnja poledenitev je dosegla vrhunec pred približno 18.500 leti, od takrat pa se je začelo tudi postopno umikanje, ki je za seboj pustilo široko paleto ledeniških usedlin, ki so obstoječe rečne doline zapolnile z muljem, peskom in drugim ledeniškim nanosom. Pred približno 14.000 leti se je umik ledu pri mestu Durham za približno 500 let ustavil. To je mogoče ugotoviti glede na vrste ledeniških usedlin v bližini mesta Durham. Sotočje reke Browney je bilo potisnjeno iz Gilesgata (zapuščena rečna dolina še vedno obstaja v gozdovih Pelaw) nekaj kilometrov južno do mostu Sunderland (Croxdale). Pri Chester-le-Street, ko se je naložila ledeniška glina, ki je blokirala njen severni tok, je bila reka Wear preusmerjena proti vzhodu proti Sunderlandu, kjer je bila prisiljena izdolbsti novo, plitvejšo dolino. Soteska, ki jo je reka izdolbla skozi [[perm]]ski [[magnezij]]ev [[apnenec]] (zechsteinski apnenec), je najbolj jasno vidna pri Fordovem kamnolomu. V 17. izdaji ''Enciklopedije Britannice'' (1990) je omenjen potek izliva reke Wear pri Hartlepoolu pred ledeno dobo. Višje območje Zgornjega Weardala ohranja floro, ki se v Angliji skoraj edinstveno nanaša na konec zadnje ledene dobe, čeprav skoraj ali v celoti nima posebnih redkosti, ki sestavljajo edinstveno ''Teesdale Assemblage'' postglacialnih rastlin. To je lahko deloma posledica tega, da so penninska območja Zgornjega Weardala in Zgornjega Teesdala kraj krčenja ledene kape, ali pa razlike v površinski geologiji, saj ni nobenega izdanka ''sladkornega apnenca'', ki je v Teesdalu dom mnogih teh rastlin. Poledenik je za seboj pustil številne znake svoje prisotnosti, vključno s stranskimi [[morena]]mi in materialom iz [[Lake District]]a in [[Northumberland]]a, čeprav presenetljivo malo [[drumlin]]. Po ledeni dobi je dolina Wear postala gosto porasla z [[gozd]]om, vendar so bili v [[neolitik]]u in vse bolj v [[bronasta doba|bronasti dobi]] gozdovi večinoma izkrčeni zaradi kmetijstva. == Industrijska zgodovina == Velik del reke Wear je povezan z zgodovino [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]]. Njen zgornji konec teče skozi območje rudarjenja [[svinec|svinca]], dokler se ta ne umakne premogovnim slojem premogovnika Durham na preostalem delu njene dolžine. Zaradi pridobivanja apnenca, svinca in premoga je bila dolina Wear med prvimi kraji, kjer se je razvila [[železnica]]. Železnica Weardale še vedno občasno vozi med Stanhopeom in Wolsinghamom. Rudarjenje svinčeve rude je na območju izvirov reke Wear znano že od rimske okupacije in se je nadaljevalo v 19. stoletju. Jalovine iz zapuščenih rudnikov svinca so še vedno vidne in od zadnje četrtine 20. stoletja so v središču pozornosti zaradi pridobivanja jalovinskih mineralov v sedanjem rudarstvu, kot je [[fluorit]] za taljenje [[aluminij]]a. Vendar pa zapuščeni rudniki in njihove jalovine še naprej prispevajo k onesnaževanju reke in njenih pritokov s težkimi kovinami. To je pomembno za ribolov v času nizkega pretoka in stroškov infrastrukture, saj je reka Wear pomemben vir pitne vode za številne prebivalce vzdolž njenega toka. Fluorit je še en mineral, ki se občasno pojavlja skupaj z granitom Weardale in je postal pomemben pri proizvodnji [[jeklo|jekla]] od konca 19. stoletja do 20. stoletja. V mnogih primerih je jeklarska industrija lahko fluorit črpala iz starih kupov izkopov. Fluorit pojasnjuje, zakaj je proizvodnja železa in jekla v 19. stoletju cvetela v dolini Wear, Consettu in Teessideu. Prekrivajo ga trije karbonski minerali: apnenec, premogovniki kot surovine za proizvodnjo železa in jekla ter [[peščenjak]], uporaben kot ognjevzdržni material. Zadnji preostali rudnik fluorita se je zaprl leta 1999 po sprejetju zakonodaje o kakovosti vode. Minco trenutno raziskuje Severne Penine in zgornji del porečja Wear za potencialne rezerve [[cink]]a na nižjih ravneh. Železov kamen, ki je bil pomemben kot ruda, so pridobivali v okolici Consetta in Tow Lawa, nato pa v okolici Rookhopea, večje količine pa so uvažali južno od južnega Teesa v Severnem Yorkshiru. Ti viri so bili sčasoma izčrpani ali pa so postali nedonosni. Nekdanja cementarna v Eastgateu, ki jo je do nedavnega vodil [[Lafarge]], je bila zasnovana na apnenčastem sloju. Območje je nedavno pridobilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo predstavitvenega kompleksa, ki predstavlja ekološko vas z uporabo alternativne tehnologije, vključno s sistemom ogrevanja vode z »vročimi kamninami«. Podlaga za granit je bila izvrtana in poročila potrjujejo njihovo prisotnost. Bardon Aggregates nadaljuje s kopanjem v Heightsu blizu Westgata in na lokaciji upravlja asfaltni obrat. Pridobivanje mineralov je potekalo tudi nad kapelo sv. Janeza in sicer z pridobivanjem ganistra, ki se je uporabljal v jeklarskem procesu v Consettu. V okolici Frosterleyja so izkoriščali apnenec, pesek (zdrobljeni peščenjak) in marmor iz Frosterleyja, kamnolom Broadwood pa se je pred kratkim razširil na zemljišča, ki so bila v lasti starega dovoljenja. Drobilnica še vedno deluje. Podobno so razmišljali tudi o kamnolomu v Bollihopeu, vendar se zdi, da so bili načrti ukinjeni. Marmor iz Frosterleyja se je pogosto uporabljal v cerkveni arhitekturi, lokalni primeri pa so vidni v cerkvi sv. Mihaela v Frosterleyju in [[Stolnica v Durhamu|stolnici v Durhamu]]. == Potek == Izvira v vzhodnih Peninih, njeni izviri pa so sestavljeni iz več potokov, ki se izlivajo iz hribov med Killhope Law in Burnhope Seat. Izvir reke tradicionalno velja za Wearhead v grofiji Durham, na sotočju Burnhope Burn in Killhope Burn. Wear je bujna reka, na katero so močno vplivali prejšnji vladni projekti odvodnjavanja (gribiranje), katerih cilj je bil izboljšanje obrobnih kmetijskih zemljišč. Reka zelo hitro narašča in je doživela veliko močnih poplav, kar je povzročilo povečano erozijo rečnih bregov. Reka teče proti vzhodu skozi Weardale, eno večjih dolin v zahodnem grofiji Durham, nato pa se obrne proti jugovzhodu in nato proti severovzhodu ter se vijuga skozi dolino Wear, ki je še vedno v grofiji Durham, do Severnega morja, kjer se izliva pri Wearmouthu v glavnem kraju Monkwearmouth na Wearsideu v mestu Sunderland. Pred nastankom Tyne and Wear je bila Wear najdaljša reka v Angliji, ki je v celoti tekla znotraj enega grofije. Weardale Way, javna pešpot na dolge razdalje, približno sledi celotni poti, vključno z dolžino Killhope Burn. === Od Wearheada do Bishop Aucklanda === [[File:River Wear Weardale 20070617.jpg|thumb|Gozdnati bregovi reke Wear, ko teče od Stanhopea do Frosterleyja]] Ob reki je več mest, znamenitosti in turističnih krajev. Tržno mesto Stanhope je deloma znano po brodu čez reko. Od tu reki sledi proga železnice Weardale, ki reko večkrat prečka skozi Frosterley, Wolsingham in Witton-le-Wear do Bishop Aucklanda. === Od Bishop Aucklanda do Durhama === Na robu Bishop Aucklanda reka Wear teče pod parkom Auckland in gradom Auckland, uradno rezidenco škofa Durhama in njegovim jelenjim parkom. Približno miljo nižje od tu reka Wear prečka rimsko utrdbo Binchester, Vinovio, ki jo je prečkala ulica Dere, [[rimska cesta]], ki poteka od Eboracuma (danes [[York]]) do Corie (danes Corbridge) blizu [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]]. Od Bishop Aucklanda reka Wear vijuga v splošni severovzhodni smeri in kaže številne rečne značilnosti zrele reke, vključno s širokimi dolinskimi stenami, rodovitnimi poplavnimi ravnicami in [[Mrtvi rokav|mrtvicami]]. Mostovi čez reko postanejo obsežnejši, na primer tisti v Sunderlandu (blizu Croxdala) in Shincliffeu. Pri mostu Sunderland se v Wear izliva reka Browney. === Durham === {{glavni|Durham, Anglija}} [[File:River wear at durham.jpg|thumb|left|Gozdnati bregovi reke Wear, ki teče skozi Durham]] Ko doseže mesto Durham, reka Wear teče skozi globoko, gozdnato sotesko, iz katere izvira več izvirov, ki so se v preteklosti uporabljali kot viri pitne vode. V bregovih je vidnih nekaj premogovih slojev. Reka se vijugasto vije v vrezanem [[Meander (reka)|meandru]] in se je globoko zarezala v skalno podlago »katedralskega peščenjaka«. Visoko območje (pečati), ki ga omejuje ta meander, je znano kot polotok in tvori obrambni ograjen prostor, v čigar središču ležita [[grad Durham]] in [[stolnica v Durhamu]], ki se je okoli preliva razvil v mesto Durham. To območje je zdaj na seznamu svetovne dediščine ZN. Pod mostom Elvet so Brownovi čolni (veslaški čolni za najem) in privez za križarko Prince Bishop. Reka Wear pri Durhamu je bila v televizijski oddaji ''Sedem naravnih čudes'' predstavljena kot eno od čudes severne Anglije. Vsako leto junija regata v Durhamu, ki je potekala pred rego v Henleyju, privabi veslaške posadke iz vse regije na dirke vzdolž reke skozi mesto.<ref>{{cite web |title=Durham Regatta |url=http://www.durham-regatta.org.uk/|access-date=2008-01-26}}</ref> Preostanek leta poteka sedem manjših regat in dirk, ki privabijo manjše število tekmovalcev. V Durhamu je 14 čolnarn<ref>{{cite web |last = Durham College Rowing |title= Boat Clubs in Durham |access-date = 2008-12-28 |url = http://www.dur.ac.uk/college.rowing/resources/rivers/river_wear.png|archive-url = https://archive.today/20120728162131/http://www.dur.ac.uk/college.rowing/resources/rivers/river_wear.png|url-status = dead|archive-date = 2012-07-28}}</ref> in 20 čolnarskih klubov, ki temeljijo na Wearu, vključno z University College Boat Club, najstarejšim čolnarskim klubom na severu Anglije. Pretok reke pri Durhamu ovirata dva jezova, oba sta bila prvotno zgrajena za industrijske dejavnosti. Stari mlin Fulling je bil arheološki muzej. Muzej se je julija 2014 preselil v Palace Green. Drugi jez pod mostom Milburngate zdaj vključuje skok lososov in števec rib, ki spremlja morske postrvi in ​​losose in je na mestu nekdanjega broda. Glede na to, da je bilo od leta 1994 preštetih 138.000 rib, ki se selijo navzgor po reki, morda ni presenetljivo, da [[kormorani]] pogosto obiskujejo jez. Bregovi reke so poimenovali tudi himno ''Elvet Banks'' v himnah Luteranske cerkve in Missourijske sinode iz leta 2006, ki je (ustrezno) uporabljena za himno za krst.<ref>{{cite web |url=http://www.mycalmus.com/musicfiles/admin/LSBGuide3.pdf | title=A Guide for introducing Lutheran Service Book |year=2006 |publisher=Calvary Lutheran Music |access-date=31 August 2021}}</ref> === Od Durhama do Chester-le-Street === [[File:fichale.jpg|thumb|upright=1.4|Samostan Finchale na bregovih reke Wear med Durhamom in Chester-le-Street]] Med mestom Durham in Chester-le-Street, 10 km proti severu, reka Wear večkrat spreminja smer in teče proti jugozahodu več kilometrov dolvodno, potem ko je prečkala srednjeveško najdišče samostana Finchale, nekdanje kapele in kasneje satelitskega samostana, odvisnega od opatijske cerkve stolnice v Durhamu. Dve milji dolvodno reka teče proti jugovzhodu. Edini cestni most čez Wear med Durhamom in Chester-le-Street je most Cocken. Ko prečka Chester-le-Street, kjer nad reko visi grad Lumley, je bila njena poplavna ravnica razvita v The Riverside, domače igrišče kriket kluba Durham County. Ko reka teče skozi posestvo Lambton in se približa gradu Lambton, postane plimna in plovna. === Chester-le-Street do Sunderlanda === Ko reka zapusti posestvo Lambton, zapusti grofijo Durham in vstopi v mesto Sunderland, natančneje v južni/jugovzhodni rob novega mesta Washington. Pri Fatfieldu reka teče pod hribom Worm Hill, okoli katerega naj bi ''[[Lambtonski črv]]'' zvil svoj rep.<ref>{{cite web |title=The Lambton Worm |work=The Legends and Myths of Britain |url=http://www.mysteriousbritain.co.uk/legends/lampton_worm.html |access-date=2007-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070611223547/http://www.mysteriousbritain.co.uk/legends/lampton_worm.html |archive-date=2007-06-11 |url-status=dead }}</ref> Na bregovih reke so že vidni dokazi pretekle industrializacije, z nekdanjimi premogovniki in kemičnimi tovarnami. Malo naprej dolvodno reka teče pod Viktorijinim viaduktom (prej imenovanim Viktorijin most). Železniški viadukt, poimenovan po novokronani kraljici, odprt leta 1838, je bil krona linije Leamside, ki je takrat nosila tisto, kar je kasneje postala glavna linija vzhodne obale. Miljo vzhodneje je spomenik Penshaw, lokalna ikonična znamenitost. Ko reka zapusti okolico Washingtona, tvori vzhodno mejo sklada Washington Wildfowl Trust. === Sunderland === [[File:Riverside path and Northern Spire, Sunderland (geograph 5963579).jpg|thumb|left|''Severni stolp'' pred središčem mesta Sunderland]] Reka, ki je tekla pod glavno cesto A19, vstopi v predmestja Sunderlanda. Rečni bregovi kažejo nadaljnje dokaze pretekle industrializacije, z nekdanjimi premogovniki, inženirskimi obrati in številnimi ladjedelnicami. V svojem času so bili ladjedelničarji Wearside ene najbolj znanih in produktivnih ladjedelnic na svetu. Umetnik L. S. Lowry je večkrat obiskal Sunderland in slikal slike industrijske pokrajine okoli reke. V Sunderlandu reko Wear prečka pet mostov: most Northern Spire na zahodu, most Queen Alexandra in Keel Crossing, železniški most Monkwearmouth in most Wearmouth v središču mesta. Na obeh bregovih je na tej točki več sodobnih projektov, predvsem stadion luči Sunderland A.F.C. in drugi, ki pripadajo Univerzi v Sunderlandu (kampus sv. Petra; rezidence Scotia Quay) in Nacionalnemu centru za steklo. Ob tem zadnjem delu severnega brega poteka obrečna kiparska pot.<ref>{{cite web |title=St Peter's Riverside Sculpture Project |work=chazbrenchley.co.uk |url=http://www.chazbrenchley.co.uk/sculpture.html |access-date=2007-06-17}}</ref> Projekt kiparstva ob reki sv. Petra je ustvaril Colin Wilbourn skupaj s pisateljem kriminalnih romanov in nekdanjim pesnikom Chazom Brenchleyjem. Tesno sta sodelovala s skupnostnimi skupinami, prebivalci in šolami.<ref>{{cite book|first=Bryan |last=Talbot |author-link= |title=Alice in Sunderland: An Entertainment |year=2007 |publisher=Jonathon Cape |location=London|isbn=978-0-224-08076-7 |pages=95–107}}</ref> Ko se reka približuje morju, je na severnem bregu pri Rokerju obsežno stanovanjsko naselje in marina. Delfin z vzdevkom ''Freddie'' je bil pogost obiskovalec marine in je pritegnil veliko lokalne publicitete. Vendar pa je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko aklimatizacija delfina na človeško prisotnost ogrozila njegovo varnost glede propelerjev plovil. Na južnem bregu reke je pristanišče Sunderland. Reka Wear teče iz Sunderlanda med pomolom Roker in južnim pomolom v Severno morje. == V umetnosti in literaturi == Grafika slike Williama Andrewsa Nesfielda, ki prikazuje ribiča v reki, je bila objavljena v ''Fisher's Drawing Room Scrap Book'' leta 1838, skupaj s poetično ilustracijo Letitie Elizabeth Landon.<ref> {{cite book|last =Landon|first=Letitia Elizabeth|title=Fisher's Drawing Room Scrap Book, 1838|url=https://play.google.com/books/reader?id=49BbAAAAQAAJ&pg=GBS.PA26|section=poetical illustration|pages=46-47|year=1837|publisher=Fisher, Son & Co.}}{{cite book|last =Landon|first=Letitia Elizabeth|title=Fisher's Drawing Room Scrap Book, 1838|url=https://play.google.com/books/reader?id=49BbAAAAQAAJ&pg=GBS.PA28|section=picture|year=1837|publisher=Fisher, Son & Co.}}</ref> == Galerija == <gallery> Image:River Wear Sunderland Bridge railway viaduct 20070630.jpg|Viadukt Croxdale, ki nosi glavno progo vzhodne obale Image:River Wear Sunderland Bridge 20070630.jpg|Most Sunderland Image:River Wear Sunderland Bridge (2) 20070630.JPG|Most Sunderland Image:River Wear Shincliffe Bridge 20070630.JPG|Kamniti most iz leta 1826 pri Shincliffeu Image:River Wear Maiden Castle Bridge 20070630.JPG|Most za pešce Maiden Castle Image:River Wear Baths Bridge 20070630.JPG|most Baths Image:River Wear New Elvet Bridge 20070630.JPG|Novi most Elvet Image:River Wear Elvet Bridge (1) 20070630.JPG|most Elvet Image:River Wear Durham Kingsgate Bridge 20070630.jpg|pogled proti mostu Kingsgate Image:Dunelm-view.jpg|most Kingsgate Image:River Wear Durham Prebends Bridge (1) 20011229.jpg|most Prebends Image:Durham City 30c 20031207 Prebends Bridge 02a.jpg|most Prebends Image:Durham City 35c 20030907 River Wear 01 upstream.jpg|Most Milburngate (v ospredju) in Most Framwellgate (v ozadju) Image:Durham City 20030907 Pennyfeather Bridge 03 (originals).JPG|Most Pennyferry Image:River Wear 20070701 Cocken Bridge 01.jpg|Most Cocken Image:River Wear 20070702 Washington Fatfield Bridge 01.jpg|Most Fatfield Image:River Wear 20070702 Washington Victoria Viaduct 01.jpg|Viktorijin viadukt Image:River Wear 20070702 Hylton Viaduct 01.jpg|Viadukt Hylton Image:Wearmouth bridge.jpg|Most Wearmouth Image:Roker Lighthouse - geograph.org.uk - 1095762.jpg|Roker: Svetilnik na pomolu, kjer se reka sreča z morjem </gallery> == Opombe == {{sklici|group=n}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Natural Environment Research Council, Institute of Geological Sciences, 1971, "British Regional Geology: Northern England" Fourth Edition, HMSO, London. *Johnson, G.A.L. & Hickling, G. (eds.), 1972, "Geology of Durham County", Transactions of the Natural History Society of Northumberland, Durham and Newcastle upon Tyne, Vol.41, No.1. *'Wear River', "Encyclopædia Britannica", 17th Edition, 1990. [[Kategorija:Reke v Angliji]] 14hspss030quk2h6j1klr2s163h0kbb Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije 4 602983 6682041 6681834 2026-05-27T18:16:16Z Yerpo 8417 /* Podvprašanje */ ... 6682041 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:16, 27. maj 2026 (CEST) == Razprava == t3mgnmxcqstqogttalji1lodypqblhy 6682175 6682041 2026-05-28T06:47:42Z ModriDirkac 89613 /* Podvprašanje */ komentar 6682175 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) == Razprava == pe66wahp4g2ju2zg1cqmipfq8ds7ai7 6682245 6682175 2026-05-28T08:26:07Z Smihael 2136 /* Podvprašanje */ 6682245 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) == Razprava == f0r10akuhgh4jyykdxxuu8bmdgq4e9n Ankarski grad 0 603245 6682273 6681418 2026-05-28T09:16:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682273 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum | name = Ankarski grad | image = Ankara Castle.jpg | image_upright = | alt = | caption = Panoramski pogled na Ankarski grad | map_type = Turčija | map_size = 250 | map_caption = | coordinates = {{coord|39|56|30|N|32|51|54|E|display=inline,title}} | type = [[grad]] | former_name = | established = 8. stol. pr. n. št. | dissolved = | location = Altındağ, [[Ankara]], [[Turčija]] | architect = | historian = | owner = [[Frigija]] (8. stol. pr. n. št.)<br />[[Galatija (rimska provinca)]] (278 pr. n. št.)<br />[[Rimsko cesarstvo]] (25 pr. n. št.)<br />[[Bizantinsko cesarstvo]] (4. stoletje)<br />[[Seldžuki]] (1071)<br />[[Osmansko cesarstvo]] (1356)<br />[[Turčija]] (1923) | network = | website = {{URL|http://www.ankarakalesi.com/}} | embedded = }} '''Ankarski grad''' ({{langx|tr|Ankara Kalesi}}) je zgodovinska [[utrdba]] v mestu [[Ankara]] v Turčiji, zgrajena v 7. stoletju ali pozneje. Najstarejšo utrdbo na tem mestu so v 8. stoletju pred našim štetjem zgradili Frigijci, leta 278 pred našim štetjem pa so jo obnovili Galatčani. Grad je bil obnovljen ali prenovljen pod rimskim, bizantinskim, seldžuškim in osmanskim cesarstvom. == Zgodovina in arhitektura Grad je skozi svojo zgodovino doživel različna obdobja. Potem ko so Rimljani v začetku 2. stoletja pred našim štetjem napadli Galatijo, je mesto raslo in se širilo onkraj grajskega obzidja. Rimski cesar [[Karakala]] je leta 217 n. št. dal popraviti grajsko obzidje. Med letoma 222 in 260 n. št. je bil grad delno uničen, ko so Perzijci premagali cesarja Aleksandra Severja. Po drugi polovici 7. stoletja so Rimljani začeli grad popravljati. V bizantinskem obdobju je cesar [[Justinijan II.]] leta 668 n. št. dal zgraditi zunanji grad, cesar [[Leon III. Izavrijec]] je leta 740 popravil grajsko obzidje in dvignil notranje grajsko obzidje. Po tem je grad leta 805 popravil cesar [[Nikefor I. Logotet]], leta 869 pa cesar [[Bazilij I. Makedonec|Bazilij I.]] Grad je leta 1073 prešel v roke seldžuške dinastije. [[Križarji]] so grad zavzeli leta 1101, leta 1227 pa so ga vrnili pod oblast seldžuške dinastije. Alaeddin Keykubad I. ga je dal obnoviti, leta 1249 pa mu je Izzeddin Keykavus II. dodal nove stavbe. V osmanskem obdobju ga je leta 1832 popravil egiptovski Ibrahim Paša in razširil zunanje obzidje. Grad sestavljata notranja linija obzidja s tesno razporejenimi stolpi, ki obdaja območje približno 350 m x 150 m, in zunanja linija obzidja s stolpi, oddaljenimi približno 40 m. Oba sklopa obzidja sta bila zgrajena z uporabo velikih količin ponovno uporabljenega zidu. Natančni datumi njune gradnje niso gotovi, vendar oba datirajo po zavzetju in uničenju Ankare s strani Perzijcev verjetno leta 622 n. št. (Foss meni, da bi notranje obzidje lahko izviralo iz časa vladavine Konstansa II.; za zunanje obzidje se na splošno domneva, da je bilo postavljeno nekoliko kasneje.).<ref>Clive Foss, ''Late Antique and Byzantine Ankara'' in Dumbarton Oaks Papers Vol. 31 (1977), pp. 70-72.</ref> == Arhitektura == Grad stoji na 110 m visoki vzpetini. Sestavljen je iz notranjega gradu, ki pokriva visoki del hriba, in zunanjega gradu, ki ga obdaja. Zunanji grad ima skoraj 20 stolpov. Zunanji grad obdaja staro mestno jedro Ankare. Notranji grad pokriva površino približno 43.000 m². Na vrhu 14–16 m visokega obzidja je 42 stolpov, večinoma peterokotnih.<ref>{{Cite web|url = http://oodegr.co/tourkika/ieroi_xwroi/ayios_klimis_ekklisies_agkyras.htm|title = Ankara'daki Kilise Kalıntıları|date = 23. januar 2014|web = oodegr.com|webarchive = https://web.archive.org/web/20150323080335/http://oodegr.co/tourkika/ieroi_xwroi/ayios_klimis_ekklisies_agkyras.htm|access-date = 19. februar 2016|url-status = dead|archive-date = 2015-03-23|archive-url = https://web.archive.org/web/20150323080335/http://oodegr.co/tourkika/ieroi_xwroi/ayios_klimis_ekklisies_agkyras.htm}}</ref> Zunanje obzidje se razteza približno 350 m v smeri sever-jug in 180 m v smeri zahod-vzhod. Južno in zahodno obzidje notranjega gradu tvorita pravi kot. Vzhodno obzidje sledi vdolbinam in izboklinam hriba. Severno pobočje je zaščiteno z obzidjem, zgrajenim z različnimi tehnikami. Najbolj zanimiv vidik obrambnega sistema je 42 peterokotnih [[bastijon]]ov, ki so vsakih 15–20 m vzdolž vzhodnega, zahodnega in južnega obzidja. Zunanji in notranji grad se stikata na vzhodu pri Doğukalesiju in na zahodu na pobočju, obrnjenem proti potoku Hatip. V jugovzhodnem kotu notranje citadele leži Akkale, najvišja točka trdnjave. Notranja citadela je zgrajena iz ankarskega kamna in recikliranega kamna. Ima dvoja velika vrata: ena se imenujejo zunanja vrata, druga pa vrata citadele. Nad vrati je napis, ki pripada Ilkanidom. V severozahodnem delu je napis, ki kaže, da jo je zgradila seldžuška dinastija. Spodnji del obzidja je iz [[marmor]]ja in [[bazalt]]a; čeprav so opečni deli med bloki v zgornjih delih v veliki meri poškodovani, se je notranja citadela ohranila nedotaknjena do danes. Ko je bilo mesto v 8. in 9. stoletju napadeno, so za hitro popravilo citadele uporabili marmorne bloke, kapitele stebrov in marmorna korita iz rimskih spomenikov, ki so bili takrat v ruševinah. Kipi, sarkofagi in kapiteli stebrov, najdeni v strukturi citadele, kažejo, da so bili pri njeni gradnji in popravilu uporabljeni materiali, najdeni v okolici. <gallery mode="packed"> Ankara asv2021-10 img33 Citadel.jpg|Ankara Kalesi Ankara asv2021-10 img31 Citadel.jpg|Glavna vrata in levo od njih stolp z uro Ankara asv2021-10 img35 Kale.jpg|V zunanjem mestu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ankara Castle}} * [http://www.mymerhaba.com/de/main/content.asp_Q_id_E_1509 Die Zitadelle von Ankara bei mymerhaba] * [https://web.archive.org/web/20160302071620/http://www.ankarakalesi.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16&Itemid=4 Ankara Kalesi Tarihçe] [[Kategorija:Ankara]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]] [[Kategorija:Muzeji v Turčiji]] [[Kategorija:Gradovi v Turčiji]] 9a2l4ip907kqrvxu5dz5xpucvsmiuqq Elena Cazzulani 0 603255 6682088 6681835 2026-05-27T19:26:58Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6682088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Elena Cazzulani | image = Elena Cazzulani.jpg | caption = | birth_date = [[23. december]] [[1920]] | birth_place = [[Lodi]] | death_date = [[17. oktober]] [[2005]] | death_place = [[Vigevano]] | nationality = {{flagicon|ITA}} [[Italijani|Italijanska]] | occupation = [[pisateljica]], [[Pesnik|pesnica]] | genre = [[roman]], [[biografija|biografije]], [[poezija]] | movement = [[moderna umetnost]] | notableworks = | influences = | influenced = [[Moderna]] | awards = | website = }} '''Elena Cazzulani''', [[Italijani|italijanska]] [[pesnik|pesnica]] in [[pisatelj|pisateljica]], * [[23. december]] [[1920]], [[Lodi]], † [[17. oktober]] [[2005]], [[Vigevano]].<br> Na svojem domu je ustanovila literarni krog, ki je postal pomembno zbirališče lodijskih intelektualcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.beweb.chiesacattolica.it/persone/persona/17683/Elena+Cazzulani |title=Biografija Elene Cazzulani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> == Življenje in delo == Elena Cazzulani se je rodila leta 1920 v [[Lodi|Lodiju]], očetu Giovanniju Cazzulaniju, [[arhitekt|arhitektu]] in zadnjemu [[Ravnatelj|ravnatelju]] kolidža ''Collegio Cazzulani'', ki sta ga ustanovila njena stara starša Francesco Cazzulani in Elena Roda. ===Kariera=== Za razliko od svojih prednikov in sorodnikov Elena v šolstvu ni zasedala kakšnega pedagoškega ali upravnega položaja, temveč se je raje posvečala pisanju. Zgodovino svoje družine je leta 1988 opisala v knjigi ''Il collegio Cazzulani'' ([[Kolidž]] Cazzulani).<ref>{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20160827175601/http://www.istitutocazzulani.gov.it/sitovecchio/collegio_cazzulani/storia.html |title=C'era una volta il Collegio |accessdate=10. januar 2026 |date= |format=|language=IT |work= }}</ref> Elena je pisala [[pesem|pesmi]], [[roman|romane]] in tudi [[Biografija|biografije]], posvečene številnim pomembnim ženskam v regiji, vključno z Ado Negri, Vittorio Manzoni, Cristino Trivulzio Belgiojoso, Mario Cosway, Carlotto Ferrari in [[Giuseppina Strepponi|Giuseppino Strepponi]].<ref>{{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento: la cultura |publisher=Franco Angeli, Milano |isbn=978-88-464-7142-0 |cobiss= |pages=}}</ref> ===Zasebno življenje=== [[Slika:Elena Cazzulani convention 70s.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani med konvencijo v 70. letih.]] [[Slika:Elena Cazzulani and Giuseppina Ferazza.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani in Giuseppina Ferazza, v 80. letih.]] [[Slika:Lodi collegio Cazzulani.JPG|200px|thumb|desno|Pročelje kolidža ''Cazzulani'', ustanovljenega leta 1915.]] Elena Cazzulani se je v šestdesetih letih preteklega stoletja poročila z zdravnikom Antoniom Allegrijem, ki je bil dva mandata [[župan]] mesta in ustanovitelj tamkajšnjega muzeja, znanega kot ''Anatomska zbirka Paola Gorinija''. Elena je leta [[2005]] umrla v [[Vigevano|Vigevanu]], v starosti 84-ih let. ==Bibliografija== * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1982 |title=Cristina di Belgioioso|publisher=Edizioni Lodigraf, ponatis: Il Pomerio |isbn=9788871210155 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1983 |title=Il muro sul ponte |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1984 |title=Giuseppina Strepponi |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn=9788871210971 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author1=Cazzulani, Elena|author2= Coletto, Gilberto |year=1985 |title=Francesco de Lemene. Poesia e teatro |publisher= Edizioni del Campus|isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1988 |title=Il collegio Cazzulani|publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.ebay.it/itm/134833821239 |title=Il collegio Cazzulani na ebayu |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1989 |title=Maria Hadfield Cosway. Biografia, diari e scritti della fondatrice del collegio delle Dame Inglesi in Lodi |publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1991 |title=Il viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1992 |title=Carlotta Ferrari da Lodi. Poetessa e musicista|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1993 |title=Ritorno al viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1996 |title=Il cielo comincia dal suolo|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} ==Priznanja in zasluge== [[Lodi|Občina Lodi]] je decembra 2014 po njej v mestu poimenovala [[ulica|ulico]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.lodi.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5907 |title=Comune di Lodi: Intitolate tre nuove vie in zona Codignola |accessdate= |date=24. december 2014 |format= |work=|language=IT }}</ref> Na eni od sten pročelja kolidža Francesca Cazzulanija je njen portret, reproduciran na enobarvni turkizni keramični ploščici, delo Luigija Polettija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilcittadino.it/stories/cultura/lodi-omaggia-sue-figlie-migliori-o_11080_96/ |title=Lodi omaggia le sue figlie migliori |accessdate= |date=15. oktober 2012 |format= |work=|language=IT }}</ref> ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento |publisher=Franco Angeli |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> * 2006: Ercole Ongaro, Il Lodigiano nel Novecento. La cultura, Franco Angeli, Milano https://www.ibs.it/lodigiano-nel-novecento-libri-vintage-ercole-ongaro/e/2560005048108?srsltid=AfmBOopvIHm2yZu7uYmBsGZTsRs-qoocD-HKK7X_U8ZWHIsGp576bBDY {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cazzulani, Elena}} [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] pk4mhrpbkfq9aoipuk82snya67e375n 6682092 6682088 2026-05-27T19:29:32Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6682092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Elena Cazzulani | image = Elena Cazzulani.jpg | caption = | birth_date = [[23. december]] [[1920]] | birth_place = [[Lodi]] | death_date = [[17. oktober]] [[2005]] | death_place = [[Vigevano]] | nationality = {{flagicon|ITA}} [[Italijani|Italijanska]] | occupation = [[pisateljica]], [[Pesnik|pesnica]] | genre = [[roman]], [[biografija|biografije]], [[poezija]] | movement = [[moderna umetnost]] | notableworks = | influences = | influenced = [[Moderna]] | awards = | website = }} '''Elena Cazzulani''', [[Italijani|italijanska]] [[pesnik|pesnica]] in [[pisatelj|pisateljica]], * [[23. december]] [[1920]], [[Lodi]], † [[17. oktober]] [[2005]], [[Vigevano]].<br> Na svojem domu je ustanovila literarni krog, ki je postal pomembno zbirališče lodijskih intelektualcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.beweb.chiesacattolica.it/persone/persona/17683/Elena+Cazzulani |title=Biografija Elene Cazzulani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> == Življenje in delo == Elena Cazzulani se je rodila leta 1920 v [[Lodi|Lodiju]], očetu Giovanniju Cazzulaniju, [[arhitekt|arhitektu]] in zadnjemu [[Ravnatelj|ravnatelju]] kolidža ''Collegio Cazzulani'', ki sta ga ustanovila njena stara starša Francesco Cazzulani in Elena Roda. ===Kariera=== Za razliko od svojih prednikov in sorodnikov Elena v šolstvu ni zasedala kakšnega pedagoškega ali upravnega položaja, temveč se je raje posvečala pisanju. Zgodovino svoje družine je leta 1988 opisala v knjigi ''Il collegio Cazzulani'' ([[Kolidž]] Cazzulani).<ref>{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20160827175601/http://www.istitutocazzulani.gov.it/sitovecchio/collegio_cazzulani/storia.html |title=C'era una volta il Collegio |accessdate=10. januar 2026 |date= |format=|language=IT |work= }}</ref> Elena je pisala [[pesem|pesmi]], [[roman|romane]] in tudi [[Biografija|biografije]], posvečene številnim pomembnim ženskam v regiji, vključno z Ado Negri, Vittorio Manzoni, Cristino Trivulzio Belgiojoso, Mario Cosway, Carlotto Ferrari in [[Giuseppina Strepponi|Giuseppino Strepponi]].<ref>{{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento: la cultura |publisher=Franco Angeli, Milano |isbn=978-88-464-7142-0 |cobiss= |pages=}}</ref> ===Zasebno življenje=== [[Slika:Elena Cazzulani convention 70s.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani med konvencijo v 70. letih.]] [[Slika:Elena Cazzulani and Giuseppina Ferazza.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani in Giuseppina Ferazza, v 80. letih.]] [[Slika:Lodi collegio Cazzulani.JPG|200px|thumb|desno|Pročelje kolidža ''Cazzulani'', ustanovljenega leta 1915.]] Elena Cazzulani se je v šestdesetih letih preteklega stoletja poročila z zdravnikom Antoniom Allegrijem, ki je bil dva mandata [[župan]] mesta in ustanovitelj tamkajšnjega muzeja, znanega kot ''Anatomska zbirka Paola Gorinija''. Elena je leta [[2005]] umrla v [[Vigevano|Vigevanu]], v starosti 84-ih let. ==Bibliografija== * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1982 |title=Cristina di Belgioioso|publisher=Edizioni Lodigraf, ponatis: Il Pomerio |isbn=9788871210155 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1983 |title=Il muro sul ponte |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1984 |title=Giuseppina Strepponi |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn=9788871210971 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author1=Cazzulani, Elena|author2= Coletto, Gilberto |year=1985 |title=Francesco de Lemene. Poesia e teatro |publisher= Edizioni del Campus|isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1988 |title=Il collegio Cazzulani|publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.ebay.it/itm/134833821239 |title=Il collegio Cazzulani na ebayu |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1989 |title=Maria Hadfield Cosway. Biografia, diari e scritti della fondatrice del collegio delle Dame Inglesi in Lodi |publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1991 |title=Il viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1992 |title=Carlotta Ferrari da Lodi. Poetessa e musicista|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1993 |title=Ritorno al viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1996 |title=Il cielo comincia dal suolo|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} ==Priznanja in zasluge== [[Lodi|Občina Lodi]] je decembra 2014 po njej v mestu poimenovala [[ulica|ulico]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.lodi.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5907 |title=Comune di Lodi: Intitolate tre nuove vie in zona Codignola |accessdate= |date=24. december 2014 |format= |work=|language=IT }}</ref> Na eni od sten pročelja kolidža Francesca Cazzulanija je njen portret, reproduciran na enobarvni turkizni keramični ploščici, delo Luigija Polettija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilcittadino.it/stories/cultura/lodi-omaggia-sue-figlie-migliori-o_11080_96/ |title=Lodi omaggia le sue figlie migliori |accessdate= |date=15. oktober 2012 |format= |work=|language=IT }}</ref> ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento, La cultura |publisher=Franco Angeli |isbn= 2560005048108 |cobiss= |pages=}}</ref> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cazzulani, Elena}} [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] 9ytn8b344b3f0ykgpbqwwut5gyed7zk 6682093 6682092 2026-05-27T19:30:01Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6682093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Elena Cazzulani | image = Elena Cazzulani.jpg | caption = | birth_date = [[23. december]] [[1920]] | birth_place = [[Lodi]] | death_date = [[17. oktober]] [[2005]] | death_place = [[Vigevano]] | nationality = {{flagicon|ITA}} [[Italijani|Italijanska]] | occupation = [[pisateljica]], [[Pesnik|pesnica]] | genre = [[roman]], [[biografija|biografije]], [[poezija]] | movement = [[moderna umetnost]] | notableworks = | influences = | influenced = [[Moderna]] | awards = | website = }} '''Elena Cazzulani''', [[Italijani|italijanska]] [[pesnik|pesnica]] in [[pisatelj|pisateljica]], * [[23. december]] [[1920]], [[Lodi]], † [[17. oktober]] [[2005]], [[Vigevano]].<br> Na svojem domu je ustanovila literarni krog, ki je postal pomembno zbirališče lodijskih intelektualcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.beweb.chiesacattolica.it/persone/persona/17683/Elena+Cazzulani |title=Biografija Elene Cazzulani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> == Življenje in delo == Elena Cazzulani se je rodila leta 1920 v [[Lodi|Lodiju]], očetu Giovanniju Cazzulaniju, [[arhitekt|arhitektu]] in zadnjemu [[Ravnatelj|ravnatelju]] kolidža ''Collegio Cazzulani'', ki sta ga ustanovila njena stara starša Francesco Cazzulani in Elena Roda. ===Kariera=== Za razliko od svojih prednikov in sorodnikov Elena v šolstvu ni zasedala kakšnega pedagoškega ali upravnega položaja, temveč se je raje posvečala pisanju. Zgodovino svoje družine je leta 1988 opisala v knjigi ''Il collegio Cazzulani'' ([[Kolidž]] Cazzulani).<ref>{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20160827175601/http://www.istitutocazzulani.gov.it/sitovecchio/collegio_cazzulani/storia.html |title=C'era una volta il Collegio |accessdate=10. januar 2026 |date= |format=|language=IT |work= }}</ref> Elena je pisala [[pesem|pesmi]], [[roman|romane]] in tudi [[Biografija|biografije]], posvečene številnim pomembnim ženskam v regiji, vključno z Ado Negri, Vittorio Manzoni, Cristino Trivulzio Belgiojoso, Mario Cosway, Carlotto Ferrari in [[Giuseppina Strepponi|Giuseppino Strepponi]].<ref>{{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento: la cultura |publisher=Franco Angeli, Milano |isbn=978-88-464-7142-0 |cobiss= |pages=}}</ref> ===Zasebno življenje=== [[Slika:Elena Cazzulani convention 70s.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani med konvencijo v 70. letih.]] [[Slika:Elena Cazzulani and Giuseppina Ferazza.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani in Giuseppina Ferazza, v 80. letih.]] [[Slika:Lodi collegio Cazzulani.JPG|200px|thumb|desno|Pročelje kolidža ''Cazzulani'', ustanovljenega leta 1915.]] Elena Cazzulani se je v šestdesetih letih preteklega stoletja poročila z zdravnikom Antoniom Allegrijem, ki je bil dva mandata [[župan]] mesta in ustanovitelj tamkajšnjega muzeja, znanega kot ''Anatomska zbirka Paola Gorinija''. Elena je leta [[2005]] umrla v [[Vigevano|Vigevanu]], v starosti 84-ih let. ==Bibliografija== * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1982 |title=Cristina di Belgioioso|publisher=Edizioni Lodigraf, ponatis: Il Pomerio |isbn=9788871210155 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1983 |title=Il muro sul ponte |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1984 |title=Giuseppina Strepponi |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn=9788871210971 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author1=Cazzulani, Elena|author2= Coletto, Gilberto |year=1985 |title=Francesco de Lemene. Poesia e teatro |publisher= Edizioni del Campus|isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1988 |title=Il collegio Cazzulani|publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.ebay.it/itm/134833821239 |title=Il collegio Cazzulani na ebayu |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1989 |title=Maria Hadfield Cosway. Biografia, diari e scritti della fondatrice del collegio delle Dame Inglesi in Lodi |publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1991 |title=Il viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1992 |title=Carlotta Ferrari da Lodi. Poetessa e musicista|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1993 |title=Ritorno al viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1996 |title=Il cielo comincia dal suolo|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} ==Priznanja in zasluge== [[Lodi|Občina Lodi]] je decembra 2014 po njej v mestu poimenovala [[ulica|ulico]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.lodi.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5907 |title=Comune di Lodi: Intitolate tre nuove vie in zona Codignola |accessdate= |date=24. december 2014 |format= |work=|language=IT }}</ref> Na eni od sten pročelja kolidža Francesca Cazzulanija je njen portret, reproduciran na enobarvni turkizni keramični ploščici, delo Luigija Polettija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilcittadino.it/stories/cultura/lodi-omaggia-sue-figlie-migliori-o_11080_96/ |title=Lodi omaggia le sue figlie migliori |accessdate= |date=15. oktober 2012 |format= |work=|language=IT }}</ref> ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento, La cultura |publisher=Franco Angeli |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cazzulani, Elena}} [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] 3pcmbatb35fc6609uq47zqnlah85ydb 6682094 6682093 2026-05-27T19:30:20Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6682094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Elena Cazzulani | image = Elena Cazzulani.jpg | caption = | birth_date = [[23. december]] [[1920]] | birth_place = [[Lodi]] | death_date = [[17. oktober]] [[2005]] | death_place = [[Vigevano]] | nationality = {{flagicon|ITA}} [[Italijani|Italijanska]] | occupation = [[pisateljica]], [[Pesnik|pesnica]] | genre = [[roman]], [[biografija|biografije]], [[poezija]] | movement = [[moderna umetnost]] | notableworks = | influences = | influenced = [[Moderna]] | awards = | website = }} '''Elena Cazzulani''', [[Italijani|italijanska]] [[pesnik|pesnica]] in [[pisatelj|pisateljica]], * [[23. december]] [[1920]], [[Lodi]], † [[17. oktober]] [[2005]], [[Vigevano]].<br> Na svojem domu je ustanovila literarni krog, ki je postal pomembno zbirališče lodijskih intelektualcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.beweb.chiesacattolica.it/persone/persona/17683/Elena+Cazzulani |title=Biografija Elene Cazzulani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> == Življenje in delo == Elena Cazzulani se je rodila leta 1920 v [[Lodi|Lodiju]], očetu Giovanniju Cazzulaniju, [[arhitekt|arhitektu]] in zadnjemu [[Ravnatelj|ravnatelju]] kolidža ''Collegio Cazzulani'', ki sta ga ustanovila njena stara starša Francesco Cazzulani in Elena Roda. ===Kariera=== Za razliko od svojih prednikov in sorodnikov Elena v šolstvu ni zasedala kakšnega pedagoškega ali upravnega položaja, temveč se je raje posvečala pisanju. Zgodovino svoje družine je leta 1988 opisala v knjigi ''Il collegio Cazzulani'' ([[Kolidž]] Cazzulani).<ref>{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20160827175601/http://www.istitutocazzulani.gov.it/sitovecchio/collegio_cazzulani/storia.html |title=C'era una volta il Collegio |accessdate=10. januar 2026 |date= |format=|language=IT |work= }}</ref> Elena je pisala [[pesem|pesmi]], [[roman|romane]] in tudi [[Biografija|biografije]], posvečene številnim pomembnim ženskam v regiji, vključno z Ado Negri, Vittorio Manzoni, Cristino Trivulzio Belgiojoso, Mario Cosway, Carlotto Ferrari in [[Giuseppina Strepponi|Giuseppino Strepponi]].<ref>{{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento: la cultura |publisher=Franco Angeli, Milano |isbn=978-88-464-7142-0 |cobiss= |pages=}}</ref> ===Zasebno življenje=== [[Slika:Elena Cazzulani convention 70s.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani med konvencijo v 70. letih.]] [[Slika:Elena Cazzulani and Giuseppina Ferazza.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani in Giuseppina Ferazza, v 80. letih.]] [[Slika:Lodi collegio Cazzulani.JPG|200px|thumb|desno|Pročelje kolidža ''Cazzulani'', ustanovljenega leta 1915.]] Elena Cazzulani se je v šestdesetih letih preteklega stoletja poročila z zdravnikom Antoniom Allegrijem, ki je bil dva mandata [[župan]] mesta in ustanovitelj tamkajšnjega muzeja, znanega kot ''Anatomska zbirka Paola Gorinija''. Elena je leta [[2005]] umrla v [[Vigevano|Vigevanu]], v starosti 84-ih let. ==Bibliografija== * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1982 |title=Cristina di Belgioioso|publisher=Edizioni Lodigraf, ponatis: Il Pomerio |isbn=9788871210155 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1983 |title=Il muro sul ponte |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1984 |title=Giuseppina Strepponi |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn=9788871210971 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author1=Cazzulani, Elena|author2= Coletto, Gilberto |year=1985 |title=Francesco de Lemene. Poesia e teatro |publisher= Edizioni del Campus|isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1988 |title=Il collegio Cazzulani|publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.ebay.it/itm/134833821239 |title=Il collegio Cazzulani na ebayu |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1989 |title=Maria Hadfield Cosway. Biografia, diari e scritti della fondatrice del collegio delle Dame Inglesi in Lodi |publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1991 |title=Il viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1992 |title=Carlotta Ferrari da Lodi. Poetessa e musicista|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1993 |title=Ritorno al viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1996 |title=Il cielo comincia dal suolo|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} ==Priznanja in zasluge== [[Lodi|Občina Lodi]] je decembra 2014 po njej v mestu poimenovala [[ulica|ulico]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.lodi.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5907 |title=Comune di Lodi: Intitolate tre nuove vie in zona Codignola |accessdate= |date=24. december 2014 |format= |work=|language=IT }}</ref> Na eni od sten pročelja kolidža Francesca Cazzulanija je njen portret, reproduciran na enobarvni turkizni keramični ploščici, delo Luigija Polettija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilcittadino.it/stories/cultura/lodi-omaggia-sue-figlie-migliori-o_11080_96/ |title=Lodi omaggia le sue figlie migliori |accessdate= |date=15. oktober 2012 |format= |work=|language=IT }}</ref> ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento, La cultura |publisher=Franco Angeli |isbn= |cobiss= |pages=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cazzulani, Elena}} [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] lrbu3tcajmjfbewpob3wv0iz0r7myc0 6682095 6682094 2026-05-27T19:31:08Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6682095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Elena Cazzulani | image = Elena Cazzulani.jpg | caption = | birth_date = [[23. december]] [[1920]] | birth_place = [[Lodi]] | death_date = [[17. oktober]] [[2005]] | death_place = [[Vigevano]] | nationality = {{flagicon|ITA}} [[Italijani|Italijanska]] | occupation = [[pisateljica]], [[Pesnik|pesnica]] | genre = [[roman]], [[biografija|biografije]], [[poezija]] | movement = [[moderna umetnost]] | notableworks = | influences = | influenced = [[Moderna]] | awards = | website = }} '''Elena Cazzulani''', [[Italijani|italijanska]] [[pesnik|pesnica]] in [[pisatelj|pisateljica]], * [[23. december]] [[1920]], [[Lodi]], † [[17. oktober]] [[2005]], [[Vigevano]].<br> Na svojem domu je ustanovila literarni krog, ki je postal pomembno zbirališče lodijskih intelektualcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.beweb.chiesacattolica.it/persone/persona/17683/Elena+Cazzulani |title=Biografija Elene Cazzulani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> == Življenje in delo == Elena Cazzulani se je rodila leta 1920 v [[Lodi|Lodiju]], očetu Giovanniju Cazzulaniju, [[arhitekt|arhitektu]] in zadnjemu [[Ravnatelj|ravnatelju]] kolidža ''Collegio Cazzulani'', ki sta ga ustanovila njena stara starša Francesco Cazzulani in Elena Roda. ===Kariera=== Za razliko od svojih prednikov in sorodnikov Elena v šolstvu ni zasedala kakšnega pedagoškega ali upravnega položaja, temveč se je raje posvečala pisanju. Zgodovino svoje družine je leta 1988 opisala v knjigi ''Il collegio Cazzulani'' ([[Kolidž]] Cazzulani).<ref>{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20160827175601/http://www.istitutocazzulani.gov.it/sitovecchio/collegio_cazzulani/storia.html |title=C'era una volta il Collegio |accessdate=10. januar 2026 |date= |format=|language=IT |work= }}</ref> Elena je pisala [[pesem|pesmi]], [[roman|romane]] in tudi [[Biografija|biografije]], posvečene številnim pomembnim ženskam v regiji, vključno z Ado Negri, Vittorio Manzoni, Cristino Trivulzio Belgiojoso, Mario Cosway, Carlotto Ferrari in [[Giuseppina Strepponi|Giuseppino Strepponi]].<ref>{{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento: la cultura |publisher=Franco Angeli, Milano |isbn=978-88-464-7142-0 |cobiss= |pages=}}</ref> ===Zasebno življenje=== [[Slika:Elena Cazzulani convention 70s.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani med konvencijo v 70. letih.]] [[Slika:Elena Cazzulani and Giuseppina Ferazza.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani in Giuseppina Ferazza, v 80. letih.]] [[Slika:Lodi collegio Cazzulani.JPG|200px|thumb|desno|Pročelje kolidža ''Cazzulani'', ustanovljenega leta 1915.]] Elena Cazzulani se je v šestdesetih letih preteklega stoletja poročila z zdravnikom Antoniom Allegrijem, ki je bil dva mandata [[župan]] mesta in ustanovitelj tamkajšnjega muzeja, znanega kot ''Anatomska zbirka Paola Gorinija''. Elena je leta [[2005]] umrla v [[Vigevano|Vigevanu]], v starosti 84-ih let. ==Bibliografija== * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1982 |title=Cristina di Belgioioso|publisher=Edizioni Lodigraf, ponatis: Il Pomerio |isbn=9788871210155 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1983 |title=Il muro sul ponte |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1984 |title=Giuseppina Strepponi |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn=9788871210971 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author1=Cazzulani, Elena|author2= Coletto, Gilberto |year=1985 |title=Francesco de Lemene. Poesia e teatro |publisher= Edizioni del Campus|isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1988 |title=Il collegio Cazzulani|publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.ebay.it/itm/134833821239 |title=Il collegio Cazzulani na ebayu |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1989 |title=Maria Hadfield Cosway. Biografia, diari e scritti della fondatrice del collegio delle Dame Inglesi in Lodi |publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1991 |title=Il viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1992 |title=Carlotta Ferrari da Lodi. Poetessa e musicista|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1993 |title=Ritorno al viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1996 |title=Il cielo comincia dal suolo|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} ==Priznanja in zasluge== [[Lodi|Občina Lodi]] je decembra 2014 po njej v mestu poimenovala [[ulica|ulico]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.lodi.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5907 |title=Comune di Lodi: Intitolate tre nuove vie in zona Codignola |accessdate= |date=24. december 2014 |format= |work=|language=IT }}</ref> Na eni od sten pročelja kolidža Francesca Cazzulanija je njen portret, reproduciran na enobarvni turkizni keramični ploščici, delo Luigija Polettija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilcittadino.it/stories/cultura/lodi-omaggia-sue-figlie-migliori-o_11080_96/ |title=Lodi omaggia le sue figlie migliori |accessdate= |date=15. oktober 2012 |format= |work=|language=IT }}</ref> ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento, La cultura |publisher=Franco Angeli |isbn= |cobiss=|language=IT |pages=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cazzulani, Elena}} [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] 8uw7q3502h4shjaqo6cwqyk9c2tfa3u 6682098 6682095 2026-05-27T19:33:06Z Shabicht 3554 6682098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Elena Cazzulani | image = Elena Cazzulani.jpg | caption = | birth_date = [[23. december]] [[1920]] | birth_place = [[Lodi]] | death_date = [[17. oktober]] [[2005]] | death_place = [[Vigevano]] | nationality = {{flagicon|ITA}} [[Italijani|Italijanska]] | occupation = [[pisateljica]], [[Pesnik|pesnica]] | genre = [[roman]], [[biografija|biografije]], [[poezija]] | movement = [[moderna umetnost]] | notableworks = | influences = | influenced = [[Moderna]] | awards = | website = }} '''Elena Cazzulani''' (tudi '''Ena Cazzulani Allegri'''), [[Italijani|italijanska]] [[pesnik|pesnica]] in [[pisatelj|pisateljica]], * [[23. december]] [[1920]], [[Lodi]], † [[17. oktober]] [[2005]], [[Vigevano]].<br> Na svojem domu je ustanovila literarni krog, ki je postal pomembno zbirališče lodijskih intelektualcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.beweb.chiesacattolica.it/persone/persona/17683/Elena+Cazzulani |title=Biografija Elene Cazzulani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> == Življenje in delo == Elena Cazzulani se je rodila leta 1920 v [[Lodi|Lodiju]], očetu Giovanniju Cazzulaniju, [[arhitekt|arhitektu]] in zadnjemu [[Ravnatelj|ravnatelju]] kolidža ''Collegio Cazzulani'', ki sta ga ustanovila njena stara starša Francesco Cazzulani in Elena Roda. ===Kariera=== Za razliko od svojih prednikov in sorodnikov Elena v šolstvu ni zasedala kakšnega pedagoškega ali upravnega položaja, temveč se je raje posvečala pisanju. Zgodovino svoje družine je leta 1988 opisala v knjigi ''Il collegio Cazzulani'' ([[Kolidž]] Cazzulani).<ref>{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20160827175601/http://www.istitutocazzulani.gov.it/sitovecchio/collegio_cazzulani/storia.html |title=C'era una volta il Collegio |accessdate=10. januar 2026 |date= |format=|language=IT |work= }}</ref> Elena je pisala [[pesem|pesmi]], [[roman|romane]] in tudi [[Biografija|biografije]], posvečene številnim pomembnim ženskam v regiji, vključno z Ado Negri, Vittorio Manzoni, Cristino Trivulzio Belgiojoso, Mario Cosway, Carlotto Ferrari in [[Giuseppina Strepponi|Giuseppino Strepponi]].<ref>{{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento: la cultura |publisher=Franco Angeli, Milano |isbn=978-88-464-7142-0 |cobiss= |pages=}}</ref> ===Zasebno življenje=== [[Slika:Elena Cazzulani convention 70s.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani med konvencijo v 70. letih.]] [[Slika:Elena Cazzulani and Giuseppina Ferazza.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani in Giuseppina Ferazza, v 80. letih.]] [[Slika:Lodi collegio Cazzulani.JPG|200px|thumb|desno|Pročelje kolidža ''Cazzulani'', ustanovljenega leta 1915.]] Elena Cazzulani se je v šestdesetih letih preteklega stoletja poročila z zdravnikom Antoniom Allegrijem, ki je bil dva mandata [[župan]] mesta in ustanovitelj tamkajšnjega muzeja, znanega kot ''Anatomska zbirka Paola Gorinija''. Elena je leta [[2005]] umrla v [[Vigevano|Vigevanu]], v starosti 84-ih let. ==Bibliografija== * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1982 |title=Cristina di Belgioioso|publisher=Edizioni Lodigraf, ponatis: Il Pomerio |isbn=9788871210155 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1983 |title=Il muro sul ponte |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1984 |title=Giuseppina Strepponi |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn=9788871210971 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author1=Cazzulani, Elena|author2= Coletto, Gilberto |year=1985 |title=Francesco de Lemene. Poesia e teatro |publisher= Edizioni del Campus|isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1988 |title=Il collegio Cazzulani|publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.ebay.it/itm/134833821239 |title=Il collegio Cazzulani na ebayu |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1989 |title=Maria Hadfield Cosway. Biografia, diari e scritti della fondatrice del collegio delle Dame Inglesi in Lodi |publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1991 |title=Il viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1992 |title=Carlotta Ferrari da Lodi. Poetessa e musicista|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1993 |title=Ritorno al viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1996 |title=Il cielo comincia dal suolo|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} ==Priznanja in zasluge== [[Lodi|Občina Lodi]] je decembra 2014 po njej v mestu poimenovala [[ulica|ulico]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.lodi.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5907 |title=Comune di Lodi: Intitolate tre nuove vie in zona Codignola |accessdate= |date=24. december 2014 |format= |work=|language=IT }}</ref> Na eni od sten pročelja kolidža Francesca Cazzulanija je njen portret, reproduciran na enobarvni turkizni keramični ploščici, delo Luigija Polettija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilcittadino.it/stories/cultura/lodi-omaggia-sue-figlie-migliori-o_11080_96/ |title=Lodi omaggia le sue figlie migliori |accessdate= |date=15. oktober 2012 |format= |work=|language=IT }}</ref> ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento, La cultura |publisher=Franco Angeli |isbn= |cobiss=|language=IT |pages=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cazzulani, Elena}} [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] lejbfwmuklnvd8sowdcpzrkswssrv91 6682099 6682098 2026-05-27T19:35:09Z Shabicht 3554 /* Priznanja in zasluge */ 6682099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Elena Cazzulani | image = Elena Cazzulani.jpg | caption = | birth_date = [[23. december]] [[1920]] | birth_place = [[Lodi]] | death_date = [[17. oktober]] [[2005]] | death_place = [[Vigevano]] | nationality = {{flagicon|ITA}} [[Italijani|Italijanska]] | occupation = [[pisateljica]], [[Pesnik|pesnica]] | genre = [[roman]], [[biografija|biografije]], [[poezija]] | movement = [[moderna umetnost]] | notableworks = | influences = | influenced = [[Moderna]] | awards = | website = }} '''Elena Cazzulani''' (tudi '''Ena Cazzulani Allegri'''), [[Italijani|italijanska]] [[pesnik|pesnica]] in [[pisatelj|pisateljica]], * [[23. december]] [[1920]], [[Lodi]], † [[17. oktober]] [[2005]], [[Vigevano]].<br> Na svojem domu je ustanovila literarni krog, ki je postal pomembno zbirališče lodijskih intelektualcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.beweb.chiesacattolica.it/persone/persona/17683/Elena+Cazzulani |title=Biografija Elene Cazzulani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> == Življenje in delo == Elena Cazzulani se je rodila leta 1920 v [[Lodi|Lodiju]], očetu Giovanniju Cazzulaniju, [[arhitekt|arhitektu]] in zadnjemu [[Ravnatelj|ravnatelju]] kolidža ''Collegio Cazzulani'', ki sta ga ustanovila njena stara starša Francesco Cazzulani in Elena Roda. ===Kariera=== Za razliko od svojih prednikov in sorodnikov Elena v šolstvu ni zasedala kakšnega pedagoškega ali upravnega položaja, temveč se je raje posvečala pisanju. Zgodovino svoje družine je leta 1988 opisala v knjigi ''Il collegio Cazzulani'' ([[Kolidž]] Cazzulani).<ref>{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20160827175601/http://www.istitutocazzulani.gov.it/sitovecchio/collegio_cazzulani/storia.html |title=C'era una volta il Collegio |accessdate=10. januar 2026 |date= |format=|language=IT |work= }}</ref> Elena je pisala [[pesem|pesmi]], [[roman|romane]] in tudi [[Biografija|biografije]], posvečene številnim pomembnim ženskam v regiji, vključno z Ado Negri, Vittorio Manzoni, Cristino Trivulzio Belgiojoso, Mario Cosway, Carlotto Ferrari in [[Giuseppina Strepponi|Giuseppino Strepponi]].<ref>{{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento: la cultura |publisher=Franco Angeli, Milano |isbn=978-88-464-7142-0 |cobiss= |pages=}}</ref> ===Zasebno življenje=== [[Slika:Elena Cazzulani convention 70s.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani med konvencijo v 70. letih.]] [[Slika:Elena Cazzulani and Giuseppina Ferazza.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani in Giuseppina Ferazza, v 80. letih.]] [[Slika:Lodi collegio Cazzulani.JPG|200px|thumb|desno|Pročelje kolidža ''Cazzulani'', ustanovljenega leta 1915.]] Elena Cazzulani se je v šestdesetih letih preteklega stoletja poročila z zdravnikom Antoniom Allegrijem, ki je bil dva mandata [[župan]] mesta in ustanovitelj tamkajšnjega muzeja, znanega kot ''Anatomska zbirka Paola Gorinija''. Elena je leta [[2005]] umrla v [[Vigevano|Vigevanu]], v starosti 84-ih let. ==Bibliografija== * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1982 |title=Cristina di Belgioioso|publisher=Edizioni Lodigraf, ponatis: Il Pomerio |isbn=9788871210155 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1983 |title=Il muro sul ponte |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1984 |title=Giuseppina Strepponi |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn=9788871210971 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author1=Cazzulani, Elena|author2= Coletto, Gilberto |year=1985 |title=Francesco de Lemene. Poesia e teatro |publisher= Edizioni del Campus|isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1988 |title=Il collegio Cazzulani|publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.ebay.it/itm/134833821239 |title=Il collegio Cazzulani na ebayu |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1989 |title=Maria Hadfield Cosway. Biografia, diari e scritti della fondatrice del collegio delle Dame Inglesi in Lodi |publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1991 |title=Il viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1992 |title=Carlotta Ferrari da Lodi. Poetessa e musicista|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1993 |title=Ritorno al viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1996 |title=Il cielo comincia dal suolo|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} ==Priznanja in zasluge== [[Lodi|Občina Lodi]] je decembra 2014 po njej v mestu poimenovala [[ulica|ulico]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.lodi.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5907 |title=Comune di Lodi: Intitolate tre nuove vie in zona Codignola |accessdate= |date=24. december 2014 |format= |work=|language=IT }}</ref> Na eni od sten pročelja nekdanjega kolidža Francesca Cazzulanija je njen portret, reproduciran na enobarvni turkizni keramični ploščici, delo Luigija Polettija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilcittadino.it/stories/cultura/lodi-omaggia-sue-figlie-migliori-o_11080_96/ |title=Lodi omaggia le sue figlie migliori |accessdate= |date=15. oktober 2012 |format= |work=|language=IT }}</ref> ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento, La cultura |publisher=Franco Angeli |isbn= |cobiss=|language=IT |pages=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cazzulani, Elena}} [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] 9fknkarb2i677msim6w02qg8vty3bd5 Uporabnik:Stebunik/peskovnik54 - Danica Drašković 2 603268 6681944 6681876 2026-05-27T14:49:54Z Stebunik 55592 6681944 wikitext text/x-wiki {{v delu}} == 2sl Danica Drašković članek 27.v.2026 == {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Iredentisti]] [[Kategorija:Srbski iredentisti]] Incidenti Med prenosom posmrtnih ostankov Nikolaja Velimirovića leta 1991 je [[Danica Drašković]] po burnem pogovoru razbila steklenico ob glavo sogovornika.[2] <ref name=":1" /> <ref>Skrozza, Tamara (15 April 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (in Serbian). Retrieved 22 September 2023. </ref> === Incidents === During the transfer of relics of [[Nikolaj Velimirović]] in 1991, she broke a bottle on the head of her interlocutor after a heated discussion.<ref name=":1" /> <ref>Skrozza, Tamara (15 April 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (in Serbian). Retrieved 22 September 2023. </ref> Po shodu SPO poleti 1993 sta bila Draškovićeva in njen mož pretepena in aretirana; bila sta 38 dni v zaporu.[2] Senat okrožnega sodišča je leta 2002 sklenil, da mora srbska vlada Draškovićevi plačati 1.250.000 dinarjev zaradi poškodb, ki jih je utrpela.[2] V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Draškovićeva udeležena v prometnih nesrečah.[21][22][23] En: {{Short description|Serbian lawyer and politician}} {{EngvarB|date=September 2023}} {{Use dmy dates|date=September 2023}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = A photograph of Danica Drašković | caption = Drašković in 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Federated State of Montenegro|FS Montenegro]], [[Democratic Federal Yugoslavia|DF Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[University of Belgrade Faculty of Law|University of Belgrade]] | party = [[Serbian Renewal Movement]] | occupation = {{hlist|Lawyer|politician|journalist}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Даница Драшковић}}, {{nee|'''Bošković'''}}; born 14 November 1945) is a Serbian lawyer, writer, and politician. She is the wife of [[Vuk Drašković]], the co-founder and former president of the [[Serbian Renewal Movement]] and former [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|minister of foreign affairs of Serbia]]. Born in [[Kolašin]], Montenegro, Drašković was educated at the [[University of Belgrade Faculty of Law|Faculty of Law]] of the [[University of Belgrade]]. She became prominent in Serbian politics in the 1990s as the wife of Vuk Drašković and because of her newspaper columns. Drašković served as a member of the management board of [[Naftna Industrija Srbije]] (NIS) from 2009 to 2013, and since 2014 she has served as a member of the Board of Directors of NIS. == Early life and education == Danica Bošković was born on 14 November 1945 in [[Kolašin]], [[Federated State of Montenegro]], [[Democratic Federal Yugoslavia]] as the third child in a wealthy family.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Her father was a [[Chetnik]].<ref name=":1" /> After finishing her education in a gymnasium in [[Bijelo Polje]], she rolled into the [[University of Belgrade Faculty of Law|Faculty of Law]] of the [[University of Belgrade]]. She graduated from the University of Belgrade in 1968.<ref name=":0" /> == Career == === Post-graduation === After graduating from the University of Belgrade, Drašković worked as a financial inspector in the Social Accounting Service and as a city judge for misdemeanours in the [[City Assembly of Belgrade]] until 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> With her now-husband [[Vuk Drašković]], she lived in [[Zambia]] until 1977, due to Drašković being a correspondent for news agency [[Tanjug]]. She worked as a lawyer after returning to [[Belgrade]].<ref name=":0" /> === 1990s === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|Drašković and her husband in 1984]] Drašković officially entered politics once the [[Serbian Renewal Movement]] (SPO) was founded in March 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Her husband has been the president of SPO since its establishment.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Despite being most known for being Drašković's wife, she has made a political profile for herself in the early 1990s. She participated with musician [[Olivera Katarina]] at a women's rights rally, has taken part in a [[Novi Sad]] rally against [[Vojvodina Autonomist Movement|Vojvodina autonomists]], and has protested in front of the embassies of Albania and Romania. She was also involved in attacking special forces and policemen at [[Ravna Gora (highland)|Ravna Gora]]. Throughout the rest of the 1990s, Drašković has taken part in various anti-government protests.<ref name=":1" /> Despite not holding any important positions inside SPO, Drašković has influenced the ideology and actions of the party. She has been cited as the main reason behind the dissolution of the [[Coalition Together|Together]] coalition in 1997, the successful [[motion of no confidence]] of mayor of Belgrade [[Zoran Đinđić]], and the decision for SPO to join the federal government led by [[Slobodan Milošević]]'s [[Socialist Party of Serbia]].<ref name=":1" /> In October 1999, her husband was the target in the [[Ibar Highway assassination attempt]]; the assassination was made on the orders of Milošević.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === 2000s === SPO submitted a request to appoint Drašković as the director of the Institute of Security in 2004. Drašković has described herself as an "expert in that place" due to her previous work as a lawyer and a judge. This request became a subject of ridicule in Serbian politics. Once SPO joined [[Vojislav Koštunica]]'s government in 2004, it was alleged that Drašković was the one who chose her husband's diplomatic team. Media speculated that Drašković would be appointed director of [[Telekom Srbija]] in 2008. In response to the speculations, Drašković has said that she is "competent enough to perform the function of the director"; she was never appointed director of Telekom Srbija.<ref name=":1" /> === Since 2009 === Drašković was appointed member of the management board of [[Naftna Industrija Srbije]] (NIS) on 1 April 2009.<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Journalist Tamara Skrozza has said that the public made speculations and theories about the reason of her appointment.<ref name=":1" /> She served in the management board until 2013 and in 2014 she became a member of the board of directors of NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> As the member of the Board of Directors of NIS, she earns RSD&nbsp;771,000 a month.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> She has been re-appointed several times since then, most recently being in 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Due to her earning of RSD&nbsp;771,000 a month, she is a [[millionaire]], having earned more than a million euros since her initial appointment in 2009.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> [[Zorana Mihajlović]], a government minister, unsuccessfully tried to dismiss Drašković and two other members from their positions in late 2020. The assembly of NIS later re-selected Drašković and the two members to continue serving their positions.<ref name=":4" /> She has written opinion articles for newspaper [[Danas (newspaper)|''Danas'']].<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Political positions == Drašković is an [[anti-communist]].<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Skrozza has written that Drašković received controversy due to "not caring about the consequences for her or her husband" about the [[hardline]] views she expressed in her columns. "I do not change my views and opinions even under coercion", Drašković has said. When her husband called for [[nonviolent resistance]] against Milošević, Drašković has said that "Miloševićs deserved nothing more than to be crucified by the people on their horses' tails".<ref name=":1" /> She has also criticised the nationalism of Milošević and [[Dobrica Ćosić]].<ref name=":1" /> Sociologist Ana Vuković has claimed that Drašković had left a rather negative image of female politicians in Serbia.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Drašković has criticised [[Aleksandar Vulin]], a government minister and president of the [[Movement of Socialists]]; she has described him as a [[Fascist (insult)|fascist]] and as "[[Mirjana Marković]]'s commissioner".<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Personal life == Her nickname is Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> By occupation, Drašković is also a journalist and a writer.<ref name=":0" /> She received an invalidity pension from 1990 to 2014.<ref name=":0" /><ref name=":4" /> She was the owner of Srpska reč ({{Lit|Serbian Word}}) publishing house, through which she wrote columns and published her three books.<ref name=":1" /> Srpska reč and her cafe Zmaj were bought in 2024 by Predrag Ranković "Peconi", a businessman closely connected to the ruling [[Serbian Progressive Party]].<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Family === During her studies at the University of Belgrade, she met Drašković, whom she dated until the [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student demonstrations in 1968]].<ref name=":0" /> The separation between the two occurred due to Drašković's support for [[Josip Broz Tito]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Their relationship was renewed in 1973; they married on 10 June 1973 and Bošković adopted Drašković's surname.<ref name=":0" /><ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Drašković's brother, Veselin Bošković, was killed during the [[Ibar Highway assassination attempt]].<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Incidents === During the transfer of relics of [[Nikolaj Velimirović]] in 1991, she broke a bottle on the head of her interlocutor after a heated discussion.<ref name=":1" /> After a SPO gathering in the summer of 1993, Drašković and her husband were beaten and arrested; they were in jail for 38 days.<ref name=":1" /> The Chamber of the District Court concluded in 2002 that the government of Serbia had to pay Drašković [[Serbian dinar|RSD]]&nbsp;1,250,000 due to injuries that she sustained.<ref name=":1" /> In 2013, 2019, and 2021, Drašković was involved in traffic accidents.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Bibliography == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Belgrade |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Belgrade |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Belgrade |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == References == {{reflist}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Danica}} [[Category,1945 births]] [[Category,Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category,Living people]] [[Category,People from Kolašin]] [[Category,Serbian anti-communists]] [[Category,Serbian columnists]] [[Category,Serbian democracy activists]] [[Category,Serbian journalists]] [[Category,21st-century Serbian lawyers]] [[Category,Serbian people of Montenegrin descent]] [[Category,Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category,Serbian writers]] [[Category,University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category,Serbian women lawyers]] Sr: {{Инфокутија Политичар | име = Даница Драшковић | слика = Danica Draskovic.jpg | опис_слике = Даница Драшковић, 2010. године | датум_рођења = {{датум рођења|1945|11|14| год = да}} | место_рођења = [[Колашин]] | држава_рођења = [[Демократска Федеративна Југославија|ДФ Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | држављанство = [[Србија]] | народност = [[Срби|Српкиња]] | вероисповест = [[Православље|православни]] [[хришћани]]н | супружник = [[Вук Драшковић]] | деца = | универзитет = | професија = правница | партија = | функција_1 = | избори_1 = | почетак_функције_1 = | крај_функције_1 = | претходник_1 = | наследник_1 = }} '''Даница Драшковић''' ([[Колашин]], [[14. новембар]] [[1945]]) српска је правница, новинарка и списатељица. == Биографија == Даница је рођена као треће од деветоро деце, међу седам сестара и два брата, у породици трговца Радомира Бошковића и мајке Јелисаве, рођене Шћепановић. Отац Радомир је био син официра Црногорске војске Васа Бошковића, а којег су убили партизани пуцњем кроз прозор породичне куће у Пољима, код [[Мојковац|Мојковца]]. Породица Бошковић је била антикомунистичка и подржавала [[Југословенска војска у отаџбини|Југословенску војску у отаџбини]] генерала [[Драгољуб Михаиловић|Драже Михаиловића]]. Након рата породица се преселила у Бијело Поље где и данас имају кућу. Даница Драшковић је супруга [[Вук Драшковић|Вука Драшковића]], председника [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Чланица је Управног одбора [[Нафтна индустрија Србије|НИС-а]]. Била је чланица Главног одбора СПО. == Школовање == Матурирала је 1963. у гимназији у [[Бијело Поље|Бијелом Пољу]], те исте године уписала [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правни факултет у Београду]], где је дипломирала у јуну 1968, у време студентских демонстрација. На Правном факултету упознала се са будућим супругом Вуком Драшковићем, са којим се у јеку студентских демонстрација разишла због тога што је он подржао говор [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] студентима. Веза је обновљена након пет година, када су се венчали [[10. јун]]а [[1973]]. године. == Каријера == Након дипломирања радила је као финансијски инспектор у Служби друштвеног књиговодства, а затим као градски судија за прекршаје у [[Скупштина града Београда|Скупштини града Београда]]<ref>{{cite web | title=Vreme - Vesti, analize i komentari iz Srbije, regiona i sveta | url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=861155 }}</ref>, до 1974, када је разрешена због ''морално политичке неподобности'' јер је ослободила и пустила без казне тридесет незапослених грађана Београда, већином Албанаца, ухапшених због препродаје на пијаци. Разлог у решењу о разрешењу била је реченица ''држава нема право да кажњава нерад и сиромаштво све док не обезбеди услове да рад буде доступан свима''. То је било прво разрешење судије у Србији после рата, а случајем се бавила тадашња штампа и политичка јавност, као примером антидржавног деловања. После тога живела је три године у [[Африка|Африци]], [[Замбија|Замбији]], где је њен супруг Вук Драшковић био дописник агенције [[Танјуг]]. По повратку из Африке радила је као директор правних послова у предузећу "Термовент" у Београду. Убрзо је предложена за директорку дела предузећа и пред само гласање стигло је писмо из комитета [[градска општина Вождовац|општине Вождовац]] да је Даница ''морално политички неподобна за обављање руководећих функција, није чланица Савеза комуниста''. Од 17. маја 1990. године прима инвалидску пензију.<ref>{{Cite web |url=https://www.carsa.rs/danica-draskovic-27-godina-prima-invalidsku-penziju.../ |title=Carsa.rs |access-date=01. 08. 2019 |archive-date=06. 07. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210706071734/https://www.carsa.rs/danica-draskovic-27-godina-prima-invalidsku-penziju.../ |url-status=dead }}</ref> Неколико година (један мандат), од 2009. је била чланица Управног одбора НИС Гаспромњета али је поново реизабрана и даље је на тој функцији. == Политичко деловање == У то време њен супруг, Вук Драшковић, објавио је роман ''Нож'' о геноциду над српским народом, због чега је био изложен политичком прогону. Уследило је оснивање странке [[Српски покрет обнове|СПО]],<ref>{{Cite web |url=http://www.spo.rs/component/tags/tag/tag-danica-draskovic.html |title=Српски покрет обнове - Даница Драшковић |access-date=01. 08. 2019 |archive-date=01. 08. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190801172034/http://www.spo.rs/component/tags/tag/tag-danica-draskovic.html |url-status= }}</ref> и Даница је покренула опозициону новину [[Српска Реч]], чији је већ први број у јуну 1990. био забрањен од стране режима [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]]. Забрана је укинута и новина је штампана све до 2004. године. Била је водеће опозиционо гласило против рата, ратних злочина, етничког чишћења, против комунистичког система, служби безбедности и њених ескадрона смрти. У исто време, 1992. године Даница је основала хуманитарну организацију [[СПОНА]], са којом је у време највеће инфлације у Србији помагала народу дељењем хране и одеће по трговима Србије. Даница је као опозиционарка ухапшена на демонстрацијама [[1. јун]]а [[1993]]. године и заједно са супругом била претучена. Ослобођена је под притиском западних политичара, а посебно француског председника [[Франсоа Митеран|Митерана]] чија је супруга Данијел допутовала у Београд, посетила Даницу и Вука у затвору и од Милошевића затражила њихово ослобађање. По изласку из затвора, авионом француске владе пребачени су у [[Париз]] на лечење. По повратку из Француске наставила је политичку борбу, активно се бавила протестима, објављивала политичке критичке текстове у штампи због чега је била под сталним прогоном служби безбедности. Те службе су по налогу Слободана Милошевића и његове супруге 1999. године извршили атентат на њеног супруга и њу. Током злочина на Ибарској магистрали, „камион убица" је убио њеног брата [[Веселин Бошковић|Веселина Бошковића]] и три Вукова сарадника (члана обезбеђења). == Дела == Објавила је две књиге "[[Нећу да ћутим]]" и "[[Писање у ветар]]", у којима су сакупљени сви објављени текстови до 2004. године. Године 2018. појавила се њена трећа књига под насловом "[[Обешена жена]]", у издању "Српске речи".<ref>{{cite web | title=Početna &#124; Delfi knjižare &#124; Sve dobre knjige na jednom mestu | url=https://www.delfi.rs/knjige/131653_obesena_zena_knjiga_delfi_knjizare.html }}</ref> == Референце == {{референце}} == Спољашње везе == * [http://www.vreme.rs/cms/view.php?id=861155 Високе штикле и кратак фитиљ („Време“, 16. април 2009)] {{Подножје|Биографија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Даница}} [[Категорија,Рођени 1945.]] [[Категорија,Колашинци]] [[Категорија,Срби у Црној Гори]] [[Категорија,Српски политичари]] [[Категорија,Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија,Вук Драшковић]] {{Short description|Political party in Serbia}} {{EngvarB|date=December 2023}} {{Use dmy dates|date=December 2023}} {{Infobox political party | name = Serbian Renewal Movement | native_name = Српски покрет обнове | native_name_lang = sr | abbreviation = SPO | colorcode = {{party color|Serbian Renewal Movement}} | logo = Serbian Renewal Movement logo.svg | logo_size = 130px | leader = [[Aleksandar Cvetković (Serbian Renewal Movement politician)|Aleksandar Cvetković]] | founders = {{ubl|[[Vuk Drašković]]|[[Vojislav Šešelj]]}} | foundation = {{start date|1990|3|14|df=y}} | split = [[Serbian National Renewal]] | wing1_title = Paramilitary wing | wing1 = [[Serbian Guard]] (1991–92) | headquarters = [[Knez Mihailova Street]] 48, [[Belgrade]] | ideology = {{ubl|[[Liberalism]]|[[Economic liberalism]]|[[Monarchism in Serbia|Monarchism]]}} | position = [[Centre-right politics|Centre-right]] | anthem = "Himna Srpskog pokreta obnove"<br />("Anthem of the Serbian Renewal Movement")<ref>{{cite web|last=Skrozza|first=Tamara|title=Stranačka muzika|url=https://old.vreme.com/arhiva_html/499/05.html|website=Vreme|language=sr|access-date=10 July 2018|date=29 July 2000}}</ref> | colours = {{ubl|{{colorbox|red|border=silver}} Red|{{colorbox|blue|border=silver}} Blue|{{colorbox|white|border=silver}} White}} | affiliation1_title = Parliamentary group | affiliation1 = [[Serbia Must Not Stop|Aleksandar Vučić – Serbia Must Not Stop]] | seats1_title = [[National Assembly (Serbia)|National Assembly]] | seats1 = {{Composition bar|2|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | seats2_title = [[Assembly of Vojvodina]] | seats2 = {{Composition bar|1|120|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | seats3_title = [[City Assembly of Belgrade]] | seats3 = {{Composition bar|1|110|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | website = {{URL|spo.rs}} | country = Serbia }} The '''Serbian Renewal Movement''' ({{langx|sr|Српски покрет обнове|Srpski pokret obnove}}, abbr. '''SPO''') is a [[Liberalism|liberal]] and [[Monarchism|monarchist]] [[List of political parties in Serbia|political party]] in [[Serbia]]. It was founded in 1990 by writer [[Vuk Drašković]], who served as the party's president until 2024. [[Aleksandar Cvetković (Serbian Renewal Movement politician)|Aleksandar Cvetković]] is the incumbent leader. == History == === Formation === [[Vuk Drašković]] was a writer for most of his life and he particularly became known in the 1980s due to his [[Serbian nationalism|nationalist]]-themed books.<ref name=":1">{{Cite book |last=Orlović |first=Slaviša |title=Partije i izbori u Srbiji: 20 godina |publisher=[[Friedrich Ebert Foundation]], [[Faculty of Political Sciences, University of Belgrade|Faculty of Political Sciences]], Centre for Democracy |year=2011 |isbn=9788684031497 |edition=1 |location=Belgrade |language=sr |trans-title=Parties and elections in Serbia: 20 years |oclc=785849369}}</ref>{{Rp|page=143}}<ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=39}} He formed the Saint Sava Association in 1989 with [[Mirko Jović]], [[Vojislav Šešelj]], and [[Veljko Guberina]], which sought to promote nationalism in [[Vojvodina]].<ref name=":3">{{Cite book |last=Jürgen Fischer |first=Bernd |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |publisher=[[Purdue University Press]] |year=2007 |isbn=9781557534552 |edition=1 |location=West Lafayette, Indiana |pages=459 |oclc=76073981 |author-link=Bernd Jürgen Fischer}}</ref><ref name=":4">{{Cite book |last=Bugajski |first=Janusz |title=Political parties of Eastern Europe: A Guide to Politics in the Post-Communist Era |publisher=[[Routledge]] |year=2019 |isbn=9781000161359 |edition=1 |location=London, United Kingdom |oclc=1197811512 |author-link=Janusz Bugajski}}</ref>{{Rp|page=582}} This association became a political party named [[Serbian National Renewal]] (SNO) in January 1990.<ref name=":3" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=581–582}} Jović became the president of SNO and Drašković served along with {{Ill|Žarko Gavrilović|sr|Žarko Gavrilović}} as one of the vice-presidents of the party.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=53}}<ref name=":4" />{{Rp|page=582}} As the chief ideologist of SNO, Drašković drafted its plan on [[Greater Serbia|expanding Serbia's borders]] which were based on historical and ethnic borders of the Serbs.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=53}}<ref name=":4" />{{Rp|page=582}} Alongside this, SNO also advocated for the [[Monarchism|restoration of the monarchy]] and de-[[Titoism|Titoisation]].<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=53}} A schism inside SNO occurred in March 1990.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=53}} Jović began attacking Drašković due to his past membership in the [[League of Communists of Yugoslavia]], while Drašković criticised Jović due to his pro-[[Slobodan Milošević]] views.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=53}}<ref name=":4" />{{Rp|page=582}} Drašković created a faction inside SNO that with Šešelj, who at the time led the [[Serbian Freedom Movement]], merged to form the Serbian Renewal Movement (SPO) on 14 March 1990.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=54}}<ref name=":3" /><ref>{{Cite book |last1=Orlović |first1=Slaviša |title=Trideset godina obnovljenog višepartizma u Srbiji - (ne)naučene lekcije |last2=Kovačević |first2=Despot |publisher=[[Faculty of Political Sciences, University of Belgrade|Faculty of Political Sciences]], Centre for Democracy, [[Hanns Seidel Foundation]] |year=2020 |isbn=9788664250696 |edition=1 |location=Belgrade |language=sr |trans-title=Thirty years of renewed multipartyism in Serbia - (un)learned lessons}}</ref>{{Rp|page=30}} Drašković was chosen as the party's president.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=xx}} At the time of the formation of SPO, [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] was still a [[one-party state]].<ref>{{Cite book |last=Wilson |first=Duncon |title=Tito's Yugoslavia |publisher=Cambridge University Press |year=1980 |isbn=9780521226554 |edition=1 |pages=38 |oclc=1046233643}}</ref> However, after a [[1990 Serbian constitutional referendum|July 1990 referendum]], Serbia adopted a [[multi-party system]] and SPO became a registered political party.<ref>{{Cite book |last=Gallgher |first=Tom |title=Outcast Europe: The Balkans, 1789–1989: From the Ottomans to Milošević |publisher=Routledge |year=2006 |isbn=9780415270892 |location=London |pages=269 |oclc=838129328 |author-link=Thomas Gerard Gallagher}}</ref><ref name=":19">{{Cite journal |last=Sotirović |first=Vladislav B. |date=2010 |title=The Multiparty Elections in Serbia in 1990 |journal=Politikos mokslų almanachas |issue=6 |issn=1822-9212}}</ref>{{Rp|pages=9–11}} According to political scientist Vukašin Pavlović, SPO implemented elements of a [[political movement]], rather than a [[political party]], after its formation.<ref name=":1" />{{Rp|page=143}} === 1990–1994 === [[File:Logo of the Serbian Renewal Movement (1990s).svg|thumb|Former logo]] Drašković and Šešelj were unable to cooperate together and in May 1990 Šešelj left SPO due to a dispute over whether to protest [[Siniša Kovačević]]'s play titled ''Saint Sava''.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=55}} Šešelj went on to form the [[Serbian Chetnik Movement (1990)|Serbian Chetnik Movement]], whose registration was rejected, and then the [[Serbian Radical Party]] (SRS).<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=58}}<ref name=":5">{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=10 February 2020 |title=Izbori 1990: Rekordna izlaznost, glumački okršaj i istorijska pobeda socijalista |trans-title=1990 election: Record turnout, acting battle, and historic victory of the Socialists |url=https://rs.n1info.com/vesti/a568114-Izbori-1990-Rekordna-izlaznost-glumacki-okrsaj-i-istorijska-pobeda-socijalista/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230111141915/https://n1info.rs/vesti/a568114-izbori-1990-rekordna-izlaznost-glumacki-okrsaj-i-istorijska-pobeda-socijalista/ |archive-date=11 January 2023 |access-date=5 January 2023 |website=N1 |language=sr}}</ref> After the July 1990 referendum, [[1990 Serbian general election|first multi-party elections in Serbia]] were called to be held in December 1990.<ref>{{Cite news |last=Pfaff |first=William |date=8 November 1990 |title=Trouble in the Balkans |work=[[The Baltimore Sun]] |url=https://www.proquest.com/docview/407084628 |url-status=live |access-date=14 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230815131437/https://www.proquest.com/docview/407084628 |archive-date=15 August 2023|id={{ProQuest|407084628}} }}</ref> SPO believed that the referendum should have occurred once the multi-party elections ended and the [[National Assembly (Serbia)|National Assembly of Serbia]] was constituted.<ref name=":6">{{Cite book |last=Goati |first=Vladimir |title=Izbori u SRJ od 1990. do 1998.: Volja građana ili izborna manipulacija? |publisher=[[CeSID]] |year=2001 |edition=2 |location=Belgrade |language=sr |trans-title=Elections in the FRY from 1990 to 1998: Will of the citizens or electoral manipulation? |lccn=2010496417 |oclc=499043191 |ol=OL30487667M}}</ref>{{Rp|pages=|page=41}} Despite this, SPO decided to take part in the elections; Drašković was SPO's presidential candidate.<ref name=":6" />{{Rp|pages=30, 37}} During the 1990 election campaign, SPO organised protests in opposition to the policies of [[Radio Television of Serbia]] (RTS) and protests due to alleged electoral manipulation.<ref name=":6" />{{Rp|page=38}}<ref>{{Cite web |last=Drčelić |first=Zoran |date=14 March 2012 |title=Kanabe nas je održalo |trans-title=Stools kept us going |url=https://www.vreme.com/vreme/kanabe-nas-je-odrzalo/ |access-date=24 August 2023 |website=Vreme |language=sr}}</ref> Together with another opposition party, the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] (DS), SPO threatened to [[Election boycott|boycott]] the election due to the election conditions.<ref name=":5" /><ref name=":6" />{{Rp|page=38}} SPO sought to start its actions in towns and villages of the [[Šumadija]] region; Drašković called [[Valjevo]] his "political capital".<ref name=":2" />{{Rp|pages=56–57|page=}} SPO did also campaign briefly in Kosovo, but was met with opposition from Milošević supporters.<ref name=":2" />{{Rp|pages=56–57|page=}}<ref name=":5" /> Additionally, Drašković used nationalist rhetoric in his speeches, earning the nickname "King of the Streets" due to his fiery oratory skills.<ref name=":5" /> Their campaign ended when a SPO activist was murdered by a [[Socialist Party of Serbia]] (SPS) member.<ref name=":5" /><ref>{{Cite web |date=8 March 2020 |title=Prvi višestranački izbori (1990) |trans-title=First multi-party elections (1990) |url=https://www.b92.net/info/izbori2020/vremeplov.php?yyyy=2020&mm=03&dd=08&nav_id=1664212 |access-date=24 August 2023 |website=B92 |language=sr}}</ref> Drašković won 16 per cent of the popular vote and was eventually defeated by Milošević in the first round of the election in a [[Landslide victory|landslide]].<ref name=":4" />{{Rp|page=549}} SPO only won 19 seats in the National Assembly,<ref name=":4" />{{Rp|page=549}} due to Serbia's new [[First-past-the-post voting|first-past-the-post]] electoral system, which favoured Milošević's SPS, the then-ruling and largest party of Serbia.<ref name=":5" /><ref name=":11">{{Cite book |last1=Egeresi |first1=Zoltán |url=https://www.bib.irb.hr/1102880/download/1102880.Web_PDF_Political_history_of_the_Balkans__1989_2018_.pdf |title=Political History of the Balkans (1989{{endash}}2018) |date=2020 |publisher=Dialóg Campus |isbn=9789635311613 |editor-last=Dúró |editor-first=József |location=Budapest |page=142 |language=en |chapter=Serbia: Belated Democratisation |oclc=1292456936 |access-date=5 January 2023 |editor-last2=Egeresi |editor-first2=Zoltán |archive-url=https://web.archive.org/web/20230111141821/https://www.bib.irb.hr/1102880/download/1102880.Web_PDF_Political_history_of_the_Balkans__1989_2018_.pdf |archive-date=11 January 2023 |url-status=live}}</ref> Another factor that contributed to SPO's failure at gathering more votes was that SPS also used nationalist rhetoric.<ref name=":6" />{{Rp|page=30}} Drašković portrayed the election as a contest "between [[Bolshevism]] and democracy, the past and the future".<ref>{{Cite news |last=Bohlen |first=Celestine |date=11 December 1990 |title=Ruling Party Wins Serbian Elections |pages=A7 |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1990/12/11/world/ruling-party-wins-serbian-elections.html |access-date=24 August 2023 |issn=0362-4331}}</ref> Although a second round of the presidential elections did not occur, opposition parties did briefly gather around the [[United Opposition of Serbia (1990)|United Opposition of Serbia]] coalition, signing a declaration in which they declared that citizens should vote for the opposition candidate in the second round, regardless of their party affiliation.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=17 April 2023 |title=Kad se opozicija ujedini: Sve opozicione koalicije u Srbiji od 1990. godine |trans-title=When the opposition unites: All opposition coalitions in Serbia since 1990 |url=https://n1info.rs/vesti/kad-se-opozicija-ujedini-sve-opozicione-koalicije-u-srbiji-od-1990-godine/ |access-date=24 August 2023 |website=N1 |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |date=24 February 2000 |title=Izborne prevare |trans-title=Election fraud |work=Nin |url=https://nin.co.rs/2000-02/24/11641.html |access-date=24 August 2023}}</ref> SPO was disappointed with government's domination in the media and together with DS, it announced a [[1991 protests in Belgrade|protest for 9 March 1991]].<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=81}}<ref>{{Cite book |last1=Ramet |first1=Sabrina P. |title=Serbia since 1989: Politics and society under Milošević and after |last2=Pavlaković |first2=Vjeran |publisher=[[University of Washington Press]] |year=2007 |isbn=9780295802077 |edition=1 |location=Seattle, Washington |pages=97 |oclc=608648544 |author-link=Sabrina P. Ramet}}</ref>{{Rp|page=97}} Despite the government banning the gathering, demonstrators gathered in Belgrade; they were attacked by the police.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=81}} Drašković was eventually arrested and [[RTV Studio B|Studio B]] and [[B92]] radio stations were closed down.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=81}} The protests increased in size and Milošević was met with pressure;<ref name=":2" />{{Rp|pages=82, 84|page=}} Drašković was released, Studio B and B92 were allowed to broadcast again, and the RTS director was sacked.<ref name=":2" />{{Rp|pages=84–85|page=}}<ref>{{Cite web |date=9 March 2021 |title=Tri decenije od prvih velikih demonstracija protiv vladavine Slobodana Miloševića |trans-title=Three decades since the first large demonstrations against the rule of Slobodan Milošević |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/4286549/tri-decenije-od-prvih-velikih-demonstracija-protiv-vladavine-slobodana-milosevica.html |access-date=18 August 2023 |website=Radio Television of Serbia |language=sr}}</ref> Author Robert Thomas said that Drašković came under criticism from certain opposition politicians due to not taking the advantage of the protests after his release.<ref name=":2" />{{Rp|pages=86–87|page=}} After the protests, SPO went to form the shortly-lived [[United Serbian Democratic Opposition]] with the [[Serbian Liberal Party]] and [[Liberals of Serbia|New Democracy–Movement for Serbia]] that existed up till late summer of 1991.<ref name=":2" />{{Rp|pages=89, 91|page=}}<ref>{{Cite journal |last=Masson |first=Diane |date=2004 |title=Les freins au processus de démocratisation en Serbie depuis 1990 |trans-title=Obstacles to the democratisation process in Serbia since 1990 |journal=Revue d'études comparatives Est-Ouest |language=fr |volume=35 |issue=1 |pages=41, 55 |doi=10.3406/receo.2004.1642 |issn=0338-0599}}</ref> The [[Democratic Movement of Serbia]] was formed in May 1992 as a political alliance made up primarily of SPO, [[New Democracy (Serbia)|New Democracy]] (ND), [[Democratic Party of Serbia]] (DSS). The political alliance however broke, and was dissolved in 1993. === 1995–1997 === The SPO was part of the "Together" (''Zajedno'') coalition in the [[1996 Yugoslavian parliamentary election|1996 parliamentary election]] which received 23.8% of the popular vote, losing to the [[Socialist Party of Serbia]] (SPS). In 1997, Drašković ran twice for president but finished third in both elections. Its party won the third largest number of seats in that year's Serbian parliamentary elections. A dissident group inside the party abandoned the SPO and formed [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS) in 1997. === 1998–2001 === In early 1999, the SPO joined the [[Slobodan Milošević]]-led government, and Drašković became a Yugoslav Deputy Prime Minister. The SPO had a place in Serbia's [[Rambouillet Agreement]] delegation and held posts such as the Yugoslav Information Ministry to show a more pro-[[Western world|Western]] face to the world in the run-up to [[NATO bombing of Yugoslavia|NATO's bombing campaign]] in 1999 against the country. In the midst of the war, Drašković and the SPO pulled out of the government, calling on Milošević to surrender to NATO. The SPO participated in an attempt to overthrow Milošević in 1999, which faltered after Drašković broke off his alliance with opposition leader [[Zoran Đinđić]]. This caused the anti-Milošević elements to suggest that he was working for Milošević. [[File:Sedište SPO u Novom Sadu.JPG|thumb|right|200px|Party offices in Novi Sad]] In 2000 presidential and parliamentary elections in the Federal Republic of Yugoslavia in which Milošević lost, the Serbian Renewal Movement overestimated its strength and ran independently, outside of the vast [[Democratic Opposition of Serbia]] coalition. [[Vojislav Mihajlović]], grandson of [[Chetnik]] commander [[Draža Mihajlović]], was its presidential candidate. He was opposed by [[Vojislav Koštunica]] of DOS, [[Slobodan Milošević]] of the ruling SPS and [[Tomislav Nikolić]] of the [[Serbian Radical Party]]. The SPO's vote collapsed, with its traditional voters drawn by Kostunica's conservatism and by the fact that he was their best hope to remove Milošević from power. There was talk before the [[Overthrow of Slobodan Milošević|5 October changes]] of dissolving the [[Mirko Marjanović]] government in Serbia and setting up a government with the Serbian Radical Party. Following the 5 October changes the SPO participated in a so-called national unity government that served effectively under DOS "coordinator" [[Zoran Đinđić]]. In December 2000, after two months of DOS rule, Serbian parliamentary elections were held. The SPO, once the strongest opposition, failed to enter the parliament. === 2002–2007 === In 2003, Drašković called for the re-establishment of a [[parliamentary monarchy]] in Serbia as the best means for its [[European integration]].<ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/eng/news/old_archive-article.php?yyyy=2003&mm=12&dd=22&nav_category=12&nav_id=26095|title=Monarchy is key to European integration: Draskovic|publisher=B92|date=22 December 2003|access-date=9 December 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131214120544/http://www.b92.net/eng/news/old_archive-article.php?yyyy=2003&mm=12&dd=22&nav_category=12&nav_id=26095|archive-date=14 December 2013}}</ref> The party fought the December 2003 legislative [[2007 Serbian parliamentary election|elections]] in a coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]]. The coalition received 7.7% of the popular vote and 22 seats in parliament. 13 of these were allocated to the SPO. In turn, the coalition had dispatched 8 deputies into the federal [[Assembly of Serbia and Montenegro]]. SPO-NS became part of Vojislav Koštunica's first elected cabinet. Vuk Drašković was selected for Minister of Foreign Affairs. In 2004, nine members of the National Assembly left SPO, citing their disapproval with the party's leadership. Together with seven members of SPO's main board and two vice-presidents of SPO, they formalised the [[Serbian Democratic Renewal Movement]] (SDPO).<ref>{{Cite book |last=Goati |first=Vladimir |title=Političke partije i partijski sistemi |publisher=Centar za monitoring |year=2007 |isbn=9788685547133 |edition=1 |location=Podgorica, Montenegro |pages=110 |language=sr |trans-title=Political parties and party systems |oclc=444695373}}</ref> One of the 4 was then bought off by the political tycoon [[Bogoljub Karić]] to form [[Strength of Serbia Movement|his party]]'s list.{{Citation needed|date=December 2013}} The SPO participated in the [[2007 Serbian parliamentary election|2007 election]] independently and received 3.33% of the vote, winning no seats. === 2008–2012 === In the [[2008 Serbian parliamentary election|2008 elections]] the SPO took part in the [[For a European Serbia]] coalition under President [[Boris Tadić]], receiving 38.42% of the vote and 102 seats in parliament. Four seats were given to the SPO along with the Ministry of Diaspora portfolio. Drašković resigned as party leader on 12 July 2024 and was succeeded by [[Aleksandar Cvetković (Serbian Renewal Movement politician)|Aleksandar Cvetković]].<ref>{{Cite web |last=Beta |date=2024-08-27 |title=Vuk Drašković se posle više od 30 godina povukao s čela SPO, ko ga "nasleđuje" |url=https://n1info.rs/vesti/vuk-draskovic-se-posle-vise-od-30-godina-povukao-s-cela-spo-ko-ga-nasledjuje/ |access-date=2024-08-27 |website=N1 |language=sr-RS}}</ref> == Ideology == During the 1990s, the Serbian Renewal Movement was orientated towards [[ultranationalism]] and [[Serbian irredentism|irredentism]], and it supported [[Historical revisionism|revisionism]] and [[anti-communism]].<ref name="bochsler2">{{cite web|last1=Stojarová|first1=Věra|last2=Emerson|first2=Peter|title=Political parties in Serbia|url=https://www.bochsler.eu/publi/bochsler_serbiacountry.pdf|website=bochsler.eu|publisher=Bochsler, Center for Comparative and International Studies, University of Zurich}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Miller|first=Nicholas|title=Searching For a Serbian Havel|journal=Problems of Post-Communism|publisher=Boise State University|year=1997|volume=44|issue=4|pages=3–11|doi=10.1080/10758216.1997.11655737|issn=1075-8216}}</ref><ref>{{Cite book|last=Tanner|first=Samuel|title=The mass crimes in the former Yugoslavia: participation, punishment and prevention?|date=June 2008|pages=276}}</ref> During that period, it was positioned on the [[Right-wing politics|right-wing]] on the political spectrum.<ref>{{Cite book|last=Orlović|first=Slaviša|title=Partije i izbori u Srbiji : 20 godina|date=2011|publisher=Friedrich-Ebert-Stiftung|isbn=978-8684031497|location=Beograd|oclc=914899093}}</ref><ref>{{Cite book|last=Dragović-Soso|first=Jasna|title=Saviours of the nation? : Serbia's intellectual opposition and the revival of nationalism|date=2002|publisher=Hurst & Co|isbn=1-85065-577-4|location=London|pages=242|oclc=50773263}}</ref> It was also characterised as a [[Right-wing populism|right-wing populist]] party, and it was backed by the [[Serbian Orthodox Church]].<ref>{{Cite book|last=Drezgić|first=Rada|title=Religion, politics and gender in Serbia: The re-traditionalization of gender roles in the context of nation-state formation|publisher=United Nations Research Institute for Social Development|date=April 2009|location=Geneva|pages=12}}</ref><ref>{{Cite news|last=Erlanger|first=Steven|date=24 July 1999|title=Serbian Opposition Leaders Underwhelm Large Rally|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1999/07/24/world/serbian-opposition-leaders-underwhelm-large-rally.html|access-date=7 February 2022|issn=0362-4331}}</ref> It also held [[Conservatism|conservative]] views.<ref>{{Cite web|last=Graves|first=David|date=15 July 1999|title=Milosevic changing vote rules to outwit opponents|url=https://www.independent.ie/world-news/milosevic-changing-vote-rules-to-outwit-opponents-26144159.html|access-date=7 February 2022|website=Irish Independent|location=Belgrade|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=30 September 1999|title=Can Serbia's opposition unite?|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/461783.stm|access-date=7 February 2022|website=BBC News}}</ref> Although after the 2000s, the party rejected its radical nationalist past and [[statism]], and embraced [[Liberal democracy|liberal-democratic]] elements.<ref>{{Cite journal|last1=Petrović|first1=Boban|last2=Međedović|first2=Janko|date=2017|title=Temporal changes in the evaluation of political parties: Does evaluation of political parties reflect attitudinal ideologies?|url=http://primenjena.psihologija.ff.uns.ac.rs/index.php/pp/article/view/2076|journal=Primenjena Psihologija|volume=10|issue=4|pages=499|doi=10.19090/pp.2017.4.499-520|issn=2334-7287|doi-access=free}}</ref> It also shifted to [[liberalism]],<ref name="bochsler2" /> and [[economic liberalism]],<ref>{{cite news|date=18 January 2007|title=Q&A: Serbian election|work=BBC News|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6271179.stm|access-date=7 February 2022}}</ref> and it adopted a more moderate right,<ref>{{Cite book|last1=Duro|first1=Joszef|title=Political History of the Balkans (1989–2018)|last2=Egeresi|first2=Zoltan|publisher=Dialog Campus|year=2020|location=Budapest}}</ref> and [[Centre-right politics|centre-right]] position.<ref>{{Cite book|title=Freedom in the World: Serbia and Montenegro|publisher=Freedom House|year=2005}}</ref><ref>{{Cite web|last=Racin|first=Stefan|date=30 September 2000|title=Yugo right leader Seselj refuses to tackle Milosevic government|url=https://www.upi.com/Archives/2000/09/30/Yugo-right-leader-Seselj-refuses-to-tackle-Milosevic-government/4773970286400/|access-date=7 February 2022|website=UPI|language=en}}</ref> It was also described as moderate nationalist during that period.<ref name=":0">{{Cite book|title=Focus on politics and economics of Russia and Eastern Europe|date=2007|publisher=Nova Science Publishers|others=Ulric R. Nichol|isbn=978-1-60021-317-5|location=New York|pages=237|oclc=70167615}}</ref> Since its inception, it has been described as [[Monarchism|monarchist]],<ref name=":0" /> and it advocates for the restoration of [[Constitutional monarchy|parliamentary monarchy]].<ref>{{cite book|last1=Ramet|first1=Sabrina P.|title=Serbia and the Serbs in World War Two|last2=Lazić|first2=Sladjana|publisher=Palgrave Macmillan|year=2011|isbn=978-0-230-27830-1|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P.|location=London|chapter=The Collaborationist Regime of Milan Nedić|editor2-last=Listhaug|editor2-first=Ola}}</ref> Since the late 2000s, it has been supportive of [[accession of Serbia to the European Union]] and [[NATO]],<ref>{{Cite web|date=July 2015|title=Serbia: political parties and the EU|url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2015/565879/EPRS_ATA(2015)565879_EN.pdf|access-date=7 February 2022|website=European Parliament}}</ref><ref>{{Cite web|date=6 August 2015|title=Draskovic wants Serbia to "immediately join NATO"|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2015&mm=08&dd=06&nav_id=95010|access-date=7 February 2022|website=B92.net|language=en}}</ref> and in the early 2010s, it shifted its support towards the recognition of [[Kosovo]].<ref>{{Cite web|last=Barlovac|first=Bojana|date=27 September 2010|title=Key Parties in Serbia|url=https://balkaninsight.com/2010/09/27/who-is-who-political-parties-in-serbia/|access-date=7 February 2022|website=Balkan Insight|language=en-US}}</ref> == Organisation == === International cooperation === During the party's early history, when SPO still favoured a Greater Serbian policy, Drašković intended SPO to also have branches in [[Constituent republics of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia's constituent republics]] where Serbs were a large minority, such as in Croatia and Bosnia and Herzegovina.<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=55}} There was a proposal to form SPO branches in Bosnia and Herzegovina at the congress in October 1990, however, Drašković rejected it, stating that "such a move would only serve to divide the Serbian voters"; he described [[Radovan Karadžić]]'s [[Serb Democratic Party (Bosnia and Herzegovina)|Serb Democratic Party]] as a "sister-party to our movement".<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=56}} SPO did eventually nominate candidates for the [[1990 Bosnian municipal elections]] and only one SPO candidate was elected in the Assembly of [[Nevesinje]].<ref name=":2" />{{Rp|pages=|page=56}} === List of presidents === {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! colspan="2"| {{No.}} ! colspan="2"| President ! Birth–Death ! Term start ! Term end |- ! 1 ! style="background:{{party color|Serbian Renewal Movement}}; color:white"| | [[Vuk Drašković]] || [[File:Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg|100x100px]] || 1946– || 14 March 1990 || 12 July 2024 |- ! 2 ! style="background:{{party color|Serbian Renewal Movement}}; color:white"| | [[Aleksandar Cvetković (Serbian Renewal Movement politician)|Aleksandar Cvetković]] || || 1977– || 12 July 2024 || Incumbent |} == Electoral performance == === Serbia === ==== Parliamentary elections ==== {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ [[National Assembly of Serbia]] ! Year ! Leader ! Popular vote ! % of popular vote ! {{No.}} ! # of seats ! Seat change ! Coalition ! Status ! {{abbr|Ref.|Reference}} |- ! [[1990 Serbian general election|1990]] | rowspan="14"| [[Vuk Drašković]] | 794,786 | 16.49% | {{increase}} 2nd | {{Composition bar|19|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{increase}} 19 | – | {{no2|Opposition}} |<ref name="izbori1990">{{cite web |date=January 1991 |title=Konačni rezultati izbora za predsednika republike i narodne poslanike |trans-title=Final results of the elections for the President of the Republic and Deputies |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/1990/3.%20-%201990%20publikacija%20rzs.compressed.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230111142336/http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/1990/3.%20-%201990%20publikacija%20rzs.compressed.pdf |archive-date=11 January 2023 |access-date=8 January 2023 |publisher=Republički zavod za statistiku |pages=3–6 |language=sr |location=Belgrade}}</ref> |- ! [[1992 Serbian general election|1992]] | 797,831 | 17.98% | {{decrease}} 3rd | {{Composition bar|30|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{increase}} 11 | [[Democratic Movement of Serbia|DEPOS]] | {{no2|Opposition}} |<ref>{{cite web |date=February 1993 |title=Konačni rezultati prevremenih izbora za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije |trans-title=Final results of early elections for Deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/1992/publikacija%201992%20np%20rzs%20compress.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230108191014/http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/1992/publikacija%201992%20np%20rzs%20compress.pdf |archive-date=8 January 2023 |access-date=8 January 2023 |page=9 |language=sr |location=Belgrade}}</ref> |- ! [[1993 Serbian parliamentary election|1993]] | 715,564 | 17.34% | {{increase}} 2nd | {{Composition bar|37|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{increase}} 7 | DEPOS | {{no2|Opposition}} |<ref>{{cite web |date=January 1994 |title=Konačni rezultati prevremenih izbora za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije |trans-title=Final results of early elections for Deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/1993/1993%20publikacija.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621192639/http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/1993/1993%20publikacija.pdf |archive-date=21 June 2022 |access-date=8 January 2023 |publisher=Republički zavod za statistiku |page=11 |language=sr |location=Belgrade}}</ref> |- ! [[1997 Serbian general election|1997]] | 793,988 | 19.99% | {{decrease}} 3rd | {{Composition bar|45|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{increase}} 8 | – | {{no2|Opposition}} |<ref>{{cite web |date=November 1997 |title=Konačni rezultati izbora za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije |trans-title=Final results of the elections for deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/1997/1997%20Publikacija%20statistike%20np.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221001100121/http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/1997/1997%20Publikacija%20statistike%20np.pdf |archive-date=1 October 2022 |access-date=8 January 2023 |publisher=Republički zavod za statistiku |page=11 |language=sr |location=Belgrade}}</ref> |- ! [[2000 Serbian parliamentary election|2000]] | 141,401 | 3.86% | {{decrease}} 5th | {{Composition bar|0|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{decrease}} 45 | – | {{no|Extra-parliamentary}} |<ref>{{cite web |date=2001 |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije održani 29.12.2000. i 10.01.2001. |trans-title=Elections for deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia on 29.12.2000. and 10.01.2001. |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2000/3.%20Publikacija%202000%20np%20rzs.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621192354/http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2000/3.%20Publikacija%202000%20np%20rzs.pdf |archive-date=21 June 2022 |access-date=8 January 2023 |publisher=Republički zavod za statistiku |page=7 |language=sr |location=Belgrade}}</ref> |- ! [[2003 Serbian parliamentary election|2003]] | 293,082 | 7.76% | {{steady}} 5th | {{Composition bar|13|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{increase}} 13 | SPO–[[New Serbia (political party)|NS]] | {{yes2|Government}} |<ref>{{cite web |date=2003 |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije održani 28.12.2003. |trans-title=Elections for deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia on 28.12.2003. |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2003/3.%20Publikacija%202003%20np%20rzs.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221002022802/http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2003/3.%20Publikacija%202003%20np%20rzs.pdf |archive-date=2 October 2022 |access-date=8 January 2023 |publisher=Republički zavod za statistiku |page=7 |language=sr |location=Belgrade}}</ref> |- ! [[2007 Serbian parliamentary election|2007]] | 134,147 | 3.38% | {{decrease}} 6th | {{Composition bar|0|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{decrease}} 13 | SPO–[[Liberals of Serbia|LS]]–[[People's Peasant Party|NS]]–[[I Live for Krajina|ŽZK]] | {{no|Extra-parliamentary}} |<ref>{{cite web |date=2007 |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije održani 21.01.2007. |trans-title=Elections for Deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia on 21.01.2007. |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2007/4.%20publikacija%202007%20np%20rzs.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220706061538/http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2007/4.%20publikacija%202007%20np%20rzs.pdf |archive-date=6 July 2022 |access-date=8 January 2023 |publisher=Republički zavod za statistiku |page=7 |language=sr |location=Belgrade}}</ref> |- ! [[2008 Serbian parliamentary election|2008]] | 1,590,200 | 39.25% | {{increase}} 1st | {{Composition bar|4|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{increase}} 4 | [[For a European Serbia|ZES]] | {{yes2|Government}} |<ref>{{cite web |date=2008 |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije održani 11.05.2008. |trans-title=Elections for Deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia on 11.05.2008. |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2008/3.%20publikacija%202008%20np%20rzs.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230111142332/http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2008/3.%20publikacija%202008%20np%20rzs.pdf |archive-date=11 January 2023 |access-date=8 January 2023 |publisher=Republički zavod za statistiku |page=7 |language=sr |location=Belgrade}}</ref> |- ! [[2012 Serbian parliamentary election|2012]] | 255,546 | 6.83% | {{decrease}} 5th | {{Composition bar|4|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{steady}} 0 | [[U-Turn (Serbian coalition)|U-Turn]] | {{no2|Opposition}} |<ref name="izbori2012">{{cite book |last1=Vukmirović |first1=Dragan |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2012/3.%202012%20np%20rzs.pdf |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije i za predsednika Republike Srbije |date=2012 |publisher=Republički zavod za statistiku |isbn=978-86-6161-021-9 |location=Belgrade |page=9 |language=sr |trans-title=Elections for Deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia and for the President of the Republic of Serbia |access-date=14 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221207165915/https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2012/3.%202012%20np%20rzs.pdf |archive-date=7 December 2022 |url-status=live}}</ref> |- ! [[2014 Serbian parliamentary election|2014]] | 1,736,920 | 49.96% | {{increase}} 1st | {{Composition bar|5|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{increase}} 1 | [[Together We Can Do Everything|BKV]] | {{partial|Support}} |<ref>{{cite book |last1=Vukmirović |first1=Dragan |url=http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2014/3.%20Publikacija%20statistike%202014%20np%20rzs.pdf |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije |date=2014 |publisher=Republički zavod za statistiku |isbn=978-86-6161-108-7 |location=Belgrade |page=9 |language=sr |trans-title=Elections for Deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia |access-date=14 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230101022321/http://arhiva.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/poslanici/2014/3.%20Publikacija%20statistike%202014%20np%20rzs.pdf |archive-date=1 January 2023 |url-status=live}}</ref> |- ! [[2016 Serbian parliamentary election|2016]] | 1,823,147 | 49.71% | {{steady}} 1st | {{Composition bar|3|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{decrease}} 2 | [[SNS coalition|SP]] | {{partial|Support}} |<ref>{{cite book |last1=Kovačević |first1=Miladin |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2016/Pdf/G20166001.pdf |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije |date=2016 |publisher=Republički zavod za statistiku |isbn=978-86-6161-154-4 |location=Belgrade |page=9 |language=sr |trans-title=Elections for Deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia |access-date=14 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221214192056/https://publikacije.stat.gov.rs/G2016/Pdf/G20166001.pdf |archive-date=14 December 2022 |url-status=live}}</ref> |- ! [[2020 Serbian parliamentary election|2020]] | 1,953,998 | 63.02% | {{steady}} 1st | {{Composition bar|3|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{steady}} 0 | [[SNS coalition|ZND]] | {{partial|Support}} |<ref>{{cite book |last1=Kovačević |first1=Miladin |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2020/Pdf/G20206003.pdf |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije |date=2020 |publisher=Republički zavod za statistiku |isbn=978-86-6161-193-3 |location=Belgrade |page=9 |language=sr |trans-title=Elections for Deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia |access-date=14 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221214192106/https://publikacije.stat.gov.rs/G2020/Pdf/G20206003.pdf |archive-date=14 December 2022 |url-status=live}}</ref> |- ! [[2022 Serbian parliamentary election|2022]] | 1,635,101 | 44.27% | {{steady}} 1st | {{Composition bar|2|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{decrease}} 1 | [[SNS coalition|ZMS]] | {{partial|Support}} |<ref>{{cite book |last1=Kovačević |first1=Miladin |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2022/Pdf/G20226010.pdf |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije |date=2022 |publisher=Republički zavod za statistiku |isbn=978-86-6161-221-3 |location=Belgrade |page=7 |language=sr |trans-title=Elections for Deputies of the National Assembly of the Republic of Serbia |access-date=14 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221214192056/https://publikacije.stat.gov.rs/G2022/Pdf/G20226010.pdf |archive-date=14 December 2022 |url-status=live}}</ref> |- ! [[2023 Serbian parliamentary election|2023]] | 1,783,701 | 48.07% | {{steady}} 1st | {{Composition bar|2|250|{{party color|Serbian Renewal Movement}}}} | {{steady}} 0 | [[SNS coalition|SNSDS]] | {{partial|Support}} |<ref>{{cite book |last1=Kovačević |first1=Miladin |title=Izbori za narodne poslanike Narodne skupštine Republike Srbije |date=2024 |publisher=Republički zavod za statistiku |location=Belgrade |isbn=978-86-6161-252-7 |page=8–9 |access-date=22 June 2024 |language=sr |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2024/Pdf/G20246006.pdf}}</ref> |} {{Graph:Chart | width = 320 | type = rect | colors = #4B9CD3 | xAxisTitle = Elections | xAxisAngle = -40 | x = 1990, 1992, 1993, 1997, 2000, 2003, 2007, 2008, 2012, 2014, 2016, 2020, 2022, 2023 | yAxisTitle = % of popular vote | y = 16.49, 17.98, 17.34, 19.99, 3.86, 7.76, 3.38, 39.25, 6.83, 49.96, 49.71, 63.02, 44.27, 48.07 }} <timeline> ImageSize = width:900 height:70 PlotArea = width:800 height:50 left:20 bottom:20 DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1990 till:31/12/2024 TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:1 start:01/01/1990 Legend = columns:3 left:40 top:75 columnwidth:90 # there is no automatic collision detection, # so shift texts up or down manually to avoid overlap Colors= id:Government value:green legend:Government id:Opposition value:red legend:Opposition id:Support value:yellow legend:Support Define $dx = 25 # shift text to right side of bar Define $dy = -1 # adjust height PlotData= bar:Govern. color:blue width:25 mark:(line,black) align:center from:14/03/1990 till:03/03/2004 shift:($dx,$dy) color:Opposition from:03/03/2004 till:15/05/2007 shift:($dx,$dy) color:Government from:15/05/2007 till:07/07/2008 shift:($dx,$dy) color:Opposition from:07/07/2008 till:27/07/2012 shift:($dx,$dy) color:Government from:27/07/2012 till:27/04/2014 shift:($dx,$dy) color:Opposition from:27/04/2014 till:end shift:($dx,$dy) color:Support </timeline> ==== Presidential elections ==== {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ [[President of Serbia]] ! Year ! Candidate ! colspan="2" | 1st round popular vote ! % of popular vote ! colspan="2" | 2nd round popular vote ! % of popular vote ! Notes |- ! [[1990 Serbian general election|1990]] | [[Vuk Drašković]] | {{no2|2nd}} | 824,674 | 16.95% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' | |- ! [[1992 Serbian general election|1992]] | [[Milan Panić]] | {{no2|2nd}} | 1,516,693 | 34.65% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' | style="text-align: left"| Supported Panić |- ! [[1997 Serbian general election|Sep 1997]] | rowspan="3"| [[Vuk Drašković]] | {{no2|3rd}} | 852,808 | 21.46% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' | style="text-align: left"| Election annulled due to low turnout |- ! [[1997 Serbian presidential election|Dec 1997]] | {{no2|3rd}} | 587,776 | 15.74% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' | |- ! [[September–October 2002 Serbian presidential election|Sep–Oct 2002]] | {{no2|4th}} | 159,959 | 4.49% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' | style="text-align: left"| Election annulled due to low turnout |- ! [[December 2002 Serbian presidential election|Dec 2002]] | colspan="7" style="background:#ddd" | ''Election boycott'' | style="text-align: left"| Election annulled due to low turnout |- ! [[2003 Serbian presidential election|2003]] | colspan="7" style="background:#ddd" | ''Election boycott'' | style="text-align: left"| Election annulled due to low turnout |- ! [[2004 Serbian presidential election|2004]] | [[Dragan Maršićanin]] | {{no2|4th}} | 414,971 | 13.47% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' | style="text-align: left"| Supported Maršićanin |- ! [[2008 Serbian presidential election|2008]] | [[Velimir Ilić]] | {{no2|3rd}} | 305,828 | 7.57% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' | style="text-align: left"| Supported Ilić |- ! [[2012 Serbian presidential election|2012]] | [[Čedomir Jovanović]] | {{no2|6th}} | 196,668 | 5.27% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' | style="text-align: left"| Supported Jovanović |- ! [[2017 Serbian presidential election|2017]] | rowspan="2"| [[Aleksandar Vučić]] | {{yes|1st}} | 2,012,788 | 56.01% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' | rowspan="2" style="text-align: left"| Supported Vučić |- ! [[2022 Serbian presidential election|2022]] | {{yes|1st}} | 2,224,914 | 60.01% | {{n/a}} | ''—'' | ''—'' |} === Bosnia and Herzegovina === {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ [[House of Peoples of Bosnia and Herzegovina|Chamber of Municipalities]] ! Year ! no. ! Popular vote ! % of popular vote ! Overall seats won ! Government |- ! [[1990 Bosnian general election|1990]] | ''#6'' | 4,217 | 0.2% | {{Composition bar|1|110|hex=lightcoral}} | {{no|opposition}} |} == References == {{Reflist}} == External links == {{Commons category|Serbian Renewal Movement}} *[http://www.spo.rs/ Official website] **{{Webarchive|url=https://web.archive.org/*/http://www.spo.org.yu|title=Official website (spo.org.yu)}} {{Serbian political parties}} {{Authority control}} [[Category,1990 establishments in Serbia]] [[Category,Anti-communism in Serbia]] [[Category,Centre-right parties in Europe]] [[Category,Conservative parties in Serbia]] [[Category,Eastern Orthodox political parties]] [[Category,Liberal parties in Serbia]] [[Category,Monarchist parties in Serbia]] [[Category,Political parties established in 1990]] [[Category,Political parties in Yugoslavia]] [[Category,Pro-European political parties in Serbia]] [[Category,Right-wing parties in Europe]] [[Category,Right-wing populism in Serbia]] [[Category,Serb nationalist parties]] [[Category,Serbian irredentism]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] rkfjxgeqvtxdvlq6x7jknh7ujz58mej Ajani 0 603278 6682157 6681775 2026-05-28T05:47:47Z Octopus 13285 /* Gospodarska vloga v sistemu iltizam */ nadaljevanje 6682157 wikitext text/x-wiki '''Ajani''' ([[Arabščina|arabsko]]: أَعْيَان, a‘jan) so bili v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] od 16. do začetka 19. stoletja razred lokalnih veljakov ali dinastov z različnimi stopnjami oblasti v provincialnih mestih in okrožjih.<ref name="Ag64">Agoston, Gabor. ''Encyclopedia of the Ottoman Empire''. New York: Gabor Agoston and Bruce Masters, 2008. [https://books.google.com/books?id=QjzYdCxumFcC&pg=PA64 str. 64]</ref> Imeli so znatno avtonomijo in celo vojsko, vendar niso izzivali centralne osmanske vlade.<ref>Hanioglu, M. Sukru. ''A Brief History of the Late Ottoman Empire''. Princeton: Princeton University Press, 2008.{{page needed|date=September 2022}}</ref> Čeprav se je naziv podeljeval samo muslimanom, je bila njegova funkcija povsem posvetna. Med ajani so bili bogati trgovci, vodje janičarskih garnizij, vodje pomembnih obrtnih cehov, tisti, ki so si kupili pravico do pobiranja davkov za vlado v Istanbulu, in tisti, ki so nadzorovali razdeljevanje bogastva, ustvarjenega z pobožnimi nadarbinami (''[[vakuf]]''), in njihovim vzdrževanjem.<ref name="Ag64"/> Vzpon razreda ajanov je bil povezan s težnjami po decentralizaciji Osmanskega cesarstva, ki se je začela v 16. stoletju in opredelila strukturo cesarstva do njegovega padca v začetku 20. stoletja. ==Etimologija== Izraz ali naziv izhaja iz arabščine in pomeni osebo na visokem položaju ali ugledno osebo. Izraz je primerljiv s sodobnim izrazom 'pomembnež'. == Vzpon Ajanov in njihov pomen== V 16. in 17. stoletju so v osmanski lokalni upravi sodelovali lokalni poglavarji, ki naj bi pomagali oblastem pri pobiranju in razdeljevanju davkov in podobnih opravilih. Čeprav vsi ajani niso bili povezani s pobiranjem davkov, je bil njihov razcvet še posebej povezan ravno z osmanskim davčnim sistemom [[Iltizam|iltizam]]. V tem sistemu je bilo zbiranje davkov preneseno na posameznike v zameno za določeno plačilo.<ref>[https://islamansiklopedisi.org.tr/iltizam—vergi İLTİZAM]. TDV İslâm Ansiklopedisi. Pridobljeno 3. junija 2025 </ref><ref>[https://www.hurriyet.com.tr/egitim/iltizam-sistemi-nedir-osmanlida-iltizam-sistemi-hakkinda-bilgi-41809214 İltizam Sistemi Nedir? Osmanlı'da İltizam Sistemi Hakkında Bilgi]. Pridobljeno 9. oktobra 2025</ref> Pred uvedbo sistema iltizam so imeli politično moč le tisti, ki so bili blizu sultanu. V [[Timar (Osmansko cesarstvo)|timarskem]] sistemu so na določenem ozemlju vladali in pobirali davke provincialni vojaški guvernerji, ki jih je imenoval sultan. Guvernerji so zlorabljali svojo relativno neomejeno moč za kopičenje osebnega bogastva in vpliva.<ref name=Piterberg1990>{{cite journal |last1=Piterberg |first1=Gabriel |title=The Formation of an Ottoman Egyptian Elite in the 18th Century |journal=International Journal of Middle East Studies |date=1990 |volume=22 |issue=3 |pages=275–289 |doi=10.1017/S0020743800034073 |jstor=164128 |s2cid=162161606 }}</ref> Učenjak Halil Inalcik opisuje, da je bil v 17. in 18. stoletju ''"... najpomembnejši pojav tistega obdobja boj med provincialnimi guvernerji in centralno vlado"''.<ref name=Piterberg1990/> Kot odgovor je centralna vlada bogatim lokalnim posameznikom podelila več moči in avtonomije, da so se lahko zoperstavili samopašnim guvernerjem. Ta odločitev je bila prva, ki je podelila politični dostop in moč tudi tistim izven sultanovega ožjega kroga. Ta decentralizacija je omogočila, da je bogastvo zaigralo pomembnejšo vlogo v lokalnem vplivu in oblasti. Avtor Gabriel Piterberg ugotavlja, da je bila glavna družbena značilnost vzhajajočega razreda ajanov ta, da so izhajali iz družbenega razreda podložnikov in ne iz razreda vojakov. Njihov vzpon je mogoče razumeti kot del širšega pojava od 17. stoletja dalje, da so se ljudje preprostega porekla lahko vključili v višje družbene razrede.<ref name=Piterberg1990/> Od 16. stoletja naprej si je osmanska centralna vlada večkrat prizadevala za ponovno centralizacijo cesarstva. Nekatera prizadevanja so bila uspešnejša od drugih, vendar nobeno ni moglo odpraviti lokalnega vpliva, ki so ga imeli ajani. ==Vloga ajanov v iltizamu== Davčni sistem [[iltizam]] je temeljil na načelu, da davke v imenu države pobirajo zasebniki z najboljšo ponudbo. Pobiralci davkov so državi plačali dogovorjeni znesek in obdržali razliko.<ref name=Piterberg1990/> Sistem je imel skozi različna obdobja različne oblike, dokler niso glavni lastniki pravic do pobiranja davka postali ajani. Pri pošiljanju denarja v državno blagajno so bili veliko bolj učinkoviti kot pred njimi guvernerji v timarskem sistemu. Njihova učinkovitost je temeljila na poznavanju lokalnih razmer in osebnem interesu, da je regija uspešna.<ref name=Piterberg1990/> Vloga pobiralca davkov je ajanom dala še višji družbeni položaj v njihovih regijah. Sistem je hkrati povečal tudi dostop povprečnega osmanskega podložnika do političnih in gospodarskih sistemov. Ajani, ki so pogosto nadzirali ogromna ozemlja, so pod seboj vzpostavili hierarhične strukture za učinkovito pobiranje davkov. V te strukture so bili vključeni tudi nemuslimani, najpogosteje [[Judje]], [[Grki]] in [[Armenci]], ki sami niso mogli biti pooblaščeni pobiralci davkov.<ref name="Balla & Johnson 2009">{{cite journal |last1=Balla |first1=Eliana |last2=Johnson |first2=Noel D. |title=Fiscal Crisis and Institutional Change in the Ottoman Empire and France |journal=The Journal of Economic History |date=2009 |volume=69 |issue=3 |pages=809–845 |doi=10.1017/S0022050709001132 |jstor=40263944 |s2cid=153390372 }}</ref> Ajani so poleg tega, da so služili cesarstvu kot glavni pobiralci davkov, hkrati delovali tudi kot eden najpomembnejših ponudnikov socialne mobilnosti nemuslimanskih skupin v cesarstvu. ==Vojaške odgovornosti== Ajani so postali tako močnan elitni posestniški razred, da so mnogi ustanovili lastne vojske. Tehnično gledano so bile te vojske v sultanovi službi in so jih lahko poklicali v boj za Osmansko cesarstvo. To se je med številnimi vojnami Osmanov v 17. in 18. stoletju večkrat zgodilo. ==Frustriranje centralne oblasti== Čeprav so ajani pomagali centralni vladi nadzirati guvernerje, so hitro postali vir sultanovih glavobolov. Z rastjo njihove moči in vpliva so začeli spodkopavati vlado v Konstantinoplu.<ref name=Williams1981/> Uprli so se omejitvam, ki so jim bile naložene, nekateri pa so povsem prenehali odvajati davke v Istanbul.<ref name="Balla & Johnson 2009"/> Mohamed Ali Paša je učinkovito vodil Egipt kot neodvisno državo do britanske okupacije.<ref name=Piterberg1990/> Drugi so s svojimi vojskami branili svoje domene proti oslabljenemu Osmanskemu cesarstvu in celo vodili kampanje za neodvisnost. Nazadnje osmanska centralna oblast ni mogel trajno zetreti njihovega vpliva. Sultan Mahmud II. je v začetku 19. stoletja usmrtil nekaj disidentskih ajanov in drugim poslal grožnje, kar je nekoliko izboljšalo sodelovanje. Pomembni ajani so kljub temu ohranili nekaj nadzora nad centralno vlado vse do propada Osmanskega cesarstva v začetku 20. stoletja.<ref>Hanioglu, 60–61.</ref> ==Lokalni pomen== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] lvflb6qeoi26tem9xzir8gp524gl8nm 6682158 6682157 2026-05-28T05:53:18Z Octopus 13285 /* Frustriranje centralne oblasti */ urejanja 6682158 wikitext text/x-wiki '''Ajani''' ([[Arabščina|arabsko]]: أَعْيَان, a‘jan) so bili v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] od 16. do začetka 19. stoletja razred lokalnih veljakov ali dinastov z različnimi stopnjami oblasti v provincialnih mestih in okrožjih.<ref name="Ag64">Agoston, Gabor. ''Encyclopedia of the Ottoman Empire''. New York: Gabor Agoston and Bruce Masters, 2008. [https://books.google.com/books?id=QjzYdCxumFcC&pg=PA64 str. 64]</ref> Imeli so znatno avtonomijo in celo vojsko, vendar niso izzivali centralne osmanske vlade.<ref>Hanioglu, M. Sukru. ''A Brief History of the Late Ottoman Empire''. Princeton: Princeton University Press, 2008.{{page needed|date=September 2022}}</ref> Čeprav se je naziv podeljeval samo muslimanom, je bila njegova funkcija povsem posvetna. Med ajani so bili bogati trgovci, vodje janičarskih garnizij, vodje pomembnih obrtnih cehov, tisti, ki so si kupili pravico do pobiranja davkov za vlado v Istanbulu, in tisti, ki so nadzorovali razdeljevanje bogastva, ustvarjenega z pobožnimi nadarbinami (''[[vakuf]]''), in njihovim vzdrževanjem.<ref name="Ag64"/> Vzpon razreda ajanov je bil povezan s težnjami po decentralizaciji Osmanskega cesarstva, ki se je začela v 16. stoletju in opredelila strukturo cesarstva do njegovega padca v začetku 20. stoletja. ==Etimologija== Izraz ali naziv izhaja iz arabščine in pomeni osebo na visokem položaju ali ugledno osebo. Izraz je primerljiv s sodobnim izrazom 'pomembnež'. == Vzpon Ajanov in njihov pomen== V 16. in 17. stoletju so v osmanski lokalni upravi sodelovali lokalni poglavarji, ki naj bi pomagali oblastem pri pobiranju in razdeljevanju davkov in podobnih opravilih. Čeprav vsi ajani niso bili povezani s pobiranjem davkov, je bil njihov razcvet še posebej povezan ravno z osmanskim davčnim sistemom [[Iltizam|iltizam]]. V tem sistemu je bilo zbiranje davkov preneseno na posameznike v zameno za določeno plačilo.<ref>[https://islamansiklopedisi.org.tr/iltizam—vergi İLTİZAM]. TDV İslâm Ansiklopedisi. Pridobljeno 3. junija 2025 </ref><ref>[https://www.hurriyet.com.tr/egitim/iltizam-sistemi-nedir-osmanlida-iltizam-sistemi-hakkinda-bilgi-41809214 İltizam Sistemi Nedir? Osmanlı'da İltizam Sistemi Hakkında Bilgi]. Pridobljeno 9. oktobra 2025</ref> Pred uvedbo sistema iltizam so imeli politično moč le tisti, ki so bili blizu sultanu. V [[Timar (Osmansko cesarstvo)|timarskem]] sistemu so na določenem ozemlju vladali in pobirali davke provincialni vojaški guvernerji, ki jih je imenoval sultan. Guvernerji so zlorabljali svojo relativno neomejeno moč za kopičenje osebnega bogastva in vpliva.<ref name=Piterberg1990>{{cite journal |last1=Piterberg |first1=Gabriel |title=The Formation of an Ottoman Egyptian Elite in the 18th Century |journal=International Journal of Middle East Studies |date=1990 |volume=22 |issue=3 |pages=275–289 |doi=10.1017/S0020743800034073 |jstor=164128 |s2cid=162161606 }}</ref> Učenjak Halil Inalcik opisuje, da je bil v 17. in 18. stoletju ''"... najpomembnejši pojav tistega obdobja boj med provincialnimi guvernerji in centralno vlado"''.<ref name=Piterberg1990/> Kot odgovor je centralna vlada bogatim lokalnim posameznikom podelila več moči in avtonomije, da so se lahko zoperstavili samopašnim guvernerjem. Ta odločitev je bila prva, ki je podelila politični dostop in moč tudi tistim izven sultanovega ožjega kroga. Ta decentralizacija je omogočila, da je bogastvo zaigralo pomembnejšo vlogo v lokalnem vplivu in oblasti. Avtor Gabriel Piterberg ugotavlja, da je bila glavna družbena značilnost vzhajajočega razreda ajanov ta, da so izhajali iz družbenega razreda podložnikov in ne iz razreda vojakov. Njihov vzpon je mogoče razumeti kot del širšega pojava od 17. stoletja dalje, da so se ljudje preprostega porekla lahko vključili v višje družbene razrede.<ref name=Piterberg1990/> Od 16. stoletja naprej si je osmanska centralna vlada večkrat prizadevala za ponovno centralizacijo cesarstva. Nekatera prizadevanja so bila uspešnejša od drugih, vendar nobeno ni moglo odpraviti lokalnega vpliva, ki so ga imeli ajani. ==Vloga ajanov v iltizamu== Davčni sistem [[iltizam]] je temeljil na načelu, da davke v imenu države pobirajo zasebniki z najboljšo ponudbo. Pobiralci davkov so državi plačali dogovorjeni znesek in obdržali razliko.<ref name=Piterberg1990/> Sistem je imel skozi različna obdobja različne oblike, dokler niso glavni lastniki pravic do pobiranja davka postali ajani. Pri pošiljanju denarja v državno blagajno so bili veliko bolj učinkoviti kot pred njimi guvernerji v timarskem sistemu. Njihova učinkovitost je temeljila na poznavanju lokalnih razmer in osebnem interesu, da je regija uspešna.<ref name=Piterberg1990/> Vloga pobiralca davkov je ajanom dala še višji družbeni položaj v njihovih regijah. Sistem je hkrati povečal tudi dostop povprečnega osmanskega podložnika do političnih in gospodarskih sistemov. Ajani, ki so pogosto nadzirali ogromna ozemlja, so pod seboj vzpostavili hierarhične strukture za učinkovito pobiranje davkov. V te strukture so bili vključeni tudi nemuslimani, najpogosteje [[Judje]], [[Grki]] in [[Armenci]], ki sami niso mogli biti pooblaščeni pobiralci davkov.<ref name="Balla & Johnson 2009">{{cite journal |last1=Balla |first1=Eliana |last2=Johnson |first2=Noel D. |title=Fiscal Crisis and Institutional Change in the Ottoman Empire and France |journal=The Journal of Economic History |date=2009 |volume=69 |issue=3 |pages=809–845 |doi=10.1017/S0022050709001132 |jstor=40263944 |s2cid=153390372 }}</ref> Ajani so poleg tega, da so služili cesarstvu kot glavni pobiralci davkov, hkrati delovali tudi kot eden najpomembnejših ponudnikov socialne mobilnosti nemuslimanskih skupin v cesarstvu. ==Vojaške odgovornosti== Ajani so postali tako močnan elitni posestniški razred, da so mnogi ustanovili lastne vojske. Tehnično gledano so bile te vojske v sultanovi službi in so jih lahko poklicali v boj za Osmansko cesarstvo. To se je med številnimi vojnami Osmanov v 17. in 18. stoletju večkrat zgodilo. ==Frustracije centralne oblasti== Čeprav so ajani pomagali centralni vladi nadzirati guvernerje, so hitro postali vir sultanovih glavobolov. Z rastjo njihove moči in vpliva so začeli spodkopavati vlado v Konstantinoplu.<ref name=Williams1981/> Uprli so se omejitvam, ki so jim bile naložene, nekateri pa so povsem prenehali odvajati davke v Istanbul.<ref name="Balla & Johnson 2009"/> Mohamed Ali Paša je učinkovito vodil Egipt kot neodvisno državo do britanske okupacije.<ref name=Piterberg1990/> Drugi so s svojimi vojskami branili svoje domene proti oslabljenemu Osmanskemu cesarstvu in celo vodili kampanje za neodvisnost. Nazadnje osmanska centralna oblast ni mogel trajno zetreti njihovega vpliva. Sultan Mahmud II. je v začetku 19. stoletja usmrtil nekaj disidentskih ajanov in drugim poslal grožnje, kar je nekoliko izboljšalo sodelovanje. Pomembni ajani so kljub temu ohranili nekaj nadzora nad centralno vlado vse do propada Osmanskega cesarstva v začetku 20. stoletja.<ref>Hanioglu, 60–61.</ref> ==Lokalni pomen== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] mn6x17okgjohufx2hkaxrovti5d69lg 6682159 6682158 2026-05-28T05:56:14Z Octopus 13285 /* Frustracije centralne oblasti */ ref 6682159 wikitext text/x-wiki '''Ajani''' ([[Arabščina|arabsko]]: أَعْيَان, a‘jan) so bili v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] od 16. do začetka 19. stoletja razred lokalnih veljakov ali dinastov z različnimi stopnjami oblasti v provincialnih mestih in okrožjih.<ref name="Ag64">Agoston, Gabor. ''Encyclopedia of the Ottoman Empire''. New York: Gabor Agoston and Bruce Masters, 2008. [https://books.google.com/books?id=QjzYdCxumFcC&pg=PA64 str. 64]</ref> Imeli so znatno avtonomijo in celo vojsko, vendar niso izzivali centralne osmanske vlade.<ref>Hanioglu, M. Sukru. ''A Brief History of the Late Ottoman Empire''. Princeton: Princeton University Press, 2008.{{page needed|date=September 2022}}</ref> Čeprav se je naziv podeljeval samo muslimanom, je bila njegova funkcija povsem posvetna. Med ajani so bili bogati trgovci, vodje janičarskih garnizij, vodje pomembnih obrtnih cehov, tisti, ki so si kupili pravico do pobiranja davkov za vlado v Istanbulu, in tisti, ki so nadzorovali razdeljevanje bogastva, ustvarjenega z pobožnimi nadarbinami (''[[vakuf]]''), in njihovim vzdrževanjem.<ref name="Ag64"/> Vzpon razreda ajanov je bil povezan s težnjami po decentralizaciji Osmanskega cesarstva, ki se je začela v 16. stoletju in opredelila strukturo cesarstva do njegovega padca v začetku 20. stoletja. ==Etimologija== Izraz ali naziv izhaja iz arabščine in pomeni osebo na visokem položaju ali ugledno osebo. Izraz je primerljiv s sodobnim izrazom 'pomembnež'. == Vzpon Ajanov in njihov pomen== V 16. in 17. stoletju so v osmanski lokalni upravi sodelovali lokalni poglavarji, ki naj bi pomagali oblastem pri pobiranju in razdeljevanju davkov in podobnih opravilih. Čeprav vsi ajani niso bili povezani s pobiranjem davkov, je bil njihov razcvet še posebej povezan ravno z osmanskim davčnim sistemom [[Iltizam|iltizam]]. V tem sistemu je bilo zbiranje davkov preneseno na posameznike v zameno za določeno plačilo.<ref>[https://islamansiklopedisi.org.tr/iltizam—vergi İLTİZAM]. TDV İslâm Ansiklopedisi. Pridobljeno 3. junija 2025 </ref><ref>[https://www.hurriyet.com.tr/egitim/iltizam-sistemi-nedir-osmanlida-iltizam-sistemi-hakkinda-bilgi-41809214 İltizam Sistemi Nedir? Osmanlı'da İltizam Sistemi Hakkında Bilgi]. Pridobljeno 9. oktobra 2025</ref> Pred uvedbo sistema iltizam so imeli politično moč le tisti, ki so bili blizu sultanu. V [[Timar (Osmansko cesarstvo)|timarskem]] sistemu so na določenem ozemlju vladali in pobirali davke provincialni vojaški guvernerji, ki jih je imenoval sultan. Guvernerji so zlorabljali svojo relativno neomejeno moč za kopičenje osebnega bogastva in vpliva.<ref name=Piterberg1990>{{cite journal |last1=Piterberg |first1=Gabriel |title=The Formation of an Ottoman Egyptian Elite in the 18th Century |journal=International Journal of Middle East Studies |date=1990 |volume=22 |issue=3 |pages=275–289 |doi=10.1017/S0020743800034073 |jstor=164128 |s2cid=162161606 }}</ref> Učenjak Halil Inalcik opisuje, da je bil v 17. in 18. stoletju ''"... najpomembnejši pojav tistega obdobja boj med provincialnimi guvernerji in centralno vlado"''.<ref name=Piterberg1990/> Kot odgovor je centralna vlada bogatim lokalnim posameznikom podelila več moči in avtonomije, da so se lahko zoperstavili samopašnim guvernerjem. Ta odločitev je bila prva, ki je podelila politični dostop in moč tudi tistim izven sultanovega ožjega kroga. Ta decentralizacija je omogočila, da je bogastvo zaigralo pomembnejšo vlogo v lokalnem vplivu in oblasti. Avtor Gabriel Piterberg ugotavlja, da je bila glavna družbena značilnost vzhajajočega razreda ajanov ta, da so izhajali iz družbenega razreda podložnikov in ne iz razreda vojakov. Njihov vzpon je mogoče razumeti kot del širšega pojava od 17. stoletja dalje, da so se ljudje preprostega porekla lahko vključili v višje družbene razrede.<ref name=Piterberg1990/> Od 16. stoletja naprej si je osmanska centralna vlada večkrat prizadevala za ponovno centralizacijo cesarstva. Nekatera prizadevanja so bila uspešnejša od drugih, vendar nobeno ni moglo odpraviti lokalnega vpliva, ki so ga imeli ajani. ==Vloga ajanov v iltizamu== Davčni sistem [[iltizam]] je temeljil na načelu, da davke v imenu države pobirajo zasebniki z najboljšo ponudbo. Pobiralci davkov so državi plačali dogovorjeni znesek in obdržali razliko.<ref name=Piterberg1990/> Sistem je imel skozi različna obdobja različne oblike, dokler niso glavni lastniki pravic do pobiranja davka postali ajani. Pri pošiljanju denarja v državno blagajno so bili veliko bolj učinkoviti kot pred njimi guvernerji v timarskem sistemu. Njihova učinkovitost je temeljila na poznavanju lokalnih razmer in osebnem interesu, da je regija uspešna.<ref name=Piterberg1990/> Vloga pobiralca davkov je ajanom dala še višji družbeni položaj v njihovih regijah. Sistem je hkrati povečal tudi dostop povprečnega osmanskega podložnika do političnih in gospodarskih sistemov. Ajani, ki so pogosto nadzirali ogromna ozemlja, so pod seboj vzpostavili hierarhične strukture za učinkovito pobiranje davkov. V te strukture so bili vključeni tudi nemuslimani, najpogosteje [[Judje]], [[Grki]] in [[Armenci]], ki sami niso mogli biti pooblaščeni pobiralci davkov.<ref name="Balla & Johnson 2009">{{cite journal |last1=Balla |first1=Eliana |last2=Johnson |first2=Noel D. |title=Fiscal Crisis and Institutional Change in the Ottoman Empire and France |journal=The Journal of Economic History |date=2009 |volume=69 |issue=3 |pages=809–845 |doi=10.1017/S0022050709001132 |jstor=40263944 |s2cid=153390372 }}</ref> Ajani so poleg tega, da so služili cesarstvu kot glavni pobiralci davkov, hkrati delovali tudi kot eden najpomembnejših ponudnikov socialne mobilnosti nemuslimanskih skupin v cesarstvu. ==Vojaške odgovornosti== Ajani so postali tako močnan elitni posestniški razred, da so mnogi ustanovili lastne vojske. Tehnično gledano so bile te vojske v sultanovi službi in so jih lahko poklicali v boj za Osmansko cesarstvo. To se je med številnimi vojnami Osmanov v 17. in 18. stoletju večkrat zgodilo. ==Frustracije centralne oblasti== Čeprav so ajani pomagali centralni vladi nadzirati guvernerje, so hitro postali vir sultanovih glavobolov. Z rastjo njihove moči in vpliva so začeli spodkopavati vlado v Konstantinoplu.<ref name=Williams1981>{{cite journal |last1=Williams |first1=Sherry Lee |title=Ottoman land policy and social change: The Syrian provinces |journal=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae |date=1981 |volume=35 |issue=1 |pages=89–120 |jstor=23682273 }}</ref> Uprli so se omejitvam, ki so jim bile naložene, nekateri pa so povsem prenehali odvajati davke v Istanbul.<ref name="Balla & Johnson 2009"/> Mohamed Ali Paša je učinkovito vodil Egipt kot neodvisno državo do britanske okupacije.<ref name=Piterberg1990/> Drugi so s svojimi vojskami branili svoje domene proti oslabljenemu Osmanskemu cesarstvu in celo vodili kampanje za neodvisnost. Nazadnje osmanska centralna oblast ni mogel trajno zetreti njihovega vpliva. Sultan Mahmud II. je v začetku 19. stoletja usmrtil nekaj disidentskih ajanov in drugim poslal grožnje, kar je nekoliko izboljšalo sodelovanje. Pomembni ajani so kljub temu ohranili nekaj nadzora nad centralno vlado vse do propada Osmanskega cesarstva v začetku 20. stoletja.<ref>Hanioglu, 60–61.</ref> ==Lokalni pomen== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] d3bw9s2psy3uvfoag1htdsoi815zq3s 6682161 6682159 2026-05-28T06:09:59Z Octopus 13285 /* Lokalni pomen */ nadaljevanje 6682161 wikitext text/x-wiki '''Ajani''' ([[Arabščina|arabsko]]: أَعْيَان, a‘jan) so bili v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] od 16. do začetka 19. stoletja razred lokalnih veljakov ali dinastov z različnimi stopnjami oblasti v provincialnih mestih in okrožjih.<ref name="Ag64">Agoston, Gabor. ''Encyclopedia of the Ottoman Empire''. New York: Gabor Agoston and Bruce Masters, 2008. [https://books.google.com/books?id=QjzYdCxumFcC&pg=PA64 str. 64]</ref> Imeli so znatno avtonomijo in celo vojsko, vendar niso izzivali centralne osmanske vlade.<ref>Hanioglu, M. Sukru. ''A Brief History of the Late Ottoman Empire''. Princeton: Princeton University Press, 2008.{{page needed|date=September 2022}}</ref> Čeprav se je naziv podeljeval samo muslimanom, je bila njegova funkcija povsem posvetna. Med ajani so bili bogati trgovci, vodje janičarskih garnizij, vodje pomembnih obrtnih cehov, tisti, ki so si kupili pravico do pobiranja davkov za vlado v Istanbulu, in tisti, ki so nadzorovali razdeljevanje bogastva, ustvarjenega z pobožnimi nadarbinami (''[[vakuf]]''), in njihovim vzdrževanjem.<ref name="Ag64"/> Vzpon razreda ajanov je bil povezan s težnjami po decentralizaciji Osmanskega cesarstva, ki se je začela v 16. stoletju in opredelila strukturo cesarstva do njegovega padca v začetku 20. stoletja. ==Etimologija== Izraz ali naziv izhaja iz arabščine in pomeni osebo na visokem položaju ali ugledno osebo. Izraz je primerljiv s sodobnim izrazom 'pomembnež'. == Vzpon Ajanov in njihov pomen== V 16. in 17. stoletju so v osmanski lokalni upravi sodelovali lokalni poglavarji, ki naj bi pomagali oblastem pri pobiranju in razdeljevanju davkov in podobnih opravilih. Čeprav vsi ajani niso bili povezani s pobiranjem davkov, je bil njihov razcvet še posebej povezan ravno z osmanskim davčnim sistemom [[Iltizam|iltizam]]. V tem sistemu je bilo zbiranje davkov preneseno na posameznike v zameno za določeno plačilo.<ref>[https://islamansiklopedisi.org.tr/iltizam—vergi İLTİZAM]. TDV İslâm Ansiklopedisi. Pridobljeno 3. junija 2025 </ref><ref>[https://www.hurriyet.com.tr/egitim/iltizam-sistemi-nedir-osmanlida-iltizam-sistemi-hakkinda-bilgi-41809214 İltizam Sistemi Nedir? Osmanlı'da İltizam Sistemi Hakkında Bilgi]. Pridobljeno 9. oktobra 2025</ref> Pred uvedbo sistema iltizam so imeli politično moč le tisti, ki so bili blizu sultanu. V [[Timar (Osmansko cesarstvo)|timarskem]] sistemu so na določenem ozemlju vladali in pobirali davke provincialni vojaški guvernerji, ki jih je imenoval sultan. Guvernerji so zlorabljali svojo relativno neomejeno moč za kopičenje osebnega bogastva in vpliva.<ref name=Piterberg1990>{{cite journal |last1=Piterberg |first1=Gabriel |title=The Formation of an Ottoman Egyptian Elite in the 18th Century |journal=International Journal of Middle East Studies |date=1990 |volume=22 |issue=3 |pages=275–289 |doi=10.1017/S0020743800034073 |jstor=164128 |s2cid=162161606 }}</ref> Učenjak Halil Inalcik opisuje, da je bil v 17. in 18. stoletju ''"... najpomembnejši pojav tistega obdobja boj med provincialnimi guvernerji in centralno vlado"''.<ref name=Piterberg1990/> Kot odgovor je centralna vlada bogatim lokalnim posameznikom podelila več moči in avtonomije, da so se lahko zoperstavili samopašnim guvernerjem. Ta odločitev je bila prva, ki je podelila politični dostop in moč tudi tistim izven sultanovega ožjega kroga. Ta decentralizacija je omogočila, da je bogastvo zaigralo pomembnejšo vlogo v lokalnem vplivu in oblasti. Avtor Gabriel Piterberg ugotavlja, da je bila glavna družbena značilnost vzhajajočega razreda ajanov ta, da so izhajali iz družbenega razreda podložnikov in ne iz razreda vojakov. Njihov vzpon je mogoče razumeti kot del širšega pojava od 17. stoletja dalje, da so se ljudje preprostega porekla lahko vključili v višje družbene razrede.<ref name=Piterberg1990/> Od 16. stoletja naprej si je osmanska centralna vlada večkrat prizadevala za ponovno centralizacijo cesarstva. Nekatera prizadevanja so bila uspešnejša od drugih, vendar nobeno ni moglo odpraviti lokalnega vpliva, ki so ga imeli ajani. ==Vloga ajanov v iltizamu== Davčni sistem [[iltizam]] je temeljil na načelu, da davke v imenu države pobirajo zasebniki z najboljšo ponudbo. Pobiralci davkov so državi plačali dogovorjeni znesek in obdržali razliko.<ref name=Piterberg1990/> Sistem je imel skozi različna obdobja različne oblike, dokler niso glavni lastniki pravic do pobiranja davka postali ajani. Pri pošiljanju denarja v državno blagajno so bili veliko bolj učinkoviti kot pred njimi guvernerji v timarskem sistemu. Njihova učinkovitost je temeljila na poznavanju lokalnih razmer in osebnem interesu, da je regija uspešna.<ref name=Piterberg1990/> Vloga pobiralca davkov je ajanom dala še višji družbeni položaj v njihovih regijah. Sistem je hkrati povečal tudi dostop povprečnega osmanskega podložnika do političnih in gospodarskih sistemov. Ajani, ki so pogosto nadzirali ogromna ozemlja, so pod seboj vzpostavili hierarhične strukture za učinkovito pobiranje davkov. V te strukture so bili vključeni tudi nemuslimani, najpogosteje [[Judje]], [[Grki]] in [[Armenci]], ki sami niso mogli biti pooblaščeni pobiralci davkov.<ref name="Balla & Johnson 2009">{{cite journal |last1=Balla |first1=Eliana |last2=Johnson |first2=Noel D. |title=Fiscal Crisis and Institutional Change in the Ottoman Empire and France |journal=The Journal of Economic History |date=2009 |volume=69 |issue=3 |pages=809–845 |doi=10.1017/S0022050709001132 |jstor=40263944 |s2cid=153390372 }}</ref> Ajani so poleg tega, da so služili cesarstvu kot glavni pobiralci davkov, hkrati delovali tudi kot eden najpomembnejših ponudnikov socialne mobilnosti nemuslimanskih skupin v cesarstvu. ==Vojaške odgovornosti== Ajani so postali tako močnan elitni posestniški razred, da so mnogi ustanovili lastne vojske. Tehnično gledano so bile te vojske v sultanovi službi in so jih lahko poklicali v boj za Osmansko cesarstvo. To se je med številnimi vojnami Osmanov v 17. in 18. stoletju večkrat zgodilo. ==Frustracije centralne oblasti== Čeprav so ajani pomagali centralni vladi nadzirati guvernerje, so hitro postali vir sultanovih glavobolov. Z rastjo njihove moči in vpliva so začeli spodkopavati vlado v Konstantinoplu.<ref name=Williams1981>{{cite journal |last1=Williams |first1=Sherry Lee |title=Ottoman land policy and social change: The Syrian provinces |journal=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae |date=1981 |volume=35 |issue=1 |pages=89–120 |jstor=23682273 }}</ref> Uprli so se omejitvam, ki so jim bile naložene, nekateri pa so povsem prenehali odvajati davke v Istanbul.<ref name="Balla & Johnson 2009"/> Mohamed Ali Paša je učinkovito vodil Egipt kot neodvisno državo do britanske okupacije.<ref name=Piterberg1990/> Drugi so s svojimi vojskami branili svoje domene proti oslabljenemu Osmanskemu cesarstvu in celo vodili kampanje za neodvisnost. Nazadnje osmanska centralna oblast ni mogel trajno zetreti njihovega vpliva. Sultan Mahmud II. je v začetku 19. stoletja usmrtil nekaj disidentskih ajanov in drugim poslal grožnje, kar je nekoliko izboljšalo sodelovanje. Pomembni ajani so kljub temu ohranili nekaj nadzora nad centralno vlado vse do propada Osmanskega cesarstva v začetku 20. stoletja.<ref>Hanioglu, 60–61.</ref> ==Lokalni pomembneži== Poleg zgoraj omenjenih mestnih veljakov je osmanski [[Mašrik|mašrik]] – arabski svet in Egipt – imel tudi številčnejše, čeprav manj ekonomsko in politično vplivne podeželske veljake. Večina podeželskih veljakov je izvirala iz razreda felahov/kmetov in so po [[tanzimat]]u tvorili nižji sloj zemljiških posestnikov na palestinskem podeželju in v nastajajočih mestih.<ref name=":0" /> Med podeželske pomembneže so spadali podeželski šejki, vaški ali klanovski [[Muhtar|muhtar]]ji, ki so izkoristili spreminjajoče se pravne, upravne in politične razmere ter globalne gospodarske realnosti, da bi dosegli družbeno-ekonomski in politični vzpon z uporabo družinskih in zakonskih zvez in pokroviteljskih mrež. Na splošno so igrali vodilno vlogo pri razvoju sodobne [[Palestina|Palestine]] do konca 20. stoletja.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Marom |first=Roy |author-link= |year=2024 |title=The Palestinian Rural Notables' Class in Ascendency: The Hannun Family of Tulkarm (Palestine) |url=https://www.euppublishing.com/doi/10.3366/hlps.2024.0327 |journal=Journal of Holy Land and Palestine Studies |language=en |volume=23 |issue=1 |pages=77–108 |doi=10.3366/hlps.2024.0327 |issn=2054-1988|doi-access=free }}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] oo5oavfvmi764421g26mjerbignxffi 6682163 6682161 2026-05-28T06:10:49Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6682163 wikitext text/x-wiki '''Ajani''' ([[Arabščina|arabsko]]: أَعْيَان, a‘jan) so bili v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] od 16. do začetka 19. stoletja razred lokalnih veljakov ali dinastov z različnimi stopnjami oblasti v provincialnih mestih in okrožjih.<ref name="Ag64">Agoston, Gabor. ''Encyclopedia of the Ottoman Empire''. New York: Gabor Agoston and Bruce Masters, 2008. [https://books.google.com/books?id=QjzYdCxumFcC&pg=PA64 str. 64]</ref> Imeli so znatno avtonomijo in celo vojsko, vendar niso izzivali centralne osmanske vlade.<ref>Hanioglu, M. Sukru. ''A Brief History of the Late Ottoman Empire''. Princeton: Princeton University Press, 2008.{{page needed|date=September 2022}}</ref> Čeprav se je naziv podeljeval samo muslimanom, je bila njegova funkcija povsem posvetna. Med ajani so bili bogati trgovci, vodje janičarskih garnizij, vodje pomembnih obrtnih cehov, tisti, ki so si kupili pravico do pobiranja davkov za vlado v Istanbulu, in tisti, ki so nadzorovali razdeljevanje bogastva, ustvarjenega z pobožnimi nadarbinami (''[[vakuf]]''), in njihovim vzdrževanjem.<ref name="Ag64"/> Vzpon razreda ajanov je bil povezan s težnjami po decentralizaciji Osmanskega cesarstva, ki se je začela v 16. stoletju in opredelila strukturo cesarstva do njegovega padca v začetku 20. stoletja. ==Etimologija== Izraz ali naziv izhaja iz arabščine in pomeni osebo na visokem položaju ali ugledno osebo. Izraz je primerljiv s sodobnim izrazom 'pomembnež'. == Vzpon Ajanov in njihov pomen== V 16. in 17. stoletju so v osmanski lokalni upravi sodelovali lokalni poglavarji, ki naj bi pomagali oblastem pri pobiranju in razdeljevanju davkov in podobnih opravilih. Čeprav vsi ajani niso bili povezani s pobiranjem davkov, je bil njihov razcvet še posebej povezan ravno z osmanskim davčnim sistemom [[Iltizam|iltizam]]. V tem sistemu je bilo zbiranje davkov preneseno na posameznike v zameno za določeno plačilo.<ref>[https://islamansiklopedisi.org.tr/iltizam—vergi İLTİZAM]. TDV İslâm Ansiklopedisi. Pridobljeno 3. junija 2025 </ref><ref>[https://www.hurriyet.com.tr/egitim/iltizam-sistemi-nedir-osmanlida-iltizam-sistemi-hakkinda-bilgi-41809214 İltizam Sistemi Nedir? Osmanlı'da İltizam Sistemi Hakkında Bilgi]. Pridobljeno 9. oktobra 2025</ref> Pred uvedbo sistema iltizam so imeli politično moč le tisti, ki so bili blizu sultanu. V [[Timar (Osmansko cesarstvo)|timarskem]] sistemu so na določenem ozemlju vladali in pobirali davke provincialni vojaški guvernerji, ki jih je imenoval sultan. Guvernerji so zlorabljali svojo relativno neomejeno moč za kopičenje osebnega bogastva in vpliva.<ref name=Piterberg1990>{{cite journal |last1=Piterberg |first1=Gabriel |title=The Formation of an Ottoman Egyptian Elite in the 18th Century |journal=International Journal of Middle East Studies |date=1990 |volume=22 |issue=3 |pages=275–289 |doi=10.1017/S0020743800034073 |jstor=164128 |s2cid=162161606 }}</ref> Učenjak Halil Inalcik opisuje, da je bil v 17. in 18. stoletju ''"... najpomembnejši pojav tistega obdobja boj med provincialnimi guvernerji in centralno vlado"''.<ref name=Piterberg1990/> Kot odgovor je centralna vlada bogatim lokalnim posameznikom podelila več moči in avtonomije, da so se lahko zoperstavili samopašnim guvernerjem. Ta odločitev je bila prva, ki je podelila politični dostop in moč tudi tistim izven sultanovega ožjega kroga. Ta decentralizacija je omogočila, da je bogastvo zaigralo pomembnejšo vlogo v lokalnem vplivu in oblasti. Avtor Gabriel Piterberg ugotavlja, da je bila glavna družbena značilnost vzhajajočega razreda ajanov ta, da so izhajali iz družbenega razreda podložnikov in ne iz razreda vojakov. Njihov vzpon je mogoče razumeti kot del širšega pojava od 17. stoletja dalje, da so se ljudje preprostega porekla lahko vključili v višje družbene razrede.<ref name=Piterberg1990/> Od 16. stoletja naprej si je osmanska centralna vlada večkrat prizadevala za ponovno centralizacijo cesarstva. Nekatera prizadevanja so bila uspešnejša od drugih, vendar nobeno ni moglo odpraviti lokalnega vpliva, ki so ga imeli ajani. ==Vloga ajanov v iltizamu== Davčni sistem [[iltizam]] je temeljil na načelu, da davke v imenu države pobirajo zasebniki z najboljšo ponudbo. Pobiralci davkov so državi plačali dogovorjeni znesek in obdržali razliko.<ref name=Piterberg1990/> Sistem je imel skozi različna obdobja različne oblike, dokler niso glavni lastniki pravic do pobiranja davka postali ajani. Pri pošiljanju denarja v državno blagajno so bili veliko bolj učinkoviti kot pred njimi guvernerji v timarskem sistemu. Njihova učinkovitost je temeljila na poznavanju lokalnih razmer in osebnem interesu, da je regija uspešna.<ref name=Piterberg1990/> Vloga pobiralca davkov je ajanom dala še višji družbeni položaj v njihovih regijah. Sistem je hkrati povečal tudi dostop povprečnega osmanskega podložnika do političnih in gospodarskih sistemov. Ajani, ki so pogosto nadzirali ogromna ozemlja, so pod seboj vzpostavili hierarhične strukture za učinkovito pobiranje davkov. V te strukture so bili vključeni tudi nemuslimani, najpogosteje [[Judje]], [[Grki]] in [[Armenci]], ki sami niso mogli biti pooblaščeni pobiralci davkov.<ref name="Balla & Johnson 2009">{{cite journal |last1=Balla |first1=Eliana |last2=Johnson |first2=Noel D. |title=Fiscal Crisis and Institutional Change in the Ottoman Empire and France |journal=The Journal of Economic History |date=2009 |volume=69 |issue=3 |pages=809–845 |doi=10.1017/S0022050709001132 |jstor=40263944 |s2cid=153390372 }}</ref> Ajani so poleg tega, da so služili cesarstvu kot glavni pobiralci davkov, hkrati delovali tudi kot eden najpomembnejših ponudnikov socialne mobilnosti nemuslimanskih skupin v cesarstvu. ==Vojaške odgovornosti== Ajani so postali tako močnan elitni posestniški razred, da so mnogi ustanovili lastne vojske. Tehnično gledano so bile te vojske v sultanovi službi in so jih lahko poklicali v boj za Osmansko cesarstvo. To se je med številnimi vojnami Osmanov v 17. in 18. stoletju večkrat zgodilo. ==Frustracije centralne oblasti== Čeprav so ajani pomagali centralni vladi nadzirati guvernerje, so hitro postali vir sultanovih glavobolov. Z rastjo njihove moči in vpliva so začeli spodkopavati vlado v Konstantinoplu.<ref name=Williams1981>{{cite journal |last1=Williams |first1=Sherry Lee |title=Ottoman land policy and social change: The Syrian provinces |journal=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae |date=1981 |volume=35 |issue=1 |pages=89–120 |jstor=23682273 }}</ref> Uprli so se omejitvam, ki so jim bile naložene, nekateri pa so povsem prenehali odvajati davke v Istanbul.<ref name="Balla & Johnson 2009"/> Mohamed Ali Paša je učinkovito vodil Egipt kot neodvisno državo do britanske okupacije.<ref name=Piterberg1990/> Drugi so s svojimi vojskami branili svoje domene proti oslabljenemu Osmanskemu cesarstvu in celo vodili kampanje za neodvisnost. Nazadnje osmanska centralna oblast ni mogel trajno zetreti njihovega vpliva. Sultan Mahmud II. je v začetku 19. stoletja usmrtil nekaj disidentskih ajanov in drugim poslal grožnje, kar je nekoliko izboljšalo sodelovanje. Pomembni ajani so kljub temu ohranili nekaj nadzora nad centralno vlado vse do propada Osmanskega cesarstva v začetku 20. stoletja.<ref>Hanioglu, 60–61.</ref> ==Lokalni pomembneži== Poleg zgoraj omenjenih mestnih veljakov je osmanski [[Mašrik|mašrik]] – arabski svet in Egipt – imel tudi številčnejše, čeprav manj ekonomsko in politično vplivne podeželske veljake. Večina podeželskih veljakov je izvirala iz razreda felahov/kmetov in so po [[tanzimat]]u tvorili nižji sloj zemljiških posestnikov na palestinskem podeželju in v nastajajočih mestih.<ref name=":0" /> Med podeželske pomembneže so spadali podeželski šejki, vaški ali klanovski [[Muhtar|muhtar]]ji, ki so izkoristili spreminjajoče se pravne, upravne in politične razmere ter globalne gospodarske realnosti, da bi dosegli družbeno-ekonomski in politični vzpon z uporabo družinskih in zakonskih zvez in pokroviteljskih mrež. Na splošno so igrali vodilno vlogo pri razvoju sodobne [[Palestina|Palestine]] do konca 20. stoletja.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Marom |first=Roy |author-link= |year=2024 |title=The Palestinian Rural Notables' Class in Ascendency: The Hannun Family of Tulkarm (Palestine) |url=https://www.euppublishing.com/doi/10.3366/hlps.2024.0327 |journal=Journal of Holy Land and Palestine Studies |language=en |volume=23 |issue=1 |pages=77–108 |doi=10.3366/hlps.2024.0327 |issn=2054-1988|doi-access=free }}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite book |last1=Ágoston |first1=Gábor |last2=Masters |first2=Bruce Alan |title=Encyclopedia of the Ottoman Empire |date=2010 |publisher=Infobase Publishing |isbn=978-1-4381-1025-7 }} * {{cite journal |last1=Piterberg |first1=Gabriel |title=The Formation of an Ottoman Egyptian Elite in the 18th Century |journal=International Journal of Middle East Studies |date=1990 |volume=22 |issue=3 |pages=275–289 |doi=10.1017/S0020743800034073 |jstor=164128 |s2cid=162161606 }} * {{cite journal |last1=Balla |first1=Eliana |last2=Johnson |first2=Noel D. |title=Fiscal Crisis and Institutional Change in the Ottoman Empire and France |journal=The Journal of Economic History |date=2009 |volume=69 |issue=3 |pages=809–845 |doi=10.1017/S0022050709001132 |jstor=40263944 |s2cid=153390372 }} * {{cite journal |last1=Williams |first1=Sherry Lee |title=Ottoman land policy and social change: The Syrian provinces |journal=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae |date=1981 |volume=35 |issue=1 |pages=89–120 |jstor=23682273 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] 61l4xhvpveu60s0sutiqn7flhyu7kjw IgA nefropatija 0 603279 6681956 6681842 2026-05-27T15:08:13Z Marko3 1829 /* Znaki in simptomi */ 6681956 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = IgA nefropatija | synonyms = | field = [[nefrologija]] | image = Dimeric IgA schematic 01.svg | image_size = 150px | alt = | caption = Dimer [[imunoglobulin A|imunoglobulina A]] | pronounce = | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''IgA nefropatija''' ('''IgAN''')<ref name=":0" /> je ledvična bolezen (nefropatija), ki predstavlja najpogostejši primarni [[Glomerulonefritis|glomerulonefritis]] (vnetje [[ledvični glomerul|glomerulov]]) pri odraslih.<ref>{{Cite book |url=http://ebooks.worldscinet.com/ISBN/9789812835871/9789812835871.html |title=Recent Advances in Iga Nephropathy |date=2009 |publisher=World Scientific Publishing Co. Pte. Ltd. |isbn=978-981-283-587-1 |editor-last=Lai |editor-first=Kar Neng |language=en |doi=10.1142/9789812835871}}</ref> Pojavnost bolezni v svetovnem merilu je 2,5/100.000 odraslih prebivalcev.<ref>{{cite journal |last1=Kiryluk |first1=Krzysztof |last2=Li |first2=Yifu |last3=Sanna-Cherchi |first3=Simone |last4=Rohanizadegan |first4=Mersedeh |last5=Suzuki |first5=Hitoshi |last6=Eitner |first6=Frank |last7=Snyder |first7=Holly J. |last8=Choi |first8=Murim |last9=Hou |first9=Ping |last10=Scolari |first10=Francesco |last11=Izzi |first11=Claudia |last12=Gigante |first12=Maddalena |last13=Gesualdo |first13=Loreto |last14=Savoldi |first14=Silvana |last15=Amoroso |first15=Antonio |last16=Cusi |first16=Daniele |last17=Zamboli |first17=Pasquale |last18=Julian |first18=Bruce A. |last19=Novak |first19=Jan |last20=Wyatt |first20=Robert J. |last21=Mucha |first21=Krzysztof |last22=Perola |first22=Markus |last23=Kristiansson |first23=Kati |last24=Viktorin |first24=Alexander |last25=Magnusson |first25=Patrik K. |last26=Thorleifsson |first26=Gudmar |last27=Thorsteinsdottir |first27=Unnur |last28=Stefansson |first28=Kari |last29=Boland |first29=Anne |last30=Metzger |first30=Marie |last31=Thibaudin |first31=Lise |last32=Wanner |first32=Christoph |last33=Jager |first33=Kitty J. |last34=Goto |first34=Shin |last35=Maixnerova |first35=Dita |last36=Karnib |first36=Hussein H. |last37=Nagy |first37=Judit |last38=Panzer |first38=Ulf |last39=Xie |first39=Jingyuan |last40=Chen |first40=Nan |last41=Tesar |first41=Vladimir |last42=Narita |first42=Ichiei |last43=Berthoux |first43=Francois |last44=Floege |first44=Jürgen |last45=Stengel |first45=Benedicte |last46=Zhang |first46=Hong |last47=Lifton |first47=Richard P. |last48=Gharavi |first48=Ali G.|display-authors=5|title=Geographic Differences in Genetic Susceptibility to IgA Nephropathy: GWAS Replication Study and Geospatial Risk Analysis |journal=PLOS Genetics |date=21 June 2012 |volume=8 |issue=6 |article-number=e1002765 |doi=10.1371/journal.pgen.1002765|pmid=22737082 |pmc=3380840 |doi-access=free }}</ref> Značilno je nastajanje neustrezno glikiranega [[Imunoglobulin A|imunoglobulina A1]] (IgA1), proti kateremu se tvorijo avtoprotitelesa razreda IgG ali IgA. Prizadetost ledvic je posledica kopičenja imunskih kompleksov neustrezno glikiranega IgA1 v glomerula, kar sproži vnetni odgovor in privede do okvare struktur ledvičnega parenhima.<ref name=":1">Mahkovic Dora, Kovač Damjan. IgA nefropatija – prikaz dveh kliničnih primerov. Med Razgl. 2015; 54 (1): 135–44.</ref><ref>{{cite journal|last1=C|first1=Davin J|title=What is the difference between IgA nephropathy and Henoch-Schönlein purpura nephritis?|journal=Kidney International|doi=10.1046/j.1523-1755.2001.059003823.x|pmid=11231337|volume=59|issue=3|pages=823–34|year=2001|doi-access=free}}</ref> Pri 25–30 % bolnikov privede bolezen v dveh desetletjih v [[Končna odpoved ledvic|končno odpoved ledvic]].<ref name=":0">Malnarič, Vlasta, Kaplan-Pavlovčič, Staša (2007). Ali arterijsko hipertenzijo pri bolnikih z IgA nefropatijo dobro zdravimo?. Zdravniški vestnik, letnik 76, številka 9, str. 539-543.</ref> Specifičnega zdravljenja še ne poznamo.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Znaki in simptomi == Pri odraslih bolnikih z IgA nefropatijo sta najpogosteje prisotna [[proteinurija]] (beljakovine v seču) in mikroskopska eritrociturija (na oko nevidna prisotnost rdečih krvničk v seču). Lahko je sočasno prisoten [[Visok krvni tlak|povišan krvni tlak]], vendar ni nujno.<ref name=":1"/> Do 30 % bolnikov ima epizodično vidno [[Hematurija|hematurijo]] (kri v seču).<ref name=Stoneman>Stoneman S, Teh JW, O’Shaughnessy MM. IgA Nephropathy in Adults: A Review. JAMA. 2026;335(9):799–813. doi:10.1001/jama.2025.25020</ref> Vidna hematurija je pogosteje prisotna pri otrocih in se praviloma pojavi ob prebolevanju okužbe zgornjih dihal ali prebavil.<ref name=":1"/> Manj pogosto se pojavljata [[Nefrotski sindrom|nefrotski sindrom]] (< 5 %) in hitro napredujoči glomerulonefritis (< 5 %).<ref name=Stoneman/> == Zdravljenje == Specifično zdravilo, ki bi odpravilo vzrok, ne obstaja. Nekateri bolniki potrebujejo le spremljanje, da se zazna morebitno napredovanje bolezni.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/iga-nephropathy/diagnosis-treatment/drc-20352274|title=IgA nephropathy (Berger disease)|accessdate=27. 5. 2026|website=www.mayoclinic.org}}</ref> Spremljanje je primerno za bolnike z blago obliko bolezni z minimalnimi spremembami seča (brezsimptomna hematurija z blago proteinurijo) in z normalnim krvnim tlakom ter ohranjenim ledvičnim delovanjem.<ref name=":1"/> Pri bolnikih s povišanim tlakom se uporabljajo [[Antihipertenziv|antihipertenzivi]]. Imunosupresivi se uporabljajo za zaviranje tvorbe imunskih kompleksov (na primer [[budezonid]]) in nastajanja poškodb v glomerulih (na primer sistemski [[Kortikosteroid|kortikosteroidi]]).<ref name=":2" /> Pri vseh bolnikih z izrazito proteinurijo, povišanim krvnim tlakom ali okvarjenim ledvičnim delovanjem je temelj zdravljenja uvedba zdravila z delovanjem na [[renin-angiotenzinski sistem]] (na primer antagonista endotelin-angiotenzinskih receptorjev), lahko v kombinaciji z [[Zaviralec SGLT2|zaviralcem SGLT2]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bolezni ledvic]] 8byihmyxjkguierl4b91nbycdhx7cbj Psychonaut 4 0 603284 6681914 6681813 2026-05-27T13:26:11Z 56jhoG 157998 slog 6681914 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Gruzijska metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Psychonaut 4 | background = group_or_band | image = Psychonaut4live.jpg | origin = [[Tbilisi]], Gruzija<ref>{{navedi splet | url=https://actainfernalis.com/2017/05/11/interview-psychonaut-4-english/ | title=Interview : Psychonaut 4 | date=11. maj 2017 }}</ref> | genre = [[Depressive suicidal black metal]] | years_active = 2010–danes | label = {{flatlist| * Immortal Frost Productions<ref>{{navedi splet | url=https://www.stengade.dk/show/2025/1/27/psychonaut-4-ga-support-atra-vetosus-au-sedna-it-lichtblick-at | title=Psychonaut 4 [GA] + Support: Atra Vetosus [AU] + Sedna [IT] + Lichtblick [AT] | date=27. januar 2025 }}</ref> * Talheim * Depressive Illusions }} | current_members = * Irakli Kirkitadze * Glixxx * Drifter * Nepho * Alex Menabde * S.D. Ramirez * Giorgi Kordzakhia * Graf von Baphomet | past_members = * André * Borger }} '''Psychonaut 4''' je gruzijska [[depressive suicidal black metal]] skupina, ustanovljena leta 2010.<ref>{{navedi splet | url=https://metalinjection.net/lists/15-unlikely-covers-by-extreme-metal-bands-that-actually-rule | title=15 Unlikely Covers By Extreme Metal Bands That Actually Rule | date=4. avgust 2022 }}</ref> Izdali so pet [[studijski album|studijskih albumov]], nazadnje ''...of Mourning'' leta 2024.<ref>{{navedi splet | url=https://www.truemetal.it/recensioni/of-mourning | title=Recenzija: …Of Mourning | date=29. oktober 2024 }}</ref> Ime skupine izhaja iz izraza »psychonaut«, ki označuje uporabnika psihedeličnih drog, številka štiri pa se nanaša na štiri nivoje (ang. ''plateau'') izkušenj pri uporabi [[dekstrometorfan]]a.<ref>{{navedi splet | url=https://www.truemetal.it/recensioni/of-mourning | title=Recenzija: …Of Mourning | date=29. oktober 2024 }}</ref> Besedila pesmi so v [[gruzinščina|gruzijščini]], ruščini in angleščini.<ref>{{navedi splet | url=https://www.metalsucks.net/2022/06/26/16-powerful-metal-songs-about-struggling-with-addiction/ | title=16 Powerful Metal Songs About Struggling With Addiction | date=26. junij 2022 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.grimmgent.com/psychonaut-4-shared-a-lyric-video-for-the-track-vai-me/ | title=Psychonaut 4 – Vai Me (lyric video) | date=3. september 2024 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://avenoctum.com/2024/10/25/psychonaut-4-of-mourning-immortal-frost-productions/ | title=Psychonaut 4 – …Of Mourning | date=25. oktober 2024 }}</ref> Do leta 2020 so nastopili v 24 državah, tudi v Sloveniji.<ref>{{navedi splet | url=https://www.balcanicaucaso.org/eng/Areas/Georgia/From-Tbilisi-With-Hate-Georgia-s-punk-scene-201870 | title=From Tbilisi With Hate: Georgia’s punk scena }}</ref> ==Člani== ===Trenutni=== * Graf von Baphomet – vokal (2010–danes) * Glixxx – kitara (2010–danes) * Drifter – kitara, vokal (2010–danes) * Nepho – bobni (2011–danes) * Alex Menabde – bas kitara (2015–danes) * S.D. Ramirez – kitara, vokal (2013–2021, 2022–danes) * Giorgi Kordzakhia – kitara (2023–danes) ===Nekdanji=== * André – bas kitara (2010–2012, 2013–2015) * Borger – bobni (2010–2011) ==Diskografija== ===Albumi=== * ''Have a Nice Trip'' (2012) * ''Dipsomania'' (2015) * ''Neurasthenia'' (2016) * ''Beautyfall'' (2020) * ''Scrapes from the past'' (2022)<ref>{{navedi splet | last=Wolfsbrunn | first=Stefan | url=https://www.metal.de/reviews/psychonaut-4-beautyfall-416764/ | title=Psychonaut 4 – Beautyfall review | date=30. december 2020 }}</ref> * ''...of Mourning'' (2024) ===Demo posnetki=== * ''40 %'' (2011) ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Gruzijske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] [[Kategorija:Black metal skupine]] hbugeyt1y49voi510kvego5tt9hwh4v Medis 0 603289 6681905 6681883 2026-05-27T12:59:23Z Dolinarm 52302 Dodana kategorija 6681905 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = Finančni podatki in število zaposlenih v infopolju se nanašajo na družbo Medis d.o.o. }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je bilo ustanovljeno leta [[1989]], njegov ustanovitelj je [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis deluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Družba Medis d.o.o. je v letu [[2025]] ustvarila 185 milijonov € prihodkov in imela 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu [[2024]] znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Zgodovina == Podjetje Medis je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]], magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Skupina Medis je po navedbah podjetja danes prisotna v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] ter [[Grčija|Grčiji]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. Podjetje ima vzpostavljene sisteme skladnosti z zahtevami [[GMP]], [[GDP]], [[ISO]] 9001:2015, ISO/IEC 27001:2022 in [[HACCP]].<ref name="medis-mediji" /> == Mednarodna prisotnost == Skupina Medis posluje v 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Družba Medis d.o.o. je v podatkovni bazi [[Sloexport]] navedena kot veliko podjetje z domačim kapitalom in 67-odstotnim deležem izvoza v prihodkih za leto 2024.<ref name="sloexport" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je [[Maja Strnad Cestar]].<ref name="ebonitete" /> [[Tone Strnad]] je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2025]] je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj [[Tone Strnad]] je leta [[2026]] prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto [[2025]].<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto [[2002]] in Minařikovo odličje za leto [[2020]].<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica [[Maja Strnad Cestar]] je bila med prejemnicami priznanja [[Artemida]] [[2024]], ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi [[Martina Perharič]], ki je bila direktorica Medisa od [[2018]] do [[2023]].<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto [[2021]] prejela tudi [[Minařikovo priznanje]] [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja]] [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] dyfxwuf30vx77h71f4mfmwaqi3th1ni 6681910 6681905 2026-05-27T13:13:55Z Dolinarm 52302 Dodana slika sedeža podjetja 6681910 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = Finančni podatki in število zaposlenih v infopolju se nanašajo na družbo Medis d.o.o. }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je bilo ustanovljeno leta [[1989]], njegov ustanovitelj je [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis deluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Družba Medis d.o.o. je v letu [[2025]] ustvarila 185 milijonov € prihodkov in imela 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu [[2024]] znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> [[File:Medis headquarters Ljubljana.jpg|thumb|350px|Sedež podjetja Medis na Brnčičevi ulici v Ljubljani]] == Zgodovina == Podjetje Medis je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]], magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Skupina Medis je po navedbah podjetja danes prisotna v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] ter [[Grčija|Grčiji]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. Podjetje ima vzpostavljene sisteme skladnosti z zahtevami [[GMP]], [[GDP]], [[ISO]] 9001:2015, ISO/IEC 27001:2022 in [[HACCP]].<ref name="medis-mediji" /> == Mednarodna prisotnost == Skupina Medis posluje v 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Družba Medis d.o.o. je v podatkovni bazi [[Sloexport]] navedena kot veliko podjetje z domačim kapitalom in 67-odstotnim deležem izvoza v prihodkih za leto 2024.<ref name="sloexport" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je [[Maja Strnad Cestar]].<ref name="ebonitete" /> [[Tone Strnad]] je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2025]] je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj [[Tone Strnad]] je leta [[2026]] prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto [[2025]].<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto [[2002]] in Minařikovo odličje za leto [[2020]].<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica [[Maja Strnad Cestar]] je bila med prejemnicami priznanja [[Artemida]] [[2024]], ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi [[Martina Perharič]], ki je bila direktorica Medisa od [[2018]] do [[2023]].<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto [[2021]] prejela tudi [[Minařikovo priznanje]] [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja]] [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] dkcnrkn08l0m1ylbdmz1xxdarlcdo65 6681917 6681910 2026-05-27T13:34:17Z Dolinarm 52302 6681917 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = Finančni podatki in število zaposlenih v infopolju se nanašajo na družbo Medis d.o.o. }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je bilo ustanovljeno leta [[1989]], njegov ustanovitelj je [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis deluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Družba Medis d.o.o. je v letu [[2025]] ustvarila 185 milijonov € prihodkov in imela 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu [[2024]] znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> [[File:Medis headquarters Ljubljana.jpg|thumb|350px|Sedež podjetja Medis na Brnčičevi ulici v Ljubljani]] == Zgodovina == Podjetje Medis je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]], magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek (podjetje)|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Skupina Medis je po navedbah podjetja danes prisotna v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] ter [[Grčija|Grčiji]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. Podjetje ima vzpostavljene sisteme skladnosti z zahtevami [[GMP]], [[GDP]], [[ISO]] 9001:2015, ISO/IEC 27001:2022 in [[HACCP]].<ref name="medis-mediji" /> == Mednarodna prisotnost == Skupina Medis posluje v 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Družba Medis d.o.o. je v podatkovni bazi [[Sloexport]] navedena kot veliko podjetje z domačim kapitalom in 67-odstotnim deležem izvoza v prihodkih za leto 2024.<ref name="sloexport" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je [[Maja Strnad Cestar]].<ref name="ebonitete" /> [[Tone Strnad]] je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2025]] je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj [[Tone Strnad]] je leta [[2026]] prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto [[2025]].<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto [[2002]] in Minařikovo odličje za leto [[2020]].<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica [[Maja Strnad Cestar]] je bila med prejemnicami priznanja [[Artemida]] [[2024]], ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi [[Martina Perharič]], ki je bila direktorica Medisa od [[2018]] do [[2023]].<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto [[2021]] prejela tudi [[Minařikovo priznanje]] [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja]] [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] 4iqxiuaurx7ptx7s9rj64snz51g4tcw 6681925 6681917 2026-05-27T13:59:24Z Tina Vojnovic 250888 6681925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = Finančni podatki in število zaposlenih v infopolju se nanašajo na družbo Medis d.o.o. }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis posluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na 19 trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> V letu [[2025]] je družba ustvarila 185 milijonov € prihodkov in imela 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu [[2024]] znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> [[File:Medis headquarters Ljubljana.jpg|thumb|350px|Sedež podjetja Medis na Brnčičevi ulici v Ljubljani]] == Zgodovina == Podjetje Medis je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]], magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek (podjetje)|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Medis je po navedbah podjetja danes prisoten v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. Podjetje ima vzpostavljene sisteme skladnosti z zahtevami [[GMP]], [[GDP]], [[ISO]] 9001:2015, ISO/IEC 27001:2022 in [[HACCP]].<ref name="medis-mediji" /> == Mednarodna prisotnost == Medis prek svojih podjetij v tujini pokriva 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Družba Medis d.o.o. je v podatkovni bazi [[Sloexport]] navedena kot veliko podjetje z domačim kapitalom in 67-odstotnim deležem izvoza v prihodkih za leto 2024.<ref name="sloexport" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je [[Maja Strnad Cestar]].<ref name="ebonitete" /> [[Tone Strnad]] je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2025]] je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj [[Tone Strnad]] je leta [[2026]] prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto [[2025]].<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto [[2002]] in Minařikovo odličje za leto [[2020]].<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica [[Maja Strnad Cestar]] je bila med prejemnicami priznanja [[Artemida]] [[2024]], ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi [[Martina Perharič]], ki je bila direktorica Medisa od [[2018]] do [[2023]].<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto [[2021]] prejela tudi [[Minařikovo priznanje]] [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja]] [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] 2nf26rrc9ztvdnfosj327ph6jtpdif1 6681926 6681925 2026-05-27T14:01:38Z Tina Vojnovic 250888 6681926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 (Slovenija), 419 (regija) | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = Finančni podatki in število zaposlenih v infopolju se nanašajo na družbo Medis d.o.o. }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis posluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na 19 trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> V letu [[2025]] je družba ustvarila 185 milijonov € prihodkov in imela 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu [[2024]] znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> [[File:Medis headquarters Ljubljana.jpg|thumb|350px|Sedež podjetja Medis na Brnčičevi ulici v Ljubljani]] == Zgodovina == Podjetje Medis je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]], magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek (podjetje)|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Medis je po navedbah podjetja danes prisoten v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. Podjetje ima vzpostavljene sisteme skladnosti z zahtevami [[GMP]], [[GDP]], [[ISO]] 9001:2015, ISO/IEC 27001:2022 in [[HACCP]].<ref name="medis-mediji" /> == Mednarodna prisotnost == Medis prek svojih podjetij v tujini pokriva 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Družba Medis d.o.o. je v podatkovni bazi [[Sloexport]] navedena kot veliko podjetje z domačim kapitalom in 67-odstotnim deležem izvoza v prihodkih za leto 2024.<ref name="sloexport" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je [[Maja Strnad Cestar]].<ref name="ebonitete" /> [[Tone Strnad]] je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2025]] je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj [[Tone Strnad]] je leta [[2026]] prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto [[2025]].<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto [[2002]] in Minařikovo odličje za leto [[2020]].<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica [[Maja Strnad Cestar]] je bila med prejemnicami priznanja [[Artemida]] [[2024]], ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi [[Martina Perharič]], ki je bila direktorica Medisa od [[2018]] do [[2023]].<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto [[2021]] prejela tudi [[Minařikovo priznanje]] [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja]] [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] aonpxuvpv8xcrp4i1igr55znxee5i95 6681927 6681926 2026-05-27T14:02:32Z Tina Vojnovic 250888 6681927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 (Slovenija), 419 (skupaj z zaposlenimi v regiji) | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = Finančni podatki in število zaposlenih v infopolju se nanašajo na družbo Medis d.o.o. }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis posluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na 19 trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> V letu [[2025]] je družba ustvarila 185 milijonov € prihodkov in imela 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu [[2024]] znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> [[File:Medis headquarters Ljubljana.jpg|thumb|350px|Sedež podjetja Medis na Brnčičevi ulici v Ljubljani]] == Zgodovina == Podjetje Medis je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]], magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek (podjetje)|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Medis je po navedbah podjetja danes prisoten v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. Podjetje ima vzpostavljene sisteme skladnosti z zahtevami [[GMP]], [[GDP]], [[ISO]] 9001:2015, ISO/IEC 27001:2022 in [[HACCP]].<ref name="medis-mediji" /> == Mednarodna prisotnost == Medis prek svojih podjetij v tujini pokriva 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Družba Medis d.o.o. je v podatkovni bazi [[Sloexport]] navedena kot veliko podjetje z domačim kapitalom in 67-odstotnim deležem izvoza v prihodkih za leto 2024.<ref name="sloexport" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je [[Maja Strnad Cestar]].<ref name="ebonitete" /> [[Tone Strnad]] je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2025]] je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj [[Tone Strnad]] je leta [[2026]] prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto [[2025]].<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto [[2002]] in Minařikovo odličje za leto [[2020]].<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica [[Maja Strnad Cestar]] je bila med prejemnicami priznanja [[Artemida]] [[2024]], ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi [[Martina Perharič]], ki je bila direktorica Medisa od [[2018]] do [[2023]].<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto [[2021]] prejela tudi [[Minařikovo priznanje]] [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja]] [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] l1lk5bxcesa4i1mhhhq4rdd6yq0s4xa 6682189 6681927 2026-05-28T07:20:53Z Tina Vojnovic 250888 6682189 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 (Slovenija), 419 (skupaj z zaposlenimi v regiji) | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = Finančni podatki in število zaposlenih v infopolju se nanašajo na družbo Medis d.o.o. }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis posluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na 19 trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> V letu [[2025]] je družba ustvarila 185 milijonov € prihodkov in je imela v Sloveniji 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu [[2024]] znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> [[File:Medis headquarters Ljubljana.jpg|thumb|350px|Sedež podjetja Medis na Brnčičevi ulici v Ljubljani]] == Zgodovina == Podjetje Medis je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]], magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek (podjetje)|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Medis je po navedbah podjetja danes prisoten v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. Podjetje ima vzpostavljene sisteme skladnosti z zahtevami [[GMP]], [[GDP]], [[ISO]] 9001:2015, ISO/IEC 27001:2022 in [[HACCP]].<ref name="medis-mediji" /> == Mednarodna prisotnost == Medis prek svojih podjetij v tujini pokriva 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Družba Medis d.o.o. je v podatkovni bazi [[Sloexport]] navedena kot veliko podjetje z domačim kapitalom in 67-odstotnim deležem izvoza v prihodkih za leto 2024.<ref name="sloexport" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je [[Maja Strnad Cestar]].<ref name="ebonitete" /> [[Tone Strnad]] je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2025]] je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj [[Tone Strnad]] je leta [[2026]] prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto [[2025]].<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto [[2002]] in Minařikovo odličje za leto [[2020]].<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica [[Maja Strnad Cestar]] je bila med prejemnicami priznanja [[Artemida]] [[2024]], ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi [[Martina Perharič]], ki je bila direktorica Medisa od [[2018]] do [[2023]].<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto [[2021]] prejela tudi [[Minařikovo priznanje]] [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja]] [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] mceewvc0mz42d7l0x8w6it1s0kuppii 6682290 6682189 2026-05-28T10:02:43Z A09 188929 /* Dejavnost */ -precej irrelevantno, gre za splošne standarde industrije, tako da ... verjetno PR fluff 6682290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 (Slovenija), 419 (skupaj z zaposlenimi v regiji) | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = Finančni podatki in število zaposlenih v infopolju se nanašajo na družbo Medis d.o.o. }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis posluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na 19 trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> V letu [[2025]] je družba ustvarila 185 milijonov € prihodkov in je imela v Sloveniji 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu [[2024]] znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> [[File:Medis headquarters Ljubljana.jpg|thumb|350px|Sedež podjetja Medis na Brnčičevi ulici v Ljubljani]] == Zgodovina == Podjetje Medis je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]], magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek (podjetje)|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Medis je po navedbah podjetja danes prisoten v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. == Mednarodna prisotnost == Medis prek svojih podjetij v tujini pokriva 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Družba Medis d.o.o. je v podatkovni bazi [[Sloexport]] navedena kot veliko podjetje z domačim kapitalom in 67-odstotnim deležem izvoza v prihodkih za leto 2024.<ref name="sloexport" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je [[Maja Strnad Cestar]].<ref name="ebonitete" /> [[Tone Strnad]] je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2025]] je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj [[Tone Strnad]] je leta [[2026]] prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto [[2025]].<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto [[2002]] in Minařikovo odličje za leto [[2020]].<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica [[Maja Strnad Cestar]] je bila med prejemnicami priznanja [[Artemida]] [[2024]], ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi [[Martina Perharič]], ki je bila direktorica Medisa od [[2018]] do [[2023]].<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto [[2021]] prejela tudi [[Minařikovo priznanje]] [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja]] [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] 02e1jv4yqhpiysg1cbk8nkt8dpnmzlr 6682291 6682290 2026-05-28T10:03:15Z A09 188929 -kršitev AP 6682291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 (Slovenija), 419 (skupaj z zaposlenimi v regiji) | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = Finančni podatki in število zaposlenih v infopolju se nanašajo na družbo Medis d.o.o. }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis posluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na 19 trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> V letu [[2025]] je družba ustvarila 185 milijonov € prihodkov in je imela v Sloveniji 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu [[2024]] znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Zgodovina == Podjetje Medis je leta [[1989]] ustanovil [[Tone Strnad]], magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek (podjetje)|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Medis je po navedbah podjetja danes prisoten v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. == Mednarodna prisotnost == Medis prek svojih podjetij v tujini pokriva 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Družba Medis d.o.o. je v podatkovni bazi [[Sloexport]] navedena kot veliko podjetje z domačim kapitalom in 67-odstotnim deležem izvoza v prihodkih za leto 2024.<ref name="sloexport" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je [[Maja Strnad Cestar]].<ref name="ebonitete" /> [[Tone Strnad]] je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2025]] je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj [[Tone Strnad]] je leta [[2026]] prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto [[2025]].<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto [[2002]] in Minařikovo odličje za leto [[2020]].<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica [[Maja Strnad Cestar]] je bila med prejemnicami priznanja [[Artemida]] [[2024]], ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi [[Martina Perharič]], ki je bila direktorica Medisa od [[2018]] do [[2023]].<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto [[2021]] prejela tudi [[Minařikovo priznanje]] [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja]] [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] 5hkzkjdmx4u7qkcjeb2m0s4p2ch2qzq 6682294 6682291 2026-05-28T10:06:21Z A09 188929 -nerelevantnosti, dewikifi 6682294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = [[File:Logo Medis - color.png|220px]] | name = Medis, farmacevtska družba, d.o.o. | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = farmacevtska in medicinska dejavnost | founded = [[1989]] | founder = [[Tone Strnad]] | hq_location = Brnčičeva ulica 1 | hq_location_city = Ljubljana-Črnuče | hq_location_country = [[Slovenija]] | area_served = [[Srednja Evropa|Srednja]] in [[Vzhodna Evropa]] | key_people = [[Maja Strnad Cestar]], direktorica | products = zdravila, medicinski pripomočki, izdelki brez recepta, prehranska dopolnila, medicinska oprema, prehrana za dojenčke in malčke | revenue = 185 milijona € | revenue_year = 2025 | operating_income = | income_year = | num_employees = 169 (Slovenija), 419 (skupaj z zaposlenimi v regiji) | num_employees_year = 2025 | website = {{URL|https://www.medis.com/si/}} | footnotes = }} '''Medis''' je slovensko farmacevtsko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podjetje je del Skupine Medis. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki.<ref name="ebonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/medis-doo/ |title=MEDIS, d.o.o. |website=EBONITETE.SI |publisher=Prva bonitetna agencija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Podjetje je leta 1989 ustanovil [[Tone Strnad]].<ref name="medis-zgodba">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/podjetje/o-nas/nasa-zgodba/ |title=Naša zgodba |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Medis posluje kot podjetje za celovito trženje [[zdravilo|zdravil]], [[medicinski pripomoček|medicinskih pripomočkov]], [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]], drugih medicinskih izdelkov na 19 trgih [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]].<ref name="medis-mediji">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/menu-top/mediji/medijsko-sredisce/ |title=Medijsko središče |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> V letu 2025 je družba ustvarila 185 milijonov € prihodkov in je imela v Sloveniji 169 zaposlenih.<ref name="ebonitete" /> Delež izvoza je glede na prihodke družbe v letu 2024 znašal 67 %.<ref name="sloexport">{{navedi splet |url=https://www.sloexport.si/en/company-card?ms=5294401 |title=MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o. |website=Sloexport |publisher=SPIRIT Slovenija |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Zgodovina == Podjetje Medis je leta 1989 ustanovil Tone Strnad, magister farmacije, ki je pred tem delal v farmacevtski industriji.<ref name="medis-zgodba" /> Strnad je istega leta po odhodu iz [[Lek (podjetje)|Leka]] odprl zeliščno [[lekarna|lekarno]] in ustanovil podjetje Medis.<ref name="mladipodjetnik-strnad">{{navedi splet |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |website=Mladi podjetnik |date=1. februar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Po ustanovitvi se je podjetje širilo v tujino. Medis je po navedbah podjetja danes prisoten v 19 evropskih državah v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. <ref name="medis-kontakti">{{navedi splet |url=https://www.medis.com/si/kontakti/ |title=Kontakti |publisher=Medis |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == Medis opravlja storitve regulative, [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], zagotavljanja kakovosti, veletrgovine, trženja, prodaje, uvajanja zdravil na trge in določanja cen zdravil ter medicinsko podporo.<ref name="medis-mediji" /> Podjetje deluje na področjih zdravil na recept, bolnišnične oskrbe, izdelkov brez recepta in estetske medicine. Organizirano je v štiri strateške poslovne enote:<ref name="medis-mediji" /> * '''Medis Therapeutics''', ki pokriva inovativna in specialistična zdravila na recept na terapevtskih področjih [[nevrologija|nevrologije]], [[pulmologija|pulmologije]], [[oftalmologija|oftalmologije]], [[onkologija|onkologije]], [[redka bolezen|redkih bolezni]], [[imunologija|imunologije]], [[endokrinologija|endokrinologije]], [[ginekologija|ginekologije]] in [[hematologija|hematologije]]; * '''Medis Hospital Care''', ki vključuje bolnišnična zdravila, diagnostiko, [[kirurgija|kirurgijo]], bolnišnično opremo, medicinsko simulacijo in robotizacijo; * '''Medis Consumer Health''', ki zajema izdelke brez recepta in izdelke za široko potrošnjo na področjih zdravja prebavil, odpornosti, zdravja kože, las in nohtov, prehrane za dojenčke in malčke, lajšanja bolečin, zdravja ustne votline in zdravja žensk; * '''Medis Aesthetics''', ki zajema neinvazivne izdelke in naprave za estetsko medicino. == Mednarodna prisotnost == Medis prek svojih podjetij v tujini pokriva 19 evropskih državah in zaposluje več kot 400 ljudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in v regiji.<ref name="medis-mediji" /> Medis je član združenja [[World Orphan Drug Alliance]] (WODA), kjer je naveden kot član za območje Srednje in Vzhodne Evrope.<ref name="woda">{{navedi splet |url=https://www.woda-alliance.com/company/medis/ |title=Medis |publisher=World Orphan Drug Alliance |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica družbe je Maja Strnad Cestar.<ref name="ebonitete" /> Tone Strnad je ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora družbe Medis.<ref name="manager-strnad">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/novice/tone-strnad-je-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-managementa-2025 |title=Tone Strnad je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2025 |publisher=Združenje Manager |date=28. januar 2026 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2025 je Medis prejel Nagrado nemškega gospodarstva 2024/25 v kategoriji »Dober delodajalec«, ki jo podeljuje [[Slovensko-nemška gospodarska zbornica]].<ref name="ahk">{{navedi splet |url=https://slowenien.ahk.de/sl/novice/novice-2025---2030/novice-2025/zmagovalec-nagrade-nemskega-gospodarstva-2024-25-je-postalo-podjetje-medis |title=Zmagovalec Nagrade nemškega gospodarstva 2024/25 je postalo podjetje Medis |publisher=Slovensko-nemška gospodarska zbornica |date=14. februar 2025 |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Ustanovitelj Tone Strnad je leta 2026 prejel priznanje [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo na področju managementa za leto 2025.<ref name="manager-strnad" /> Slovensko farmacevtsko društvo mu je podelilo [[Minařikovo priznanje]] za leto 2002 in Minařikovo odličje za leto 2020.<ref name="sfd">{{navedi splet |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |title=Seznam prejemnikov priznanj |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Direktorica Maja Strnad Cestar je bila med prejemnicami priznanja Artemida 2024, ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref name="artemida">{{navedi splet |url=https://www.zdruzenje-manager.si/priznanja/artemida |title=Artemida |publisher=Združenje Manager |accessdate=27. maj 2026}}</ref> Med prejemnicami priznanja Artemida je bila leta 2019 tudi Martina Perharič, ki je bila direktorica Medisa od 2018 do 2023.<ref name="artemida" /> Perharičeva je za leto 2021 prejela tudi Minařikovo priznanje [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]].<ref name="sfd" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://www.medis.com/}} [[Kategorija:Farmacevtska podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] gwlafy8qfadd8cdhdlsjr66mgissfsw Vasil Levski 0 603290 6681885 2026-05-27T12:04:51Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6681885 wikitext text/x-wiki {{Infobox person |name = Vasil Levski | native_name = {{Nobold|{{lang|bg|Васил Левски}}}} |birth_name = Vasil Ivanov Kunčev |image = BASA-600K-1-1865-15-Vasil Levski-retouched.jpeg |occupation = [[Revolucionar]] |known_for = Notranja revolucionarna organizacija |birth_date = {{birth date|1837|7|18|df=y}} |birth_place = [[Karlovo]], Ejalet Adrianople, [[Osmansko cesarstvo]] |death_date = {{death date and age|1873|2|18|1837|7|18|df=y}} |death_place = [[Sofija]], vilajet Donava, Osmansko cesarstvo |death_cause = Usmrtitev z obešanjem |resting_place = [[Sofija]], Bolgarija |signature = Vasil Levski signature.svg }} '''Vasil Levski'''<ref>Ime tudi [[romaniziranje bolgarščine|transliterirano]] kot ''Vassil'', psevdonim arhaično zapisano kot ''Levsky'').</ref> ({{langx|bg|Васил Левски}}, v starem bolgarskem pravopisu zapisano kot {{lang|bg|Василъ Львскій}},<ref>{{harvnb|Унджиев|1980|p=53}}</ref> izgovorjeno {{IPA|bg|vɐˈsiɫ ˈlɛfski|pron}}), rojen kot Vasil Ivanov Kunčev<ref>Priimek prečrkovan tudi kot ''Kunčev'', ''Kountchev'', ''Kuntchev'' etc.</ref> ({{lang|bg|Васил Иванов Кунчев}}; * 18. julij 1837 – † 18. februar 1873), je bil bolgarski revolucionar, ki je danes narodni junak Bolgarije. Levski, ki so ga poimenovali ''Apostol svobode'', je ideologiziral in zasnoval revolucionarno gibanje za osvoboditev Bolgarije izpod osmanske oblasti. Levski je ustanovil Notranjo revolucionarno organizacijo in si prizadeval za spodbujanje vsedržavne vstaje prek mreže tajnih regionalnih odborov. Levski se je rodil v podbalkanskem mestu Karlovo staršem srednjega razreda in postal pravoslavni menih, preden se je izselil in se pridružil dvema bolgarskima legijama v Srbiji ter drugim bolgarskim revolucionarnim skupinam. V tujini si je prislužil vzdevek ''Levski'' (''Levovski''). Potem ko je delal kot učitelj v bolgarskih deželah, je širil svoja stališča in razvil koncept svoje revolucionarne organizacije s sedežem v Bolgariji, inovativne ideje, ki je nadomestila strategijo odredov s sedežem v tujini iz preteklosti. V Romuniji je Levski pomagal ustanoviti Bolgarski revolucionarni centralni komite, sestavljen iz bolgarskih izseljencev. Med svojimi potovanji po Bolgariji je Levski vzpostavil široko mrežo uporniških odborov. Vendar so ga osmanske oblasti ujele v gostilni blizu Loveča in ga v Sofiji usmrtile z obešanjem. Levski je gledal dlje od dejanja osvoboditve in si je zamislil bolgarsko republiko etnične in verske enakosti, ki je v veliki meri odražala liberalne ideje [[francoska revolucija|francoske revolucije]] in sodobne zahodne družbe. Dejal je: »Svobodni bomo v popolni svobodi tam, kjer živi Bolgar: v Bolgariji,<ref>An outdated Bulgarian toponym about the region of [[Moesia]]. For more see: Valentin Mihaylov (2024) Bulgarian Geopolitics in a Balkan Context: Imagining the Space of a Nation, Routledge, {{ISBN|9781003413912}}, p. 231.</ref> [[Trakija|Trakiji]], [[Makedonija (regija)|Makedoniji]]; ljudje ne glede na etnično pripadnost bodo v tem našem nebesu enaki Bolgarom v vsem.« Levski je trdil, da vse verske in etnične skupine živijo v svobodni Bolgariji in uživajo enake pravice.<ref name="idei">{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_idei.htm|title=Идеи за свободна България|access-date=11 April 2009|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20090411112718/http://www.aba.government.bg/levski/VL_idei.htm|archive-date=11 April 2009 }}, ''170 години''.</ref><ref name="manova" /><ref name="Crampton 2007 422">{{harvnb|Crampton|2007|p=422}}</ref> V Bolgariji in Srbiji so ga obesili s spomeniki, številne nacionalne ustanove pa nosijo njegovo ime. Leta 2007 je na nacionalni televizijski anketi zasedel prvo mesto kot največji Bolgar vseh časov.<ref name=Poll>{{cite news|url=http://www.velikite.bg/index.php?p=4&id=58|archive-url=https://web.archive.org/web/20070317134803/http://www.velikite.bg/index.php?p=4&id=58|url-status=dead|archive-date=17 March 2007|title=Васил Левски беше избран за най-великия българин на всички времена|date=18 February 2007|publisher=Великите българи|language=bg|access-date=24 October 2008}}</ref> == Zgodovinsko ozadje == Gospodarske težave [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v 19. stoletju so ga spodbudile k poosebitvi kot »bolnega človeka Evrope«.<ref>{{cite news|url=http://www.nybooks.com/articles/14331|title=The Sick Man of Europe|last=De Bellaigue|first=Christopher|date=5 July 2001|work=The New York Review of Books|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080930072643/http://www.nybooks.com/articles/14331|archive-date=30 September 2008}}</ref> Reforme, ki so jih načrtovali sultani, so se soočale z nepremostljivimi težavami.<ref>{{harvnb|Castellan|1999|pp=221–222}}</ref> Bolgarski nacionalizem se je postopoma pojavljal sredi 19. stoletja z gospodarskim vzponom bolgarskih trgovcev in obrtnikov, razvojem ljudskega šolstva, ki ga je financirala Bolgarija, bojem za avtonomno bolgarsko cerkev in političnimi akcijami za oblikovanje ločene bolgarske države.<ref>{{harvnb|Castellan|1999|pp=315–317}}</ref> [[Prva srbska vstaja|Prva]] in [[druga srbska vstaja]] sta postavili temelje avtonomne [[Kneževina Srbija|Srbije]] v poznih 1810-ih,<ref>{{harvnb|Castellan|1999|p=258}}</ref> [[Grčija]] pa je bila ustanovljena kot neodvisna država leta 1832 po [[Grška osamosvojitvena vojna|grški vojni za neodvisnost]].<ref>{{harvnb|Castellan|1999|p=272}}</ref> Vendar podpora za pridobitev neodvisnosti z oboroženim bojem proti Osmanskemu cesarstvu ni bila univerzalna. Revolucionarno čustvo je bilo večinoma skoncentrirano med bolj izobraženimi in mestnimi sloji prebivalstva. Med kmeti in bogatejšimi trgovci je bila podpora organiziranemu uporu manjša, saj so se bali, da bi osmanski povračilni ukrepi ogrozili gospodarsko stabilnost in razširjeno lastništvo podeželskih zemljišč.<ref>{{harvnb|Roudometof|2001|p=136}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnje življenje, izobrazba in meništvo === Vasil Levski se je rodil kot Vasil Ivanov Kunčev 18. julija 1837 v mestu Karlovo v evropski provinci [[Rumelija|Rumeliji]] Osmanskega cesarstva.<ref name="brit">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/338046/Vasil-Levski|title=Vasil Levski|year=2008|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090312011346/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/338046/Vasil-Levski|archive-date=12 March 2009}}</ref> Bil je soimenjak svojega strica po materini strani, arhimandrita (višjega opata) Vasila (Басилий, Vasiliy).<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|p=24}}</ref> Starša, Ivan Kunčev in Gina Kunčeva (roj. Karaivanova), sta izhajala iz družine duhovnikov in obrtnikov ter sta bila člana nastajajočega bolgarskega srednjega razreda.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|p=37}}</ref> Ivan Kunčev, ugleden, a preizkušen lokalni obrtnik, je umrl leta 1844. Levski je imel dva mlajša brata, Hrista in Petra, ter starejšo sestro Jano; druga sestra Marija je umrla v otroštvu.<ref>{{cite book|last=Дойчев|first=Л|title=Сподвижници на Апостола|language=bg|publisher=Отечество|location=София|year=1981|oclc=8553763}}</ref> [[File:Karlovo Levski House IFB.JPG|left|thumb|Vhod v Levskijevo rojstno hišo v Karlovu. Zgrajena je bila v 18. stoletju in obnovljena leta 1933, od leta 1937 pa je muzej.<ref>{{cite web|url=http://www.vlevskimuseum-bg.org/muz-rodna-kushta-en.php|title=Vassil Levski's house|publisher=Музей "Васил Левски", гр. Карлово|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080424094451/http://www.vlevskimuseum-bg.org/muz-rodna-kushta-en.php|archive-date=24 April 2008}}</ref>]] Njegov kolega revolucionar [[Panajot Hitov]] je kasneje odraslega Levskega opisal kot srednje visokega, gibčnega in žilavega videza – s svetlimi, sivo-modrimi očmi, blond lasmi in majhnimi brki. Dodal je, da Levski ni kadil in ne je pil. Hitovove spomine na Levskijev videz podpirajo Levskijevi sodobniki, revolucionar in pisatelj Ljuben Karavelov ter učitelj Ivan Furnadžijev. Edini razliki sta v tem, da je Karavelov trdil, da je bil Levski visok in ne srednje visok, medtem ko je Furnadžijev opazil, da so bili njegovi brki svetlo rjavi, oči pa lešnikove barve.<ref>"[http://www.aba.government.bg/levski/VL_snimki.htm Външен вид] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100218125624/http://www.aba.government.bg/levski/VL_snimki.htm|date=18 February 2010 }}", ''170 години''.</ref> Levski je začel šolanje v šoli v Karlovu, kjer se je kot vajenec lokalnega obrtnika učil krojenja. Leta 1855 ga je Levskijev stric Vasilij – [[arhimandrit]] in odposlanec samostana [[Hilandar]] – odpeljal v [[Stara Zagora|Staro Zagoro]], kjer je obiskoval šolo<ref name="cramptonbulgaria89">{{harvnb|Crampton|2007|pp=89–90}}</ref> in delal kot Vasilijev služabnik. Nato se je Levski pridružil tečaju za duhovnike.<ref name="crampton79">{{harvnb|Crampton|1997|p=79}}</ref> 7. decembra 1858 je postal pravoslavni menih v samostanu [[Sopot, Plovdiv|Sopot]]<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|pp=27–28}}</ref> z redovniškim imenom Ignacij (Игнатий, Ignatiy) in bil leta 1859 povišan v hierodiakona,<ref name="manova">{{harvnb|Manova|Zhelev|Mitev|2007}}</ref><ref name="bakalov">{{harvnb|Бакалов|Куманов|2003}}</ref> kar je kasneje navdihnilo enega od Levskih neformalnih vzdevkov, Diakon (Дякона, Dyakona).<ref>{{cite news|url=http://www.pravoslavie.bg/content/view/9198/162/|title=Левски|date=20 February 2008|work=Православие БГ|language=bg|access-date=25 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090112203833/http://www.pravoslavie.bg/content/view/9198/162/|archive-date=12 January 2009}}</ref> === Prva bolgarska legija in izobraževalno delo === [[File:Levski2 (cropped).jpg|upright|thumb|Levski v uniformi Prve bolgarske legije]] Navdihnjen z revolucionarnimi idejami Georgija Save Rakovskega je Levski spomladi 1862 odšel v srbsko prestolnico [[Beograd]].<ref>Letni časi v tem članku so letni časi na [[severni polobli]], tj. pomlad je na začetku leta.</ref> V Beogradu je Rakovski zbiral Prvo bolgarsko legijo, vojaški odred, ki so ga oblikovali bolgarski prostovoljci in revolucionarni delavci, ki so si prizadevali za strmoglavljenje osmanske oblasti. Levski je opustil svojo službo meniha in se prijavil kot prostovoljec.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=45–48}}</ref> Takrat so bili odnosi med Srbi in njihovim osmanskim [[suzerenstvo||suzerenstvom]] napeti. Med bitko za Beograd, v kateri so turškezerenstvomsile vstopile v mesto, sta se Levski in Legija odlikovala pri njihovem odbijanju.<ref>{{cite web|url=http://www.vagabond-bg.com/features/item/1964-who-was-vasil-levski.html|title=WHO WAS VASIL LEVSKI?|publisher=Vagabond|author=Trankova, Dimana|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160924072455/http://www.vagabond-bg.com/features/item/1964-who-was-vasil-levski.html|archive-date=24 September 2016}} 24 February 2012</ref><ref>{{cite book|last = Trotsky|author-link = |first = Leon|author2 = Brian Pearce|author3=George Weissman|author4=Duncan Williams|title = The War Correspondence of Leon Trotsky. The Balkan Wars, 1912-13 |publisher = Resistance Books|year = 1980|isbn = 0-909196-08-7|page = 487}}</ref> Nadaljnji vojaški konflikti v Beogradu so bili sčasoma rešeni diplomatsko, Prva bolgarska legija pa je bila pod osmanskim pritiskom 12. septembra 1862 razpuščena.<ref>Trotsky, Pearce, Weissman & Williams 1980, p.487.</ref> Zaradi poguma med usposabljanjem in bojem si je prislužil vzdevek Levski (''Levovski''). Po razpustitvi legije se je Levski pridružil odredu Ilja Vojvode v Kragujevcu, a se je vrnil k Rakovskemu v Beograd, potem ko je odkril, da so Iljovi načrti za invazijo na Bolgarijo propadli.<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|pp=36–39}}</ref> Spomladi 1863 se je Levski po kratkem bivanju v Romuniji vrnil v bolgarska ozemlja. Njegov stric Bazil ga je osmanskim oblastem prijavil kot upornika, Levski pa je bil tri mesece zaprt v [[Plovdiv]]u, a je bil izpuščen po zaslugi zdravnika R. Petrova in ruskega vicekonzula Najdena Gerova.<ref name="bio">{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm|title=Живот и дело|access-date=23 October 2008|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20100213074055/http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm|archive-date=13 February 2010 }}, ''170 години''.</ref> Na [[Velika noč|Veliko noč]] 1864 se je Levski uradno odpovedal svoji verski službi.<ref>{{harvnb|Унджиев|1980|p=60}}</ref> Od maja 1864 do marca 1866 je delal kot učitelj v Vojnjagovu blizu Karlova; tam je podpiral in nudil zatočišče preganjanim Bolgarom ter organiziral domoljubne skupine med prebivalstvom. Njegova dejavnost je vzbudila sum med osmanskimi oblastmi in bil je prisiljen seliti. Od pomladi 1866 do pomladi 1867 je poučeval v Enikyoyu in Kongasu, dveh vaseh v severni [[Dobrudža|Dobrudži]] blizu Tulcee.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=67–68}}</ref><ref>{{harvnb|Унджиев|1980|pp=63–64}}</ref> === Hitov odred in Druga bolgarska legija === Novembra 1866 je Levski obiskal Rakovskega v Iaşiju. Dve revolucionarni skupini pod vodstvom Panayota Hitova in Filipa Totyuja sta spodbujali bolgarsko diasporo v Romuniji k napadu na Bolgarijo in organiziranju protiotomanskega odpora. Na priporočilo Rakovskega je bil Vasil Levski izbran za zastavonošo Hitovega odreda.<ref name="muzey12">{{harvnb|Дойнов|Джевезов|1996|p=12}}</ref> Aprila 1867 je skupina prečkala Donavo pri Tutrakanu, se premaknila skozi regijo Ludogorie in dosegla [[Stara planina|Balkansko gorovje]]. Po spopadih je skupina avgusta pobegnila v Srbijo skozi [[Pirot]].<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=70–72}}</ref><ref>{{harvnb|Кондарев|1946|p=59}}</ref> [[File:Vasil Levski 1867.jpg|left|thumb|Levski kot zastavonoša oboroženega odreda Panayota Hitova]] V Srbiji je bila vlada spet naklonjena težnjam bolgarskih revolucionarjev in jim je dovolila, da v Beogradu ustanovijo Drugo bolgarsko legijo, organizacijo, podobno svoji predhodnici in njenim ciljem. Levski je bil pomemben član Legije, vendar je med februarjem in aprilom 1868 trpel za želodčno boleznijo, ki je zahtevala operacijo. Ker je bil priklenjen na posteljo, se ni mogel udeležiti usposabljanja Legije.] Potem ko je bila Legija pod političnim pritiskom ponovno razpuščena, se je Levski poskušal ponovno združiti s svojimi rojaki, a so ga aretirali v [[Zaječar]]ju in za kratek čas zaprli.<ref name="Crampton 2007 p=89">{{harvnb|Crampton|2007|p=89}}</ref> Po izpustitvi je odšel v Romunijo, kjer sta Hadži Dimitar in Stefan Karadža mobilizirala revolucionarne odrede. Zaradi različnih razlogov, vključno s težavami z želodcem in strateškimi razlikami, Levski ni sodeloval. Pozimi 1868 se je seznanil s pesnikom in revolucionarjem Hristom Botevim in živel z njim v zapuščeni vetrnici blizu Bukarešte.<ref>{{cite news|url=http://www.budilnik.com/index.php?act=showpost&postid=1567|title=Христо Ботев загива на този ден през 1876 г|date=2 June 2007|publisher=Будилникъ|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708103313/http://www.budilnik.com/index.php?act=showpost&postid=1567|archive-date=8 July 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_HrB.htm|title=Васил Левски и Христо Ботев|access-date=27 December 2008|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20081227114130/http://www.aba.government.bg/levski/VL_HrB.htm|archive-date=27 December 2008 }}, ''170 години''.</ref><ref name="muzey17">{{harvnb|Дойнов|Джевезов|1996|p=17}}</ref> === Bolgarske turneje in delo v Romuniji === Levski je zavrnil strategijo izseljenskih odredov za notranjo propagando in se podal na svojo prvo turnejo po bolgarskih deželah, da bi vse plasti bolgarske družbe vključil v uspešno revolucijo. 11. decembra 1868 je s parnikom odpotoval iz Turnu Măgurele v [[Carigrad]], izhodišče potovanja, ki je trajalo do 24. februarja 1869, ko se je Levski vrnil v Romunijo. Med to anketno in izvidniško misijo naj bi Levski obiskal [[Plovdiv]], Peruščico, Karlovo, [[Sopot, Plovdiv|Sopot]], [[Kazanlak]], Sliven, [[Veliko Trnovo|Tarnovo]], [[Loveč]], [[Pleven]] in Nikopol ter navezal stike z lokalnimi domoljubi. Po dvomesečnem bivanju v [[Bukarešta|Bukarešti]] se je Vasil Levski vrnil v Bolgarijo na drugo turnejo, ki je trajala od 1. maja do 26. avgusta 1869. Na tej turneji je nosil proklamacije, ki jih je v Romuniji natisnil politični voditelj Ivan Kasabov. Te so Levskega legitimirale kot predstavnika bolgarske začasne vlade. Vasil Levski je potoval v Nikopol, Pleven, Karlovo, Plovdiv, Pazardžik, Peruščico, Staro Zagoro, Čirpan, Sliven, Loveč, Tarnovo, Gabrovo, Sevlievo in Trjavno. Po mnenju nekaterih raziskovalcev je Levski med to turnejo ustanovil najzgodnejši od svojih tajnih odborov, vendar te domneve temeljijo na negotovih podatkih. [[File:Vasil Levski IRO revolutionary districts.png|upright=1.35|thumb|Zemljevid revolucionarnih okrožij v notranji revolucionarni organizaciji Vasila Levskega]] Od konca avgusta 1869 do maja naslednjega leta je bil Levski aktiven v romunski prestolnici Bukarešti. Bil je v stiku z revolucionarnim pisateljem in novinarjem Ljubenom Karavelovom, čigar sodelovanje pri ustanovitvi Bolgarskega literarnega društva je Levski pisno odobril. Karavelovljeve publikacije so zbrale številne privržence in sprožile ustanovitev Bolgarskega revolucionarnega centralnega komiteja (BRCC), centralizirane revolucionarne diasporne organizacije, katere ustanovni član je bil Levski in pripravljavec statuta.<ref name="perry">{{harvnb|Perry|1993|p=9}}</ref> Zaradi nesoglasij glede načrtovanja je Levski spomladi 1870 zapustil Bukarešto in začel uresničevati svoj koncept notranje revolucionarne mreže. === Ustanovitev notranje revolucionarne organizacije === Kljub nezadostni dokumentaciji o Levskih dejavnostih leta 1870 je znano, da je leto in pol vzpostavljal široko mrežo tajnih odborov v bolgarskih mestih in vaseh. Omrežje, Notranja revolucionarna organizacija (NRO), je bilo osredotočeno okoli Loveškega centralnega komiteja, imenovanega tudi ''BRCC v Bolgariji'' ali ''začasna vlada''. Cilj odborov je bil pripraviti usklajeno vstajo.<ref>Stavrianos 2000, p 378.</ref> Omrežje odborov je bilo najgostejše v osrednjih bolgarskih regijah, zlasti okoli Sofije, Plovdiva in Stare Zagore. Revolucionarni odbori so bili ustanovljeni tudi v nekaterih delih Makedonije, Dobrudže in Strandže ter okoli bolj obrobnih urbanih središč Kjustendila, Vrace in Vidina. Odbori NRO so kupovali orožje in organizirali odrede prostovoljcev. Po eni študiji je imela organizacija v začetku 1870-ih nekaj več kot 1000 članov. Večina članov je bila intelektualcev in trgovcev, čeprav so bili zastopani vsi sloji bolgarske družbe. Posamezniki so članstvo v IRO pridobili na skrivaj: iniciacijski ritual je vključeval formalno prisego zvestobe nad evangelijem ali krščanskim križem, pištolo in nožem; izdaja je bila kazniva s smrtjo, tajna policija pa je spremljala dejavnosti vsakega člana.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=83, 86}}</ref> Odnosi z revolucionarno diasporno skupnostjo so se vzdrževali prek tajnih kanalov zanesljivih ljudi. Notranja korespondenca je uporabljala šifriranje, običajne znake ter lažna osebna in odborna imena. Čeprav je Levski sam vodil organizacijo, si je administrativne odgovornosti delil s pomočniki, kot so menih, ki je postal revolucionar Matej Preobraženski, pustolovski Dimitar Obšti in mladi Angel Kančev.<ref name="bakalov" /><ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=85–86}}</ref> [[File:Levski3 (cropped).jpg|left|thumb|Vasil Levski v času ustanovitve svoje notranje revolucionarne mreže]] Ustanovitev Levskijeve notranje revolucionarne organizacije obkrožajo apokrifne in pollegendarne anekdotske zgodbe. Levskija so preganjale otomanske oblasti, ki so za njegovo smrt ponudile 500 turških lir in za njegovo ujetje 1000, zato se je med potovanji zatekel k preoblekam, da bi se izognil aretaciji.[56] Znano je na primer, da si je barval lase in nosil različne narodne noše. Jeseni 1871 sta Levski in Angel Kančev objavila Navodila delavcev za osvoboditev bolgarskega ljudstva,[25] osnutek statuta BRCC, ki je vseboval ideološke, organizacijske in kazenske dele. Poslali so ga lokalnim odborom in diasporni skupnosti v razpravo. Politične in organizacijske izkušnje, ki jih je Levski nabral, so očitne v njegovi korespondenci iz let 1871–1872; takrat so njegovi pogledi na revolucijo očitno dozoreli. Ko se je IRO širila, je svoje dejavnosti bolj usklajevala z BRCC s sedežem v Bukarešti. Na Levskijevo pobudo je bila med 29. aprilom in 4. majem 1872 sklicana generalna skupščina. Na skupščini so delegati odobrili program in statut, za vodjo organizacije izvolili Ljubena Karavelova in Levskega pooblastili za edinega legitimnega predstavnika izvršnega organa BRCC v bolgarskih deželah.<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|pp=160–161}}</ref> Po udeležbi na skupščini se je Levski vrnil v Bolgarijo in reorganiziral notranjo strukturo IRO v skladu s priporočili BRCC. Tako se je Centralni komite Loveč zreduciral na redni lokalni odbor, ustanovljeni pa so bili tudi prvi revolucionarni centri na ravni regije. Pomanjkanje sredstev pa je organizacijo pahnilo v krizo, Levskijeve samotne presoje o pomembnih strateških in taktičnih zadevah pa so bile vse bolj pod vprašajem. === Ujetje in usmrtitev === V tej situaciji je Levskijev pomočnik Dimitar Obšti 22. septembra 1872 v prelazu Arabakonak oropal osmanski poštni konvoj, brez odobritve Levskega ali vodstva gibanja.<ref name="cramptonbulgaria89" /><ref name="bakalov" /> Čeprav je bil rop uspešen in je IRO prinesel 125.000 grošev, so bili Obšti in drugi storilci kmalu aretirani. Predhodna preiskava in sojenje sta razkrila velikost revolucionarne organizacije in njene tesne odnose z BRCC. Obti in drugi zaporniki so v celoti priznali krivdo in razkrili Levskega vodilno vlogo.<ref>{{cite web|url=http://liternet.bg/publish19/cv_dikovski/levski.htm|title=Някои спорни факти около предателството на Васил Левски|last=Диковски|first=Цветан|year=2007|publisher=LiterNet|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20081229203249/http://liternet.bg/publish19/cv_dikovski/levski.htm| archive-date=29 December 2008}}</ref> [[File:Къкрина 976377040 6a02e0ee54 o.jpg|right|thumb|Gostilna Kakrina, kjer so Levskega konec decembra 1872 ujele osmanske oblasti]] Ko se je Levski zavedel, da je v nevarnosti, se je odločil pobegniti v Romunijo, kjer se bo srečal s Karavelovom in se pogovoril o teh dogodkih. Najprej pa je moral zbrati pomembno dokumentacijo iz arhiva odbora v Loveču, ki bi predstavljala ključni dokaz, če bi jo zasegli Osmani. Ostal je v bližnji vaški gostilni v Kakrini, kjer so ga zjutraj 27. decembra 1872 presenetili in aretirali. Izhajajoč iz zapisov Ljubena Karavelova, je bilo splošno sprejeto, da je Levskega policiji izdal duhovnik Krastyo Nikiforov. To teorijo so raziskovalci, kot sta Ivan Panchovski in Vasil Boyanov, izpodbijali zaradi pomanjkanja dokazov.<ref>{{cite web|url=http://synpress-classic.dveri.bg/04-2002/01-01.htm|title=Краят на една клевета|access-date=24 October 2008|publisher=Църковен вестник|language=bg|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081207141825/http://synpress-classic.dveri.bg/04-2002/01-01.htm|archive-date=7 December 2008}}</ref> Levskega so sprva odpeljali na zaslišanje v Tarnovo, 4. januarja pa so poslali v Sofijo. Tam so ga odpeljali pred sodišče. Čeprav je priznal svojo identiteto, ni razkril svojih sostorilcev ali podrobnosti, povezanih s svojo organizacijo, saj je prevzel vso krivdo.[62] Osmanske oblasti so Levskega obsodile na smrt z obešanjem. Kazen je bila izvršena 18. februarja 1873 v Sofiji,<ref>{{Cite journal|first =Maria|last =Todorova|title =Memoirs, Biography, Historiography: The Reconstruction of Levski's Life Story|journal =Études balkaniques|volume=1|year =2003|page =23|place =Sofia|publisher =Académie bulgare des sciences}}</ref> kjer danes stoji spomenik Vasilu Levskemu.<ref>{{cite news|url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=1116&sectionid=6&id=00011|title=За паметника на Левски дарили едва 3000 лева|last=Николов|first=Григор|date=8 November 2005|publisher=Сега|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080421060355/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=1116&sectionid=6&id=00011|archive-date=21 April 2008}}</ref><ref>{{harvnb|Miller|1966|p=346}}</ref> Lokacija Levskega groba ni znana, vendar se je v 1980-ih pisatelj Nikolaj Hajtov zavzemal za cerkev sv. Petke Sedlarske kot Levskega grobišče, kar je Bolgarska akademija znanosti ocenila kot možno, a nepreverljivo.<ref>{{cite web|url=http://ziezi.net/petka.html|title=Гробът на Васил Левски|publisher=Ziezi ex quo Vulgares|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081018234905/http://ziezi.net/petka.html|archive-date=18 October 2008}}</ref><ref>{{harvnb|Todorova|2007|p=165}}</ref> Levskega smrt je zaostrila krizo v bolgarskem revolucionarnem gibanju, večina odborov IRO pa se je kmalu razpadla. Kljub temu je pet let po Levskijevem obešanju [[rusko-turška vojna (1877–1878)]] zagotovila osvoboditev Bolgarije izpod osmanske oblasti po aprilski vstaji leta 1876. [[Sanstefanski mir]] z dne 3. marca 1878 je bolgarsko državo ustanovil kot avtonomno kneževino Bolgarijo pod ''[[de iure]]'' osmansko suverenostjo.<ref>{{harvnb|Castellan|1999|pp=322–324}}</ref> == Revolucionarna teorija in ideje == [[File:Vasil Levski - Paris.jpg|thumb|Relief Vasila Levskega na bolgarskem veleposlaništvu v Parizu]] Konec 1860-ih je Levski razvil revolucionarno teorijo, ki je bolgarsko osvobodilno gibanje videla kot oborožen upor vseh Bolgarov v Osmanskem cesarstvu. Upor naj bi pripravila, nadzorovala in koordinirala centralna revolucionarna organizacija, ki naj bi vključevala lokalne revolucionarne odbore v vseh delih Bolgarije in delovala neodvisno od kakršnih koli tujih dejavnikov. Levskijeva teorija je izhajala iz ponavljajočih se neuspehov pri učinkovitem izvajanju Rakovskih idej, kot je bila uporaba oboroženih odredov s sedežem v tujini (''чети, cheti'') za izzivanje splošnega upora.<ref name="jelavich136">{{harvnb|Jelavich|Jelavich|1986|p=136}}</ref> Levskijeva ideja o popolnoma neodvisni revoluciji pa ni uživala odobravanja celotnega prebivalstva – pravzaprav je bil edini vidni bolgarski revolucionar, ki jo je zagovarjal. Namesto tega so mnogi menili, da je intervencija velikih sil bolj izvedljiva rešitev.<ref name="transition11">{{harvnb|Dimitrov|2001}}</ref> Levski si je Bolgarijo predstavljal kot demokratično republiko, ki je občasno našla skupni jezik z Deklaracijo o pravicah človeka in državljana in v veliki meri odražala liberalne ideje francoske revolucije in sodobne zahodne družbe.<ref>{{cite news|url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2146&sectionid=5&id=0000901|title=Идеите на Левски и модерността|last=Чурешки|first=Стефан|date=17 February 2006|publisher=Сега|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719053808/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2146&sectionid=5&id=0000901|archive-date=19 July 2011}}</ref><ref>{{Cite journal|first =Ognyana|last =Hrissimova|title= Les idées de la révolution française de 1789 et les droits réels de l'homme et du citoyen dans les Constitutions de Etats nationaux des Balkans|journal =Études balkaniques|volume=3–4|year =1999|page=17|place =Sofia|publisher =Académie bulgare des sciences|issn =0324-1645|language =fr}}</ref> Dejal je: »Svobodni bomo v popolni svobodi tam, kjer živi Bolgar: v Bolgariji, Trakiji, Makedoniji; ljudje ne glede na etnično pripadnost bodo v vsem enaki Bolgarom. Imeli bomo zastavo, na kateri piše 'Čista in sveta republika' ... Čas je, da z enim samim dejanjem dosežemo tisto, kar si prizadevajo naši francoski bratje ...« Levski je menil, da bi morale vse verske in etnične skupine v svobodni Bolgariji – pa naj bodo to Bolgari, Turki, Judje ali drugi – uživati ​​enake pravice. Ponovil je, da se bolgarski revolucionarji borijo proti sultanovi vladi, ne pa proti turškemu ljudstvu<ref name="daskalov61">{{harvnb|Daskalov|2004|p=61}}</ref> in njegovi veri: »Ne preganjamo turškega ljudstva niti njegove vere, temveč cesarja in njegove zakone (z eno besedo, turško vlado), ki na barbarski način vlada ne le nam, ampak tudi samemu Turku.«<ref name="idei" /><ref name="muzey21">{{harvnb|Дойнов|Джевезов|1996|p=21}}</ref> Levski je bil pripravljen žrtvovati svoje življenje za revolucijo in postaviti Bolgarijo in bolgarsko ljudstvo nad osebne interese: »Če bom zmagal, bom zmagal za celotno ljudstvo. Če bom izgubil, bom izgubil samo sebe.«<ref>{{cite web|url=http://web.orbitel.bg/willow/levski/3-2.htm|title=Ако спечеля, печеля за цял народ&nbsp;— ако загубя, губя само мене си|publisher=Свята и чиста република|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080925182849/http://web.orbitel.bg/willow/levski/3-2.htm|archive-date=25 September 2008}}</ref> V osvobojeni Bolgariji se ni predstavljal kot narodni voditelj ali visoki uradnik: »Hrepenimo po svobodni domovini in [takrat] bi mi lahko celo ukazali, naj pasem race, kajne?« V duhu [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldija]] je Levski načrtoval, da bo po ponovni vzpostavitvi Bolgarije pomagal drugim zatiranim ljudstvom sveta pri njihovi osvoboditvi.ref>{{cite news|url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2569&sectionid=5&id=0000901|title=Величие и мизерия в епохата на Водолея|last=Кьосев|first=Александър|date=24 February 2007|publisher=Сега|language=bg|access-date=25 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719053617/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2569&sectionid=5&id=0000901|archive-date=19 July 2011}}</ref> Zavzemal se je tudi za »strogo in redno računovodstvo« v svoji revolucionarni organizaciji in ni toleriral korupcije.<ref name="zemya">{{cite news|url=http://zemia-news.bg/issues/zemia-20080718-136.pdf|title=Близо ли е времето?|last=Тодоров|first=Петко|publisher=Земя|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081030082205/http://zemia-news.bg/issues/zemia-20080718-136.pdf|archive-date=30 October 2008}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite book |title=Histoire des Balkans, XIVe–XXe siècle |last=Castellan |first=Georges |year=1999 |publisher=Fayard |location=Paris |isbn=2-213-60526-2 |language=fr |edition=Bulgarian translation |others=transl. Lilyana Tsaneva }} *{{cite book|last1=Cornis-Pope|first1=Marcel|title=History of the literary cultures of East-Central Europe: junctures and disjunctures in the 19th and 20th centuries|first2=John |last2=Neubauer|publisher=John Benjamins Publishing Company|year=2004|isbn=90-272-3452-3}}. *{{cite book |title=Bulgaria |last=Crampton |first=R.J. |year=2007 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-820514-2 }} *{{cite book |title=A Concise History of Bulgaria |last=Crampton |first=R.J. |year=1997 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-56183-3 }} *{{cite book|title=The Making of a Nation in the Balkans: Historiography of the Bulgarian Revival |last=Daskalov |first=Rumen |year=2004 |publisher=Central European University Press |isbn=963-9241-83-0 }} *{{cite book|last=Dimitrov|first=Vesselin|title=Bulgaria: The Uneven Transition|publisher=Routledge|year=2001|isbn=0-415-26729-3}} *{{cite book |title=The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920: A History of East Central Europe |last1=Jelavich |first1=Charles |first2=Barbara |last2=Jelavich |year=1986 |publisher=University of Washington Press |isbn=0-295-96413-8 }} *{{cite book |last=MacDermott |first= Mercia |author-link= |title= A History of Bulgaria 1395–1885 |place= New York |publisher= Frederick A. Praeger |year= 1962 |access-date= |url=https://archive.org/details/historyofbulgari00macd |url-access= registration |via= Internet Archive }} *{{cite book |last=MacDermott |first=Mercia |author-link= |title=The Apostle of Freedom: A Portrait of Vasil Levsky Against a Background of Nineteenth Century Bulgaria |publisher=G. Allen and Unwin |location=London|year=1967|oclc=957800}} *{{cite news|url=http://www.bnr.bg/RadioBulgaria/Emission_English/Theme_Profiles/Material/levski.htm|title=The Apostle of Freedom&nbsp;— organizer and ideologist of the national liberation struggle|last1=Manova|first1=Denitza|first2=Radostin|last2=Zhelev|first3=Plamen|last3=Mitev|date=19 February 2007|publisher=Bulgarian National Radio (BNR) Radio Bulgaria|access-date=25 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080317034647/http://www.bnr.bg/RadioBulgaria/Emission_English/Theme_Profiles/Material/levski.htm|archive-date=17 March 2008}} *{{cite book |title=The Ottoman Empire and Its Successors, 1801–1927 |last=Miller |first=William |year=1966|publisher=Routledge|isbn=0-7146-1974-4}} *{{cite book |title=Stefan Stambolov and the Emergence of Modern Bulgaria, 1870–1895 |last=Perry |first=Duncan M. |year=1993 |publisher=Duke University Press |isbn=0-8223-1313-8 }} *{{cite book|last=Roudometof|first=Victor|title=Nationalism, Globalization, and Orthodoxy: The Social Origins of Ethnic Conflict in the Balkans|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2001|isbn=0-313-31949-9}} *{{cite book|last=Stavrianos|first=Leften Stavros|title=The Balkans Since 1453|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|year=2000|isbn=1-85065-551-0}} *{{cite book|last=Ternes|first=Elmar|author2=Tatjana Vladimirova-Buhtz |title=Handbook of the International Phonetic Association: A Guide to the Use of the International Phonetic Alphabet|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=1999|pages=55–57|chapter=Bulgarian|isbn=0-521-63751-1}} *{{cite book |contribution=Was there civil society and a public sphere under socialism? The debates around Vasil Levski's alleged burial in Bulgaria |title=Schnittstellen: Gesellschaft, Nation, Konflikt und Erinnerung in Südosteuropa : Festschrift für Holm Sundhaussen zum 65. Geburtstag |last=Todorova |first=Maria |year=2007 |publisher=Oldenbourg Wissenschaftsverlag |isbn=978-3-486-58346-5 }} *{{cite book|last=Trotsky|first=Leon|author-link=|author2=Brian Pearce |author3=George Weissman |author4=Duncan Williams |title=The War Correspondence of Leon Trotsky. The Balkan Wars, 1912–13|publisher=Resistance Books|year=1980|isbn=0-909196-08-7}} *{{cite book |title=Електронно издание "История на България" |language=bg |last1=Бакалов |first1=Георги |first2=Милен |last2=Куманов |publisher=Труд, Сирма |location=София |year=2003 |isbn=954528613X |chapter=ЛЕВСКИ, Васил (В. Иванов Кунчев, Дякона, Апостола) (6/19.VII.1837-6/18.II.1873) }} *{{cite book|last1=Дойнов|first1=Дойно|first2=Стоян|last2=Джевезов|title=Къща-музей Васил Левски Карлово|chapter=Не щях да съм турски и никакъв роб|publisher=Славина|location=София|year=1996|oclc=181114302|language=bg}} *{{cite book|last=Кондарев|first=Никола|title=Васил Левски. Биография|publisher=Издателство на Бълг. Работническа Партия (Комунисти)|location=София|year=1946|url=http://www.promacedonia.com/nk/index.html|language=bg|oclc=39379012|access-date=23 October 2008|archive-date=26 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210826164203/http://www.promacedonia.com/nk/index.html|url-status=dead}} *{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm|title=170 години от рождението на Васил Левски|year=2007|publisher=Държавна агенция за българите в чужбина|language=bg|access-date=23 October 2008|last=Рачева|first=Ваня Николова |archive-url = https://web.archive.org/web/20080615211057/http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = 15 June 2008}} *{{cite book|last=Симеонова|first=Маргарита Василева|title=Езиковата личност на Васил Левски|publisher=Академично издателство "Марин Дринов"|location=София|year=2007|isbn=978-954-322-196-7|oclc=237020336|language=bg}} *{{cite book|last=Стоянов|first=Захарий|author-link=|title=Василъ Левски (Дяконътъ). Черти изъ живота му|publisher=Новъ Свѣтъ|location=Пловдив, София|orig-year=1883|year=1943|url=http://www.promacedonia.com/zs/index.html|language=bg|oclc=4273683|access-date=23 October 2008|archive-date=25 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225012435/http://promacedonia.com/zs/index.html|url-status=dead}} *{{cite book|last=Страшимиров|first=Димитър|title=Левски пред Къкринската голгота: история и критика|publisher=Сибия|location=София|year=1995|isbn=954-8028-29-8|oclc=33205249|language=bg}} *{{cite book|last=Унджиев|first=Иван|title=Васил Левски. Биография|publisher=Наука и изкуство|location=София|year=1980|oclc=251739767|language=bg|edition=Второ издание}} == Zunanje povezave == {{Commons}} *[https://web.archive.org/web/20081017150843/http://web.orbitel.bg/willow/levski/ ''Pure and Sacred Republic''&nbsp;— Levski's letters and documents] {{in lang|bg}} *[https://web.archive.org/web/20170922071959/http://ziezi.net/belezhnik/index.html Online edition of Vasil Levski's personal notebook] {{in lang|bg}} *[http://haskovo-online.com/content/view/22/4/lang,en/ Vasil Levski in Haskovo] {{in lang|en}} *[http://www.vlevskimuseum-bg.org Vasil Levski Museum in Karlovo] {{in lang|en|bg}} *[https://web.archive.org/web/20081112072016/http://www.vasillevski-f.org/index.html Vasil Levski Foundation] {{in lang|bg}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Revolucionarji]] [[Kategorija:Usmrčeni z obešenjem]] kzon82nj1pyu98jaa7hublrviben9nm 6681886 6681885 2026-05-27T12:07:09Z Ljuba24b 92351 kat 6681886 wikitext text/x-wiki {{Infobox person |name = Vasil Levski | native_name = {{Nobold|{{lang|bg|Васил Левски}}}} |birth_name = Vasil Ivanov Kunčev |image = BASA-600K-1-1865-15-Vasil Levski-retouched.jpeg |occupation = [[Revolucionar]] |known_for = Notranja revolucionarna organizacija |birth_date = {{birth date|1837|7|18|df=y}} |birth_place = [[Karlovo]], Ejalet Adrianople, [[Osmansko cesarstvo]] |death_date = {{death date and age|1873|2|18|1837|7|18|df=y}} |death_place = [[Sofija]], vilajet Donava, Osmansko cesarstvo |death_cause = Usmrtitev z obešanjem |resting_place = [[Sofija]], Bolgarija |signature = Vasil Levski signature.svg }} '''Vasil Levski'''<ref>Ime tudi [[romaniziranje bolgarščine|transliterirano]] kot ''Vassil'', psevdonim arhaično zapisano kot ''Levsky'').</ref> ({{langx|bg|Васил Левски}}, v starem bolgarskem pravopisu zapisano kot {{lang|bg|Василъ Львскій}},<ref>{{harvnb|Унджиев|1980|p=53}}</ref> izgovorjeno {{IPA|bg|vɐˈsiɫ ˈlɛfski|pron}}), rojen kot Vasil Ivanov Kunčev<ref>Priimek prečrkovan tudi kot ''Kunčev'', ''Kountchev'', ''Kuntchev'' etc.</ref> ({{lang|bg|Васил Иванов Кунчев}}; * [[18. julij]] [[1837]] – † [[18. februar]] [[1873]]), je bil bolgarski revolucionar, ki je danes narodni junak Bolgarije. Levski, ki so ga poimenovali ''Apostol svobode'', je ideologiziral in zasnoval revolucionarno gibanje za osvoboditev Bolgarije izpod osmanske oblasti. Levski je ustanovil Notranjo revolucionarno organizacijo in si prizadeval za spodbujanje vsedržavne vstaje prek mreže tajnih regionalnih odborov. Levski se je rodil v podbalkanskem mestu Karlovo staršem srednjega razreda in postal pravoslavni menih, preden se je izselil in se pridružil dvema bolgarskima legijama v Srbiji ter drugim bolgarskim revolucionarnim skupinam. V tujini si je prislužil vzdevek ''Levski'' (''Levovski''). Potem ko je delal kot učitelj v bolgarskih deželah, je širil svoja stališča in razvil koncept svoje revolucionarne organizacije s sedežem v Bolgariji, inovativne ideje, ki je nadomestila strategijo odredov s sedežem v tujini iz preteklosti. V Romuniji je Levski pomagal ustanoviti Bolgarski revolucionarni centralni komite, sestavljen iz bolgarskih izseljencev. Med svojimi potovanji po Bolgariji je Levski vzpostavil široko mrežo uporniških odborov. Vendar so ga osmanske oblasti ujele v gostilni blizu Loveča in ga v Sofiji usmrtile z obešanjem. Levski je gledal dlje od dejanja osvoboditve in si je zamislil bolgarsko republiko etnične in verske enakosti, ki je v veliki meri odražala liberalne ideje [[francoska revolucija|francoske revolucije]] in sodobne zahodne družbe. Dejal je: »Svobodni bomo v popolni svobodi tam, kjer živi Bolgar: v Bolgariji,<ref>An outdated Bulgarian toponym about the region of [[Moesia]]. For more see: Valentin Mihaylov (2024) Bulgarian Geopolitics in a Balkan Context: Imagining the Space of a Nation, Routledge, {{ISBN|9781003413912}}, p. 231.</ref> [[Trakija|Trakiji]], [[Makedonija (regija)|Makedoniji]]; ljudje ne glede na etnično pripadnost bodo v tem našem nebesu enaki Bolgarom v vsem.« Levski je trdil, da vse verske in etnične skupine živijo v svobodni Bolgariji in uživajo enake pravice.<ref name="idei">{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_idei.htm|title=Идеи за свободна България|access-date=11 April 2009|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20090411112718/http://www.aba.government.bg/levski/VL_idei.htm|archive-date=11 April 2009 }}, ''170 години''.</ref><ref name="manova" /><ref name="Crampton 2007 422">{{harvnb|Crampton|2007|p=422}}</ref> V Bolgariji in Srbiji so ga obesili s spomeniki, številne nacionalne ustanove pa nosijo njegovo ime. Leta 2007 je na nacionalni televizijski anketi zasedel prvo mesto kot največji Bolgar vseh časov.<ref name=Poll>{{cite news|url=http://www.velikite.bg/index.php?p=4&id=58|archive-url=https://web.archive.org/web/20070317134803/http://www.velikite.bg/index.php?p=4&id=58|url-status=dead|archive-date=17 March 2007|title=Васил Левски беше избран за най-великия българин на всички времена|date=18 February 2007|publisher=Великите българи|language=bg|access-date=24 October 2008}}</ref> == Zgodovinsko ozadje == Gospodarske težave [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v 19. stoletju so ga spodbudile k poosebitvi kot »bolnega človeka Evrope«.<ref>{{cite news|url=http://www.nybooks.com/articles/14331|title=The Sick Man of Europe|last=De Bellaigue|first=Christopher|date=5 July 2001|work=The New York Review of Books|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080930072643/http://www.nybooks.com/articles/14331|archive-date=30 September 2008}}</ref> Reforme, ki so jih načrtovali sultani, so se soočale z nepremostljivimi težavami.<ref>{{harvnb|Castellan|1999|pp=221–222}}</ref> Bolgarski nacionalizem se je postopoma pojavljal sredi 19. stoletja z gospodarskim vzponom bolgarskih trgovcev in obrtnikov, razvojem ljudskega šolstva, ki ga je financirala Bolgarija, bojem za avtonomno bolgarsko cerkev in političnimi akcijami za oblikovanje ločene bolgarske države.<ref>{{harvnb|Castellan|1999|pp=315–317}}</ref> [[Prva srbska vstaja|Prva]] in [[druga srbska vstaja]] sta postavili temelje avtonomne [[Kneževina Srbija|Srbije]] v poznih 1810-ih,<ref>{{harvnb|Castellan|1999|p=258}}</ref> [[Grčija]] pa je bila ustanovljena kot neodvisna država leta 1832 po [[Grška osamosvojitvena vojna|grški vojni za neodvisnost]].<ref>{{harvnb|Castellan|1999|p=272}}</ref> Vendar podpora za pridobitev neodvisnosti z oboroženim bojem proti Osmanskemu cesarstvu ni bila univerzalna. Revolucionarno čustvo je bilo večinoma skoncentrirano med bolj izobraženimi in mestnimi sloji prebivalstva. Med kmeti in bogatejšimi trgovci je bila podpora organiziranemu uporu manjša, saj so se bali, da bi osmanski povračilni ukrepi ogrozili gospodarsko stabilnost in razširjeno lastništvo podeželskih zemljišč.<ref>{{harvnb|Roudometof|2001|p=136}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnje življenje, izobrazba in meništvo === Vasil Levski se je rodil kot Vasil Ivanov Kunčev 18. julija 1837 v mestu Karlovo v evropski provinci [[Rumelija|Rumeliji]] Osmanskega cesarstva.<ref name="brit">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/338046/Vasil-Levski|title=Vasil Levski|year=2008|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090312011346/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/338046/Vasil-Levski|archive-date=12 March 2009}}</ref> Bil je soimenjak svojega strica po materini strani, arhimandrita (višjega opata) Vasila (Басилий, Vasiliy).<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|p=24}}</ref> Starša, Ivan Kunčev in Gina Kunčeva (roj. Karaivanova), sta izhajala iz družine duhovnikov in obrtnikov ter sta bila člana nastajajočega bolgarskega srednjega razreda.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|p=37}}</ref> Ivan Kunčev, ugleden, a preizkušen lokalni obrtnik, je umrl leta 1844. Levski je imel dva mlajša brata, Hrista in Petra, ter starejšo sestro Jano; druga sestra Marija je umrla v otroštvu.<ref>{{cite book|last=Дойчев|first=Л|title=Сподвижници на Апостола|language=bg|publisher=Отечество|location=София|year=1981|oclc=8553763}}</ref> [[File:Karlovo Levski House IFB.JPG|left|thumb|Vhod v Levskijevo rojstno hišo v Karlovu. Zgrajena je bila v 18. stoletju in obnovljena leta 1933, od leta 1937 pa je muzej.<ref>{{cite web|url=http://www.vlevskimuseum-bg.org/muz-rodna-kushta-en.php|title=Vassil Levski's house|publisher=Музей "Васил Левски", гр. Карлово|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080424094451/http://www.vlevskimuseum-bg.org/muz-rodna-kushta-en.php|archive-date=24 April 2008}}</ref>]] Njegov kolega revolucionar [[Panajot Hitov]] je kasneje odraslega Levskega opisal kot srednje visokega, gibčnega in žilavega videza – s svetlimi, sivo-modrimi očmi, blond lasmi in majhnimi brki. Dodal je, da Levski ni kadil in ne je pil. Hitovove spomine na Levskijev videz podpirajo Levskijevi sodobniki, revolucionar in pisatelj Ljuben Karavelov ter učitelj Ivan Furnadžijev. Edini razliki sta v tem, da je Karavelov trdil, da je bil Levski visok in ne srednje visok, medtem ko je Furnadžijev opazil, da so bili njegovi brki svetlo rjavi, oči pa lešnikove barve.<ref>"[http://www.aba.government.bg/levski/VL_snimki.htm Външен вид] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100218125624/http://www.aba.government.bg/levski/VL_snimki.htm|date=18 February 2010 }}", ''170 години''.</ref> Levski je začel šolanje v šoli v Karlovu, kjer se je kot vajenec lokalnega obrtnika učil krojenja. Leta 1855 ga je Levskijev stric Vasilij – [[arhimandrit]] in odposlanec samostana [[Hilandar]] – odpeljal v [[Stara Zagora|Staro Zagoro]], kjer je obiskoval šolo<ref name="cramptonbulgaria89">{{harvnb|Crampton|2007|pp=89–90}}</ref> in delal kot Vasilijev služabnik. Nato se je Levski pridružil tečaju za duhovnike.<ref name="crampton79">{{harvnb|Crampton|1997|p=79}}</ref> 7. decembra 1858 je postal pravoslavni menih v samostanu [[Sopot, Plovdiv|Sopot]]<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|pp=27–28}}</ref> z redovniškim imenom Ignacij (Игнатий, Ignatiy) in bil leta 1859 povišan v hierodiakona,<ref name="manova">{{harvnb|Manova|Zhelev|Mitev|2007}}</ref><ref name="bakalov">{{harvnb|Бакалов|Куманов|2003}}</ref> kar je kasneje navdihnilo enega od Levskih neformalnih vzdevkov, Diakon (Дякона, Dyakona).<ref>{{cite news|url=http://www.pravoslavie.bg/content/view/9198/162/|title=Левски|date=20 February 2008|work=Православие БГ|language=bg|access-date=25 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090112203833/http://www.pravoslavie.bg/content/view/9198/162/|archive-date=12 January 2009}}</ref> === Prva bolgarska legija in izobraževalno delo === [[File:Levski2 (cropped).jpg|upright|thumb|Levski v uniformi Prve bolgarske legije]] Navdihnjen z revolucionarnimi idejami Georgija Save Rakovskega je Levski spomladi 1862 odšel v srbsko prestolnico [[Beograd]].<ref>Letni časi v tem članku so letni časi na [[severni polobli]], tj. pomlad je na začetku leta.</ref> V Beogradu je Rakovski zbiral Prvo bolgarsko legijo, vojaški odred, ki so ga oblikovali bolgarski prostovoljci in revolucionarni delavci, ki so si prizadevali za strmoglavljenje osmanske oblasti. Levski je opustil svojo službo meniha in se prijavil kot prostovoljec.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=45–48}}</ref> Takrat so bili odnosi med Srbi in njihovim osmanskim [[suzerenstvo||suzerenstvom]] napeti. Med bitko za Beograd, v kateri so turškezerenstvomsile vstopile v mesto, sta se Levski in Legija odlikovala pri njihovem odbijanju.<ref>{{cite web|url=http://www.vagabond-bg.com/features/item/1964-who-was-vasil-levski.html|title=WHO WAS VASIL LEVSKI?|publisher=Vagabond|author=Trankova, Dimana|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160924072455/http://www.vagabond-bg.com/features/item/1964-who-was-vasil-levski.html|archive-date=24 September 2016}} 24 February 2012</ref><ref>{{cite book|last = Trotsky|author-link = |first = Leon|author2 = Brian Pearce|author3=George Weissman|author4=Duncan Williams|title = The War Correspondence of Leon Trotsky. The Balkan Wars, 1912-13 |publisher = Resistance Books|year = 1980|isbn = 0-909196-08-7|page = 487}}</ref> Nadaljnji vojaški konflikti v Beogradu so bili sčasoma rešeni diplomatsko, Prva bolgarska legija pa je bila pod osmanskim pritiskom 12. septembra 1862 razpuščena.<ref>Trotsky, Pearce, Weissman & Williams 1980, p.487.</ref> Zaradi poguma med usposabljanjem in bojem si je prislužil vzdevek Levski (''Levovski''). Po razpustitvi legije se je Levski pridružil odredu Ilja Vojvode v Kragujevcu, a se je vrnil k Rakovskemu v Beograd, potem ko je odkril, da so Iljovi načrti za invazijo na Bolgarijo propadli.<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|pp=36–39}}</ref> Spomladi 1863 se je Levski po kratkem bivanju v Romuniji vrnil v bolgarska ozemlja. Njegov stric Bazil ga je osmanskim oblastem prijavil kot upornika, Levski pa je bil tri mesece zaprt v [[Plovdiv]]u, a je bil izpuščen po zaslugi zdravnika R. Petrova in ruskega vicekonzula Najdena Gerova.<ref name="bio">{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm|title=Живот и дело|access-date=23 October 2008|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20100213074055/http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm|archive-date=13 February 2010 }}, ''170 години''.</ref> Na [[Velika noč|Veliko noč]] 1864 se je Levski uradno odpovedal svoji verski službi.<ref>{{harvnb|Унджиев|1980|p=60}}</ref> Od maja 1864 do marca 1866 je delal kot učitelj v Vojnjagovu blizu Karlova; tam je podpiral in nudil zatočišče preganjanim Bolgarom ter organiziral domoljubne skupine med prebivalstvom. Njegova dejavnost je vzbudila sum med osmanskimi oblastmi in bil je prisiljen seliti. Od pomladi 1866 do pomladi 1867 je poučeval v Enikyoyu in Kongasu, dveh vaseh v severni [[Dobrudža|Dobrudži]] blizu Tulcee.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=67–68}}</ref><ref>{{harvnb|Унджиев|1980|pp=63–64}}</ref> === Hitov odred in Druga bolgarska legija === Novembra 1866 je Levski obiskal Rakovskega v Iaşiju. Dve revolucionarni skupini pod vodstvom Panayota Hitova in Filipa Totyuja sta spodbujali bolgarsko diasporo v Romuniji k napadu na Bolgarijo in organiziranju protiotomanskega odpora. Na priporočilo Rakovskega je bil Vasil Levski izbran za zastavonošo Hitovega odreda.<ref name="muzey12">{{harvnb|Дойнов|Джевезов|1996|p=12}}</ref> Aprila 1867 je skupina prečkala Donavo pri Tutrakanu, se premaknila skozi regijo Ludogorie in dosegla [[Stara planina|Balkansko gorovje]]. Po spopadih je skupina avgusta pobegnila v Srbijo skozi [[Pirot]].<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=70–72}}</ref><ref>{{harvnb|Кондарев|1946|p=59}}</ref> [[File:Vasil Levski 1867.jpg|left|thumb|Levski kot zastavonoša oboroženega odreda Panayota Hitova]] V Srbiji je bila vlada spet naklonjena težnjam bolgarskih revolucionarjev in jim je dovolila, da v Beogradu ustanovijo Drugo bolgarsko legijo, organizacijo, podobno svoji predhodnici in njenim ciljem. Levski je bil pomemben član Legije, vendar je med februarjem in aprilom 1868 trpel za želodčno boleznijo, ki je zahtevala operacijo. Ker je bil priklenjen na posteljo, se ni mogel udeležiti usposabljanja Legije.] Potem ko je bila Legija pod političnim pritiskom ponovno razpuščena, se je Levski poskušal ponovno združiti s svojimi rojaki, a so ga aretirali v [[Zaječar]]ju in za kratek čas zaprli.<ref name="Crampton 2007 p=89">{{harvnb|Crampton|2007|p=89}}</ref> Po izpustitvi je odšel v Romunijo, kjer sta Hadži Dimitar in Stefan Karadža mobilizirala revolucionarne odrede. Zaradi različnih razlogov, vključno s težavami z želodcem in strateškimi razlikami, Levski ni sodeloval. Pozimi 1868 se je seznanil s pesnikom in revolucionarjem Hristom Botevim in živel z njim v zapuščeni vetrnici blizu Bukarešte.<ref>{{cite news|url=http://www.budilnik.com/index.php?act=showpost&postid=1567|title=Христо Ботев загива на този ден през 1876 г|date=2 June 2007|publisher=Будилникъ|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708103313/http://www.budilnik.com/index.php?act=showpost&postid=1567|archive-date=8 July 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_HrB.htm|title=Васил Левски и Христо Ботев|access-date=27 December 2008|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20081227114130/http://www.aba.government.bg/levski/VL_HrB.htm|archive-date=27 December 2008 }}, ''170 години''.</ref><ref name="muzey17">{{harvnb|Дойнов|Джевезов|1996|p=17}}</ref> === Bolgarske turneje in delo v Romuniji === Levski je zavrnil strategijo izseljenskih odredov za notranjo propagando in se podal na svojo prvo turnejo po bolgarskih deželah, da bi vse plasti bolgarske družbe vključil v uspešno revolucijo. 11. decembra 1868 je s parnikom odpotoval iz Turnu Măgurele v [[Carigrad]], izhodišče potovanja, ki je trajalo do 24. februarja 1869, ko se je Levski vrnil v Romunijo. Med to anketno in izvidniško misijo naj bi Levski obiskal [[Plovdiv]], Peruščico, Karlovo, [[Sopot, Plovdiv|Sopot]], [[Kazanlak]], Sliven, [[Veliko Trnovo|Tarnovo]], [[Loveč]], [[Pleven]] in Nikopol ter navezal stike z lokalnimi domoljubi. Po dvomesečnem bivanju v [[Bukarešta|Bukarešti]] se je Vasil Levski vrnil v Bolgarijo na drugo turnejo, ki je trajala od 1. maja do 26. avgusta 1869. Na tej turneji je nosil proklamacije, ki jih je v Romuniji natisnil politični voditelj Ivan Kasabov. Te so Levskega legitimirale kot predstavnika bolgarske začasne vlade. Vasil Levski je potoval v Nikopol, Pleven, Karlovo, Plovdiv, Pazardžik, Peruščico, Staro Zagoro, Čirpan, Sliven, Loveč, Tarnovo, Gabrovo, Sevlievo in Trjavno. Po mnenju nekaterih raziskovalcev je Levski med to turnejo ustanovil najzgodnejši od svojih tajnih odborov, vendar te domneve temeljijo na negotovih podatkih. [[File:Vasil Levski IRO revolutionary districts.png|upright=1.35|thumb|Zemljevid revolucionarnih okrožij v notranji revolucionarni organizaciji Vasila Levskega]] Od konca avgusta 1869 do maja naslednjega leta je bil Levski aktiven v romunski prestolnici Bukarešti. Bil je v stiku z revolucionarnim pisateljem in novinarjem Ljubenom Karavelovom, čigar sodelovanje pri ustanovitvi Bolgarskega literarnega društva je Levski pisno odobril. Karavelovljeve publikacije so zbrale številne privržence in sprožile ustanovitev Bolgarskega revolucionarnega centralnega komiteja (BRCC), centralizirane revolucionarne diasporne organizacije, katere ustanovni član je bil Levski in pripravljavec statuta.<ref name="perry">{{harvnb|Perry|1993|p=9}}</ref> Zaradi nesoglasij glede načrtovanja je Levski spomladi 1870 zapustil Bukarešto in začel uresničevati svoj koncept notranje revolucionarne mreže. === Ustanovitev notranje revolucionarne organizacije === Kljub nezadostni dokumentaciji o Levskih dejavnostih leta 1870 je znano, da je leto in pol vzpostavljal široko mrežo tajnih odborov v bolgarskih mestih in vaseh. Omrežje, Notranja revolucionarna organizacija (NRO), je bilo osredotočeno okoli Loveškega centralnega komiteja, imenovanega tudi ''BRCC v Bolgariji'' ali ''začasna vlada''. Cilj odborov je bil pripraviti usklajeno vstajo.<ref>Stavrianos 2000, p 378.</ref> Omrežje odborov je bilo najgostejše v osrednjih bolgarskih regijah, zlasti okoli Sofije, Plovdiva in Stare Zagore. Revolucionarni odbori so bili ustanovljeni tudi v nekaterih delih Makedonije, Dobrudže in Strandže ter okoli bolj obrobnih urbanih središč Kjustendila, Vrace in Vidina. Odbori NRO so kupovali orožje in organizirali odrede prostovoljcev. Po eni študiji je imela organizacija v začetku 1870-ih nekaj več kot 1000 članov. Večina članov je bila intelektualcev in trgovcev, čeprav so bili zastopani vsi sloji bolgarske družbe. Posamezniki so članstvo v IRO pridobili na skrivaj: iniciacijski ritual je vključeval formalno prisego zvestobe nad evangelijem ali krščanskim križem, pištolo in nožem; izdaja je bila kazniva s smrtjo, tajna policija pa je spremljala dejavnosti vsakega člana.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=83, 86}}</ref> Odnosi z revolucionarno diasporno skupnostjo so se vzdrževali prek tajnih kanalov zanesljivih ljudi. Notranja korespondenca je uporabljala šifriranje, običajne znake ter lažna osebna in odborna imena. Čeprav je Levski sam vodil organizacijo, si je administrativne odgovornosti delil s pomočniki, kot so menih, ki je postal revolucionar Matej Preobraženski, pustolovski Dimitar Obšti in mladi Angel Kančev.<ref name="bakalov" /><ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=85–86}}</ref> [[File:Levski3 (cropped).jpg|left|thumb|Vasil Levski v času ustanovitve svoje notranje revolucionarne mreže]] Ustanovitev Levskijeve notranje revolucionarne organizacije obkrožajo apokrifne in pollegendarne anekdotske zgodbe. Levskija so preganjale otomanske oblasti, ki so za njegovo smrt ponudile 500 turških lir in za njegovo ujetje 1000, zato se je med potovanji zatekel k preoblekam, da bi se izognil aretaciji.[56] Znano je na primer, da si je barval lase in nosil različne narodne noše. Jeseni 1871 sta Levski in Angel Kančev objavila Navodila delavcev za osvoboditev bolgarskega ljudstva,[25] osnutek statuta BRCC, ki je vseboval ideološke, organizacijske in kazenske dele. Poslali so ga lokalnim odborom in diasporni skupnosti v razpravo. Politične in organizacijske izkušnje, ki jih je Levski nabral, so očitne v njegovi korespondenci iz let 1871–1872; takrat so njegovi pogledi na revolucijo očitno dozoreli. Ko se je IRO širila, je svoje dejavnosti bolj usklajevala z BRCC s sedežem v Bukarešti. Na Levskijevo pobudo je bila med 29. aprilom in 4. majem 1872 sklicana generalna skupščina. Na skupščini so delegati odobrili program in statut, za vodjo organizacije izvolili Ljubena Karavelova in Levskega pooblastili za edinega legitimnega predstavnika izvršnega organa BRCC v bolgarskih deželah.<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|pp=160–161}}</ref> Po udeležbi na skupščini se je Levski vrnil v Bolgarijo in reorganiziral notranjo strukturo IRO v skladu s priporočili BRCC. Tako se je Centralni komite Loveč zreduciral na redni lokalni odbor, ustanovljeni pa so bili tudi prvi revolucionarni centri na ravni regije. Pomanjkanje sredstev pa je organizacijo pahnilo v krizo, Levskijeve samotne presoje o pomembnih strateških in taktičnih zadevah pa so bile vse bolj pod vprašajem. === Ujetje in usmrtitev === V tej situaciji je Levskijev pomočnik Dimitar Obšti 22. septembra 1872 v prelazu Arabakonak oropal osmanski poštni konvoj, brez odobritve Levskega ali vodstva gibanja.<ref name="cramptonbulgaria89" /><ref name="bakalov" /> Čeprav je bil rop uspešen in je IRO prinesel 125.000 grošev, so bili Obšti in drugi storilci kmalu aretirani. Predhodna preiskava in sojenje sta razkrila velikost revolucionarne organizacije in njene tesne odnose z BRCC. Obti in drugi zaporniki so v celoti priznali krivdo in razkrili Levskega vodilno vlogo.<ref>{{cite web|url=http://liternet.bg/publish19/cv_dikovski/levski.htm|title=Някои спорни факти около предателството на Васил Левски|last=Диковски|first=Цветан|year=2007|publisher=LiterNet|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20081229203249/http://liternet.bg/publish19/cv_dikovski/levski.htm| archive-date=29 December 2008}}</ref> [[File:Къкрина 976377040 6a02e0ee54 o.jpg|right|thumb|Gostilna Kakrina, kjer so Levskega konec decembra 1872 ujele osmanske oblasti]] Ko se je Levski zavedel, da je v nevarnosti, se je odločil pobegniti v Romunijo, kjer se bo srečal s Karavelovom in se pogovoril o teh dogodkih. Najprej pa je moral zbrati pomembno dokumentacijo iz arhiva odbora v Loveču, ki bi predstavljala ključni dokaz, če bi jo zasegli Osmani. Ostal je v bližnji vaški gostilni v Kakrini, kjer so ga zjutraj 27. decembra 1872 presenetili in aretirali. Izhajajoč iz zapisov Ljubena Karavelova, je bilo splošno sprejeto, da je Levskega policiji izdal duhovnik Krastyo Nikiforov. To teorijo so raziskovalci, kot sta Ivan Panchovski in Vasil Boyanov, izpodbijali zaradi pomanjkanja dokazov.<ref>{{cite web|url=http://synpress-classic.dveri.bg/04-2002/01-01.htm|title=Краят на една клевета|access-date=24 October 2008|publisher=Църковен вестник|language=bg|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081207141825/http://synpress-classic.dveri.bg/04-2002/01-01.htm|archive-date=7 December 2008}}</ref> Levskega so sprva odpeljali na zaslišanje v Tarnovo, 4. januarja pa so poslali v Sofijo. Tam so ga odpeljali pred sodišče. Čeprav je priznal svojo identiteto, ni razkril svojih sostorilcev ali podrobnosti, povezanih s svojo organizacijo, saj je prevzel vso krivdo.[62] Osmanske oblasti so Levskega obsodile na smrt z obešanjem. Kazen je bila izvršena 18. februarja 1873 v Sofiji,<ref>{{Cite journal|first =Maria|last =Todorova|title =Memoirs, Biography, Historiography: The Reconstruction of Levski's Life Story|journal =Études balkaniques|volume=1|year =2003|page =23|place =Sofia|publisher =Académie bulgare des sciences}}</ref> kjer danes stoji spomenik Vasilu Levskemu.<ref>{{cite news|url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=1116&sectionid=6&id=00011|title=За паметника на Левски дарили едва 3000 лева|last=Николов|first=Григор|date=8 November 2005|publisher=Сега|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080421060355/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=1116&sectionid=6&id=00011|archive-date=21 April 2008}}</ref><ref>{{harvnb|Miller|1966|p=346}}</ref> Lokacija Levskega groba ni znana, vendar se je v 1980-ih pisatelj Nikolaj Hajtov zavzemal za cerkev sv. Petke Sedlarske kot Levskega grobišče, kar je Bolgarska akademija znanosti ocenila kot možno, a nepreverljivo.<ref>{{cite web|url=http://ziezi.net/petka.html|title=Гробът на Васил Левски|publisher=Ziezi ex quo Vulgares|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081018234905/http://ziezi.net/petka.html|archive-date=18 October 2008}}</ref><ref>{{harvnb|Todorova|2007|p=165}}</ref> Levskega smrt je zaostrila krizo v bolgarskem revolucionarnem gibanju, večina odborov IRO pa se je kmalu razpadla. Kljub temu je pet let po Levskijevem obešanju [[rusko-turška vojna (1877–1878)]] zagotovila osvoboditev Bolgarije izpod osmanske oblasti po aprilski vstaji leta 1876. [[Sanstefanski mir]] z dne 3. marca 1878 je bolgarsko državo ustanovil kot avtonomno kneževino Bolgarijo pod ''[[de iure]]'' osmansko suverenostjo.<ref>{{harvnb|Castellan|1999|pp=322–324}}</ref> == Revolucionarna teorija in ideje == [[File:Vasil Levski - Paris.jpg|thumb|Relief Vasila Levskega na bolgarskem veleposlaništvu v Parizu]] Konec 1860-ih je Levski razvil revolucionarno teorijo, ki je bolgarsko osvobodilno gibanje videla kot oborožen upor vseh Bolgarov v Osmanskem cesarstvu. Upor naj bi pripravila, nadzorovala in koordinirala centralna revolucionarna organizacija, ki naj bi vključevala lokalne revolucionarne odbore v vseh delih Bolgarije in delovala neodvisno od kakršnih koli tujih dejavnikov. Levskijeva teorija je izhajala iz ponavljajočih se neuspehov pri učinkovitem izvajanju Rakovskih idej, kot je bila uporaba oboroženih odredov s sedežem v tujini (''чети, cheti'') za izzivanje splošnega upora.<ref name="jelavich136">{{harvnb|Jelavich|Jelavich|1986|p=136}}</ref> Levskijeva ideja o popolnoma neodvisni revoluciji pa ni uživala odobravanja celotnega prebivalstva – pravzaprav je bil edini vidni bolgarski revolucionar, ki jo je zagovarjal. Namesto tega so mnogi menili, da je intervencija velikih sil bolj izvedljiva rešitev.<ref name="transition11">{{harvnb|Dimitrov|2001}}</ref> Levski si je Bolgarijo predstavljal kot demokratično republiko, ki je občasno našla skupni jezik z Deklaracijo o pravicah človeka in državljana in v veliki meri odražala liberalne ideje francoske revolucije in sodobne zahodne družbe.<ref>{{cite news|url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2146&sectionid=5&id=0000901|title=Идеите на Левски и модерността|last=Чурешки|first=Стефан|date=17 February 2006|publisher=Сега|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719053808/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2146&sectionid=5&id=0000901|archive-date=19 July 2011}}</ref><ref>{{Cite journal|first =Ognyana|last =Hrissimova|title= Les idées de la révolution française de 1789 et les droits réels de l'homme et du citoyen dans les Constitutions de Etats nationaux des Balkans|journal =Études balkaniques|volume=3–4|year =1999|page=17|place =Sofia|publisher =Académie bulgare des sciences|issn =0324-1645|language =fr}}</ref> Dejal je: »Svobodni bomo v popolni svobodi tam, kjer živi Bolgar: v Bolgariji, Trakiji, Makedoniji; ljudje ne glede na etnično pripadnost bodo v vsem enaki Bolgarom. Imeli bomo zastavo, na kateri piše 'Čista in sveta republika' ... Čas je, da z enim samim dejanjem dosežemo tisto, kar si prizadevajo naši francoski bratje ...« Levski je menil, da bi morale vse verske in etnične skupine v svobodni Bolgariji – pa naj bodo to Bolgari, Turki, Judje ali drugi – uživati ​​enake pravice. Ponovil je, da se bolgarski revolucionarji borijo proti sultanovi vladi, ne pa proti turškemu ljudstvu<ref name="daskalov61">{{harvnb|Daskalov|2004|p=61}}</ref> in njegovi veri: »Ne preganjamo turškega ljudstva niti njegove vere, temveč cesarja in njegove zakone (z eno besedo, turško vlado), ki na barbarski način vlada ne le nam, ampak tudi samemu Turku.«<ref name="idei" /><ref name="muzey21">{{harvnb|Дойнов|Джевезов|1996|p=21}}</ref> Levski je bil pripravljen žrtvovati svoje življenje za revolucijo in postaviti Bolgarijo in bolgarsko ljudstvo nad osebne interese: »Če bom zmagal, bom zmagal za celotno ljudstvo. Če bom izgubil, bom izgubil samo sebe.«<ref>{{cite web|url=http://web.orbitel.bg/willow/levski/3-2.htm|title=Ако спечеля, печеля за цял народ&nbsp;— ако загубя, губя само мене си|publisher=Свята и чиста република|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080925182849/http://web.orbitel.bg/willow/levski/3-2.htm|archive-date=25 September 2008}}</ref> V osvobojeni Bolgariji se ni predstavljal kot narodni voditelj ali visoki uradnik: »Hrepenimo po svobodni domovini in [takrat] bi mi lahko celo ukazali, naj pasem race, kajne?« V duhu [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldija]] je Levski načrtoval, da bo po ponovni vzpostavitvi Bolgarije pomagal drugim zatiranim ljudstvom sveta pri njihovi osvoboditvi.ref>{{cite news|url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2569&sectionid=5&id=0000901|title=Величие и мизерия в епохата на Водолея|last=Кьосев|first=Александър|date=24 February 2007|publisher=Сега|language=bg|access-date=25 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719053617/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2569&sectionid=5&id=0000901|archive-date=19 July 2011}}</ref> Zavzemal se je tudi za »strogo in redno računovodstvo« v svoji revolucionarni organizaciji in ni toleriral korupcije.<ref name="zemya">{{cite news|url=http://zemia-news.bg/issues/zemia-20080718-136.pdf|title=Близо ли е времето?|last=Тодоров|first=Петко|publisher=Земя|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081030082205/http://zemia-news.bg/issues/zemia-20080718-136.pdf|archive-date=30 October 2008}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite book |title=Histoire des Balkans, XIVe–XXe siècle |last=Castellan |first=Georges |year=1999 |publisher=Fayard |location=Paris |isbn=2-213-60526-2 |language=fr |edition=Bulgarian translation |others=transl. Lilyana Tsaneva }} *{{cite book|last1=Cornis-Pope|first1=Marcel|title=History of the literary cultures of East-Central Europe: junctures and disjunctures in the 19th and 20th centuries|first2=John |last2=Neubauer|publisher=John Benjamins Publishing Company|year=2004|isbn=90-272-3452-3}}. *{{cite book |title=Bulgaria |last=Crampton |first=R.J. |year=2007 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-820514-2 }} *{{cite book |title=A Concise History of Bulgaria |last=Crampton |first=R.J. |year=1997 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-56183-3 }} *{{cite book|title=The Making of a Nation in the Balkans: Historiography of the Bulgarian Revival |last=Daskalov |first=Rumen |year=2004 |publisher=Central European University Press |isbn=963-9241-83-0 }} *{{cite book|last=Dimitrov|first=Vesselin|title=Bulgaria: The Uneven Transition|publisher=Routledge|year=2001|isbn=0-415-26729-3}} *{{cite book |title=The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920: A History of East Central Europe |last1=Jelavich |first1=Charles |first2=Barbara |last2=Jelavich |year=1986 |publisher=University of Washington Press |isbn=0-295-96413-8 }} *{{cite book |last=MacDermott |first= Mercia |author-link= |title= A History of Bulgaria 1395–1885 |place= New York |publisher= Frederick A. Praeger |year= 1962 |access-date= |url=https://archive.org/details/historyofbulgari00macd |url-access= registration |via= Internet Archive }} *{{cite book |last=MacDermott |first=Mercia |author-link= |title=The Apostle of Freedom: A Portrait of Vasil Levsky Against a Background of Nineteenth Century Bulgaria |publisher=G. Allen and Unwin |location=London|year=1967|oclc=957800}} *{{cite news|url=http://www.bnr.bg/RadioBulgaria/Emission_English/Theme_Profiles/Material/levski.htm|title=The Apostle of Freedom&nbsp;— organizer and ideologist of the national liberation struggle|last1=Manova|first1=Denitza|first2=Radostin|last2=Zhelev|first3=Plamen|last3=Mitev|date=19 February 2007|publisher=Bulgarian National Radio (BNR) Radio Bulgaria|access-date=25 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080317034647/http://www.bnr.bg/RadioBulgaria/Emission_English/Theme_Profiles/Material/levski.htm|archive-date=17 March 2008}} *{{cite book |title=The Ottoman Empire and Its Successors, 1801–1927 |last=Miller |first=William |year=1966|publisher=Routledge|isbn=0-7146-1974-4}} *{{cite book |title=Stefan Stambolov and the Emergence of Modern Bulgaria, 1870–1895 |last=Perry |first=Duncan M. |year=1993 |publisher=Duke University Press |isbn=0-8223-1313-8 }} *{{cite book|last=Roudometof|first=Victor|title=Nationalism, Globalization, and Orthodoxy: The Social Origins of Ethnic Conflict in the Balkans|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2001|isbn=0-313-31949-9}} *{{cite book|last=Stavrianos|first=Leften Stavros|title=The Balkans Since 1453|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|year=2000|isbn=1-85065-551-0}} *{{cite book|last=Ternes|first=Elmar|author2=Tatjana Vladimirova-Buhtz |title=Handbook of the International Phonetic Association: A Guide to the Use of the International Phonetic Alphabet|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=1999|pages=55–57|chapter=Bulgarian|isbn=0-521-63751-1}} *{{cite book |contribution=Was there civil society and a public sphere under socialism? The debates around Vasil Levski's alleged burial in Bulgaria |title=Schnittstellen: Gesellschaft, Nation, Konflikt und Erinnerung in Südosteuropa : Festschrift für Holm Sundhaussen zum 65. Geburtstag |last=Todorova |first=Maria |year=2007 |publisher=Oldenbourg Wissenschaftsverlag |isbn=978-3-486-58346-5 }} *{{cite book|last=Trotsky|first=Leon|author-link=|author2=Brian Pearce |author3=George Weissman |author4=Duncan Williams |title=The War Correspondence of Leon Trotsky. The Balkan Wars, 1912–13|publisher=Resistance Books|year=1980|isbn=0-909196-08-7}} *{{cite book |title=Електронно издание "История на България" |language=bg |last1=Бакалов |first1=Георги |first2=Милен |last2=Куманов |publisher=Труд, Сирма |location=София |year=2003 |isbn=954528613X |chapter=ЛЕВСКИ, Васил (В. Иванов Кунчев, Дякона, Апостола) (6/19.VII.1837-6/18.II.1873) }} *{{cite book|last1=Дойнов|first1=Дойно|first2=Стоян|last2=Джевезов|title=Къща-музей Васил Левски Карлово|chapter=Не щях да съм турски и никакъв роб|publisher=Славина|location=София|year=1996|oclc=181114302|language=bg}} *{{cite book|last=Кондарев|first=Никола|title=Васил Левски. Биография|publisher=Издателство на Бълг. Работническа Партия (Комунисти)|location=София|year=1946|url=http://www.promacedonia.com/nk/index.html|language=bg|oclc=39379012|access-date=23 October 2008|archive-date=26 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210826164203/http://www.promacedonia.com/nk/index.html|url-status=dead}} *{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm|title=170 години от рождението на Васил Левски|year=2007|publisher=Държавна агенция за българите в чужбина|language=bg|access-date=23 October 2008|last=Рачева|first=Ваня Николова |archive-url = https://web.archive.org/web/20080615211057/http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = 15 June 2008}} *{{cite book|last=Симеонова|first=Маргарита Василева|title=Езиковата личност на Васил Левски|publisher=Академично издателство "Марин Дринов"|location=София|year=2007|isbn=978-954-322-196-7|oclc=237020336|language=bg}} *{{cite book|last=Стоянов|first=Захарий|author-link=|title=Василъ Левски (Дяконътъ). Черти изъ живота му|publisher=Новъ Свѣтъ|location=Пловдив, София|orig-year=1883|year=1943|url=http://www.promacedonia.com/zs/index.html|language=bg|oclc=4273683|access-date=23 October 2008|archive-date=25 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225012435/http://promacedonia.com/zs/index.html|url-status=dead}} *{{cite book|last=Страшимиров|first=Димитър|title=Левски пред Къкринската голгота: история и критика|publisher=Сибия|location=София|year=1995|isbn=954-8028-29-8|oclc=33205249|language=bg}} *{{cite book|last=Унджиев|first=Иван|title=Васил Левски. Биография|publisher=Наука и изкуство|location=София|year=1980|oclc=251739767|language=bg|edition=Второ издание}} == Zunanje povezave == {{Commons}} *[https://web.archive.org/web/20081017150843/http://web.orbitel.bg/willow/levski/ ''Pure and Sacred Republic''&nbsp;— Levski's letters and documents] {{in lang|bg}} *[https://web.archive.org/web/20170922071959/http://ziezi.net/belezhnik/index.html Online edition of Vasil Levski's personal notebook] {{in lang|bg}} *[http://haskovo-online.com/content/view/22/4/lang,en/ Vasil Levski in Haskovo] {{in lang|en}} *[http://www.vlevskimuseum-bg.org Vasil Levski Museum in Karlovo] {{in lang|en|bg}} *[https://web.archive.org/web/20081112072016/http://www.vasillevski-f.org/index.html Vasil Levski Foundation] {{in lang|bg}} [[Kategorija:Rojeni leta 1837]] [[Kategorija:Umrli leta 1873]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Revolucionarji]] [[Kategorija:Usmrčeni z obešenjem]] otfm98x8ymzym5g19402snq9xjhqvof 6681919 6681886 2026-05-27T13:41:31Z Yerpo 8417 malo slovnice, [[WP:BIO]] 6681919 wikitext text/x-wiki {{Infobox person |name = Vasil Levski | native_name = {{Nobold|{{lang|bg|Васил Левски}}}} |birth_name = Vasil Ivanov Kunčev |image = BASA-600K-1-1865-15-Vasil Levski-retouched.jpeg |known_for = Notranja revolucionarna organizacija |death_cause = usmrtitev z obešanjem |resting_place = [[Sofija]], Bolgarija |signature = Vasil Levski signature.svg }} '''Vasil Levski'''<ref>Ime tudi [[romaniziranje bolgarščine|transliterirano]] kot ''Vassil'', psevdonim arhaično zapisano kot ''Levsky'').</ref> ({{langx|bg|Васил Левски}}, v starem bolgarskem pravopisu zapisano kot {{lang|bg|Василъ Львскій}},<ref>{{harvnb|Унджиев|1980|p=53}}</ref> izgovorjeno {{IPA|bg|vɐˈsiɫ ˈlɛfski|pron}}), rojen kot '''Vasil Ivanov Kunčev'''<ref>Priimek prečrkovan tudi kot ''Kunčev'', ''Kountchev'', ''Kuntchev'' etc.</ref> ({{lang|bg|Васил Иванов Кунчев}}), [[Bolgari|bolgarski]] [[učitelj]] in [[revolucionar]], * [[18. julij]] [[1837]], [[Karlovo]], [[Osmansko cesarstvo]] (danes [[Bolgarija]]), † [[18. februar]] [[1873]], [[Sofija]]. V Bolgariji velja za narodnega heroja. Levski, ki so ga poimenovali ''Apostol svobode'', je zasnoval ideologijo in strategijo revolucionarnega gibanja za osvoboditev Bolgarije izpod osmanske oblasti. Ustanovil je Notranjo revolucionarno organizacijo in si prizadeval za spodbujanje vsedržavne vstaje prek mreže tajnih regionalnih odborov. Levski se je rodil v podbalkanskem mestu Karlovo staršem srednjega razreda in postal pravoslavni menih, preden se je izselil in se pridružil dvema bolgarskima legijama v Srbiji ter drugim bolgarskim revolucionarnim skupinam. V tujini si je prislužil vzdevek ''Levski'' (''Levovski''). Potem ko je delal kot učitelj v bolgarskih deželah, je širil svoja stališča in razvil koncept svoje revolucionarne organizacije s sedežem v Bolgariji, inovativne ideje, ki je nadomestila strategijo odredov s sedežem v tujini iz preteklosti. V Romuniji je Levski pomagal ustanoviti Bolgarski revolucionarni centralni komite, sestavljen iz bolgarskih izseljencev. Med svojimi potovanji po Bolgariji je Levski vzpostavil široko mrežo uporniških odborov. Vendar so ga osmanske oblasti ujele v gostilni blizu Loveča in ga v Sofiji usmrtile z obešanjem. Levski je gledal dlje od dejanja osvoboditve in si je zamislil bolgarsko republiko etnične in verske enakosti, ki je v veliki meri odražala liberalne ideje [[francoska revolucija|francoske revolucije]] in sodobne zahodne družbe. Dejal je: »Svobodni bomo v popolni svobodi tam, kjer živi Bolgar: v Bolgariji,<ref>An outdated Bulgarian toponym about the region of [[Moesia]]. For more see: Valentin Mihaylov (2024) Bulgarian Geopolitics in a Balkan Context: Imagining the Space of a Nation, Routledge, {{ISBN|9781003413912}}, p. 231.</ref> [[Trakija|Trakiji]], [[Makedonija (regija)|Makedoniji]]; ljudje ne glede na etnično pripadnost bodo v teh naših nebesih enaki Bolgarom v vsem.« Levski je trdil, da vse verske in etnične skupine živijo v svobodni Bolgariji in uživajo enake pravice.<ref name="idei">{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_idei.htm|title=Идеи за свободна България|access-date=11 April 2009|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20090411112718/http://www.aba.government.bg/levski/VL_idei.htm|archive-date=11 April 2009 }}, ''170 години''.</ref><ref name="manova" /><ref name="Crampton 2007 422">{{harvnb|Crampton|2007|p=422}}</ref> V Bolgariji in Srbiji so ga obeležili s spomeniki, številne nacionalne ustanove pa nosijo njegovo ime. Leta 2007 je na nacionalni televizijski anketi zasedel prvo mesto kot največji Bolgar vseh časov.<ref name=Poll>{{cite news|url=http://www.velikite.bg/index.php?p=4&id=58|archive-url=https://web.archive.org/web/20070317134803/http://www.velikite.bg/index.php?p=4&id=58|url-status=dead|archive-date=17 March 2007|title=Васил Левски беше избран за най-великия българин на всички времена|date=18 February 2007|publisher=Великите българи|language=bg|access-date=24 October 2008}}</ref> == Zgodovinsko ozadje == Osmansko cesarstvo si je v 19. stoletju zaradi gospodarskih težav prislužilo vzdevek »bolnik Evrope«.<ref>{{cite news|url=http://www.nybooks.com/articles/14331|title=The Sick Man of Europe|last=De Bellaigue|first=Christopher|date=5 July 2001|work=The New York Review of Books|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080930072643/http://www.nybooks.com/articles/14331|archive-date=30 September 2008}}</ref> Reforme, ki so jih načrtovali sultani, so se soočale z nepremostljivimi težavami.<ref>{{harvnb|Castellan|1999|pp=221–222}}</ref> Bolgarski nacionalizem se je postopoma pojavljal sredi 19. stoletja z gospodarskim vzponom bolgarskih trgovcev in obrtnikov, razvojem ljudskega šolstva, ki ga je financirala Bolgarija, bojem za avtonomno bolgarsko cerkev in političnimi akcijami za oblikovanje ločene bolgarske države.<ref>{{harvnb|Castellan|1999|pp=315–317}}</ref> [[Prva srbska vstaja|Prva]] in [[druga srbska vstaja]] sta postavili temelje avtonomne [[Kneževina Srbija|Srbije]] v poznih 1810-ih,<ref>{{harvnb|Castellan|1999|p=258}}</ref> [[Grčija]] pa je bila ustanovljena kot neodvisna država leta 1832 po [[Grška osamosvojitvena vojna|grški vojni za neodvisnost]].<ref>{{harvnb|Castellan|1999|p=272}}</ref> Vendar podpora neodvisnosti z oboroženim bojem proti Osmanskemu cesarstvu ni bila univerzalna. Revolucionarno čustvo je bilo večinoma skoncentrirano med bolj izobraženimi in mestnimi sloji prebivalstva. Med kmeti in bogatejšimi trgovci je bila podpora organiziranemu uporu manjša, saj so se bali, da bi osmanski povračilni ukrepi ogrozili gospodarsko stabilnost in razširjeno lastništvo podeželskih zemljišč.<ref>{{harvnb|Roudometof|2001|p=136}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnje življenje, izobrazba in meništvo === Vasil Levski se je rodil kot Vasil Ivanov Kunčev 18. julija 1837 v mestu Karlovo v evropski provinci [[Rumelija|Rumeliji]] Osmanskega cesarstva.<ref name="brit">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/338046/Vasil-Levski|title=Vasil Levski|year=2008|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090312011346/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/338046/Vasil-Levski|archive-date=12 March 2009}}</ref> Bil je soimenjak svojega strica po materini strani, arhimandrita (višjega opata) Vasila (Басилий, Vasiliy).<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|p=24}}</ref> Starša, Ivan Kunčev in Gina Kunčeva (roj. Karaivanova), sta izhajala iz družine duhovnikov in obrtnikov ter sta bila člana nastajajočega bolgarskega srednjega razreda.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|p=37}}</ref> Ivan Kunčev, ugleden, a preizkušen lokalni obrtnik, je umrl leta 1844. Levski je imel dva mlajša brata, Hrista in Petra, ter starejšo sestro Jano; druga sestra Marija je umrla v otroštvu.<ref>{{cite book|last=Дойчев|first=Л|title=Сподвижници на Апостола|language=bg|publisher=Отечество|location=София|year=1981|oclc=8553763}}</ref> [[File:Karlovo Levski House IFB.JPG|left|thumb|Vhod v Levskijevo rojstno hišo v Karlovu. Zgrajena je bila v 18. stoletju in obnovljena leta 1933, od leta 1937 pa je muzej.<ref>{{cite web|url=http://www.vlevskimuseum-bg.org/muz-rodna-kushta-en.php|title=Vassil Levski's house|publisher=Музей "Васил Левски", гр. Карлово|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080424094451/http://www.vlevskimuseum-bg.org/muz-rodna-kushta-en.php|archive-date=24 April 2008}}</ref>]] Njegov kolega revolucionar [[Panajot Hitov]] je kasneje odraslega Levskega opisal kot srednje visokega, gibčnega in žilavega videza – s svetlimi, sivo-modrimi očmi, blond lasmi in majhnimi brki. Dodal je, da Levski ni kadil in ne je pil. Hitovove spomine na Levskijev videz podpirajo Levskijevi sodobniki, revolucionar in pisatelj Ljuben Karavelov ter učitelj Ivan Furnadžijev. Edini razliki sta v tem, da je Karavelov trdil, da je bil Levski visok in ne srednje visok, medtem ko je Furnadžijev opazil, da so bili njegovi brki svetlo rjavi, oči pa lešnikove barve.<ref>"[http://www.aba.government.bg/levski/VL_snimki.htm Външен вид] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100218125624/http://www.aba.government.bg/levski/VL_snimki.htm|date=18 February 2010 }}", ''170 години''.</ref> Levski je začel šolanje v šoli v Karlovu, kjer se je kot vajenec lokalnega obrtnika učil krojenja. Leta 1855 ga je Levskijev stric Vasilij – [[arhimandrit]] in odposlanec samostana [[Hilandar]] – odpeljal v [[Stara Zagora|Staro Zagoro]], kjer je obiskoval šolo<ref name="cramptonbulgaria89">{{harvnb|Crampton|2007|pp=89–90}}</ref> in delal kot Vasilijev služabnik. Nato se je Levski pridružil tečaju za duhovnike.<ref name="crampton79">{{harvnb|Crampton|1997|p=79}}</ref> 7. decembra 1858 je postal pravoslavni menih v samostanu [[Sopot, Plovdiv|Sopot]]<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|pp=27–28}}</ref> z redovniškim imenom Ignacij (Игнатий, Ignatiy) in bil leta 1859 povišan v hierodiakona,<ref name="manova">{{harvnb|Manova|Zhelev|Mitev|2007}}</ref><ref name="bakalov">{{harvnb|Бакалов|Куманов|2003}}</ref> kar je kasneje navdihnilo enega od Levskih neformalnih vzdevkov, Diakon (Дякона, Dyakona).<ref>{{cite news|url=http://www.pravoslavie.bg/content/view/9198/162/|title=Левски|date=20 February 2008|work=Православие БГ|language=bg|access-date=25 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090112203833/http://www.pravoslavie.bg/content/view/9198/162/|archive-date=12 January 2009}}</ref> === Prva bolgarska legija in izobraževalno delo === [[File:Levski2 (cropped).jpg|upright|thumb|Levski v uniformi Prve bolgarske legije]] Navdihnjen z revolucionarnimi idejami Georgija Save Rakovskega je Levski spomladi 1862 odšel v srbsko prestolnico [[Beograd]].<ref>Letni časi v tem članku so letni časi na [[severni polobli]], tj. pomlad je na začetku leta.</ref> V Beogradu je Rakovski zbiral Prvo bolgarsko legijo, vojaški odred, ki so ga oblikovali bolgarski prostovoljci in revolucionarni delavci, ki so si prizadevali za strmoglavljenje osmanske oblasti. Levski je opustil svojo službo meniha in se prijavil kot prostovoljec.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=45–48}}</ref> Takrat so bili odnosi med Srbi in njihovim osmanskim [[suzerenstvo||suzerenstvom]] napeti. Med bitko za Beograd, v kateri so turškezerenstvomsile vstopile v mesto, sta se Levski in Legija odlikovala pri njihovem odbijanju.<ref>{{cite web|url=http://www.vagabond-bg.com/features/item/1964-who-was-vasil-levski.html|title=WHO WAS VASIL LEVSKI?|publisher=Vagabond|author=Trankova, Dimana|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160924072455/http://www.vagabond-bg.com/features/item/1964-who-was-vasil-levski.html|archive-date=24 September 2016}} 24 February 2012</ref><ref>{{cite book|last = Trotsky|author-link = |first = Leon|author2 = Brian Pearce|author3=George Weissman|author4=Duncan Williams|title = The War Correspondence of Leon Trotsky. The Balkan Wars, 1912-13 |publisher = Resistance Books|year = 1980|isbn = 0-909196-08-7|page = 487}}</ref> Nadaljnji vojaški konflikti v Beogradu so bili sčasoma rešeni diplomatsko, Prva bolgarska legija pa je bila pod osmanskim pritiskom 12. septembra 1862 razpuščena.<ref>Trotsky, Pearce, Weissman & Williams 1980, p.487.</ref> Zaradi poguma med usposabljanjem in bojem si je prislužil vzdevek Levski (''Levovski''). Po razpustitvi legije se je Levski pridružil odredu Ilja Vojvode v Kragujevcu, a se je vrnil k Rakovskemu v Beograd, potem ko je odkril, da so Iljovi načrti za invazijo na Bolgarijo propadli.<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|pp=36–39}}</ref> Spomladi 1863 se je Levski po kratkem bivanju v Romuniji vrnil v bolgarska ozemlja. Njegov stric Bazil ga je osmanskim oblastem prijavil kot upornika, Levski pa je bil tri mesece zaprt v [[Plovdiv]]u, a je bil izpuščen po zaslugi zdravnika R. Petrova in ruskega vicekonzula Najdena Gerova.<ref name="bio">{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm|title=Живот и дело|access-date=23 October 2008|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20100213074055/http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm|archive-date=13 February 2010 }}, ''170 години''.</ref> Na [[Velika noč|Veliko noč]] 1864 se je Levski uradno odpovedal svoji verski službi.<ref>{{harvnb|Унджиев|1980|p=60}}</ref> Od maja 1864 do marca 1866 je delal kot učitelj v Vojnjagovu blizu Karlova; tam je podpiral in nudil zatočišče preganjanim Bolgarom ter organiziral domoljubne skupine med prebivalstvom. Njegova dejavnost je vzbudila sum med osmanskimi oblastmi in bil je prisiljen seliti. Od pomladi 1866 do pomladi 1867 je poučeval v Enikyoyu in Kongasu, dveh vaseh v severni [[Dobrudža|Dobrudži]] blizu Tulcee.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=67–68}}</ref><ref>{{harvnb|Унджиев|1980|pp=63–64}}</ref> === Hitov odred in Druga bolgarska legija === Novembra 1866 je Levski obiskal Rakovskega v Iaşiju. Dve revolucionarni skupini pod vodstvom Panayota Hitova in Filipa Totyuja sta spodbujali bolgarsko diasporo v Romuniji k napadu na Bolgarijo in organiziranju protiotomanskega odpora. Na priporočilo Rakovskega je bil Vasil Levski izbran za zastavonošo Hitovega odreda.<ref name="muzey12">{{harvnb|Дойнов|Джевезов|1996|p=12}}</ref> Aprila 1867 je skupina prečkala Donavo pri Tutrakanu, se premaknila skozi regijo Ludogorie in dosegla [[Stara planina|Balkansko gorovje]]. Po spopadih je skupina avgusta pobegnila v Srbijo skozi [[Pirot]].<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=70–72}}</ref><ref>{{harvnb|Кондарев|1946|p=59}}</ref> [[File:Vasil Levski 1867.jpg|left|thumb|Levski kot zastavonoša oboroženega odreda Panayota Hitova]] V Srbiji je bila vlada spet naklonjena težnjam bolgarskih revolucionarjev in jim je dovolila, da v Beogradu ustanovijo Drugo bolgarsko legijo, organizacijo, podobno svoji predhodnici in njenim ciljem. Levski je bil pomemben član Legije, vendar je med februarjem in aprilom 1868 trpel za želodčno boleznijo, ki je zahtevala operacijo. Ker je bil priklenjen na posteljo, se ni mogel udeležiti usposabljanja Legije.] Potem ko je bila Legija pod političnim pritiskom ponovno razpuščena, se je Levski poskušal ponovno združiti s svojimi rojaki, a so ga aretirali v [[Zaječar]]ju in za kratek čas zaprli.<ref name="Crampton 2007 p=89">{{harvnb|Crampton|2007|p=89}}</ref> Po izpustitvi je odšel v Romunijo, kjer sta Hadži Dimitar in Stefan Karadža mobilizirala revolucionarne odrede. Zaradi različnih razlogov, vključno s težavami z želodcem in strateškimi razlikami, Levski ni sodeloval. Pozimi 1868 se je seznanil s pesnikom in revolucionarjem Hristom Botevim in živel z njim v zapuščeni vetrnici blizu Bukarešte.<ref>{{cite news|url=http://www.budilnik.com/index.php?act=showpost&postid=1567|title=Христо Ботев загива на този ден през 1876 г|date=2 June 2007|publisher=Будилникъ|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708103313/http://www.budilnik.com/index.php?act=showpost&postid=1567|archive-date=8 July 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_HrB.htm|title=Васил Левски и Христо Ботев|access-date=27 December 2008|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20081227114130/http://www.aba.government.bg/levski/VL_HrB.htm|archive-date=27 December 2008 }}, ''170 години''.</ref><ref name="muzey17">{{harvnb|Дойнов|Джевезов|1996|p=17}}</ref> === Bolgarske turneje in delo v Romuniji === Levski je zavrnil strategijo izseljenskih odredov za notranjo propagando in se podal na svojo prvo turnejo po bolgarskih deželah, da bi vse plasti bolgarske družbe vključil v uspešno revolucijo. 11. decembra 1868 je s parnikom odpotoval iz Turnu Măgurele v [[Carigrad]], izhodišče potovanja, ki je trajalo do 24. februarja 1869, ko se je Levski vrnil v Romunijo. Med to anketno in izvidniško misijo naj bi Levski obiskal [[Plovdiv]], Peruščico, Karlovo, [[Sopot, Plovdiv|Sopot]], [[Kazanlak]], Sliven, [[Veliko Trnovo|Tarnovo]], [[Loveč]], [[Pleven]] in Nikopol ter navezal stike z lokalnimi domoljubi. Po dvomesečnem bivanju v [[Bukarešta|Bukarešti]] se je Vasil Levski vrnil v Bolgarijo na drugo turnejo, ki je trajala od 1. maja do 26. avgusta 1869. Na tej turneji je nosil proklamacije, ki jih je v Romuniji natisnil politični voditelj Ivan Kasabov. Te so Levskega legitimirale kot predstavnika bolgarske začasne vlade. Vasil Levski je potoval v Nikopol, Pleven, Karlovo, Plovdiv, Pazardžik, Peruščico, Staro Zagoro, Čirpan, Sliven, Loveč, Tarnovo, Gabrovo, Sevlievo in Trjavno. Po mnenju nekaterih raziskovalcev je Levski med to turnejo ustanovil najzgodnejši od svojih tajnih odborov, vendar te domneve temeljijo na negotovih podatkih. [[File:Vasil Levski IRO revolutionary districts.png|upright=1.35|thumb|Zemljevid revolucionarnih okrožij v notranji revolucionarni organizaciji Vasila Levskega]] Od konca avgusta 1869 do maja naslednjega leta je bil Levski aktiven v romunski prestolnici Bukarešti. Bil je v stiku z revolucionarnim pisateljem in novinarjem Ljubenom Karavelovom, čigar sodelovanje pri ustanovitvi Bolgarskega literarnega društva je Levski pisno odobril. Karavelovljeve publikacije so zbrale številne privržence in sprožile ustanovitev Bolgarskega revolucionarnega centralnega komiteja (BRCC), centralizirane revolucionarne diasporne organizacije, katere ustanovni član je bil Levski in pripravljavec statuta.<ref name="perry">{{harvnb|Perry|1993|p=9}}</ref> Zaradi nesoglasij glede načrtovanja je Levski spomladi 1870 zapustil Bukarešto in začel uresničevati svoj koncept notranje revolucionarne mreže. === Ustanovitev notranje revolucionarne organizacije === Kljub nezadostni dokumentaciji o Levskih dejavnostih leta 1870 je znano, da je leto in pol vzpostavljal široko mrežo tajnih odborov v bolgarskih mestih in vaseh. Omrežje, Notranja revolucionarna organizacija (NRO), je bilo osredotočeno okoli Loveškega centralnega komiteja, imenovanega tudi ''BRCC v Bolgariji'' ali ''začasna vlada''. Cilj odborov je bil pripraviti usklajeno vstajo.<ref>Stavrianos 2000, p 378.</ref> Omrežje odborov je bilo najgostejše v osrednjih bolgarskih regijah, zlasti okoli Sofije, Plovdiva in Stare Zagore. Revolucionarni odbori so bili ustanovljeni tudi v nekaterih delih Makedonije, Dobrudže in Strandže ter okoli bolj obrobnih urbanih središč Kjustendila, Vrace in Vidina. Odbori NRO so kupovali orožje in organizirali odrede prostovoljcev. Po eni študiji je imela organizacija v začetku 1870-ih nekaj več kot 1000 članov. Večina članov je bila intelektualcev in trgovcev, čeprav so bili zastopani vsi sloji bolgarske družbe. Posamezniki so članstvo v IRO pridobili na skrivaj: iniciacijski ritual je vključeval formalno prisego zvestobe nad evangelijem ali krščanskim križem, pištolo in nožem; izdaja je bila kazniva s smrtjo, tajna policija pa je spremljala dejavnosti vsakega člana.<ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=83, 86}}</ref> Odnosi z revolucionarno diasporno skupnostjo so se vzdrževali prek tajnih kanalov zanesljivih ljudi. Notranja korespondenca je uporabljala šifriranje, običajne znake ter lažna osebna in odborna imena. Čeprav je Levski sam vodil organizacijo, si je administrativne odgovornosti delil s pomočniki, kot so menih, ki je postal revolucionar Matej Preobraženski, pustolovski Dimitar Obšti in mladi Angel Kančev.<ref name="bakalov" /><ref>{{harvnb|Стоянов|1943|pp=85–86}}</ref> [[File:Levski3 (cropped).jpg|left|thumb|Vasil Levski v času ustanovitve svoje notranje revolucionarne mreže]] Ustanovitev Levskijeve notranje revolucionarne organizacije obkrožajo apokrifne in pollegendarne anekdotske zgodbe. Levskija so preganjale otomanske oblasti, ki so za njegovo smrt ponudile 500 turških lir in za njegovo ujetje 1000, zato se je med potovanji zatekel k preoblekam, da bi se izognil aretaciji.[56] Znano je na primer, da si je barval lase in nosil različne narodne noše. Jeseni 1871 sta Levski in Angel Kančev objavila Navodila delavcev za osvoboditev bolgarskega ljudstva,[25] osnutek statuta BRCC, ki je vseboval ideološke, organizacijske in kazenske dele. Poslali so ga lokalnim odborom in diasporni skupnosti v razpravo. Politične in organizacijske izkušnje, ki jih je Levski nabral, so očitne v njegovi korespondenci iz let 1871–1872; takrat so njegovi pogledi na revolucijo očitno dozoreli. Ko se je IRO širila, je svoje dejavnosti bolj usklajevala z BRCC s sedežem v Bukarešti. Na Levskijevo pobudo je bila med 29. aprilom in 4. majem 1872 sklicana generalna skupščina. Na skupščini so delegati odobrili program in statut, za vodjo organizacije izvolili Ljubena Karavelova in Levskega pooblastili za edinega legitimnega predstavnika izvršnega organa BRCC v bolgarskih deželah.<ref>{{harvnb|Кондарев|1946|pp=160–161}}</ref> Po udeležbi na skupščini se je Levski vrnil v Bolgarijo in reorganiziral notranjo strukturo IRO v skladu s priporočili BRCC. Tako se je Centralni komite Loveč zreduciral na redni lokalni odbor, ustanovljeni pa so bili tudi prvi revolucionarni centri na ravni regije. Pomanjkanje sredstev pa je organizacijo pahnilo v krizo, Levskijeve samotne presoje o pomembnih strateških in taktičnih zadevah pa so bile vse bolj pod vprašajem. === Ujetje in usmrtitev === V tej situaciji je Levskijev pomočnik Dimitar Obšti 22. septembra 1872 v prelazu Arabakonak oropal osmanski poštni konvoj, brez odobritve Levskega ali vodstva gibanja.<ref name="cramptonbulgaria89" /><ref name="bakalov" /> Čeprav je bil rop uspešen in je IRO prinesel 125.000 grošev, so bili Obšti in drugi storilci kmalu aretirani. Predhodna preiskava in sojenje sta razkrila velikost revolucionarne organizacije in njene tesne odnose z BRCC. Obti in drugi zaporniki so v celoti priznali krivdo in razkrili Levskega vodilno vlogo.<ref>{{cite web|url=http://liternet.bg/publish19/cv_dikovski/levski.htm|title=Някои спорни факти около предателството на Васил Левски|last=Диковски|first=Цветан|year=2007|publisher=LiterNet|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20081229203249/http://liternet.bg/publish19/cv_dikovski/levski.htm| archive-date=29 December 2008}}</ref> [[File:Къкрина 976377040 6a02e0ee54 o.jpg|right|thumb|Gostilna Kakrina, kjer so Levskega konec decembra 1872 ujele osmanske oblasti]] Ko se je Levski zavedel, da je v nevarnosti, se je odločil pobegniti v Romunijo, kjer se bo srečal s Karavelovom in se pogovoril o teh dogodkih. Najprej pa je moral zbrati pomembno dokumentacijo iz arhiva odbora v Loveču, ki bi predstavljala ključni dokaz, če bi jo zasegli Osmani. Ostal je v bližnji vaški gostilni v Kakrini, kjer so ga zjutraj 27. decembra 1872 presenetili in aretirali. Izhajajoč iz zapisov Ljubena Karavelova, je bilo splošno sprejeto, da je Levskega policiji izdal duhovnik Krastyo Nikiforov. To teorijo so raziskovalci, kot sta Ivan Panchovski in Vasil Boyanov, izpodbijali zaradi pomanjkanja dokazov.<ref>{{cite web|url=http://synpress-classic.dveri.bg/04-2002/01-01.htm|title=Краят на една клевета|access-date=24 October 2008|publisher=Църковен вестник|language=bg|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081207141825/http://synpress-classic.dveri.bg/04-2002/01-01.htm|archive-date=7 December 2008}}</ref> Levskega so sprva odpeljali na zaslišanje v Tarnovo, 4. januarja pa so poslali v Sofijo. Tam so ga odpeljali pred sodišče. Čeprav je priznal svojo identiteto, ni razkril svojih sostorilcev ali podrobnosti, povezanih s svojo organizacijo, saj je prevzel vso krivdo.[62] Osmanske oblasti so Levskega obsodile na smrt z obešanjem. Kazen je bila izvršena 18. februarja 1873 v Sofiji,<ref>{{Cite journal|first =Maria|last =Todorova|title =Memoirs, Biography, Historiography: The Reconstruction of Levski's Life Story|journal =Études balkaniques|volume=1|year =2003|page =23|place =Sofia|publisher =Académie bulgare des sciences}}</ref> kjer danes stoji spomenik Vasilu Levskemu.<ref>{{cite news|url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=1116&sectionid=6&id=00011|title=За паметника на Левски дарили едва 3000 лева|last=Николов|first=Григор|date=8 November 2005|publisher=Сега|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080421060355/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=1116&sectionid=6&id=00011|archive-date=21 April 2008}}</ref><ref>{{harvnb|Miller|1966|p=346}}</ref> Lokacija Levskega groba ni znana, vendar se je v 1980-ih pisatelj Nikolaj Hajtov zavzemal za cerkev sv. Petke Sedlarske kot Levskega grobišče, kar je Bolgarska akademija znanosti ocenila kot možno, a nepreverljivo.<ref>{{cite web|url=http://ziezi.net/petka.html|title=Гробът на Васил Левски|publisher=Ziezi ex quo Vulgares|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081018234905/http://ziezi.net/petka.html|archive-date=18 October 2008}}</ref><ref>{{harvnb|Todorova|2007|p=165}}</ref> Levskega smrt je zaostrila krizo v bolgarskem revolucionarnem gibanju, večina odborov IRO pa se je kmalu razpadla. Kljub temu je pet let po Levskijevem obešanju [[rusko-turška vojna (1877–1878)]] zagotovila osvoboditev Bolgarije izpod osmanske oblasti po aprilski vstaji leta 1876. [[Sanstefanski mir]] z dne 3. marca 1878 je bolgarsko državo ustanovil kot avtonomno kneževino Bolgarijo pod ''[[de iure]]'' osmansko suverenostjo.<ref>{{harvnb|Castellan|1999|pp=322–324}}</ref> == Revolucionarna teorija in ideje == [[File:Vasil Levski - Paris.jpg|thumb|Relief Vasila Levskega na bolgarskem veleposlaništvu v Parizu]] Konec 1860-ih je Levski razvil revolucionarno teorijo, ki je bolgarsko osvobodilno gibanje videla kot oborožen upor vseh Bolgarov v Osmanskem cesarstvu. Upor naj bi pripravila, nadzorovala in koordinirala centralna revolucionarna organizacija, ki naj bi vključevala lokalne revolucionarne odbore v vseh delih Bolgarije in delovala neodvisno od kakršnih koli tujih dejavnikov. Levskijeva teorija je izhajala iz ponavljajočih se neuspehov pri učinkovitem izvajanju Rakovskih idej, kot je bila uporaba oboroženih odredov s sedežem v tujini (''чети, cheti'') za izzivanje splošnega upora.<ref name="jelavich136">{{harvnb|Jelavich|Jelavich|1986|p=136}}</ref> Levskijeva ideja o popolnoma neodvisni revoluciji pa ni uživala odobravanja celotnega prebivalstva – pravzaprav je bil edini vidni bolgarski revolucionar, ki jo je zagovarjal. Namesto tega so mnogi menili, da je intervencija velikih sil bolj izvedljiva rešitev.<ref name="transition11">{{harvnb|Dimitrov|2001}}</ref> Levski si je Bolgarijo predstavljal kot demokratično republiko, ki je občasno našla skupni jezik z Deklaracijo o pravicah človeka in državljana in v veliki meri odražala liberalne ideje francoske revolucije in sodobne zahodne družbe.<ref>{{cite news|url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2146&sectionid=5&id=0000901|title=Идеите на Левски и модерността|last=Чурешки|first=Стефан|date=17 February 2006|publisher=Сега|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719053808/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2146&sectionid=5&id=0000901|archive-date=19 July 2011}}</ref><ref>{{Cite journal|first =Ognyana|last =Hrissimova|title= Les idées de la révolution française de 1789 et les droits réels de l'homme et du citoyen dans les Constitutions de Etats nationaux des Balkans|journal =Études balkaniques|volume=3–4|year =1999|page=17|place =Sofia|publisher =Académie bulgare des sciences|issn =0324-1645|language =fr}}</ref> Dejal je: »Svobodni bomo v popolni svobodi tam, kjer živi Bolgar: v Bolgariji, Trakiji, Makedoniji; ljudje ne glede na etnično pripadnost bodo v vsem enaki Bolgarom. Imeli bomo zastavo, na kateri piše 'Čista in sveta republika' ... Čas je, da z enim samim dejanjem dosežemo tisto, kar si prizadevajo naši francoski bratje ...« Levski je menil, da bi morale vse verske in etnične skupine v svobodni Bolgariji – pa naj bodo to Bolgari, Turki, Judje ali drugi – uživati ​​enake pravice. Ponovil je, da se bolgarski revolucionarji borijo proti sultanovi vladi, ne pa proti turškemu ljudstvu<ref name="daskalov61">{{harvnb|Daskalov|2004|p=61}}</ref> in njegovi veri: »Ne preganjamo turškega ljudstva niti njegove vere, temveč cesarja in njegove zakone (z eno besedo, turško vlado), ki na barbarski način vlada ne le nam, ampak tudi samemu Turku.«<ref name="idei" /><ref name="muzey21">{{harvnb|Дойнов|Джевезов|1996|p=21}}</ref> Levski je bil pripravljen žrtvovati svoje življenje za revolucijo in postaviti Bolgarijo in bolgarsko ljudstvo nad osebne interese: »Če bom zmagal, bom zmagal za celotno ljudstvo. Če bom izgubil, bom izgubil samo sebe.«<ref>{{cite web|url=http://web.orbitel.bg/willow/levski/3-2.htm|title=Ако спечеля, печеля за цял народ&nbsp;— ако загубя, губя само мене си|publisher=Свята и чиста република|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080925182849/http://web.orbitel.bg/willow/levski/3-2.htm|archive-date=25 September 2008}}</ref> V osvobojeni Bolgariji se ni predstavljal kot narodni voditelj ali visoki uradnik: »Hrepenimo po svobodni domovini in [takrat] bi mi lahko celo ukazali, naj pasem race, kajne?« V duhu [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldija]] je Levski načrtoval, da bo po ponovni vzpostavitvi Bolgarije pomagal drugim zatiranim ljudstvom sveta pri njihovi osvoboditvi.ref>{{cite news|url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2569&sectionid=5&id=0000901|title=Величие и мизерия в епохата на Водолея|last=Кьосев|first=Александър|date=24 February 2007|publisher=Сега|language=bg|access-date=25 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719053617/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2569&sectionid=5&id=0000901|archive-date=19 July 2011}}</ref> Zavzemal se je tudi za »strogo in redno računovodstvo« v svoji revolucionarni organizaciji in ni toleriral korupcije.<ref name="zemya">{{cite news|url=http://zemia-news.bg/issues/zemia-20080718-136.pdf|title=Близо ли е времето?|last=Тодоров|first=Петко|publisher=Земя|language=bg|access-date=24 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081030082205/http://zemia-news.bg/issues/zemia-20080718-136.pdf|archive-date=30 October 2008}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite book |title=Histoire des Balkans, XIVe–XXe siècle |last=Castellan |first=Georges |year=1999 |publisher=Fayard |location=Paris |isbn=2-213-60526-2 |language=fr |edition=Bulgarian translation |others=transl. Lilyana Tsaneva }} *{{cite book|last1=Cornis-Pope|first1=Marcel|title=History of the literary cultures of East-Central Europe: junctures and disjunctures in the 19th and 20th centuries|first2=John |last2=Neubauer|publisher=John Benjamins Publishing Company|year=2004|isbn=90-272-3452-3}}. *{{cite book |title=Bulgaria |last=Crampton |first=R.J. |year=2007 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-820514-2 }} *{{cite book |title=A Concise History of Bulgaria |last=Crampton |first=R.J. |year=1997 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-56183-3 }} *{{cite book|title=The Making of a Nation in the Balkans: Historiography of the Bulgarian Revival |last=Daskalov |first=Rumen |year=2004 |publisher=Central European University Press |isbn=963-9241-83-0 }} *{{cite book|last=Dimitrov|first=Vesselin|title=Bulgaria: The Uneven Transition|publisher=Routledge|year=2001|isbn=0-415-26729-3}} *{{cite book |title=The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920: A History of East Central Europe |last1=Jelavich |first1=Charles |first2=Barbara |last2=Jelavich |year=1986 |publisher=University of Washington Press |isbn=0-295-96413-8 }} *{{cite book |last=MacDermott |first= Mercia |author-link= |title= A History of Bulgaria 1395–1885 |place= New York |publisher= Frederick A. Praeger |year= 1962 |access-date= |url=https://archive.org/details/historyofbulgari00macd |url-access= registration |via= Internet Archive }} *{{cite book |last=MacDermott |first=Mercia |author-link= |title=The Apostle of Freedom: A Portrait of Vasil Levsky Against a Background of Nineteenth Century Bulgaria |publisher=G. Allen and Unwin |location=London|year=1967|oclc=957800}} *{{cite news|url=http://www.bnr.bg/RadioBulgaria/Emission_English/Theme_Profiles/Material/levski.htm|title=The Apostle of Freedom&nbsp;— organizer and ideologist of the national liberation struggle|last1=Manova|first1=Denitza|first2=Radostin|last2=Zhelev|first3=Plamen|last3=Mitev|date=19 February 2007|publisher=Bulgarian National Radio (BNR) Radio Bulgaria|access-date=25 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080317034647/http://www.bnr.bg/RadioBulgaria/Emission_English/Theme_Profiles/Material/levski.htm|archive-date=17 March 2008}} *{{cite book |title=The Ottoman Empire and Its Successors, 1801–1927 |last=Miller |first=William |year=1966|publisher=Routledge|isbn=0-7146-1974-4}} *{{cite book |title=Stefan Stambolov and the Emergence of Modern Bulgaria, 1870–1895 |last=Perry |first=Duncan M. |year=1993 |publisher=Duke University Press |isbn=0-8223-1313-8 }} *{{cite book|last=Roudometof|first=Victor|title=Nationalism, Globalization, and Orthodoxy: The Social Origins of Ethnic Conflict in the Balkans|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2001|isbn=0-313-31949-9}} *{{cite book|last=Stavrianos|first=Leften Stavros|title=The Balkans Since 1453|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|year=2000|isbn=1-85065-551-0}} *{{cite book|last=Ternes|first=Elmar|author2=Tatjana Vladimirova-Buhtz |title=Handbook of the International Phonetic Association: A Guide to the Use of the International Phonetic Alphabet|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=1999|pages=55–57|chapter=Bulgarian|isbn=0-521-63751-1}} *{{cite book |contribution=Was there civil society and a public sphere under socialism? The debates around Vasil Levski's alleged burial in Bulgaria |title=Schnittstellen: Gesellschaft, Nation, Konflikt und Erinnerung in Südosteuropa : Festschrift für Holm Sundhaussen zum 65. Geburtstag |last=Todorova |first=Maria |year=2007 |publisher=Oldenbourg Wissenschaftsverlag |isbn=978-3-486-58346-5 }} *{{cite book|last=Trotsky|first=Leon|author-link=|author2=Brian Pearce |author3=George Weissman |author4=Duncan Williams |title=The War Correspondence of Leon Trotsky. The Balkan Wars, 1912–13|publisher=Resistance Books|year=1980|isbn=0-909196-08-7}} *{{cite book |title=Електронно издание "История на България" |language=bg |last1=Бакалов |first1=Георги |first2=Милен |last2=Куманов |publisher=Труд, Сирма |location=София |year=2003 |isbn=954528613X |chapter=ЛЕВСКИ, Васил (В. Иванов Кунчев, Дякона, Апостола) (6/19.VII.1837-6/18.II.1873) }} *{{cite book|last1=Дойнов|first1=Дойно|first2=Стоян|last2=Джевезов|title=Къща-музей Васил Левски Карлово|chapter=Не щях да съм турски и никакъв роб|publisher=Славина|location=София|year=1996|oclc=181114302|language=bg}} *{{cite book|last=Кондарев|first=Никола|title=Васил Левски. Биография|publisher=Издателство на Бълг. Работническа Партия (Комунисти)|location=София|year=1946|url=http://www.promacedonia.com/nk/index.html|language=bg|oclc=39379012|access-date=23 October 2008|archive-date=26 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210826164203/http://www.promacedonia.com/nk/index.html|url-status=dead}} *{{cite web|url=http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm|title=170 години от рождението на Васил Левски|year=2007|publisher=Държавна агенция за българите в чужбина|language=bg|access-date=23 October 2008|last=Рачева|first=Ваня Николова |archive-url = https://web.archive.org/web/20080615211057/http://www.aba.government.bg/levski/VL_bio.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = 15 June 2008}} *{{cite book|last=Симеонова|first=Маргарита Василева|title=Езиковата личност на Васил Левски|publisher=Академично издателство "Марин Дринов"|location=София|year=2007|isbn=978-954-322-196-7|oclc=237020336|language=bg}} *{{cite book|last=Стоянов|first=Захарий|author-link=|title=Василъ Левски (Дяконътъ). Черти изъ живота му|publisher=Новъ Свѣтъ|location=Пловдив, София|orig-year=1883|year=1943|url=http://www.promacedonia.com/zs/index.html|language=bg|oclc=4273683|access-date=23 October 2008|archive-date=25 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225012435/http://promacedonia.com/zs/index.html|url-status=dead}} *{{cite book|last=Страшимиров|first=Димитър|title=Левски пред Къкринската голгота: история и критика|publisher=Сибия|location=София|year=1995|isbn=954-8028-29-8|oclc=33205249|language=bg}} *{{cite book|last=Унджиев|first=Иван|title=Васил Левски. Биография|publisher=Наука и изкуство|location=София|year=1980|oclc=251739767|language=bg|edition=Второ издание}} == Zunanje povezave == {{Commons}} *[https://web.archive.org/web/20081017150843/http://web.orbitel.bg/willow/levski/ ''Pure and Sacred Republic''&nbsp;— Levski's letters and documents] {{in lang|bg}} *[https://web.archive.org/web/20170922071959/http://ziezi.net/belezhnik/index.html Online edition of Vasil Levski's personal notebook] {{in lang|bg}} *[http://haskovo-online.com/content/view/22/4/lang,en/ Vasil Levski in Haskovo] {{in lang|en}} *[http://www.vlevskimuseum-bg.org Vasil Levski Museum in Karlovo] {{in lang|en|bg}} *[https://web.archive.org/web/20081112072016/http://www.vasillevski-f.org/index.html Vasil Levski Foundation] {{in lang|bg}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Levski, Vasil}} [[Kategorija:Bolgarski učitelji]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Revolucionarji]] [[Kategorija:Usmrčeni z obešenjem]] le8ekm8mcmouzhzgv2qzxr2pewc0r9j Pogovor:Vasil Levski 1 603291 6681887 2026-05-27T12:08:29Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Zgodovina|država=Bolgarija}}« 6681887 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Zgodovina|država=Bolgarija}} l9mnjjfskzephreohe7t0mpnivwhywj 1914 (glasbena skupina) 0 603293 6681920 2026-05-27T13:42:07Z 56jhoG 157998 iz en 6681920 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Ukrajinska ekstremna metal skupina}} {{Use dmy dates|date=marec 2025}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 1914 | image = 1914 Dark Troll 2019 03.jpg | caption = 1914 na Dark Troll Open Air 2019 | landscape = yes | background = group_or_band | origin = [[Lvov]], Ukrajina | genre = {{hlist|[[Blackened death metal]]|[[death-doom]]}} | years_active = 2014–danes | label = * Archaic Sound * [[Napalm Records]] | current_members = * Dietmar Kumarberg * Liam Fessen * Vitalis Winkelhock * Armin von Heinessen * Igor Kovalenko | past_members = * Serge Russell * Andrew Naifman * Basil Lagenndorf * Rusty Potoplakht }} '''1914''' je ukrajinska [[metal]] skupina, ustanovljena v [[Lvov]]u leta 2014.<ref>{{navedi splet | url=http://www.metallian.com/1914band.php | title=1914 biography | date=8. januar 2026 }}</ref> Tematsko se posvečajo predvsem na [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]; ime se nanaša na leto njenega začetka. Glasbeno združuje elemente [[doom metal|doom]], [[death metal|death]] in [[black metal]] glasbe. ==Zgodovina== Skupino je leta 2014 v Lvovu ustanovil Dmytro »Kumar« Ternuschak skupaj z glasbeniki iz različnih ukrajinskih zasedb.<ref>{{navedi splet | url=https://www.032.ua/news/2393937/so-stalosa-iz-lvivskimi-rok-gurtami-nulovih | title=Zgodovina lvovskih rock skupin | date=23. maj 2019 }}</ref> Leta 2015 so izdali prvenec ''Eschatology of War'' pri založbi Archaic Sound. Leta 2018 je sledil album ''The Blind Leading the Blind'', ki je prejel pozitivne kritike.<ref>{{navedi splet | url=https://www.metal.de/reviews/1914-the-blind-leading-the-blind-364180/ | title=1914 – The Blind Leading the Blind – recenzija | date=3. januar 2019 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://blabbermouth.net/reviews/the-blind-leading-the-blind | title=Recenzija albuma The Blind Leading the Blind | date=10. junij 2019 }}</ref><ref name="MS">{{navedi splet | url=https://metalstorm.net/pub/review.php?review_id=14829 | title=1914 – The Blind Leading the Blind review | date=23. december 2018 }}</ref> Skupina je nato podpisala pogodbo z založbo Napalm Records.<ref>{{navedi splet | url=https://www.metalforcesmagazine.com/site/news-1914-sign-album-contract-with-napalm-records/ | title=1914 podpisali pogodbo z Napalm Records | date=6. februar 2019 }}</ref> Leta 2021 so izdali album ''Where Fear and Weapons Meet'', ki je prejel široko kritiško podporo.<ref>{{navedi splet | url=https://metalinjection.net/reviews/1914-where-fear-and-weapons-meet | title=1914 – Where Fear And Weapons Meet – recenzija | date=21. oktober 2021 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://consequence.net/2021/12/top-metal-hard-rock-albums-2021/7/ | title=Najboljši metal albumi 2021 | date=21. december 2021 }}</ref> Leta 2025 so izdali svoj najnovejši album ''Viribus Unitis'' in singel »1916 (The Südtirol Offensive)«.<ref>{{navedi splet | url=https://grande-rock.com/news/1914-to-release-new-studio-album-viribus-unitis-on-november-14th-2025/ | title=Napoved albuma Viribus Unitis | date=21. avgust 2025 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://md-eksperiment.org/post/20250824-gurt-1914-vypustyv-novyj-potuzhnyj-synhl-1916-the-sudtirol-offensive | title=Nov singel 1916 (The Südtirol Offensive) | date=24. avgust 2025 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://distortedsoundmag.com/1914-release-new-music-video-for-1914-the-siege-of-przemysl/ | title=Nov videospot 1914 (The Siege of Przemyśl) | date=3. oktober 2025 }}</ref> ==Glasbeni slog== Skupina združuje elemente [[death metal|death]] in [[doom metal]] glasbe, z občasnimi vplivi [[black metal]]a. Njihova glasba je počasna, težka in pogosto atmosferična, z uporabo zgodovinskih zvočnih posnetkov iz prve svetovne vojne.<ref>{{navedi splet | url=https://www.echoesanddust.com/2018/01/1914-metal-and-the-horror-of-war-from-ukraine/ | title=1914 – metal in groza vojne | date=5. januar 2018 }}</ref> ==Člani== ===Trenutni=== * Dietmar Kumarberg – vokal (2014–<small>danes</small>) * Liam Fessen – kitara (2014–<small>danes</small>) * Vitalis Winkelhock – kitara (2016–<small>danes</small>) * Armin von Heinessen – bas kitara (2014–<small>danes</small>) * Igor Kovalenko – bobni (2024–<small>danes</small>) ===Nekdanji=== * Serge Russell – bobni (2014–2016) * Andrew Naifman – kitara (2014–2015) * Basil Lagenndorf – kitara (2015–2016) * Rusty Potoplakht – bobni (2016–2024) ==Diskografija== ===Studijski albumi=== * ''Eschatology of War'' (2015) * ''The Blind Leading the Blind'' (2018) * ''Where Fear and Weapons Meet'' (2021) * ''Viribus Unitis'' (2025) ===Drugi albumi=== * ''Ich hatt einen Kameraden'' (2016) * ''Eschatology of War / Für Kaiser, Volk und Vaterland'' (2016) * ''Für Kaiser, Volk und Vaterland!'' (2016) ===Singli=== * "Caught in the Crossfire" (2014) * "Frozen in Trenches (Christmas Truce)" (2014) * "Zeppelin Raids" (2015) * "Stoßtrupp 1917" (2017) * "...and a Cross Now Marks His Place" (2021) * "Pillars of Fire (The Battle of Messines)" (2021) * "FN .380 ACP#19074" (2021) * "Flammenwerfer vor!" (2022) * "Invaders Must Die" (2025) * "1916 (The Südtirol Offensive)" (2025) * "1914 (The Siege of Przemyśl)" (2025) ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukrajinske glasbene skupine]] [[Kategorija:Black metal skupine]] [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2014]] f5vkma6y9jnoxu3aeu289tyuw7tjcch 6681921 6681920 2026-05-27T13:43:10Z 56jhoG 157998 6681921 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Ukrajinska ekstremna metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 1914 | image = 1914 Dark Troll 2019 03.jpg | caption = 1914 na Dark Troll Open Air 2019 | landscape = yes | background = group_or_band | origin = [[Lvov]], Ukrajina | genre = {{hlist|[[Blackened death metal]]|[[death-doom]]}} | years_active = 2014–danes | label = * Archaic Sound * [[Napalm Records]] | current_members = * Dietmar Kumarberg * Liam Fessen * Vitalis Winkelhock * Armin von Heinessen * Igor Kovalenko | past_members = * Serge Russell * Andrew Naifman * Basil Lagenndorf * Rusty Potoplakht }} '''1914''' je ukrajinska [[metal]] skupina, ustanovljena v [[Lvov]]u leta 2014.<ref>{{navedi splet | url=http://www.metallian.com/1914band.php | title=1914 biography | date=8. januar 2026 }}</ref> Tematsko se posvečajo predvsem na [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]; ime se nanaša na leto njenega začetka. Glasbeno združuje elemente [[doom metal|doom]], [[death metal|death]] in [[black metal]] glasbe. ==Zgodovina== Skupino je leta 2014 v Lvovu ustanovil Dmytro »Kumar« Ternuschak skupaj z glasbeniki iz različnih ukrajinskih zasedb.<ref>{{navedi splet | url=https://www.032.ua/news/2393937/so-stalosa-iz-lvivskimi-rok-gurtami-nulovih | title=Zgodovina lvovskih rock skupin | date=23. maj 2019 }}</ref> Leta 2015 so izdali prvenec ''Eschatology of War'' pri založbi Archaic Sound. Leta 2018 je sledil album ''The Blind Leading the Blind'', ki je prejel pozitivne kritike.<ref>{{navedi splet | url=https://www.metal.de/reviews/1914-the-blind-leading-the-blind-364180/ | title=1914 – The Blind Leading the Blind – recenzija | date=3. januar 2019 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://blabbermouth.net/reviews/the-blind-leading-the-blind | title=Recenzija albuma The Blind Leading the Blind | date=10. junij 2019 }}</ref><ref name="MS">{{navedi splet | url=https://metalstorm.net/pub/review.php?review_id=14829 | title=1914 – The Blind Leading the Blind review | date=23. december 2018 }}</ref> Skupina je nato podpisala pogodbo z založbo Napalm Records.<ref>{{navedi splet | url=https://www.metalforcesmagazine.com/site/news-1914-sign-album-contract-with-napalm-records/ | title=1914 podpisali pogodbo z Napalm Records | date=6. februar 2019 }}</ref> Leta 2021 so izdali album ''Where Fear and Weapons Meet'', ki je prejel široko kritiško podporo.<ref>{{navedi splet | url=https://metalinjection.net/reviews/1914-where-fear-and-weapons-meet | title=1914 – Where Fear And Weapons Meet – recenzija | date=21. oktober 2021 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://consequence.net/2021/12/top-metal-hard-rock-albums-2021/7/ | title=Najboljši metal albumi 2021 | date=21. december 2021 }}</ref> Leta 2025 so izdali svoj najnovejši album ''Viribus Unitis'' in singel »1916 (The Südtirol Offensive)«.<ref>{{navedi splet | url=https://grande-rock.com/news/1914-to-release-new-studio-album-viribus-unitis-on-november-14th-2025/ | title=Napoved albuma Viribus Unitis | date=21. avgust 2025 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://md-eksperiment.org/post/20250824-gurt-1914-vypustyv-novyj-potuzhnyj-synhl-1916-the-sudtirol-offensive | title=Nov singel 1916 (The Südtirol Offensive) | date=24. avgust 2025 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://distortedsoundmag.com/1914-release-new-music-video-for-1914-the-siege-of-przemysl/ | title=Nov videospot 1914 (The Siege of Przemyśl) | date=3. oktober 2025 }}</ref> ==Glasbeni slog== Skupina združuje elemente [[death metal|death]] in [[doom metal]] glasbe, z občasnimi vplivi [[black metal]]a. Njihova glasba je počasna, težka in pogosto atmosferična, z uporabo zgodovinskih zvočnih posnetkov iz prve svetovne vojne.<ref>{{navedi splet | url=https://www.echoesanddust.com/2018/01/1914-metal-and-the-horror-of-war-from-ukraine/ | title=1914 – metal in groza vojne | date=5. januar 2018 }}</ref> ==Člani== ===Trenutni=== * Dietmar Kumarberg – vokal (2014–<small>danes</small>) * Liam Fessen – kitara (2014–<small>danes</small>) * Vitalis Winkelhock – kitara (2016–<small>danes</small>) * Armin von Heinessen – bas kitara (2014–<small>danes</small>) * Igor Kovalenko – bobni (2024–<small>danes</small>) ===Nekdanji=== * Serge Russell – bobni (2014–2016) * Andrew Naifman – kitara (2014–2015) * Basil Lagenndorf – kitara (2015–2016) * Rusty Potoplakht – bobni (2016–2024) ==Diskografija== ===Studijski albumi=== * ''Eschatology of War'' (2015) * ''The Blind Leading the Blind'' (2018) * ''Where Fear and Weapons Meet'' (2021) * ''Viribus Unitis'' (2025) ===Drugi albumi=== * ''Ich hatt einen Kameraden'' (2016) * ''Eschatology of War / Für Kaiser, Volk und Vaterland'' (2016) * ''Für Kaiser, Volk und Vaterland!'' (2016) ===Singli=== * "Caught in the Crossfire" (2014) * "Frozen in Trenches (Christmas Truce)" (2014) * "Zeppelin Raids" (2015) * "Stoßtrupp 1917" (2017) * "...and a Cross Now Marks His Place" (2021) * "Pillars of Fire (The Battle of Messines)" (2021) * "FN .380 ACP#19074" (2021) * "Flammenwerfer vor!" (2022) * "Invaders Must Die" (2025) * "1916 (The Südtirol Offensive)" (2025) * "1914 (The Siege of Przemyśl)" (2025) ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukrajinske glasbene skupine]] [[Kategorija:Black metal skupine]] [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2014]] n3oggf2tdqlaspadfcyosjme8fxmjla Uporabniški pogovor:Tina Vojnovic 3 603294 6681929 2026-05-27T14:25:31Z A09 188929 koi 6681929 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Tina Vojnovic. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Tina Vojnovic|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1779891930) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:25, 27. maj 2026 (CEST) ckypiapupdf4l2w8bmup93tuq18b1zg Slika:Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg 6 603295 6681932 2026-05-27T14:42:27Z A09 188929 {{Informacije o datoteki | Opis = Nekdanja cerkev sv. Elije z župniščem in cerkvijo sv. Antona Padovanskega (odrezano) v Prečni pri Novem mestu | Vir = https://www.europeana.eu/en/item/2058603/object_IPCHS_22094967 | Datum = 1920-1938 | Kraj = Prečna | Avtor = Jože Gorjup | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} 6681932 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Nekdanja cerkev sv. Elije z župniščem in cerkvijo sv. Antona Padovanskega (odrezano) v Prečni pri Novem mestu | Vir = https://www.europeana.eu/en/item/2058603/object_IPCHS_22094967 | Datum = 1920-1938 | Kraj = Prečna | Avtor = Jože Gorjup | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo}} oys5smyyr8cm51tqew2zag31cseul9l 6681933 6681932 2026-05-27T14:43:14Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Slika:Screenshot 2026-05-27 at 16.36.17.jpeg]] na [[Slika:Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg]] brez preusmeritve: bolj smiseln naslov 6681932 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Nekdanja cerkev sv. Elije z župniščem in cerkvijo sv. Antona Padovanskega (odrezano) v Prečni pri Novem mestu | Vir = https://www.europeana.eu/en/item/2058603/object_IPCHS_22094967 | Datum = 1920-1938 | Kraj = Prečna | Avtor = Jože Gorjup | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo}} oys5smyyr8cm51tqew2zag31cseul9l 6681934 6681933 2026-05-27T14:44:11Z A09 188929 /* Licenca */ pp 6681934 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Nekdanja cerkev sv. Elije z župniščem in cerkvijo sv. Antona Padovanskega (odrezano) v Prečni pri Novem mestu | Vir = https://www.europeana.eu/en/item/2058603/object_IPCHS_22094967 | Datum = 1920-1938 | Kraj = Prečna | Avtor = Jože Gorjup | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo|članek=cerkev sv. Elije, Prečna|članek2=seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji}} 0fzpbmfnadpo38ofew33c82moq46111 Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici 0 603296 6681938 2026-05-27T14:48:47Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] na [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]]: ime v Uradnem listu in na spletnem mestu samostana 6681938 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] bqzj8azp4rcwkfyxwecs5vkbo9tmibx Pogovor:Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici 1 603297 6681940 2026-05-27T14:48:47Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] na [[Pogovor:Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]]: ime v Uradnem listu in na spletnem mestu samostana 6681940 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici]] dhijrqbdx8n2mbpl40rwf66ed900nb6 Coroner 0 603298 6681950 2026-05-27T14:53:56Z 56jhoG 157998 iz en 6681950 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Švicarska thrash metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Coroner | image = Coroner-9 (54668551512).jpg | landscape = yes | caption = Coroner leta 2025 | origin = [[Zürich]], Švica | genre = {{flatlist| * [[technical thrash metal]] * [[progresivni metal]] }} | years_active = {{flatlist| * 1983–1996 * 2010–danes }} | label = {{flatlist| * [[Noise Records|Noise]] * [[Century Media Records|Century Media]] }} | website = {{URL|coroner-reunion.com}} | current_members = Ron Broder<br />Tommy Vetterli<br />Diego Rappachietti | past_members = Marky Edelmann<br />Oliver Amberg<br />Pete Attinger<br />Tommy Ritter<br />Phil Puzctai }} '''Coroner''' je švicarska [[thrash metal]] skupina iz [[Zürich]]a, ustanovljena leta 1983, najbolj znana po zasedbi, oblikovani leta 1985. Izven Evrope je razmeroma slabo poznana. Skupina je razpadla leta 1996, vendar se je ponovno združila leta 2010.<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> Njihova glasba združuje elemente [[thrash metal]]a, [[klasična glasba|klasične glasbe]], [[avantgardna glasba|avantgardne glasbe]], [[progresivni rock|progresivnega rocka]], [[jazz]]a in [[industrial metal]]a z značilno grobim vokalom. Zaradi vse bolj kompleksnega sloga thrasha z vplivi progresivnega rocka so jih poimenovali »[[Rush (glasbena skupina)|Rush]] thrash metala«.<ref>{{navedi splet |url={{Allmusic|class=artist|id=p12607|pure_url=yes}} |title=Coroner biography at AllMusic |website=AllMusic |access-date=8. maj 2008}}</ref> Skupaj s skupinama [[Voivod]] in [[Watchtower]] veljajo za pionirje podzvrsti »[[tehnični thrash metal]]« v sredini in drugi polovici osemdesetih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/prog_metal_legends_watchtower_are_back_to_working_on_first_new_music_in_over_three_decades.html |title=Prog Metal Legends Watchtower Are Back to Working on First New Music in Over Three Decades |date=16. maj 2022 |website=Ultimate-Guitar.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://blabbermouth.net/news/coroner-guitarist-tommy-vetterli-says-band-wants-to-release-new-music |title=CORONER Guitarist TOMMY VETTERLI Says Band Wants to Release New Music |date=8. junij 2014}}</ref> Produkcija njihovih albumov je postajala vse bolj dovršena, kar je vodilo v bolj progresiven zvok na kasnejših albumih, kot so ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993). Po več kot desetletju od ponovne združitve in koncertnih turnej je oktobra 2025 izšel prvi studijski album skupine po 32 letih, ''[[Dissonance Theory]]''. ==Zgodovina== ===Kariera in razpad=== [[File:Coroner-band.PNG|thumb|Coroner v poznih osemdesetih letih. Z leve proti desni: Ron Broder (Ron Royce), Tommy Vetterli (Tommy T. Baron) in Marky Edelmann (Marquis Marky)]] Člani skupine Coroner so bili prvotno [[road crew|tehniki]] skupine [[Celtic Frost]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Kasneje so začeli ustvarjati lastne skladbe in leta 1986 posneli demo ''Death Cult'' z vokali [[Thomas Gabriel Fischer|Toma G. Warriora]] iz skupine Celtic Frost.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Na prvem dolgometražnem albumu ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'', izdanem leta 1987,<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> ga je na vokalu zamenjal basist Ron Broder in ostal glavni pevec do razpada skupine. Ime Coroner je povezano s krono oziroma uradnikom krone, kar omenjajo nekatere njihove pesmi. Coroner je v naslednjem desetletju izdal še štiri studijske albume: ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988), ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album skupine Coroner)|Grin]]'' (1993), pa tudi kompilacijski album ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995), ki je vseboval tudi nekaj novega in neizdanega gradiva.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Vsaka izdaja je bila deležna pohval kritikov in poslušalcev. Skupina je več kot pol desetletja neprestano koncertirala, tudi trikrat po ZDA,<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> njihovi videospoti pa so se vrteli v oddaji ''[[Headbangers Ball]]'' na [[MTV]]-ju (»Masked Jackal«, »Last Entertainment« in priredba skladbe [[The Beatles|Beatlov]] »[[I Want You (She's So Heavy)]]«).<ref>{{navedi splet |title=Headbangers Ball- The Unofficial Tribute Site - Episode Database |url=https://www.headbangersballunofficialtributesite.com/episode-database |website=headbangersballunofficialtributesite.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> Kljub temu Coroner ni dosegel večjega komercialnega uspeha, kar je prispevalo k postopnemu razpadu skupine sredi devetdesetih let.<ref>{{navedi splet |title=Coroner supports announced |url=http://www.metalobsession.net/2014/05/05/coroner-supports-announced/ |website=metalobsession.net |date=4. maj 2014 |access-date=17. marec 2021}}</ref> Uradno so se razšli po poslovilni turneji po izidu istoimenskega albuma januarja in februarja 1996.<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> ===Ponovna združitev=== Marca 2005 so stekli pogovori o ponovni združitvi, vendar so bili pozneje preklicani. Glavni razlog je bil, da Marky, Ron in Tommy niso imeli dovolj časa, prav tako pa niso želeli »pogrevati stvari, razen omake za špagete«. Junija 2010 je Coroner napovedal ponovno združitev za nastope na festivalih [[Maryland Deathfest]], [[Hellfest]] in [[Bloodstock Open Air]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> ==Člani skupine== ===Sedanji=== * Ron Broder (kot Ron Royce) – bas kitara, glavni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Tommy Vetterli (kot Tommy T. Baron) – kitara, spremljevalni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Diego Rapacchietti – bobni <small>(2014–danes)</small> ===Nekdanji=== * Pete Attinger – vokal <small>(1983–1984)</small> * Phil Puzctai – bas kitara <small>(1983–1984)</small> * Tommy Ritter – kitara <small>(1983–1984)</small> * Oliver Amberg – kitara <small>(1984–1985)</small> * René Schmidt – kitara <small>(1986)</small> * Marky Edelmann (kot Marquis Marky) – bobni <small>(1983–1996, 2010–2014)</small> ===Koncertni člani=== * Daniel Stössel – klaviature, sempli, spremljevalni vokal <small>(1996, 2010–danes)</small> ==Diskografija== ===Studijski albumi=== * ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'' (1987) * ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988) * ''[[No More Color]]'' (1989) * ''[[Mental Vortex]]'' (1991) * ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993) * ''[[Dissonance Theory]]'' (2025) ===Kompilacije=== * ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995) * ''The Unknown: Unreleased Tracks 1985–95'' (1996) ===Singli=== * »Die by My Hand« (1989) * »Purple Haze« (1989) * »I Want You (She's So Heavy)« (1991) * »Renewal« (2025) * »Symmetry« (2025) ===Demo posnetki=== * ''Depth of Hell'' (1983) * ''Death Cult'' (1986) * ''R.I.P.'' (1987) * ''Punishment for Decadence'' (1988) ==Videografija== * ''No More Color Tour '90: Live in East Berlin'' (1990, VHS/[[LaserDisc]]) * »Masked Jackal« * »Last Entertainment« * »I Want You (She's So Heavy)« * »Renewal« * »Symmetry« ==Sklici== {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{navedi knjigo |last=Wagner |first=Jeff |title=Mean Deviation: Four Decades of Progressive Heavy Metal |date=2010 |publisher=Bazillion Points |isbn=978-0-9796163-3-4 |pages=129–133}} ==Zunanje povezave== * {{allmusic}} * {{Discogs artist}} * {{IMDb name|id=9274494}} * {{MusicBrainz artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Švicarske glasbene skupine]] [[Kategorija:Thrash metal skupine]] [[Kategorija:Progresivne metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpuščene leta 1996]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ponovno ustanovljene leta 2010]] 5rkpbhm0mog3typi3pxkvb74blanadh 6681980 6681950 2026-05-27T16:04:05Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Progresivne metal skupine]]; dodal [[Kategorija:Progresivni metal skupine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6681980 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Švicarska thrash metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Coroner | image = Coroner-9 (54668551512).jpg | landscape = yes | caption = Coroner leta 2025 | origin = [[Zürich]], Švica | genre = {{flatlist| * [[technical thrash metal]] * [[progresivni metal]] }} | years_active = {{flatlist| * 1983–1996 * 2010–danes }} | label = {{flatlist| * [[Noise Records|Noise]] * [[Century Media Records|Century Media]] }} | website = {{URL|coroner-reunion.com}} | current_members = Ron Broder<br />Tommy Vetterli<br />Diego Rappachietti | past_members = Marky Edelmann<br />Oliver Amberg<br />Pete Attinger<br />Tommy Ritter<br />Phil Puzctai }} '''Coroner''' je švicarska [[thrash metal]] skupina iz [[Zürich]]a, ustanovljena leta 1983, najbolj znana po zasedbi, oblikovani leta 1985. Izven Evrope je razmeroma slabo poznana. Skupina je razpadla leta 1996, vendar se je ponovno združila leta 2010.<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> Njihova glasba združuje elemente [[thrash metal]]a, [[klasična glasba|klasične glasbe]], [[avantgardna glasba|avantgardne glasbe]], [[progresivni rock|progresivnega rocka]], [[jazz]]a in [[industrial metal]]a z značilno grobim vokalom. Zaradi vse bolj kompleksnega sloga thrasha z vplivi progresivnega rocka so jih poimenovali »[[Rush (glasbena skupina)|Rush]] thrash metala«.<ref>{{navedi splet |url={{Allmusic|class=artist|id=p12607|pure_url=yes}} |title=Coroner biography at AllMusic |website=AllMusic |access-date=8. maj 2008}}</ref> Skupaj s skupinama [[Voivod]] in [[Watchtower]] veljajo za pionirje podzvrsti »[[tehnični thrash metal]]« v sredini in drugi polovici osemdesetih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/prog_metal_legends_watchtower_are_back_to_working_on_first_new_music_in_over_three_decades.html |title=Prog Metal Legends Watchtower Are Back to Working on First New Music in Over Three Decades |date=16. maj 2022 |website=Ultimate-Guitar.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://blabbermouth.net/news/coroner-guitarist-tommy-vetterli-says-band-wants-to-release-new-music |title=CORONER Guitarist TOMMY VETTERLI Says Band Wants to Release New Music |date=8. junij 2014}}</ref> Produkcija njihovih albumov je postajala vse bolj dovršena, kar je vodilo v bolj progresiven zvok na kasnejših albumih, kot so ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993). Po več kot desetletju od ponovne združitve in koncertnih turnej je oktobra 2025 izšel prvi studijski album skupine po 32 letih, ''[[Dissonance Theory]]''. ==Zgodovina== ===Kariera in razpad=== [[File:Coroner-band.PNG|thumb|Coroner v poznih osemdesetih letih. Z leve proti desni: Ron Broder (Ron Royce), Tommy Vetterli (Tommy T. Baron) in Marky Edelmann (Marquis Marky)]] Člani skupine Coroner so bili prvotno [[road crew|tehniki]] skupine [[Celtic Frost]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Kasneje so začeli ustvarjati lastne skladbe in leta 1986 posneli demo ''Death Cult'' z vokali [[Thomas Gabriel Fischer|Toma G. Warriora]] iz skupine Celtic Frost.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Na prvem dolgometražnem albumu ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'', izdanem leta 1987,<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> ga je na vokalu zamenjal basist Ron Broder in ostal glavni pevec do razpada skupine. Ime Coroner je povezano s krono oziroma uradnikom krone, kar omenjajo nekatere njihove pesmi. Coroner je v naslednjem desetletju izdal še štiri studijske albume: ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988), ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album skupine Coroner)|Grin]]'' (1993), pa tudi kompilacijski album ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995), ki je vseboval tudi nekaj novega in neizdanega gradiva.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Vsaka izdaja je bila deležna pohval kritikov in poslušalcev. Skupina je več kot pol desetletja neprestano koncertirala, tudi trikrat po ZDA,<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> njihovi videospoti pa so se vrteli v oddaji ''[[Headbangers Ball]]'' na [[MTV]]-ju (»Masked Jackal«, »Last Entertainment« in priredba skladbe [[The Beatles|Beatlov]] »[[I Want You (She's So Heavy)]]«).<ref>{{navedi splet |title=Headbangers Ball- The Unofficial Tribute Site - Episode Database |url=https://www.headbangersballunofficialtributesite.com/episode-database |website=headbangersballunofficialtributesite.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> Kljub temu Coroner ni dosegel večjega komercialnega uspeha, kar je prispevalo k postopnemu razpadu skupine sredi devetdesetih let.<ref>{{navedi splet |title=Coroner supports announced |url=http://www.metalobsession.net/2014/05/05/coroner-supports-announced/ |website=metalobsession.net |date=4. maj 2014 |access-date=17. marec 2021}}</ref> Uradno so se razšli po poslovilni turneji po izidu istoimenskega albuma januarja in februarja 1996.<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> ===Ponovna združitev=== Marca 2005 so stekli pogovori o ponovni združitvi, vendar so bili pozneje preklicani. Glavni razlog je bil, da Marky, Ron in Tommy niso imeli dovolj časa, prav tako pa niso želeli »pogrevati stvari, razen omake za špagete«. Junija 2010 je Coroner napovedal ponovno združitev za nastope na festivalih [[Maryland Deathfest]], [[Hellfest]] in [[Bloodstock Open Air]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> ==Člani skupine== ===Sedanji=== * Ron Broder (kot Ron Royce) – bas kitara, glavni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Tommy Vetterli (kot Tommy T. Baron) – kitara, spremljevalni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Diego Rapacchietti – bobni <small>(2014–danes)</small> ===Nekdanji=== * Pete Attinger – vokal <small>(1983–1984)</small> * Phil Puzctai – bas kitara <small>(1983–1984)</small> * Tommy Ritter – kitara <small>(1983–1984)</small> * Oliver Amberg – kitara <small>(1984–1985)</small> * René Schmidt – kitara <small>(1986)</small> * Marky Edelmann (kot Marquis Marky) – bobni <small>(1983–1996, 2010–2014)</small> ===Koncertni člani=== * Daniel Stössel – klaviature, sempli, spremljevalni vokal <small>(1996, 2010–danes)</small> ==Diskografija== ===Studijski albumi=== * ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'' (1987) * ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988) * ''[[No More Color]]'' (1989) * ''[[Mental Vortex]]'' (1991) * ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993) * ''[[Dissonance Theory]]'' (2025) ===Kompilacije=== * ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995) * ''The Unknown: Unreleased Tracks 1985–95'' (1996) ===Singli=== * »Die by My Hand« (1989) * »Purple Haze« (1989) * »I Want You (She's So Heavy)« (1991) * »Renewal« (2025) * »Symmetry« (2025) ===Demo posnetki=== * ''Depth of Hell'' (1983) * ''Death Cult'' (1986) * ''R.I.P.'' (1987) * ''Punishment for Decadence'' (1988) ==Videografija== * ''No More Color Tour '90: Live in East Berlin'' (1990, VHS/[[LaserDisc]]) * »Masked Jackal« * »Last Entertainment« * »I Want You (She's So Heavy)« * »Renewal« * »Symmetry« ==Sklici== {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{navedi knjigo |last=Wagner |first=Jeff |title=Mean Deviation: Four Decades of Progressive Heavy Metal |date=2010 |publisher=Bazillion Points |isbn=978-0-9796163-3-4 |pages=129–133}} ==Zunanje povezave== * {{allmusic}} * {{Discogs artist}} * {{IMDb name|id=9274494}} * {{MusicBrainz artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Švicarske glasbene skupine]] [[Kategorija:Thrash metal skupine]] [[Kategorija:Progresivni metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpuščene leta 1996]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ponovno ustanovljene leta 2010]] k8mpxia8jdr79ieyqqj41tpics6yktz 6681982 6681980 2026-05-27T16:06:24Z Sporti 5955 ± 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6681982 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Švicarska thrash metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Coroner | image = Coroner-9 (54668551512).jpg | landscape = yes | caption = Coroner leta 2025 | origin = [[Zürich]], Švica | genre = {{flatlist| * [[technical thrash metal]] * [[progresivni metal]] }} | years_active = {{flatlist| * 1983–1996 * 2010–danes }} | label = {{flatlist| * [[Noise Records|Noise]] * [[Century Media Records|Century Media]] }} | website = {{URL|coroner-reunion.com}} | current_members = Ron Broder<br />Tommy Vetterli<br />Diego Rappachietti | past_members = Marky Edelmann<br />Oliver Amberg<br />Pete Attinger<br />Tommy Ritter<br />Phil Puzctai }} '''Coroner''' je švicarska [[thrash metal]] skupina iz [[Zürich]]a, ustanovljena leta 1983, najbolj znana po zasedbi, oblikovani leta 1985. Izven Evrope je razmeroma slabo poznana. Skupina je razpadla leta 1996, vendar se je ponovno združila leta 2010.<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> Njihova glasba združuje elemente [[thrash metal]]a, [[klasična glasba|klasične glasbe]], [[avantgardna glasba|avantgardne glasbe]], [[progresivni rock|progresivnega rocka]], [[jazz]]a in [[industrial metal]]a z značilno grobim vokalom. Zaradi vse bolj kompleksnega sloga thrasha z vplivi progresivnega rocka so jih poimenovali »[[Rush (glasbena skupina)|Rush]] thrash metala«.<ref>{{navedi splet |url={{Allmusic|class=artist|id=p12607|pure_url=yes}} |title=Coroner biography at AllMusic |website=AllMusic |access-date=8. maj 2008}}</ref> Skupaj s skupinama [[Voivod]] in [[Watchtower]] veljajo za pionirje podzvrsti »[[tehnični thrash metal]]« v sredini in drugi polovici osemdesetih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/prog_metal_legends_watchtower_are_back_to_working_on_first_new_music_in_over_three_decades.html |title=Prog Metal Legends Watchtower Are Back to Working on First New Music in Over Three Decades |date=16. maj 2022 |website=Ultimate-Guitar.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://blabbermouth.net/news/coroner-guitarist-tommy-vetterli-says-band-wants-to-release-new-music |title=CORONER Guitarist TOMMY VETTERLI Says Band Wants to Release New Music |date=8. junij 2014}}</ref> Produkcija njihovih albumov je postajala vse bolj dovršena, kar je vodilo v bolj progresiven zvok na kasnejših albumih, kot so ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993). Po več kot desetletju od ponovne združitve in koncertnih turnej je oktobra 2025 izšel prvi studijski album skupine po 32 letih, ''[[Dissonance Theory]]''. ==Zgodovina== ===Kariera in razpad=== [[File:Coroner-band.PNG|thumb|Coroner v poznih osemdesetih letih. Z leve proti desni: Ron Broder (Ron Royce), Tommy Vetterli (Tommy T. Baron) in Marky Edelmann (Marquis Marky)]] Člani skupine Coroner so bili prvotno [[road crew|tehniki]] skupine [[Celtic Frost]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Kasneje so začeli ustvarjati lastne skladbe in leta 1986 posneli demo ''Death Cult'' z vokali [[Thomas Gabriel Fischer|Toma G. Warriora]] iz skupine Celtic Frost.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Na prvem dolgometražnem albumu ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'', izdanem leta 1987,<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> ga je na vokalu zamenjal basist Ron Broder in ostal glavni pevec do razpada skupine. Ime Coroner je povezano s krono oziroma uradnikom krone, kar omenjajo nekatere njihove pesmi. Coroner je v naslednjem desetletju izdal še štiri studijske albume: ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988), ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album skupine Coroner)|Grin]]'' (1993), pa tudi kompilacijski album ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995), ki je vseboval tudi nekaj novega in neizdanega gradiva.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Vsaka izdaja je bila deležna pohval kritikov in poslušalcev. Skupina je več kot pol desetletja neprestano koncertirala, tudi trikrat po ZDA,<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> njihovi videospoti pa so se vrteli v oddaji ''[[Headbangers Ball]]'' na [[MTV]]-ju (»Masked Jackal«, »Last Entertainment« in priredba skladbe [[The Beatles|Beatlov]] »[[I Want You (She's So Heavy)]]«).<ref>{{navedi splet |title=Headbangers Ball- The Unofficial Tribute Site - Episode Database |url=https://www.headbangersballunofficialtributesite.com/episode-database |website=headbangersballunofficialtributesite.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> Kljub temu Coroner ni dosegel večjega komercialnega uspeha, kar je prispevalo k postopnemu razpadu skupine sredi devetdesetih let.<ref>{{navedi splet |title=Coroner supports announced |url=http://www.metalobsession.net/2014/05/05/coroner-supports-announced/ |website=metalobsession.net |date=4. maj 2014 |access-date=17. marec 2021}}</ref> Uradno so se razšli po poslovilni turneji po izidu istoimenskega albuma januarja in februarja 1996.<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> ===Ponovna združitev=== Marca 2005 so stekli pogovori o ponovni združitvi, vendar so bili pozneje preklicani. Glavni razlog je bil, da Marky, Ron in Tommy niso imeli dovolj časa, prav tako pa niso želeli »pogrevati stvari, razen omake za špagete«. Junija 2010 je Coroner napovedal ponovno združitev za nastope na festivalih [[Maryland Deathfest]], [[Hellfest]] in [[Bloodstock Open Air]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> ==Člani skupine== ===Sedanji=== * Ron Broder (kot Ron Royce) – bas kitara, glavni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Tommy Vetterli (kot Tommy T. Baron) – kitara, spremljevalni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Diego Rapacchietti – bobni <small>(2014–danes)</small> ===Nekdanji=== * Pete Attinger – vokal <small>(1983–1984)</small> * Phil Puzctai – bas kitara <small>(1983–1984)</small> * Tommy Ritter – kitara <small>(1983–1984)</small> * Oliver Amberg – kitara <small>(1984–1985)</small> * René Schmidt – kitara <small>(1986)</small> * Marky Edelmann (kot Marquis Marky) – bobni <small>(1983–1996, 2010–2014)</small> ===Koncertni člani=== * Daniel Stössel – klaviature, sempli, spremljevalni vokal <small>(1996, 2010–danes)</small> ==Diskografija== ===Studijski albumi=== * ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'' (1987) * ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988) * ''[[No More Color]]'' (1989) * ''[[Mental Vortex]]'' (1991) * ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993) * ''[[Dissonance Theory]]'' (2025) ===Kompilacije=== * ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995) * ''The Unknown: Unreleased Tracks 1985–95'' (1996) ===Singli=== * »Die by My Hand« (1989) * »Purple Haze« (1989) * »I Want You (She's So Heavy)« (1991) * »Renewal« (2025) * »Symmetry« (2025) ===Demo posnetki=== * ''Depth of Hell'' (1983) * ''Death Cult'' (1986) * ''R.I.P.'' (1987) * ''Punishment for Decadence'' (1988) ==Videografija== * ''No More Color Tour '90: Live in East Berlin'' (1990, VHS/[[LaserDisc]]) * »Masked Jackal« * »Last Entertainment« * »I Want You (She's So Heavy)« * »Renewal« * »Symmetry« ==Sklici== {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{navedi knjigo |last=Wagner |first=Jeff |title=Mean Deviation: Four Decades of Progressive Heavy Metal |date=2010 |publisher=Bazillion Points |isbn=978-0-9796163-3-4 |pages=129–133}} ==Zunanje povezave== * {{allmusic}} * {{Discogs artist}} * {{IMDb name|id=9274494}} * {{MusicBrainz artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Švicarske glasbene skupine]] [[Kategorija:Thrash metal skupine]] [[Kategorija:Progresivni metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1996]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2010]] 4zqdb5k2dfd7xn416z7q1m3xeu7xrc1 6681983 6681982 2026-05-27T16:07:00Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp 6681983 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Švicarska thrash metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Coroner | image = Coroner-9 (54668551512).jpg | landscape = yes | caption = Coroner leta 2025 | origin = [[Zürich]], Švica | genre = {{flatlist| * [[technical thrash metal]] * [[progresivni metal]] }} | years_active = {{flatlist| * 1983–1996 * 2010–danes }} | label = {{flatlist| * [[Noise Records|Noise]] * [[Century Media Records|Century Media]] }} | website = {{URL|coroner-reunion.com}} | current_members = Ron Broder<br />Tommy Vetterli<br />Diego Rappachietti | past_members = Marky Edelmann<br />Oliver Amberg<br />Pete Attinger<br />Tommy Ritter<br />Phil Puzctai }} '''Coroner''' je švicarska [[thrash metal]] skupina iz [[Zürich]]a, ustanovljena leta 1983, najbolj znana po zasedbi, oblikovani leta 1985. Izven Evrope je razmeroma slabo poznana. Skupina je razpadla leta 1996, vendar se je ponovno združila leta 2010.<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> Njihova glasba združuje elemente [[thrash metal]]a, [[klasična glasba|klasične glasbe]], [[avantgardna glasba|avantgardne glasbe]], [[progresivni rock|progresivnega rocka]], [[jazz]]a in [[industrial metal]]a z značilno grobim vokalom. Zaradi vse bolj kompleksnega sloga thrasha z vplivi progresivnega rocka so jih poimenovali »[[Rush (glasbena skupina)|Rush]] thrash metala«.<ref>{{navedi splet |url={{Allmusic|class=artist|id=p12607|pure_url=yes}} |title=Coroner biography at AllMusic |website=AllMusic |access-date=8. maj 2008}}</ref> Skupaj s skupinama [[Voivod]] in [[Watchtower]] veljajo za pionirje podzvrsti »[[tehnični thrash metal]]« v sredini in drugi polovici osemdesetih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/prog_metal_legends_watchtower_are_back_to_working_on_first_new_music_in_over_three_decades.html |title=Prog Metal Legends Watchtower Are Back to Working on First New Music in Over Three Decades |date=16. maj 2022 |website=Ultimate-Guitar.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://blabbermouth.net/news/coroner-guitarist-tommy-vetterli-says-band-wants-to-release-new-music |title=CORONER Guitarist TOMMY VETTERLI Says Band Wants to Release New Music |date=8. junij 2014}}</ref> Produkcija njihovih albumov je postajala vse bolj dovršena, kar je vodilo v bolj progresiven zvok na kasnejših albumih, kot so ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993). Po več kot desetletju od ponovne združitve in koncertnih turnej je oktobra 2025 izšel prvi studijski album skupine po 32 letih, ''[[Dissonance Theory]]''. ==Zgodovina== ===Kariera in razpad=== [[File:Coroner-band.PNG|thumb|Coroner v poznih osemdesetih letih. Z leve proti desni: Ron Broder (Ron Royce), Tommy Vetterli (Tommy T. Baron) in Marky Edelmann (Marquis Marky)]] Člani skupine Coroner so bili prvotno [[road crew|tehniki]] skupine [[Celtic Frost]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Kasneje so začeli ustvarjati lastne skladbe in leta 1986 posneli demo ''Death Cult'' z vokali [[Thomas Gabriel Fischer|Toma G. Warriora]] iz skupine Celtic Frost.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Na prvem dolgometražnem albumu ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'', izdanem leta 1987,<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> ga je na vokalu zamenjal basist Ron Broder in ostal glavni pevec do razpada skupine. Ime Coroner je povezano s krono oziroma uradnikom krone, kar omenjajo nekatere njihove pesmi. Coroner je v naslednjem desetletju izdal še štiri studijske albume: ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988), ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album skupine Coroner)|Grin]]'' (1993), pa tudi kompilacijski album ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995), ki je vseboval tudi nekaj novega in neizdanega gradiva.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Vsaka izdaja je bila deležna pohval kritikov in poslušalcev. Skupina je več kot pol desetletja neprestano koncertirala, tudi trikrat po ZDA,<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> njihovi videospoti pa so se vrteli v oddaji ''[[Headbangers Ball]]'' na [[MTV]]-ju (»Masked Jackal«, »Last Entertainment« in priredba skladbe [[The Beatles|Beatlov]] »[[I Want You (She's So Heavy)]]«).<ref>{{navedi splet |title=Headbangers Ball- The Unofficial Tribute Site - Episode Database |url=https://www.headbangersballunofficialtributesite.com/episode-database |website=headbangersballunofficialtributesite.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> Kljub temu Coroner ni dosegel večjega komercialnega uspeha, kar je prispevalo k postopnemu razpadu skupine sredi devetdesetih let.<ref>{{navedi splet |title=Coroner supports announced |url=http://www.metalobsession.net/2014/05/05/coroner-supports-announced/ |website=metalobsession.net |date=4. maj 2014 |access-date=17. marec 2021}}</ref> Uradno so se razšli po poslovilni turneji po izidu istoimenskega albuma januarja in februarja 1996.<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> ===Ponovna združitev=== Marca 2005 so stekli pogovori o ponovni združitvi, vendar so bili pozneje preklicani. Glavni razlog je bil, da Marky, Ron in Tommy niso imeli dovolj časa, prav tako pa niso želeli »pogrevati stvari, razen omake za špagete«. Junija 2010 je Coroner napovedal ponovno združitev za nastope na festivalih [[Maryland Deathfest]], [[Hellfest]] in [[Bloodstock Open Air]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> ==Člani skupine== ===Sedanji=== * Ron Broder (kot Ron Royce) – bas kitara, glavni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Tommy Vetterli (kot Tommy T. Baron) – kitara, spremljevalni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Diego Rapacchietti – bobni <small>(2014–danes)</small> ===Nekdanji=== * Pete Attinger – vokal <small>(1983–1984)</small> * Phil Puzctai – bas kitara <small>(1983–1984)</small> * Tommy Ritter – kitara <small>(1983–1984)</small> * Oliver Amberg – kitara <small>(1984–1985)</small> * René Schmidt – kitara <small>(1986)</small> * Marky Edelmann (kot Marquis Marky) – bobni <small>(1983–1996, 2010–2014)</small> ===Koncertni člani=== * Daniel Stössel – klaviature, sempli, spremljevalni vokal <small>(1996, 2010–danes)</small> ==Diskografija== ===Studijski albumi=== * ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'' (1987) * ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988) * ''[[No More Color]]'' (1989) * ''[[Mental Vortex]]'' (1991) * ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993) * ''[[Dissonance Theory]]'' (2025) ===Kompilacije=== * ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995) * ''The Unknown: Unreleased Tracks 1985–95'' (1996) ===Singli=== * »Die by My Hand« (1989) * »Purple Haze« (1989) * »I Want You (She's So Heavy)« (1991) * »Renewal« (2025) * »Symmetry« (2025) ===Demo posnetki=== * ''Depth of Hell'' (1983) * ''Death Cult'' (1986) * ''R.I.P.'' (1987) * ''Punishment for Decadence'' (1988) ==Videografija== * ''No More Color Tour '90: Live in East Berlin'' (1990, VHS/[[LaserDisc]]) * »Masked Jackal« * »Last Entertainment« * »I Want You (She's So Heavy)« * »Renewal« * »Symmetry« ==Sklici== {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{navedi knjigo |last=Wagner |first=Jeff |title=Mean Deviation: Four Decades of Progressive Heavy Metal |date=2010 |publisher=Bazillion Points |isbn=978-0-9796163-3-4 |pages=129–133}} ==Zunanje povezave== {{SocialLinks}} * {{allmusic}} * {{Discogs artist}} * {{IMDb name|id=9274494}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Švicarske glasbene skupine]] [[Kategorija:Thrash metal skupine]] [[Kategorija:Progresivni metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1996]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2010]] knz40pqc6x8r4bbv0pyaikwqzy970sf Tina Brecelj 0 603299 6681955 2026-05-27T15:08:13Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Funkcionar |name = Tina Brecelj |birth_date = 5. avgust 1973 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] }} '''Nataša Sukič''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[pravnica]], * 5. avgust 1973....« 6681955 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Tina Brecelj |birth_date = 5. avgust 1973 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] }} '''Nataša Sukič''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[pravnica]], * 5. avgust 1973. == Mladost == == Zasebno == == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecelj, Tina}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] n35j7yv1r7yqqvdtw24l41872b7e8xg 6681957 6681955 2026-05-27T15:08:29Z Erardo Galbi 166658 6681957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Tina Brecelj |birth_date = 5. avgust 1973 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] }} '''Tina Brecelj''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[pravnica]], * 5. avgust 1973. == Mladost == == Zasebno == == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecelj, Tina}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 9fj65gl6lgmh3hgqxof3viy6mep7brw 6681959 6681957 2026-05-27T15:11:20Z Erardo Galbi 166658 6681959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Tina Brecelj |birth_date = 5. avgust 1973 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image female.svg}} '''Tina Brecelj''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[pravnica]], * 5. avgust 1973. == Življenje == == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecelj, Tina}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] ko35px19e3f05m8c1hlmd484g2q61d2 6681963 6681959 2026-05-27T15:20:26Z Erardo Galbi 166658 6681963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Tina Brecelj |birth_date = 5. avgust 1973 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image female.svg}} '''Tina Brecelj''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[pravnica]], * 5. avgust 1973. == Poklic == Brecelj je bila državna sekretarka na [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] v času ministrovanja [[Goran Klemenčič|Gorana Klemenčiča]] v [[12. vlada Republike Slovenije|Cerarjevi vladi]] ter že prej v času ministrovanja [[Senko Pličanič|Senka Pličaniča]]. Leta 2018 je prešla z ministrstva na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]], kjer je postala vodja službe za odnose z javnostmi. Leta 2022 je kandidirala za položaj generalne državne odvetnice, vendar ni bila izbrana. Oktobra 2025 je kandidirala tudi za varuhinjo človekovih pravic, vendar pri kandidaturi ni uspela.<ref>{{Navedi novice|title=Kdo je nova članica Levice|date=11. februar 2026|url=https://svet24.si/novice/politika/kdo-je-nova-clanica-levice-1879519#google_vignette|accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecelj, Tina}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] ss9ef0gc0pen98qtr1lzty8h6ei5utw 6681991 6681963 2026-05-27T16:13:30Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6681991 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Tina Brecelj |birth_date = 5. avgust 1973 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image female.svg}} '''Tina Brecelj''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[pravnica]], * 5. avgust 1973. == Poklic == Brecelj je bila državna sekretarka na [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] v času ministrovanja [[Goran Klemenčič|Gorana Klemenčiča]] v [[12. vlada Republike Slovenije|Cerarjevi vladi]] ter že prej v času ministrovanja [[Senko Pličanič|Senka Pličaniča]]. Leta 2018 je prešla z ministrstva na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]], kjer je postala vodja službe za odnose z javnostmi. Leta 2022 je kandidirala za položaj generalne državne odvetnice, vendar ni bila izbrana. Oktobra 2025 je kandidirala tudi za varuhinjo človekovih pravic, vendar pri kandidaturi ni uspela.<ref>{{Navedi novice|title=Kdo je nova članica Levice|date=11. februar 2026|url=https://svet24.si/novice/politika/kdo-je-nova-clanica-levice-1879519#google_vignette|accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecelj, Tina}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] 9ngdkngcmdwg94cvlxqlhc8qaon34s3 6682241 6681991 2026-05-28T08:16:04Z Charc2018 202429 + image 6682241 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Tina Brecelj |birth_date = 5. avgust 1973 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Tina Brecelj JHA 10July2015 (cropped).jpg}} '''Tina Brecelj''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[pravnica]], * 5. avgust 1973. == Poklic == Brecelj je bila državna sekretarka na [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] v času ministrovanja [[Goran Klemenčič|Gorana Klemenčiča]] v [[12. vlada Republike Slovenije|Cerarjevi vladi]] ter že prej v času ministrovanja [[Senko Pličanič|Senka Pličaniča]]. Leta 2018 je prešla z ministrstva na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]], kjer je postala vodja službe za odnose z javnostmi. Leta 2022 je kandidirala za položaj generalne državne odvetnice, vendar ni bila izbrana. Oktobra 2025 je kandidirala tudi za varuhinjo človekovih pravic, vendar pri kandidaturi ni uspela.<ref>{{Navedi novice|title=Kdo je nova članica Levice|date=11. februar 2026|url=https://svet24.si/novice/politika/kdo-je-nova-clanica-levice-1879519#google_vignette|accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecelj, Tina}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] 645jl4puvrj6c4i4yg03adcfhhyc4i4 6682252 6682241 2026-05-28T08:41:27Z A09 188929 wd, več virov 6682252 wikitext text/x-wiki {{več virov}} {{Infopolje Funkcionar |name = Tina Brecelj |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=}} '''Tina Brecelj''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[pravnica]], * [[5. avgust]] [[1973]]. == Poklic == Brecelj je bila državna sekretarka na [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] v času ministrovanja [[Goran Klemenčič|Gorana Klemenčiča]] v [[12. vlada Republike Slovenije|Cerarjevi vladi]] ter že prej v času ministrovanja [[Senko Pličanič|Senka Pličaniča]]. Leta 2018 je prešla z ministrstva na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]], kjer je postala vodja službe za odnose z javnostmi. Leta 2022 je kandidirala za položaj generalne državne odvetnice, vendar ni bila izbrana. Oktobra 2025 je kandidirala tudi za varuhinjo človekovih pravic, vendar pri kandidaturi ni uspela.<ref>{{Navedi novice|title=Kdo je nova članica Levice|date=11. februar 2026|url=https://svet24.si/novice/politika/kdo-je-nova-clanica-levice-1879519#google_vignette|accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecelj, Tina}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] ph6m4yc8qy4cn0k5ohniqdclo8eo5h2 Danica Drašković 0 603300 6681960 2026-05-27T15:14:10Z Stebunik 55592 Ustvarjam stran Danica Drašković 6681960 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 pa je članica njenega upravnega odbora. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] fx7fj2uu6x4yslwdtbjza5yb4wiqy1i 6681994 6681960 2026-05-27T16:16:46Z Stebunik 55592 6681994 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 pa je članica predsedništva tega odbora. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] g31uvgpnwy7frl2ue4hl7r785z30l46 6682001 6681994 2026-05-27T16:28:22Z Stebunik 55592 6682001 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 pa je članica predsedništva tega odbora. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] p1zn6hzk89uk8c8nrp9dgwioxtj316w 6682003 6682001 2026-05-27T16:31:21Z Stebunik 55592 /* Živjenjepis */ 6682003 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 pa je članica predsedništva tega odbora. === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji otrok v premožni družini.[1][2] <ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev.[2] <ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.[1] <ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] eukb6undhyjwxbpq2gktusjyheanqqh 6682004 6682003 2026-05-27T16:33:43Z Stebunik 55592 /* Mladost in izobrazba */ 6682004 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 pa je članica predsedništva tega odbora. === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ifoon20e25zni6jnevgehhc4wg5o0tz 6682030 6682004 2026-05-27T18:00:02Z Stebunik 55592 /* Živjenjepis */ 6682030 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] kag7waopnydqmpxcwrmxwpnu50nsowy 6682115 6682030 2026-05-27T21:18:26Z Stebunik 55592 /* Spleti */ 6682115 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ikz1ka54sog8uixjs0n8n72vhho5ytp 6682117 6682115 2026-05-27T21:39:05Z Stebunik 55592 /* Mladost in izobrazba */ 6682117 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.[2][3] <ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.[2] <ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] k2xrvpjr2r3xc2yhi987x7v02b7s72j 6682121 6682117 2026-05-27T21:57:23Z Stebunik 55592 /* Spleti */ 6682121 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.[2][3] <ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.[2] <ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] brlxev0k8xuel69vlk61teek6yje0w9 6682124 6682121 2026-05-27T22:29:52Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6682124 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.[2][3] <ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.[2] <ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.[3][4] <ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.[5][6] <ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.[3] <ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.[3] <ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu.[3][7] <ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] nt6px0u9w2irms7tjye06r367e5pdt4 6682127 6682124 2026-05-27T23:10:31Z Stebunik 55592 /* Sklici */ 6682127 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.[2][3] <ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.[2] <ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.[3][4] <ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.[5][6] <ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.[3] <ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.[3] <ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu.[3][7] <ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 7civ0sc2oh69yplzdrvy7t2jitqa7ht 6682128 6682127 2026-05-27T23:18:19Z Stebunik 55592 /* Nadaljnje branje */ 6682128 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.[2][3] <ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.[2] <ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.[3][4] <ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.[5][6] <ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.[3] <ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.[3] <ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu.[3][7] <ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] m1sa7z92ntcy50xjynht3gmrm05stdo 6682129 6682128 2026-05-27T23:21:59Z Stebunik 55592 /* Mladost in izobrazba */ 6682129 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.[2][3] <ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.[2] <ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.[3][4] <ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.[5][6] <ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.[3] <ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.[3] <ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu.[3][7] <ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] cxafpk1jcujc85ec9pl4z49s7suuvzz 6682150 6682129 2026-05-28T05:08:38Z Stebunik 55592 /* Med razpadanjem Jugoslavije */ 6682150 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.[2][3] <ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.[2] <ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] iiicl805etntqce2hu2rzl4ws00omhw 6682151 6682150 2026-05-28T05:10:48Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6682151 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ajt1fap3pzc17oqe1kfxtk97ujslkwt 6682152 6682151 2026-05-28T05:15:54Z Stebunik 55592 /* Med razpadanjem Jugoslavije */ 6682152 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] b3b0igz80fy85f3ibt3t27z4hj2kifa 6682154 6682152 2026-05-28T05:35:11Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6682154 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", zaradi česar je postala predmet posmeha v takratni javnosti. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.[3] <ref name=":1" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] orz1karrwwkgwknfw5546nnbpp1hj50 6682172 6682154 2026-05-28T06:39:47Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6682172 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.[3] <ref name=":1" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 2v63bj11dtypvwrw2udvnajez7p7v4l Pogovor:Danica Drašković 1 603301 6681962 2026-05-27T15:16:47Z Stebunik 55592 nova stran z vsebino: »== Viri == Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--~~~~« 6681962 wikitext text/x-wiki == Viri == Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:16, 27. maj 2026 (CEST) 42vdw0chu7r4g4c686fcthmvnrky7z8 6681978 6681962 2026-05-27T16:02:03Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6681978 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=politika |tema2=gospodarstvo |tema3=ženske |država=Srbija}} == Viri == Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:16, 27. maj 2026 (CEST) ovddboiyw1f20dvq53smgu18r3uajcu Tomaž Lazar 0 603303 6681966 2026-05-27T15:28:24Z MaksiKavsek 244409 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1314969801|Tomaž Lazar]]« 6681966 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tomaž Lazar}} '''Tomaž Lazar''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[kustos]] in muzealec, * [[1982]], [[Ljubljana]]. Je višji [[kustos]] za zbirke orožja in oklepov v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Raziskuje predvsem zgodovino srednjega veka; zlasti orožje, oklepe, vojaško tehnologijo in vojskovanje v srednjem ter zgodnjem novem veku. Ukvarja se tudi s preučevanjem mer, igrač, [[Nakit|nakita]], [[Pečat|pečatov]] in [[lapidarij]].<ref name="nms-profile">{{Navedi splet|title=Dr. Tomaž Lazar|url=https://www.nms.si/en/museum/employees/tomaz-lazar|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije|language=en}}</ref><ref name="armour">{{Navedi splet|date=2022|title=Armour from the National Museum of Slovenia|url=https://www.nms.si/en/izdelek/armour-from-the-national-museum-of-slovenia?id=11228|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije}}</ref> == Življenje == Lazar je med letoma 2000 in 2005 študiral zgodovino na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerzi v Ljubljani]].<ref name="nms-profile" /> Prav tam je doktoriral leta 2010 pod mentorstvom [[Peter Štih|Petra Štiha]] z disertacijo ''Vojaška zgodovina slovenskega ozemlja od 13. do 15. stoletja''.<ref name="nms-profile" /><ref name="alternator">{{Navedi splet|title=Tomaž Lazar|url=https://www.alternator.science/sl/avtorji/tomaz-lazar/|accessdate=19 June 2025|website=Alternator|language=sl}}</ref> Leta 2008 se je zaposlil v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]], kjer je trenutno zaposlen kot kustos Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost.<ref name="nms-profile">{{Navedi splet|title=Dr. Tomaž Lazar|url=https://www.nms.si/en/museum/employees/tomaz-lazar|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije|language=en}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.nms.si/en/museum/employees/tomaz-lazar "Dr. Tomaž Lazar"]. ''Narodni muzej Slovenije''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 June</span> 2025</span>.</cite></ref> Med letoma 2012 in 2014 je bil Lazar glavni kustos razstave ''Vitez, dama in zmaj'', celovita predstavitev srednjeveških bojevnikov, ki je njemu in njegovim sokustosom prinesla [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevo nagrado]] [[Slovenian Museum Association|Društva slovenskih muzejev]] leta 2012.<ref>{{Navedi splet|title=Vitez, dama in zmaj – Dediščina srednjeveških bojevnikov|url=https://www.nms.si/si/razstave/719-Vitez-dama-in-zmaj|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije|language=sl}}</ref> Leta 2017 je organiziral ''Poti samurajev'' v sodelovanju z japonskim veleposlaništvom v Sloveniji. Bila je prva obsežna razstava [[Japonski oklepi|japonskih oklepov]] in borilne kulture v državi.<ref>{{Navedi novice|last=Kolar|first=Damjana|date=30 May 2017|title=Tudi v Sloveniji je čutiti vplive japonske kulture|url=https://www.mladina.si/180278/tudi-v-sloveniji-je-cutiti-vplive-japonske-kulture|accessdate=19 June 2025|work=Mladina|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=29 May 2017|title=V Narodni muzej prihajajo samuraji|url=https://www.delo.si/kultura/razno/v-narodni-muzej-prihajajo-samuraji.html|accessdate=19 June 2025|work=Delo|language=sl}}</ref> Nato je vodil interdisciplinarno razstavo ''Preteklost pod mikroskopom'' v letih 2017–18, za katero je s sokustosi leta 2017 prejel Valvasorjevo nagrado.<ref>{{Navedi splet|title=Valvasorjeva nagrada za leto 2017|url=https://arheoportal.si/valvasorjeva-nagrada-za-leto-2017/|accessdate=19 June 2025|website=Arheoportal|language=sl}}</ref> Lazar je član uredniških odborov revij ''Kronika'', ''Vojaška zgodovina'' in ''Argo''.<ref>{{Navedi časopis|last=Kotar|first=Jernej|last2=Mlacović|first2=Saša|last3=Vidmar|first3=Vesna|date=2022|title=Tomaž Lazar, Oklepi iz Narodnega muzeja Slovenije: Zaščitna oprema od visokega srednjega do zgodnjega novega veka|url=https://hdl.handle.net/11686/50897|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=76|issue=1–2|pages=258–262|access-date=19 June 2025}}</ref><ref name="nms-profile">{{Navedi splet|title=Dr. Tomaž Lazar|url=https://www.nms.si/en/museum/employees/tomaz-lazar|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije|language=en}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.nms.si/en/museum/employees/tomaz-lazar "Dr. Tomaž Lazar"]. ''Narodni muzej Slovenije''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 June</span> 2025</span>.</cite></ref> == Bibliografija == * {{Navedi knjigo|title=Vitezi, najemniki in smodnik: vojskovanje na Slovenskem v poznem srednjem veku|publisher=Viharnik|date=2012|location=Ljubljana|cobiss=262158336}} * {{Navedi knjigo|title=Oklepi iz Narodnega muzeja Slovenije : zaščitna oprema od visokega srednjega do zgodnjega novega veka|publisher=Narodni muzej Slovenije|date=2021|location=Ljubljana|cobiss=62986243}} * {{Navedi knjigo|title=Grofje Celjski : zgodovina bojevite rodbine|publisher=ZRC|date=2026|location=Ljubljana|cobiss=272640003|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2267}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Rojeni leta 1982]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski kustosi]] lzt9yvou9sfc7fs5muqb9l7n8qvetio 6681969 6681966 2026-05-27T15:42:15Z MaksiKavsek 244409 n, pp, slog 6681969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tomaž Lazar}} '''Tomaž Lazar''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[kustos]] in muzealec, * [[1982]], [[Ljubljana]]. Je višji [[kustos]] za zbirke orožja in oklepov v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Raziskuje predvsem zgodovino srednjega veka; zlasti orožje, oklepe, vojaško tehnologijo in vojskovanje v srednjem ter zgodnjem novem veku. Ukvarja se tudi s preučevanjem mer, igrač, [[Nakit|nakita]], [[Pečat|pečatov]] in [[lapidarij]].<ref name="nms-profile">{{Navedi splet|title=Dr. Tomaž Lazar|url=https://www.nms.si/en/museum/employees/tomaz-lazar|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije|language=en}}</ref><ref name="armour">{{Navedi splet|date=2022|title=Armour from the National Museum of Slovenia|url=https://www.nms.si/en/izdelek/armour-from-the-national-museum-of-slovenia?id=11228|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije}}</ref> == Življenje == Lazar je med letoma 2000 in 2005 študiral zgodovino na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref name="nms-profile" /> Leta 2010 je na isti ustanovi doktoriral pod mentorstvom [[Peter Štih|Petra Štiha]] z disertacijo ''Vojaška zgodovina slovenskega ozemlja od 13. do 15. stoletja''.<ref name="nms-profile" /><ref name="alternator">{{Navedi splet|title=Tomaž Lazar|url=https://www.alternator.science/sl/avtorji/tomaz-lazar/|accessdate=19 June 2025|website=Alternator|language=sl}}</ref> Leta 2008 se je zaposlil v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]], kjer je zaposlen kot kustos Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost.<ref name="nms-profile" /> Leta 2012 je bil glavni kustos razstave ''Vitez, dama in zmaj'', za katero je s sodelavci prejel [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevo nagrado]] [[Slovenian Museum Association|Društva slovenskih muzejev]].<ref>{{Navedi splet|title=Vitez, dama in zmaj – Dediščina srednjeveških bojevnikov|url=https://www.nms.si/si/razstave/719-Vitez-dama-in-zmaj|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Valvasorjeva nagrada za leto 2012|url=https://arheoportal.si/valvasorjeva-nagrada-za-leto-2012/|accessdate=19 June 2025|website=Arheoportal|language=sl}}</ref> Leta 2017 je v sodelovanju z japonskim veleposlaništvom v Sloveniji pripravil razstavo ''Poti samurajev''. Bila je prva obsežna razstava [[Japonski oklepi|japonskih oklepov]] in borilne kulture v državi.<ref>{{Navedi novice|last=Kolar|first=Damjana|date=30 May 2017|title=Tudi v Sloveniji je čutiti vplive japonske kulture|url=https://www.mladina.si/180278/tudi-v-sloveniji-je-cutiti-vplive-japonske-kulture|accessdate=19 June 2025|work=Mladina|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=29 May 2017|title=V Narodni muzej prihajajo samuraji|url=https://www.delo.si/kultura/razno/v-narodni-muzej-prihajajo-samuraji.html|accessdate=19 June 2025|work=Delo|language=sl}}</ref> Nato je vodil interdisciplinarno razstavo ''Preteklost pod mikroskopom'' v letih 2017 in 2018, za katero je s sokustosi leta 2017 prejel Valvasorjevo nagrado.<ref>{{Navedi splet|title=Valvasorjeva nagrada za leto 2017|url=https://arheoportal.si/valvasorjeva-nagrada-za-leto-2017/|accessdate=19 June 2025|website=Arheoportal|language=sl}}</ref> Lazar je član uredniških odborov revij ''Kronika'', ''Vojaška zgodovina'' in ''Argo''.<ref>{{Navedi časopis|last=Kotar|first=Jernej|last2=Mlacović|first2=Saša|last3=Vidmar|first3=Vesna|date=2022|title=Tomaž Lazar, Oklepi iz Narodnega muzeja Slovenije: Zaščitna oprema od visokega srednjega do zgodnjega novega veka|url=https://hdl.handle.net/11686/50897|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=76|issue=1–2|pages=258–262|access-date=19 June 2025}}</ref><ref name="nms-profile">{{Navedi splet|title=Dr. Tomaž Lazar|url=https://www.nms.si/en/museum/employees/tomaz-lazar|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije|language=en}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.nms.si/en/museum/employees/tomaz-lazar "Dr. Tomaž Lazar"]. ''Narodni muzej Slovenije''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 June</span> 2025</span>.</cite></ref> == Bibliografija == * {{Navedi knjigo|title=Vitezi, najemniki in smodnik: vojskovanje na Slovenskem v poznem srednjem veku|publisher=Viharnik|date=2012|location=Ljubljana|cobiss=262158336}} * {{Navedi knjigo|title=Oklepi iz Narodnega muzeja Slovenije : zaščitna oprema od visokega srednjega do zgodnjega novega veka|publisher=Narodni muzej Slovenije|date=2021|location=Ljubljana|cobiss=62986243}} * {{Navedi knjigo|title=Grofje Celjski : zgodovina bojevite rodbine|publisher=ZRC|date=2026|location=Ljubljana|cobiss=272640003|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2267}} == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Lazar, Tomaž}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1982]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski kustosi]] 7nq7ezz2pur98dd2e6ahybi2fu3oob3 6681971 6681969 2026-05-27T15:46:35Z MaksiKavsek 244409 6681971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tomaž Lazar}} '''Tomaž Lazar''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[kustos]] in muzealec, * [[1982]], [[Ljubljana]]. Je višji [[kustos]] za zbirke orožja in oklepov v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Raziskuje predvsem zgodovino srednjega veka; zlasti orožje, oklepe, vojaško tehnologijo in vojskovanje v srednjem ter zgodnjem novem veku. Ukvarja se tudi s preučevanjem mer, igrač, [[Nakit|nakita]], [[Pečat|pečatov]] in [[lapidarij]].<ref name="nms-profile">{{Navedi splet|title=Dr. Tomaž Lazar|url=https://www.nms.si/en/museum/employees/tomaz-lazar|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije|language=en}}</ref><ref name="armour">{{Navedi splet|date=2022|title=Armour from the National Museum of Slovenia|url=https://www.nms.si/en/izdelek/armour-from-the-national-museum-of-slovenia?id=11228|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije}}</ref> == Življenje == Lazar je med letoma 2000 in 2005 študiral zgodovino na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref name="nms-profile" /> Leta 2010 je na isti ustanovi doktoriral pod mentorstvom [[Peter Štih|Petra Štiha]] z disertacijo ''Vojaška zgodovina slovenskega ozemlja od 13. do 15. stoletja''.<ref name="nms-profile" /><ref name="alternator">{{Navedi splet|title=Tomaž Lazar|url=https://www.alternator.science/sl/avtorji/tomaz-lazar/|accessdate=19 June 2025|website=Alternator|language=sl}}</ref> Leta 2008 se je zaposlil v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]], kjer je zaposlen kot kustos Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost.<ref name="nms-profile" /> Leta 2012 je bil glavni kustos razstave ''Vitez, dama in zmaj'', za katero je s sodelavci prejel [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevo nagrado]] [[Slovenian Museum Association|Društva slovenskih muzejev]].<ref>{{Navedi splet|title=Vitez, dama in zmaj – Dediščina srednjeveških bojevnikov|url=https://www.nms.si/si/razstave/719-Vitez-dama-in-zmaj|accessdate=19 June 2025|website=Narodni muzej Slovenije|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Valvasorjeva nagrada za leto 2012|url=https://arheoportal.si/valvasorjeva-nagrada-za-leto-2012/|accessdate=19 June 2025|website=Arheoportal|language=sl}}</ref> Leta 2017 je v sodelovanju z japonskim veleposlaništvom v Sloveniji pripravil razstavo ''Poti samurajev''. Bila je prva obsežna razstava [[Japonski oklepi|japonskih oklepov]] in borilne kulture v državi.<ref>{{Navedi novice|last=Kolar|first=Damjana|date=30 May 2017|title=Tudi v Sloveniji je čutiti vplive japonske kulture|url=https://www.mladina.si/180278/tudi-v-sloveniji-je-cutiti-vplive-japonske-kulture|accessdate=19 June 2025|work=Mladina|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=29 May 2017|title=V Narodni muzej prihajajo samuraji|url=https://www.delo.si/kultura/razno/v-narodni-muzej-prihajajo-samuraji.html|accessdate=19 June 2025|work=Delo|language=sl}}</ref> Nato je vodil interdisciplinarno razstavo ''Preteklost pod mikroskopom'' v letih 2017 in 2018, za katero je s sokustosi leta 2017 prejel Valvasorjevo nagrado.<ref>{{Navedi splet|title=Valvasorjeva nagrada za leto 2017|url=https://arheoportal.si/valvasorjeva-nagrada-za-leto-2017/|accessdate=19 June 2025|website=Arheoportal|language=sl}}</ref> Lazar je član uredniških odborov revij ''Kronika'', ''Vojaška zgodovina'' in ''Argo''.<ref>{{Navedi časopis|last=Kotar|first=Jernej|last2=Mlacović|first2=Saša|last3=Vidmar|first3=Vesna|date=2022|title=Tomaž Lazar, Oklepi iz Narodnega muzeja Slovenije: Zaščitna oprema od visokega srednjega do zgodnjega novega veka|url=https://hdl.handle.net/11686/50897|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=76|issue=1–2|pages=258–262|access-date=19 June 2025}}</ref><ref name="nms-profile" /> == Bibliografija == * {{Navedi knjigo|title=Vitezi, najemniki in smodnik: vojskovanje na Slovenskem v poznem srednjem veku|publisher=Viharnik|date=2012|location=Ljubljana|cobiss=262158336}} * {{Navedi knjigo|title=Oklepi iz Narodnega muzeja Slovenije : zaščitna oprema od visokega srednjega do zgodnjega novega veka|publisher=Narodni muzej Slovenije|date=2021|location=Ljubljana|cobiss=62986243}} * {{Navedi knjigo|title=Grofje Celjski : zgodovina bojevite rodbine|publisher=ZRC|date=2026|location=Ljubljana|cobiss=272640003|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2267}} == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Lazar, Tomaž}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1982]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski kustosi]] t77wv35k9ncz40nzmhwn6uj6xpfwcx2 Kategorija:Švicarske glasbene skupine 14 603304 6681981 2026-05-27T16:04:42Z Sporti 5955 n 6681981 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Švica]]rskih [[glasbena skupina|glasbenih skupinah]]}} [[Kategorija:Glasbene skupine po državah]] [[Kategorija:Švicarska glasba|Glasbene skupine]] s1p05qx37381xehm73lti3ptrna8dt0 Marburška virusna bolezen 0 603306 6682029 2026-05-27T17:58:33Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzroča [[Marburški virus|marburški virus]]. Prizadene lahko številne org...« 6682029 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzroča [[Marburški virus|marburški virus]]. Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so podobni kot pri eboli. Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> pmwfd0mkrmy5yduq694ag1r9zbdb2a4 6682034 6682029 2026-05-27T18:04:46Z Marko3 1829 6682034 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = Marburg hemorrhagic fever | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = vročina, splošna oslabelost, bolečine v mišicah<ref name=cdcmar/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzroča [[Marburški virus|marburški virus]]. Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so podobni kot pri eboli. Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> 8xeuu6ynfltl65rhvruqxmqfvdthq11 6682035 6682034 2026-05-27T18:06:45Z Marko3 1829 6682035 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzroča [[Marburški virus|marburški virus]]. Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so podobni kot pri eboli. Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> enfvddy5tm7xo0tj7odzrlx1lbtm4uy 6682036 6682035 2026-05-27T18:08:29Z Marko3 1829 6682036 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzroča [[Marburški virus|marburški virus]]. Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Sklici == {{sklici}} n43xuyi7vv0s0weww1iuitpe54kgev8 6682037 6682036 2026-05-27T18:08:50Z Marko3 1829 6682037 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzroča [[Marburški virus|marburški virus]]. Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Sklici == {{sklici}} 39so975x52n9bd9d690xodp7ijzpkgh 6682042 6682037 2026-05-27T18:16:29Z Marko3 1829 6682042 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Sklici == {{sklici}} 369m3tmffxg9vh89n8346s5rndghbf9 6682043 6682042 2026-05-27T18:17:46Z Marko3 1829 6682043 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] j0r096o2n1kvj3ohe87kmbvwislubxy 6682085 6682043 2026-05-27T19:21:31Z Marko3 1829 6682085 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so visceralne krvavitve, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] j03ou3gy7tqexbt823mmziti3zoyaul 6682090 6682085 2026-05-27T19:28:45Z Marko3 1829 6682090 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so visceralne krvavitve, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna irganska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi sli smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smet praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] 9bysq6m5tz42lvhdchs5yqhu27kav6s 6682091 6682090 2026-05-27T19:29:15Z Marko3 1829 /* Simptomi in znaki */ 6682091 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so visceralne krvavitve, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna irganska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smet praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] 5ev5wcn3ljxwymnrt7u6q095u9qoj3f 6682096 6682091 2026-05-27T19:31:45Z Marko3 1829 6682096 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] sihzeqwydx830bfe8wcowq288berrr7 6682118 6682096 2026-05-27T21:42:13Z Marko3 1829 6682118 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': species and its MVD-causing viruses |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v naravno ohranjanje marburgvirusov in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski jetopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name=Siegert1967/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] 8iayr5se089zuxno22lnmk90k8kpoeg 6682119 6682118 2026-05-27T21:43:05Z Marko3 1829 /* Povzročitelj */ 6682119 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v naravno ohranjanje marburgvirusov in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski jetopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name=Siegert1967/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] 3kc497meag7v2lywt27mei6r6zqf6ft 6682120 6682119 2026-05-27T21:44:26Z Marko3 1829 /* Povzročitelj */ 6682120 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name=Siegert1967/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] j8qjo9rm7obevbmqx7lju3txk416b9v Marburški virus 0 603307 6682038 2026-05-27T18:12:28Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Virus Marburg]] 6682038 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Virus Marburg]] ekzzn651y1aeh5lzpd5nshbq4gyi6mr Hemoragična mrzlica Marburg 0 603308 6682044 2026-05-27T18:18:19Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Marburška virusna bolezen]] 6682044 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Marburška virusna bolezen]] jsct0jpzv5gbahy2o44j9kpouiflw29 Marburška vročica 0 603309 6682045 2026-05-27T18:18:55Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Marburška virusna bolezen]] 6682045 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Marburška virusna bolezen]] jsct0jpzv5gbahy2o44j9kpouiflw29 Peter Jančič 0 603310 6682063 2026-05-27T18:50:34Z Julij K J 260658 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1292055044|Peter Jančič]]« 6682063 wikitext text/x-wiki '''Peter Jančič''' je [[Slovenija|slovenski]] publicist, novinar, urednik, politični analitik <ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Slovenia to hold early parliamentary election {{!}} DW {{!}} 14.04.2018|url=https://www.dw.com/en/slovenia-to-hold-early-parliamentary-election/a-43387500|accessdate=2022-05-04|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> in avtor. Bil je odgovorni urednik dnevnika [[Delo (časopis)|Delo]] (2006-2007), Spletnega časopisa (2017-2020) in informativnega portala [[Siol.net|Siol]] (2020-). Jančič je leta 1991 diplomiral z diplomsko nalogo o novinarski etiki in kodeksu časti na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze [[Univerza v Ljubljani|v Ljubljani.]] <ref>{{Navedi splet|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Novinarska etika in kodeksi časti : diplomska naloga : Nagrada Prešernovega sklada :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3473245|accessdate=2022-05-02|website=plus.cobiss.net|language=sl}}</ref> Objavljal je znanstvene članke o novinarski etiki v reviji Teorija in praksa <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kodeksi novinarske etike|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3ZW4K7J|accessdate=2022-05-02|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Kovačič|first=Melita Poler|date=2015-12-11|title=Razvoj globalne novinarske etike: raznolike tradicije, univerzalen etični kodeks?|url=http://dx.doi.org/10.1080/13183222.2015.1129206|journal=Javnost - the Public|volume=22|issue=sup1|pages=S41–S52|doi=10.1080/13183222.2015.1129206|issn=1318-3222|url-access=subscription}}</ref> in bil eden ključnih sodelavcev pri razvoju kodeksa etike Društva novinarjev Slovenije. <ref>{{Navedi knjigo|last=Anžlovar|first=Tadeja|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Anzlovar-Tadeja.PDF|title=Diplomsko delo}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Jančič|first=Peter|date=2002|title=Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?|journal=Medijska preža|volume=2002}}</ref> Kodeks še vedno velja. <ref>{{Navedi splet|title=Kodeks|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/|accessdate=2022-05-02|website=Društvo novinarjev Slovenije|language=sl-SI}}</ref> Pred letom 2017 je bil Peter Jančič 15 let novinar in urednik za notranjo politiko <ref>{{Navedi splet|date=2017-11-24|title=Peter Jančič, Silvester Šurla in Tino Mamić o "fake news" in slovenskih medijih|url=https://www.domovina.je/peter-jancic-silvester-surla-in-tino-mamic-o-fake-news-in-slovenskih-medijih/|accessdate=2022-05-04|website=Domovina|language=sl-SI}}</ref> pri dnevnem časopisu [[Večer (časopis)|Večer]] in 10 let pri dnevniku Delo. <ref name=":2">{{Navedi splet|date=2017-02-05|title=O časopisu|url=https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/|accessdate=2022-05-02|website=Spletni časopis|language=sl-SI}}</ref> V letih 2006 in 2007 je bil glavni urednik Dela. <ref>{{Navedi novice|last=Bilefsky|first=Dan|date=2008-01-21|title=Slovenia Chief Is Accused of Censorship|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/01/21/world/europe/21slovenia.html|accessdate=2022-05-04|issn=0362-4331}}</ref> <ref name=":2" /> Zapisal je, da je v času, ko je bil glavni urednik Dela, »časopis vsak dan prodal več izvodov, kot jih danes prodata Delo, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in Večer skupaj«. <ref name=":2" /> Leta 2017 so ga odpustili iz Dela, ker se ni strinjal s tem, kar je označil za Delovo »politično propagando«. <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: Delo je bilo zlorabljeno za politično propagando|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/peter-jancic-delo-je-bilo-zlorabljeno-za-politicno-propagando-511004|accessdate=2022-05-04|website=Revija Reporter}}</ref> Leta 2017 je Jančič izdal knjigo z naslovom ''Lažne novice'' ( ''Lažne novice'' ). <ref>{{Navedi knjigo|last=Jančič|first=Peter|title=Fake News: Lažne novice|publisher=Družina|year=2017}}</ref> Knjiga opisuje odnose med slovensko politiko in mediji, kdo nadzoruje in vpliva na medije ter zakaj poročajo tako, kot poročajo. <ref>{{Navedi novice|last=Leiler|first=Ženja|title=Novinarji pišemo o vseh in vsem, redko o sebi|pages=14|work=Delo. - ISSN 0350-7521 (Leto 59, št. 281, 5 December 2017, str. 14)}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Nežmah|first=Bernard|date=1 December 2017|title=Book review: Peter Jančič: Fake News.|pages=64|work=Mladina. - ISSN 0350-9346}}</ref> Knjiga je sprožila ostro razpravo med javnimi osebnostmi. <ref>{{Navedi splet|title=Knjige: Peter Jančič: »Fake news«|url=http://www.mladina.si/183145/knjige-peter-jancic-fake-news/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Odgovor Jureta Apiha Bernardu Nežmahu|url=http://www.mladina.si/183506/odgovor-jureta-apiha-bernardu-nezmahu/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: »Fake news« – Lažnive novice|url=http://www.mladina.si/183069/peter-jancic-fake-news-laznive-novice/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> Več let je bil član sveta in programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Jančič je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Društva novinarjev in publicistov, ki je eno od dveh največjih novinarskih združenj v Sloveniji. <ref>{{Navedi splet|last=Ro./STA|first=Š|date=2009-06-08|title=Peter Jančič odstopil zaradi izjave o Ultri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/peter-jancic-odstopil-zaradi-izjave-o-ultri.html|accessdate=2022-05-04|website=old.delo.si|language=sl-si}}</ref> Leta 2017 je ustanovil Fundacijo za svobodo izražanja <ref>{{Navedi splet|title=Zavod za svobodo izražanja Ljubljana - Bizi|url=https://www.bizi.si/ZASIZ/|accessdate=2022-05-02|website=www.bizi.si}}</ref> in politično spletno stran <ref>{{Navedi novice|date=2017-10-22|title=Slovenian President Pahor fails to win majority, faces runoff|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election-idUSKBN1CR0SR|accessdate=2022-05-04}}</ref> Spletni časopis, ki jo je ustvarjal in urejal do leta 2020. <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> Aprila 2020 je postal glavni urednik Siola, enega vodilnih slovenskih spletnih strani z novicami. Vendar je bil 2 leti pozneje, ko se je vlada zamenjala, tudi sam zamenjan in je šel zopet delati samostojno za Spletni časopis. <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> == Reference == # # [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 0bv7a84vlx581dsqxhiig4mnt5nzpey 6682068 6682063 2026-05-27T18:53:15Z Julij K J 260658 Pravopis. 6682068 wikitext text/x-wiki '''Peter Jančič''' je [[Slovenija|slovenski]] publicist, novinar, urednik, politični analitik <ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Slovenia to hold early parliamentary election {{!}} DW {{!}} 14.04.2018|url=https://www.dw.com/en/slovenia-to-hold-early-parliamentary-election/a-43387500|accessdate=2022-05-04|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> in avtor. Bil je odgovorni urednik dnevnika [[Delo (časopis)|Delo]] (2006-2007), Spletnega časopisa (2017-2020 2022-) in informativnega portala [[Siol.net|Siol]] (2020-2022). Jančič je leta 1991 diplomiral z diplomsko nalogo o novinarski etiki in kodeksu časti na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze [[Univerza v Ljubljani|v Ljubljani.]] <ref>{{Navedi splet|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Novinarska etika in kodeksi časti : diplomska naloga : Nagrada Prešernovega sklada :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3473245|accessdate=2022-05-02|website=plus.cobiss.net|language=sl}}</ref> Objavljal je znanstvene članke o novinarski etiki v reviji Teorija in praksa <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kodeksi novinarske etike|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3ZW4K7J|accessdate=2022-05-02|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Kovačič|first=Melita Poler|date=2015-12-11|title=Razvoj globalne novinarske etike: raznolike tradicije, univerzalen etični kodeks?|url=http://dx.doi.org/10.1080/13183222.2015.1129206|journal=Javnost - the Public|volume=22|issue=sup1|pages=S41–S52|doi=10.1080/13183222.2015.1129206|issn=1318-3222|url-access=subscription}}</ref> in bil eden ključnih sodelavcev pri razvoju kodeksa etike Društva novinarjev Slovenije. <ref>{{Navedi knjigo|last=Anžlovar|first=Tadeja|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Anzlovar-Tadeja.PDF|title=Diplomsko delo}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Jančič|first=Peter|date=2002|title=Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?|journal=Medijska preža|volume=2002}}</ref> Kodeks še vedno velja. <ref>{{Navedi splet|title=Kodeks|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/|accessdate=2022-05-02|website=Društvo novinarjev Slovenije|language=sl-SI}}</ref> Pred letom 2017 je bil Peter Jančič 15 let novinar in urednik za notranjo politiko <ref>{{Navedi splet|date=2017-11-24|title=Peter Jančič, Silvester Šurla in Tino Mamić o "fake news" in slovenskih medijih|url=https://www.domovina.je/peter-jancic-silvester-surla-in-tino-mamic-o-fake-news-in-slovenskih-medijih/|accessdate=2022-05-04|website=Domovina|language=sl-SI}}</ref> pri dnevnem časopisu [[Večer (časopis)|Večer]] in 10 let pri dnevniku Delo. <ref name=":2">{{Navedi splet|date=2017-02-05|title=O časopisu|url=https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/|accessdate=2022-05-02|website=Spletni časopis|language=sl-SI}}</ref> V letih 2006 in 2007 je bil glavni urednik Dela. <ref>{{Navedi novice|last=Bilefsky|first=Dan|date=2008-01-21|title=Slovenia Chief Is Accused of Censorship|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/01/21/world/europe/21slovenia.html|accessdate=2022-05-04|issn=0362-4331}}</ref> <ref name=":2" /> Zapisal je, da je v času, ko je bil glavni urednik Dela, »časopis vsak dan prodal več izvodov, kot jih danes prodata Delo, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in Večer skupaj«. <ref name=":2" /> Leta 2017 so ga odpustili iz Dela, ker se ni strinjal s tem, kar je označil za Delovo »politično propagando«. <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: Delo je bilo zlorabljeno za politično propagando|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/peter-jancic-delo-je-bilo-zlorabljeno-za-politicno-propagando-511004|accessdate=2022-05-04|website=Revija Reporter}}</ref> Leta 2017 je Jančič izdal knjigo z naslovom ''Lažne novice'' ( ''Lažne novice'' ). <ref>{{Navedi knjigo|last=Jančič|first=Peter|title=Fake News: Lažne novice|publisher=Družina|year=2017}}</ref> Knjiga opisuje odnose med slovensko politiko in mediji, kdo nadzoruje in vpliva na medije ter zakaj poročajo tako, kot poročajo. <ref>{{Navedi novice|last=Leiler|first=Ženja|title=Novinarji pišemo o vseh in vsem, redko o sebi|pages=14|work=Delo. - ISSN 0350-7521 (Leto 59, št. 281, 5 December 2017, str. 14)}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Nežmah|first=Bernard|date=1 December 2017|title=Book review: Peter Jančič: Fake News.|pages=64|work=Mladina. - ISSN 0350-9346}}</ref> Knjiga je sprožila ostro razpravo med javnimi osebnostmi. <ref>{{Navedi splet|title=Knjige: Peter Jančič: »Fake news«|url=http://www.mladina.si/183145/knjige-peter-jancic-fake-news/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Odgovor Jureta Apiha Bernardu Nežmahu|url=http://www.mladina.si/183506/odgovor-jureta-apiha-bernardu-nezmahu/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: »Fake news« – Lažnive novice|url=http://www.mladina.si/183069/peter-jancic-fake-news-laznive-novice/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> Več let je bil član sveta in programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Jančič je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Društva novinarjev in publicistov, ki je eno od dveh največjih novinarskih združenj v Sloveniji. <ref>{{Navedi splet|last=Ro./STA|first=Š|date=2009-06-08|title=Peter Jančič odstopil zaradi izjave o Ultri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/peter-jancic-odstopil-zaradi-izjave-o-ultri.html|accessdate=2022-05-04|website=old.delo.si|language=sl-si}}</ref> Leta 2017 je ustanovil Fundacijo za svobodo izražanja <ref>{{Navedi splet|title=Zavod za svobodo izražanja Ljubljana - Bizi|url=https://www.bizi.si/ZASIZ/|accessdate=2022-05-02|website=www.bizi.si}}</ref> in politično spletno stran <ref>{{Navedi novice|date=2017-10-22|title=Slovenian President Pahor fails to win majority, faces runoff|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election-idUSKBN1CR0SR|accessdate=2022-05-04}}</ref> Spletni časopis, ki jo je ustvarjal in urejal do leta 2020. <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> Aprila 2020 je postal glavni urednik Siola, enega vodilnih slovenskih spletnih strani z novicami. Vendar je bil 2 leti pozneje, ko se je vlada zamenjala, tudi sam zamenjan in je šel zopet delati samostojno za Spletni časopis. <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> == Reference == # # [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] nk2le910pfxxc5z20b1pu7ni598f9sh 6682071 6682068 2026-05-27T18:55:56Z Julij K J 260658 popravek: etičnega kodeksa 6682071 wikitext text/x-wiki '''Peter Jančič''' je [[Slovenija|slovenski]] publicist, novinar, urednik, politični analitik <ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Slovenia to hold early parliamentary election {{!}} DW {{!}} 14.04.2018|url=https://www.dw.com/en/slovenia-to-hold-early-parliamentary-election/a-43387500|accessdate=2022-05-04|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> in avtor. Bil je odgovorni urednik dnevnika [[Delo (časopis)|Delo]] (2006-2007), Spletnega časopisa (2017-2020 2022-) in informativnega portala [[Siol.net|Siol]] (2020-2022). Jančič je leta 1991 diplomiral z diplomsko nalogo o novinarski etiki in kodeksu časti na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze [[Univerza v Ljubljani|v Ljubljani.]] <ref>{{Navedi splet|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Novinarska etika in kodeksi časti : diplomska naloga : Nagrada Prešernovega sklada :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3473245|accessdate=2022-05-02|website=plus.cobiss.net|language=sl}}</ref> Objavljal je znanstvene članke o novinarski etiki v reviji Teorija in praksa <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kodeksi novinarske etike|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3ZW4K7J|accessdate=2022-05-02|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Kovačič|first=Melita Poler|date=2015-12-11|title=Razvoj globalne novinarske etike: raznolike tradicije, univerzalen etični kodeks?|url=http://dx.doi.org/10.1080/13183222.2015.1129206|journal=Javnost - the Public|volume=22|issue=sup1|pages=S41–S52|doi=10.1080/13183222.2015.1129206|issn=1318-3222|url-access=subscription}}</ref> in bil eden ključnih sodelavcev pri razvoju etičnega kodeksa Društva novinarjev Slovenije. <ref>{{Navedi knjigo|last=Anžlovar|first=Tadeja|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Anzlovar-Tadeja.PDF|title=Diplomsko delo}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Jančič|first=Peter|date=2002|title=Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?|journal=Medijska preža|volume=2002}}</ref> Kodeks še vedno velja. <ref>{{Navedi splet|title=Kodeks|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/|accessdate=2022-05-02|website=Društvo novinarjev Slovenije|language=sl-SI}}</ref> Pred letom 2017 je bil Peter Jančič 15 let novinar in urednik za notranjo politiko <ref>{{Navedi splet|date=2017-11-24|title=Peter Jančič, Silvester Šurla in Tino Mamić o "fake news" in slovenskih medijih|url=https://www.domovina.je/peter-jancic-silvester-surla-in-tino-mamic-o-fake-news-in-slovenskih-medijih/|accessdate=2022-05-04|website=Domovina|language=sl-SI}}</ref> pri dnevnem časopisu [[Večer (časopis)|Večer]] in 10 let pri dnevniku Delo. <ref name=":2">{{Navedi splet|date=2017-02-05|title=O časopisu|url=https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/|accessdate=2022-05-02|website=Spletni časopis|language=sl-SI}}</ref> V letih 2006 in 2007 je bil glavni urednik Dela. <ref>{{Navedi novice|last=Bilefsky|first=Dan|date=2008-01-21|title=Slovenia Chief Is Accused of Censorship|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/01/21/world/europe/21slovenia.html|accessdate=2022-05-04|issn=0362-4331}}</ref> <ref name=":2" /> Zapisal je, da je v času, ko je bil glavni urednik Dela, »časopis vsak dan prodal več izvodov, kot jih danes prodata Delo, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in Večer skupaj«. <ref name=":2" /> Leta 2017 so ga odpustili iz Dela, ker se ni strinjal s tem, kar je označil za Delovo »politično propagando«. <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: Delo je bilo zlorabljeno za politično propagando|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/peter-jancic-delo-je-bilo-zlorabljeno-za-politicno-propagando-511004|accessdate=2022-05-04|website=Revija Reporter}}</ref> Leta 2017 je Jančič izdal knjigo z naslovom ''Lažne novice'' ( ''Lažne novice'' ). <ref>{{Navedi knjigo|last=Jančič|first=Peter|title=Fake News: Lažne novice|publisher=Družina|year=2017}}</ref> Knjiga opisuje odnose med slovensko politiko in mediji, kdo nadzoruje in vpliva na medije ter zakaj poročajo tako, kot poročajo. <ref>{{Navedi novice|last=Leiler|first=Ženja|title=Novinarji pišemo o vseh in vsem, redko o sebi|pages=14|work=Delo. - ISSN 0350-7521 (Leto 59, št. 281, 5 December 2017, str. 14)}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Nežmah|first=Bernard|date=1 December 2017|title=Book review: Peter Jančič: Fake News.|pages=64|work=Mladina. - ISSN 0350-9346}}</ref> Knjiga je sprožila ostro razpravo med javnimi osebnostmi. <ref>{{Navedi splet|title=Knjige: Peter Jančič: »Fake news«|url=http://www.mladina.si/183145/knjige-peter-jancic-fake-news/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Odgovor Jureta Apiha Bernardu Nežmahu|url=http://www.mladina.si/183506/odgovor-jureta-apiha-bernardu-nezmahu/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: »Fake news« – Lažnive novice|url=http://www.mladina.si/183069/peter-jancic-fake-news-laznive-novice/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> Več let je bil član sveta in programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Jančič je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Društva novinarjev in publicistov, ki je eno od dveh največjih novinarskih združenj v Sloveniji. <ref>{{Navedi splet|last=Ro./STA|first=Š|date=2009-06-08|title=Peter Jančič odstopil zaradi izjave o Ultri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/peter-jancic-odstopil-zaradi-izjave-o-ultri.html|accessdate=2022-05-04|website=old.delo.si|language=sl-si}}</ref> Leta 2017 je ustanovil Fundacijo za svobodo izražanja <ref>{{Navedi splet|title=Zavod za svobodo izražanja Ljubljana - Bizi|url=https://www.bizi.si/ZASIZ/|accessdate=2022-05-02|website=www.bizi.si}}</ref> in politično spletno stran <ref>{{Navedi novice|date=2017-10-22|title=Slovenian President Pahor fails to win majority, faces runoff|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election-idUSKBN1CR0SR|accessdate=2022-05-04}}</ref> Spletni časopis, ki jo je ustvarjal in urejal do leta 2020. <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> Aprila 2020 je postal glavni urednik Siola, enega vodilnih slovenskih spletnih strani z novicami. Vendar je bil 2 leti pozneje, ko se je vlada zamenjala, tudi sam zamenjan in je šel zopet delati samostojno za Spletni časopis. <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> == Reference == # # [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] tez1cwcax5sk709gptf0kdnwywpic5f 6682073 6682071 2026-05-27T18:58:08Z Julij K J 260658 Pravopis. 6682073 wikitext text/x-wiki '''Peter Jančič''' je [[Slovenija|slovenski]] publicist, novinar, urednik, politični analitik <ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Slovenia to hold early parliamentary election {{!}} DW {{!}} 14.04.2018|url=https://www.dw.com/en/slovenia-to-hold-early-parliamentary-election/a-43387500|accessdate=2022-05-04|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> in avtor. Bil je odgovorni urednik dnevnika [[Delo (časopis)|Delo]] (2006-2007), Spletnega časopisa (2017-2020 2022-) in informativnega portala [[Siol.net|Siol]] (2020-2022). Jančič je leta 1991 diplomiral z diplomsko nalogo o novinarski etiki in kodeksu časti na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze [[Univerza v Ljubljani|v Ljubljani.]] <ref>{{Navedi splet|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Novinarska etika in kodeksi časti : diplomska naloga : Nagrada Prešernovega sklada :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3473245|accessdate=2022-05-02|website=plus.cobiss.net|language=sl}}</ref> Objavljal je znanstvene članke o novinarski etiki v reviji Teorija in praksa <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kodeksi novinarske etike|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3ZW4K7J|accessdate=2022-05-02|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Kovačič|first=Melita Poler|date=2015-12-11|title=Razvoj globalne novinarske etike: raznolike tradicije, univerzalen etični kodeks?|url=http://dx.doi.org/10.1080/13183222.2015.1129206|journal=Javnost - the Public|volume=22|issue=sup1|pages=S41–S52|doi=10.1080/13183222.2015.1129206|issn=1318-3222|url-access=subscription}}</ref> in bil eden ključnih sodelavcev pri razvoju etičnega kodeksa Društva novinarjev Slovenije. <ref>{{Navedi knjigo|last=Anžlovar|first=Tadeja|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Anzlovar-Tadeja.PDF|title=Diplomsko delo}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Jančič|first=Peter|date=2002|title=Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?|journal=Medijska preža|volume=2002}}</ref> Kodeks še vedno velja. <ref>{{Navedi splet|title=Kodeks|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/|accessdate=2022-05-02|website=Društvo novinarjev Slovenije|language=sl-SI}}</ref> Pred letom 2017 je bil Peter Jančič 15 let novinar in urednik za notranjo politiko <ref>{{Navedi splet|date=2017-11-24|title=Peter Jančič, Silvester Šurla in Tino Mamić o "fake news" in slovenskih medijih|url=https://www.domovina.je/peter-jancic-silvester-surla-in-tino-mamic-o-fake-news-in-slovenskih-medijih/|accessdate=2022-05-04|website=Domovina|language=sl-SI}}</ref> pri dnevnem časopisu [[Večer (časopis)|Večer]] in 10 let pri dnevniku Delo. <ref name=":2">{{Navedi splet|date=2017-02-05|title=O časopisu|url=https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/|accessdate=2022-05-02|website=Spletni časopis|language=sl-SI}}</ref> V letih 2006 in 2007 je bil glavni urednik Dela. <ref>{{Navedi novice|last=Bilefsky|first=Dan|date=2008-01-21|title=Slovenia Chief Is Accused of Censorship|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/01/21/world/europe/21slovenia.html|accessdate=2022-05-04|issn=0362-4331}}</ref> <ref name=":2" /> Zapisal je, da je v času, ko je bil glavni urednik Dela, »časopis vsak dan prodal več izvodov, kot jih danes prodata Delo, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in Večer skupaj«. <ref name=":2" /> Leta 2017 so ga odpustili iz Dela, ker se ni strinjal s tem, kar je označil za Delovo »politično propagando«. <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: Delo je bilo zlorabljeno za politično propagando|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/peter-jancic-delo-je-bilo-zlorabljeno-za-politicno-propagando-511004|accessdate=2022-05-04|website=Revija Reporter}}</ref> Leta 2017 je Jančič izdal knjigo z naslovom ''Lažne novice'' ( ''Lažne novice'' ). <ref>{{Navedi knjigo|last=Jančič|first=Peter|title=Fake News: Lažne novice|publisher=Družina|year=2017}}</ref> Knjiga opisuje odnose med slovensko politiko in mediji, kdo nadzoruje in vpliva na medije ter zakaj poročajo tako, kot poročajo. <ref>{{Navedi novice|last=Leiler|first=Ženja|title=Novinarji pišemo o vseh in vsem, redko o sebi|pages=14|work=Delo. - ISSN 0350-7521 (Leto 59, št. 281, 5 December 2017, str. 14)}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Nežmah|first=Bernard|date=1 December 2017|title=Book review: Peter Jančič: Fake News.|pages=64|work=Mladina. - ISSN 0350-9346}}</ref> Knjiga je sprožila ostro razpravo med javnimi osebnostmi. <ref>{{Navedi splet|title=Knjige: Peter Jančič: »Fake news«|url=http://www.mladina.si/183145/knjige-peter-jancic-fake-news/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Odgovor Jureta Apiha Bernardu Nežmahu|url=http://www.mladina.si/183506/odgovor-jureta-apiha-bernardu-nezmahu/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: »Fake news« – Lažnive novice|url=http://www.mladina.si/183069/peter-jancic-fake-news-laznive-novice/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> Več let je bil član sveta in programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Jančič je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Društva novinarjev in publicistov, ki je eno od dveh največjih novinarskih združenj v Sloveniji. <ref>{{Navedi splet|last=Ro./STA|first=Š|date=2009-06-08|title=Peter Jančič odstopil zaradi izjave o Ultri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/peter-jancic-odstopil-zaradi-izjave-o-ultri.html|accessdate=2022-05-04|website=old.delo.si|language=sl-si}}</ref> Leta 2017 je ustanovil Fundacijo za svobodo izražanja <ref>{{Navedi splet|title=Zavod za svobodo izražanja Ljubljana - Bizi|url=https://www.bizi.si/ZASIZ/|accessdate=2022-05-02|website=www.bizi.si}}</ref> in novinarsko spletno stran <ref>{{Navedi novice|date=2017-10-22|title=Slovenian President Pahor fails to win majority, faces runoff|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election-idUSKBN1CR0SR|accessdate=2022-05-04}}</ref> Spletni časopis, ki jo je ustvarjal in urejal do leta 2020. <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> Aprila 2020 je postal glavni urednik Siola, enega vodilnih slovenskih spletnih strani z novicami. Vendar je bil 2 leti pozneje, ko se je vlada zamenjala, tudi sam zamenjan in je šel zopet delati samostojno za Spletni časopis. <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> == Reference == # # [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] shqgjshzfrqokd9zodp6sv2axbuh3gh 6682076 6682073 2026-05-27T19:06:59Z Julij K J 260658 Pravopis 6682076 wikitext text/x-wiki '''Peter Jančič''' je [[Slovenija|slovenski]] publicist, novinar, urednik, politični analitik <ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Slovenia to hold early parliamentary election {{!}} DW {{!}} 14.04.2018|url=https://www.dw.com/en/slovenia-to-hold-early-parliamentary-election/a-43387500|accessdate=2022-05-04|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> in avtor. Bil je odgovorni urednik dnevnika [[Delo (časopis)|Delo]] (2006-2007), Spletnega časopisa (2017-2020, 2022-) in informativnega portala [[Siol.net|Siol]] (2020-2022). Jančič je leta 1991 diplomiral z diplomsko nalogo o novinarski etiki in kodeksu časti na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze [[Univerza v Ljubljani|v Ljubljani.]] <ref>{{Navedi splet|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Novinarska etika in kodeksi časti : diplomska naloga : Nagrada Prešernovega sklada :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3473245|accessdate=2022-05-02|website=plus.cobiss.net|language=sl}}</ref> Objavljal je znanstvene članke o novinarski etiki v reviji Teorija in praksa <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kodeksi novinarske etike|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3ZW4K7J|accessdate=2022-05-02|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Kovačič|first=Melita Poler|date=2015-12-11|title=Razvoj globalne novinarske etike: raznolike tradicije, univerzalen etični kodeks?|url=http://dx.doi.org/10.1080/13183222.2015.1129206|journal=Javnost - the Public|volume=22|issue=sup1|pages=S41–S52|doi=10.1080/13183222.2015.1129206|issn=1318-3222|url-access=subscription}}</ref> in bil eden ključnih sodelavcev pri razvoju etičnega kodeksa Društva novinarjev Slovenije. <ref>{{Navedi knjigo|last=Anžlovar|first=Tadeja|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Anzlovar-Tadeja.PDF|title=Diplomsko delo}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Jančič|first=Peter|date=2002|title=Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?|journal=Medijska preža|volume=2002}}</ref> Kodeks še vedno velja. <ref>{{Navedi splet|title=Kodeks|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/|accessdate=2022-05-02|website=Društvo novinarjev Slovenije|language=sl-SI}}</ref> Pred letom 2017 je bil Peter Jančič 15 let novinar in urednik za notranjo politiko <ref>{{Navedi splet|date=2017-11-24|title=Peter Jančič, Silvester Šurla in Tino Mamić o "fake news" in slovenskih medijih|url=https://www.domovina.je/peter-jancic-silvester-surla-in-tino-mamic-o-fake-news-in-slovenskih-medijih/|accessdate=2022-05-04|website=Domovina|language=sl-SI}}</ref> pri dnevnem časopisu [[Večer (časopis)|Večer]] in 10 let pri dnevniku Delo. <ref name=":2">{{Navedi splet|date=2017-02-05|title=O časopisu|url=https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/|accessdate=2022-05-02|website=Spletni časopis|language=sl-SI}}</ref> V letih 2006 in 2007 je bil glavni urednik Dela. <ref>{{Navedi novice|last=Bilefsky|first=Dan|date=2008-01-21|title=Slovenia Chief Is Accused of Censorship|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/01/21/world/europe/21slovenia.html|accessdate=2022-05-04|issn=0362-4331}}</ref> <ref name=":2" /> Zapisal je, da je v času, ko je bil glavni urednik Dela, »časopis vsak dan prodal več izvodov, kot jih danes prodata Delo, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in Večer skupaj«. <ref name=":2" /> Leta 2017 so ga odpustili iz Dela, ker se ni strinjal s tem, kar je označil za Delovo »politično propagando«. <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: Delo je bilo zlorabljeno za politično propagando|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/peter-jancic-delo-je-bilo-zlorabljeno-za-politicno-propagando-511004|accessdate=2022-05-04|website=Revija Reporter}}</ref> Leta 2017 je Jančič izdal knjigo z naslovom ''Lažne novice'' ( ''Lažne novice'' ). <ref>{{Navedi knjigo|last=Jančič|first=Peter|title=Fake News: Lažne novice|publisher=Družina|year=2017}}</ref> Knjiga opisuje odnose med slovensko politiko in mediji, kdo nadzoruje in vpliva na medije ter zakaj poročajo tako, kot poročajo. <ref>{{Navedi novice|last=Leiler|first=Ženja|title=Novinarji pišemo o vseh in vsem, redko o sebi|pages=14|work=Delo. - ISSN 0350-7521 (Leto 59, št. 281, 5 December 2017, str. 14)}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Nežmah|first=Bernard|date=1 December 2017|title=Book review: Peter Jančič: Fake News.|pages=64|work=Mladina. - ISSN 0350-9346}}</ref> Knjiga je sprožila ostro razpravo med javnimi osebnostmi. <ref>{{Navedi splet|title=Knjige: Peter Jančič: »Fake news«|url=http://www.mladina.si/183145/knjige-peter-jancic-fake-news/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Odgovor Jureta Apiha Bernardu Nežmahu|url=http://www.mladina.si/183506/odgovor-jureta-apiha-bernardu-nezmahu/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: »Fake news« – Lažnive novice|url=http://www.mladina.si/183069/peter-jancic-fake-news-laznive-novice/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> Več let je bil član sveta in programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Jančič je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Društva novinarjev in publicistov, ki je eno od dveh največjih novinarskih združenj v Sloveniji. <ref>{{Navedi splet|last=Ro./STA|first=Š|date=2009-06-08|title=Peter Jančič odstopil zaradi izjave o Ultri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/peter-jancic-odstopil-zaradi-izjave-o-ultri.html|accessdate=2022-05-04|website=old.delo.si|language=sl-si}}</ref> Leta 2017 je ustanovil Fundacijo za svobodo izražanja <ref>{{Navedi splet|title=Zavod za svobodo izražanja Ljubljana - Bizi|url=https://www.bizi.si/ZASIZ/|accessdate=2022-05-02|website=www.bizi.si}}</ref> in novinarsko spletno stran <ref>{{Navedi novice|date=2017-10-22|title=Slovenian President Pahor fails to win majority, faces runoff|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election-idUSKBN1CR0SR|accessdate=2022-05-04}}</ref> Spletni časopis, ki jo je ustvarjal in urejal do leta 2020. <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> Aprila 2020 je postal glavni urednik Siola, enega vodilnih slovenskih spletnih strani z novicami. Vendar je bil 2 leti pozneje, ko se je vlada zamenjala, tudi sam zamenjan in je šel zopet delati samostojno za Spletni časopis. <ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> == Reference == # # [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 27nlbdn9m9wee0b46jqo5aypl2u8oqh Bergerjev sistem 0 603311 6682112 2026-05-27T20:56:26Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Turnirski razporeditveni sistemi]] 6682112 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Turnirski razporeditveni sistemi]] 5ynpla45y6a58ke3hse68gc9gzpsk7v Vladimir Šega 0 603312 6682185 2026-05-28T07:06:13Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Funkcionar |name = Vladimir Šega |birth_date = 26. avgust 1959 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image male.svg }} '''Vladimir Šega''', [[Slovenci|slovenski]] pol...« 6682185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Vladimir Šega |birth_date = 26. avgust 1959 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image male.svg }} '''Vladimir Šega''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * 26. avgust 1959. == Poklic == == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šega, Vladimir}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] coan0x2qdp9b9kv5cyn77b6ojm308z3 6682186 6682185 2026-05-28T07:08:57Z Erardo Galbi 166658 6682186 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Vladimir Šega |birth_date = 26. avgust 1959 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image male.svg }} '''Vladimir Šega''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * 26. avgust 1959. == Politika == Šega je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|11. državnozborskih volitvah]] leta 2026 prejel 872 glasov v okraju Maribor IV. in tako bil izvoljen. == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šega, Vladimir}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] fg5cipws4jxl3plrfkp2zb1du3vyw52 6682188 6682186 2026-05-28T07:17:35Z Erardo Galbi 166658 6682188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Vladimir Šega |birth_date = 26. avgust 1959 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image male.svg }} '''Vladimir Šega''', [[Slovenci|slovenski]] inženir in [[politik]], * 26. avgust 1959. == Življenje == Šega je inženir [[Elektroenergetika|elektroenergetike]], predsednik [[Združenje svetov delavcev Slovenije]] in zagovornik [[Ekonomska demokracija|ekonomske demokracije]]. Šega je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|11. državnozborskih volitvah]] leta 2026 prejel 872 glasov v okraju Maribor IV. in tako bil izvoljen. == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šega, Vladimir}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 1bjhh557pa89fp2vg92qrkvb95djik3 6682190 6682188 2026-05-28T07:21:47Z Erardo Galbi 166658 6682190 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Vladimir Šega |birth_date = 26. avgust 1959 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image male.svg }} '''Vladimir Šega''', [[Slovenci|slovenski]] inženir in [[politik]], * 26. avgust 1959. == Življenje == Šega je inženir [[Elektroenergetika|elektroenergetike]], predsednik [[Združenje svetov delavcev Slovenije]] in zagovornik [[Ekonomska demokracija|ekonomske demokracije]]. Šega je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|11. državnozborskih volitvah]] leta 2026 prejel 872 glasov v okraju Maribor IV. in tako bil izvoljen. == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šega, Vladimir}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] dtxiod4f6uo7cc8in1o3nxfdsnxgnrq 6682191 6682190 2026-05-28T07:22:50Z Erardo Galbi 166658 6682191 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Vladimir Šega |birth_date = 26. avgust 1959 |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image male.svg }} '''Vladimir Šega''', [[Slovenci|slovenski]] inženir in [[politik]], * 26. avgust 1959. == Življenje == Šega je inženir [[Elektroenergetika|elektroenergetike]], predsednik [[Združenje svetov delavcev Slovenije]] in zagovornik [[Ekonomska demokracija|ekonomske demokracije]]. Šega je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|11. državnozborskih volitvah]] leta 2026 prejel 872 glasov v okraju Maribor IV. in tako bil izvoljen. == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šega, Vladimir}} [[Kategorija:Slovenski politiki|Šega, Vladimir]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike|Šega, Vladimir]] [[Kategorija:Člani Levice|Šega, Vladimir]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|Šega, Vladimir]] t18lcg0mvpt4rts9ms8yk3o5opc93fc 6682289 6682191 2026-05-28T09:59:26Z Sporti 5955 pp 6682289 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Vladimir Šega |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = [[Nataša Pirc Musar]] |image=Silver - replace this image male.svg }} '''Vladimir Šega''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] in [[politik]], * [[26. avgust]] [[1959]]. == Življenje == Šega je inženir [[Elektroenergetika|elektroenergetike]], predsednik [[Združenje svetov delavcev Slovenije]] in zagovornik [[Ekonomska demokracija|ekonomske demokracije]]. Šega je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|11. državnozborskih volitvah]] leta 2026 prejel 872 glasov v okraju Maribor IV. in tako bil izvoljen. == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Šega, Vladimir}} [[Kategorija:Slovenski politiki|Šega, Vladimir]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Člani Levice|Šega, Vladimir]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 5jiniytpykycfhm7bzahjpk3hqzt2nq Ljubljanska tržnica 0 603313 6682208 2026-05-28T07:38:22Z Smihael 2136 preusmeritev na [[Plečnikova tržnica]] 6682208 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Plečnikova tržnica]] eerneb2eg6rsl4x8luh2vystca7mn2o Robec 0 603315 6682230 2026-05-28T08:06:02Z Smihael 2136 po de 6682230 wikitext text/x-wiki [[Slika:Stofftaschentuch.jpg|sličica|Platnen robec]] [[Slika:Tissue.jpg|thumb|Papirnati robčki]] [[Slika:Mouchoir-éponge.jpg|thumb|Japonski ''Hankachi'' ({{lang|ja|ハンカチ}}) iz frotirja]] '''Robec''' je kos [[tkanina|blaga]] ali [[papir]]ja, ki se uporablja predvsem za čiščenje [[nosni izcedek|nosnega izcedka]]. Robci obstajajo kot pralni platneni robci ali kot papirnati robčki, ki se po uporabi zavržejo. Vendar pa se za brisanje nosu robcev ne uporablja v vseh kulturah in tudi v Evropi to vse do [[novi vek|novega veka]] ni bilo običajno. Posebna oblika robca je [[žepni robec]], ki ga moški ob svečanih priložnostih pogosto nosijo v prsnem žepu [[suknjič]]a; služi le dekoraciji in nima praktične funkcije. == Zgodovina in razvoj == === Začetki === V rimski [[antika|antiki]] so obstajale brisače za pot in usta, ki jih zgodovinarji označujejo kot ''etiketne krpe''. Za brisanje nosu jih niso uporabljali. Brisače za pot prvič omenja pesnik [[Katul]] z izrazom ''Sudarium'' ({{Jezik-la|sudor}}, pot). Izdelane so bile iz egipčanskega [[laneno vlakno|platna]] in zataknjene v gubo [[toga|toge]]. Stoletje pozneje se je pojavil tako imenovani ''Orarium'' ({{laS|oris}}, usta). Poleg tega so v antiki že obstajali [[prtiček|prtički]], imenovani ''Mappa''. Pod cesarjem [[Avrelijan]]om je postala navada, da so v gledališču pomembne osebnosti in priljubljene igralce pozdravljali z mahanjem pisanih rutic. ''Mappa'' in ''Orarium'' sta se kot [[liturgija|liturgična]] simbola ohranila v krščanskem bogoslužju.<ref name="loschek">{{cite book |author=Ingrid Loschek |title=Accessoires. Symbolik und Geschichte |location=München |year=1993 |isbn=3-7654-2629-6 |pages=269 ff.}}</ref> Od 11. stoletja so imele rute vlogo skrivnega ljubezenskega znamenja v pri dvorjenju. Kot dokaz zvestobe so jih [[vitez]]i nosili v boj in jih po bitki vrnili izvoljenki, pogosto prepojene s potom in krvjo.<ref name="loschek" /> Včasih so bile takšne rute javno pritrjene na [[sulica|sulico]], če njihova lastnica ni bila poročena z drugim moškim. Tkalec [[Baptiste Chambray]] iz [[Cambrai|Cambraije]] naj bi okoli leta 1300 izdelal prve platnene robce. Pod imenom majhen platnen nosni robec {{lang-it|Drapesello panetto di naso}} so se uporabljali le posamično. Hranili so jih v torbici na pasu. === Luksuzni predmet plemstva === [[Slika:Diego Velázquez 030.jpg|thumb|Infantinja Marija Terezija Španska, slika [[Diego Velázquez|Diega Velázqueza]], okoli 1652]] Okoli leta 1447 je robec postopoma postal luksuzni predmet. V italijanskih popisih oblačil iz 15. stoletja se omenjajo različne vrste: * sudarioli (brisače za pot) * paneti in drapeselli (majhne rutice) * paneti da naso (nosni robci) * paneti da copa (vratne rute) * fazzoletto (okrasna ruta) Najpomembnejšo vlogo so imeli okrasni robci, ki so bili pogosto bogato izvezene in nošene odkrito v roki. Najdragocenejše so izdelovali v [[Benetke|Benetkah]] in jih izvažali predvsem v Francijo.<ref name="loschek" /> [[Katarina Medičejska]] je v 16. stoletju na francoski dvor uvedla ''toaletno ruto''. Imenovala se je ''mouchoir'' in je služila predvsem reprezentativnim namenom. Za brisanje nosu je plemstvo v tem času večinoma še vedno uporabljalo prste. [[Erazem Rotterdamski]], ki je po inventarju posedoval 39 robcev, velja za izjemo. Okrasne rute so dame prepojile s [[parfum]]om in jih podarjale moškim kot ljubezenski znak; za to se je uporabljal izraz ''mouchoir de Vénus''. Francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] jih je podarjal svojim ljubljencem, imenovanim [[Mignon (Geschichte)|mignons]].<ref name="loschek" /> V Nemčiji je bila okrasna ruta od začetka 16. stoletja med plemstvom znana kot ''Fazinetel'' ali ''Fazittlein''. Zaradi običajnega odišavljanja so jih v [[predpisi o oblačenju|predpisih o oblačenju]] imenovali vohalne rute in so bile namenjene višjim slojem.<ref name="loschek" /> Z razširitvijo [[njuhanec|njuhanca]] in uporabo okrasnih rut za čiščenje nosu so rute izgubile značaj luksuznega predmeta. Tako je robec v 18. stoletju med moškimi višjih slojev postopoma postal vsakdanji predmet. V času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] pa je še vedno veljal za simbol plemstva. {{" |‚Kaj, ne briše si nosu s prsti? Ima robec – mora biti aristokrat. Obesite ga!‘ kriči revolucionar v [[Georg Büchner|Büchnerjevi]] drami [[Dantonova smrt]].<ref>{{cite book |author=Ingrid Loschek |title=Accessoires. Symbolik und Geschichte |location=München |year=1993 |isbn=3-7654-2629-6 |page=276}}</ref>}} === Splošna razširjenost === Z izumom [[leteči čolniček|letečega čolnička]] leta 1733 in [[predilni stroj|predilnega stroja]] je proizvodnja blaga postajala vse cenejša. Zaradi tega so lahko robce izdelovali po nižjih cenah in iz luksuznega predmeta so postopoma postali vsakdanji predmet. Tako [[Christian Friedrich Germershausen]] v svojem delu ''Gospodinja (Hausmutter''), ki spada v [[razsvetljenstvo|razsvetljensko]] literaturo o gospodinjstvu, poroča, da se je neki evangeličanski podeželski župnik ob nastopu službe zgražal nad običajnim [[rokovanje|rokovanjem]], ker je bilo na rokah članov skupnosti vedno veliko [[nosni izcedek|nosnega izcedka]]. Ker so bile rokavice zanj dolgoročno predrage, je predlagal, naj matere svojim otrokom dajejo robce, sešite iz starih srajc, ki bi jih tedensko menjavali. To navado so kmalu prevzeli tudi odrasli, tako da je območje kmalu veljalo za zgled čistoče, kar je pozitivno vplivalo tudi na prodajo njihovih kmetijskih izdelkov.<ref>{{cite book |author=Evke Rulffes |title=Die Erfindung der Hausfrau. Geschichte einer Entwertung |publisher=HarperCollins |location=Hamburg |year=2021 |isbn=978-3-7499-0240-8 |pages=85 f.}}</ref> V času [[bidermajer]]jev je robec v meščanskih krogih postal romantični simbol ljubezni. Dame so ga pogosto koketno držale v roki, da so bile vidne vezenine. Mladi moški so robec svoje izvoljenke vidno nosili v gumbnici suknjiča. Ta običaj naj bi se okoli leta 1800 najprej pojavil v [[London]]u in je bil morda predhodnik moškega [[žepni robec|žepnega robca]], ki je dokumentiran šele po letu 1830. V drugi polovici 19. stoletja so dame odišavljene robce nosile v [[dekolte]]ju ali v rokavih obleke, da so jih imele pri roki.<ref name="loschek" /> === Papirnati robčki === 20. stoletje je na različne načine spremenilo uporabo robca. Odločilen je bil cesarski patent v Nemčiji za »papirnati robec«, prepojen z [[glicerin]]om, ki ga je 14. avgusta 1894 prejel Gottlob Krum, lastnik papirnice v [[Göppingen]]u ([[patent]] št. 81094).<ref>{{cite book |author=Sabine Rochlitz |title=Göppinger Geschichten. Von Menschen, Ereignissen und Bauwerken |publisher=Archiv und Museen der Stadt Göppingen |location=Göppingen |year=2005 |isbn=3-933844-47-9 |page=170}}</ref> Patent se nanaša na zelo tanek skoraj običajen papir, prepojen z glicerinom za doseganje določene mehkobe. Približno 35 let pozneje, 29. januarja 1929, so ''Združene papirnice Nürnberga'' (nemško: ''Vereinigte Papierwerke Nürnberg'') pri [[Nemški patentni in znamčni urad|državnem patentnem uradu]] prijavili [[blagovna znamka|blagovno znamko]] za ''prvi papirnati robček iz čiste celuloze'' (številka znamke: 407752). Ta robček za enkratno uporabo je dobil še danes znano ime ''[[Tempo (znamka)|Tempo]]''. Idejo pripisujejo tedanjemu solastniku podjetja Oskarju Rosenfelderju. Patent, ki sta ga prijavila Oskar in Emil Rosenfelder,<ref>{{cite book |author=Martin Droschke |title=Wer hat’s erfunden? Papiertaschentuch |work=Franken 2024. Franken-Wissen für das ganze Jahr |publisher=Emons Verlag |location=Köln |year=2023 |isbn=978-3-7408-1797-8 |page=25. April}}</ref> je temeljil na celuloznem papirju, prevlečenem s tanko plastjo glicerina za doseganje mehkobe (podobno kot Krumov patent). Podjetje [[Kimberly-Clark]] je od leta 1924 v [[Združene države Amerike|ZDA]] tržilo robčke pod blagovno znamko [[Kleenex]], izdelane iz celulozne vate. Le-ta se je predvsem med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] uporabljala za [[povoj|povoje]], ker ga odlikujeta vpojnost in trpežnost. Oba velika proizvajalca papirnih robčkov sta začela osvajati svetovni trg. Medtem ko se je ''Tempo'' razširil na evropskem trgu, se je ''Kleenex'' uveljavil predvsem v Ameriki in [[Azija|Aziji]]. ''Tempo'' se na nemško govorečih območjih (razen v Švici<ref>{{cite web |url=https://blog.supertext.ch/2015/09/tipp-ex-tesa-und-tempo-wenn-sich-namen-von-marken-verselbststaendigen/ |title=«Tipp-Ex», «Tesa» und «Tempo» – wenn sich Namen von Marken verselbstständigen |website=blog.supertext.ch |date=2015-09-04 |language=de |access-date=2024-04-30}}</ref>) ne uporablja le kot blagovna znamka, ampak tudi kot [[sinonim]] oziroma [[eponim]] za papirnati robček nasploh. Od šestdesetih let 20. stoletja se je na trgu pojavilo več manjših proizvajalcev robčkov. V Sloveniji ima pomembno vlogo pri proizvodnji papirnatih robčkov podjetje [[Paloma]], eden največjih proizvajalcev higienskega papirja v jugovzhodni Evropi. Leta 1967 so bili v predhodnici Palome Sladkogorski tovarni papirja nameščeni prvi polavtomatski stroji za izdelavo robčkov in rolic, kasneje pa je proizvodnja postala skoraj povsem avtomatizirana.<ref>{{cite web |url=https://www.paloma.si/sl/zgodovina |title=Zgodovina |website=Paloma}}</ref> [[Slika:Cellulose strand.svg|thumb|Celuloza je sestavljena iz verig sladkornih molekul (na sliki vodoravno), ki so med seboj povezane z vodikovimi vezmi (na sliki navpično)]] Za izdelavo papirnatih robčkov se uporabljata [[celuloza]] ali reciklirana vlakna, pridobljena iz starega papirja. Kot surovina za proizvodnjo celuloze se uporablja les. Po svetu obstajata predvsem dva postopka proizvodnje celuloze, [[sulfitni postopek]] in [[sulfatni postopek]]. == Videz == Okrasni robci so bili deloma izvezeni z [[zlato|zlatimi]] nitmi in okrašeni z [[diamant]]i. Z velikostjo približno 60 × 50 cm so bili bistveno večji od današnjih platnenih robcev. Po uvedbi industrijske proizvodnje platnenih robcev so skušali premagati enoličnost. Kot prvi ukrep so robce začeli krasiti z [[monogram]]i. Umetelno izdelane začetnice lastnikov niso bile le okrasne, temveč so prispevale tudi k individualnosti robca, saj noben ni bil enak drugemu. Leta 1785 je [[Thomas Bell]] izumil [[valjčni tisk]]. S tem je bilo mogoče platnene robce tiskati z barvami. Pri tem postopku tiskarski valji z vgraviranimi [[vzorec|vzorci]] prenašajo barvo na tkanino. Hkrati je bilo mogoče uporabiti do 16 valjev. Nameščeni so bili na vretena in pritisnjeni ob tiskarsko podlago. Tiskarske barve so iz barvnih korit nanašali na valje, pri čemer je vsak valj predstavljal eno barvo. Ta način tiska pa je bil gospodaren le pri večjih [[serija|serijah]], saj je menjava tiskarskih valjev zahtevala dolgotrajno pripravo. Metodo je odlikovala velika zmogljivost, saj je bilo mogoče potiskati do 5000 metrov blaga na uro. [[Slika:LMW Taschentuch 412545.jpg|thumb|Okrasni robec z natisnjenim barvnim motivom v spomin na polet in požar zračne ladje [[LZ 4]] leta 1908, zbirka Deželnega muzeja [[Württemberg]]]] Pri proizvodnji robcev se niso uporabljali le tiskarski postopki. Že leta 1809 je [[John Heathcoat]] razvil tehniko industrijske izdelave [[čipka|čipk]]. Kmalu so tiskane robce uporabljali podobno kot [[časopis]]e. Med priljubljenimi [[okras|motivi]] potrošnikov so bili politični dogodki, kot je [[francoska revolucija]], zemljevidi sveta in [[karikatura|karikature]]. [[John Churchill, 1. vojvoda Marlboroughski|John Churchill, 1. vojvoda Marlboroughski]], je leta 1702 dal svoje vojaške uspehe natisniti na robce, leta 1710 pa tudi svoj govor v parlamentu. Leta 1870 so med [[francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] vojakom razdeljevali robce z navodili za uporabo [[puška|puške]] in z zemljevidi.<ref name="loschek" /> Velikost papirnatih robčkov je prepuščena proizvajalcem in ni standardizirana. == Družbeni in kulturni pomen == [[Slika:Tissot James Jacques The Fireplace.jpg|thumb|Ženska ob kaminu z robcem. Slika Jamesa Tissota, okoli 1870]] === Brisanje nosu v javnosti === V evropskem [[srednji vek|srednjem veku]] so si pripadniki vseh slojev brisali nos s prsti in jih nato obrisali ob oblačila, od nižjih slojev do plemstva. To ni veljalo za kršitev bontona, saj robci še niso bili v uporabi. Od srednjega veka dalje se je uveljavil bolj uglajen način brisanja nosu. Medtem ko je »nižji« sloj uporabljal desno roko, s katero je jedel, so si pripadniki višjih slojev – vsaj med obrokom – nos brisali le z levo roko, po možnosti le z dvema prstoma.<ref name="Elias1977">{{cite book |author=Norbert Elias |title=Über den Prozeß der Zivilisation |volume=1 |edition=3 |year=1977 |isbn=2-253-01729-9 |pages=201 ff.}}</ref> Uporaba robca za brisanje nosu se je najprej uveljavila v Italiji in se od tam razširila med plemstvom. Ugledne dame so dragoceno ruto nosile odkrito na pasu. Toda tudi vladarji so sprva posedovali le malo primerkov. [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV. Francoski]] je imel konec 16. stoletja le pet robcev. Šele [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] jih je imel večje število.<ref name="Elias1977" /> Iz knjige o [[bonton]]u [[Erazem Rotterdamski|Erazma Rotterdamskega]] iz leta 1529 je jasno razvidno, da je bil robec v njegovem času sicer poznan, vendar med višjimi sloji še malo razširjen. Dvesto let pozneje pa je že veljalo za nevljudno, če kdo ni uporabljal robca. Javno brisanje nosu je postajalo vedno bolj neprimerno.<ref name="Elias1977" /> Pred 18. stoletjem so robci kot luksuzni predmeti služili predvsem kot statusni simboli in okrasni dodatki, uporabljali pa so jih kvečjemu za brisanje potu z obraza. Z razširitvijo mode njuhanja tobaka so rute predvsem za moške postajale vse bolj uporabni predmet. Od 18. stoletja dalje so občutki zadrege postajali izrazitejši, tako da se je na primer pri mizi treba izogibati vsakršni uporabi robca, da ne bi razburili prisotnih gostov. Če pa je bilo vendarle nujno ustaviti izcedek, naj bi človek dejanje čim bolj zakril s prtičkom ali se obrnil proč od mize. Pojem [[zadrega]] je dobil nov položaj v družbi, zato se je bilo treba izogibati celo uporabi besede »brisati nos«.<ref name="Martin Beutelspacher">Martin Beutelspacher aus ''Menschen, Nasen, Taschentüchern''.</ref> V drugih kulturnih območjih, na primer na [[Japonska|Japonskem]], v [[Koreja|Koreji]], pa tudi v [[Mehika|Mehiki]], je javno brisanje nosu tabu. Tako kot napenjanje v javnosti velja za zelo nevljudno. Nasprotno pa velja smrkanje oziroma vlečenje nosne sluzi nazaj za znak samonadzora in je sprejemljivo tudi v javnosti. === Razvoj predstav o higieni === Dolgo časa je veljalo za sramotno javno brisati nos. Šele z naraščajočo zavestjo o [[higiena|higieni]] v [[novi vek|novem veku]] se je odnos do tega spremenil. Menili so, da bolezni povzroča smrdljiv zrak; to prepričanje je izhajalo iz dejstva, da so v srednjem veku velike [[epidemija|epidemije]] izbruhnile predvsem v revnih četrtih, plemstvo pa je za to krivilo tamkajšnji zrak. Med letoma 1760 in 1780 je nastala teorija, da zrak sestavljajo tako imenovani »flogistični zrak« ([[dušik|N<sub>2</sub>]]), »vezani zrak« ([[ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]]) in »življenjski zrak« ([[kisik|O<sub>2</sub>]]). Kemija je začela zrak na novo opredeljevati in razumeti. Posebej vonjave so prvič dobile opise in imena. Leta 1794 je bila v Parizu pri ''Société royale de médecine'' ustanovljena prva [[katedra]] za javno higieno. Tema raziskav je postalo širjenje [[povzročitelj bolezni|povzročiteljev bolezni]]. Posebno pozornost so namenjali ''miazmam''. Kot »[[miazma]]« so takrat označevali domnevne kužne snovi, ki naj bi nastajale zunaj telesa. Ta predstava se je ohranila do odkritja [[bakterija|bakterij]] s strani [[Louis Pasteur|Louisa Pasteurja]]. Od izuma celuloznega robčka se je število uporabnikov platnenih robcev močno zmanjšalo. Ljudje niso več sprejemali negotovosti, da morda »kos blaga« pri prejšnjem pranju ni bil dovolj očiščen in da bi zato lahko vseboval povzročitelje bolezni. Vedno bolj nehigiensko je veljalo tudi nositi uporabljen platneni robec v žepu hlač ali v [[ročna torbica|ročni torbici]] ter ga večkrat uporabiti. Zato so papirnati robčki postopoma izpodrinili platnene robce. === Robci in rutice v umetnosti === [[Slika:Othello2 josiahbaydell.jpg|thumb|''Othello and Desdemona'' avtorja [[Josiah Baydell|Josiaha Baydella]], 18. stoletje. Pomembno vlogo ima robec tudi v [[William Shakespeare|Shakespearovem]] [[Othello|Othellu]] in v istoimenskih operah [[Otello (Rossini)|Rossinija]] ter [[Otello (Verdi)|Verdija]]. Desdemona izgubi robec, ki ji ga je podaril Othello. Ko Othello robec najde pri Cassiu, mu ta postane dokaz Desdemonine nezvestobe. Cassio ga je namreč nevede prejel od Jaga. Othello nato Desdemono zadavi in zabode.]] Robec ima v številnih kulturah simbolni pomen in se pogosto pojavlja v književnosti, gledališču, filmu, glasbi, ljudskih običajih in plesih. Pogosto simbolizira ljubezen, slovo, zvestobo, žalovanje, spomin ali družbeni položaj. V evropski tradiciji je bil robec lahko ljubezenski dar ali znamenje naklonjenosti, v ljudskem izročilu pa tudi predmet spomina na odsotne ali umrle. [[Slika:Marinera Norteña.jpg|thumb|Perujski ples [[marinera]], Ronald Huamani Garcia. Med plesom oba plesalca držita v rokah bel robec, ki ga premikata v ritmu glasbe.]] V številnih tradicionalnih plesih po svetu se robci uporabljajo kot plesni rekviziti za poudarjanje gibov in izražanje čustev. Robec se pojavlja tudi v simbolnih barvah ali vzorcih, ki lahko izražajo pripadnost, politična prepričanja ali osebne preference. V nekaterih okoljih je postal tudi del različnih stilov oblačenja in identitetnih simbolov. Kot vsakdanji predmet s specifično simbolno vrednostjo se robec pogosto uporablja tudi v umetnosti in popularni kulturi kot prepoznaven znak čustev, slovesa, elegance ali nostalgije. == Literatura == * {{cite book |author=Autorenkollektiv |title=Altpapier |publisher=VEB Fachbuchverlag |location=Leipzig |year=1979}} * {{cite book |author=Autorenkollektiv |title=Zellstoff – Papier |publisher=VEB Fachbuchverlag |location=Leipzig |year=1974}} * {{cite book |author=Gabriele Donder-Langer; Harry Michael Zwergel |title=Menschen, Nasen, Taschentücher |publisher=Selbstverlag |location=Kassel |year=1998 |isbn=3-00-002788-2 |url=http://www.alltagskultur.de/html/menschen__nasen__taschentucher.html}} * {{cite book |editor=Dt. Institut für Normung e.&nbsp;V. |title=Papier, Pappe und Zellstoff |publisher=Beuth Verlag |location=Berlin |year=1991}} * {{cite book |author=Margarethe Braun-Ronsdorf |title=The history of the handkerchief |publisher=F. Lewis |location=Leigh-on-Sea |year=1967}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Handkerchiefs|Robci}} * [http://www.papiertaschentuecher.de/ Zbirka različnih papirnih robčkov] (v nemščini) * [https://www.alltagskultur.de/portfolio/menschen-nasen-taschentuecher/ Zgodovina žepnih robčkov] (v nemščini) == Sklici == <references /> [[Kategorija:Higiena]] [[Kategorija:Papir]] [[Kategorija:Tekstil]] rms1didxnnw8c0plhs329eju4zcx5o0 Pogovor:Robec 1 603316 6682236 2026-05-28T08:09:02Z Smihael 2136 nova stran z vsebino: »{{Prevedena stran|de|Taschentuch|small=no}}« 6682236 wikitext text/x-wiki {{Prevedena stran|de|Taschentuch|small=no}} nqmbckbxyanqlbgodgf25n84r6l3zdr Cassacco 0 603317 6682239 2026-05-28T08:14:53Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji | name = Cassacco | official_name = Comune di Cassacco / Comun di Cjassà | native_name = {{native name|fur|Cjassà}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates...« 6682239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Cassacco | official_name = Comune di Cassacco / Comun di Cjassà | native_name = {{native name|fur|Cjassà}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|10|N|13|11|E|type:city(2,880)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Province of Udine|Udine]] (UD) | frazioni = Conoglano, Martinazzo, Raspano, Montegnacco | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 11,6 | population_footnotes = | population_total = 2880 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. cassaccesi | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33010 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.cassacco.ud.it}} | footnotes = }} '''Cassacco''' ({{langx|fur|Cjassà}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km severno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 2.880 prebivalcev in površino 14,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina Cassacco je sestavljena iz naslednjih naselij: Conoglano, Martinazzo, Raspano in Montegnacco. Cassacco meji z naslednjimi občinami: [[Colloredo di Monte Albano]], [[Magnano in Riviera]], [[Tarcento]], [[Treppo Grande]] in [[Tricesimo]]. {{stack|[[File:Cassacco Chiesa di San Giovanni e Torre campanaria.jpg|thumb|San Giovanni Church]]}} == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1911 |1881|2016 |1901|2770 |1911|3330 |1921|3560 |1931|3069 |1936|2476 |1951|2960 |1961|2684 |1971|2334 |1981|2829 |1991|2859 |2001|2849 | source= Podatki z Istata }} == Pobratena mesta == Cassacco je pobratena z: * {{flagicon|Austria}} [[Glanegg]], Avstrija, od 1997 == Sklici == {{sklici}} == Znunanje povezave == * [http://www.comune.cassacco.ud.it www.comune.cassacco.ud.it] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Cassacco}} [[Kategorija:Cassacco| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] mgt2at2ttka4q61vnk4frqvptepu0az 6682242 6682239 2026-05-28T08:20:06Z Erardo Galbi 166658 6682242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Cassacco | official_name = Comune di Cassacco / Comun di Cjassà | native_name = {{native name|fur|Cjassà}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|10|N|13|11|E|type:city(2,880)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Friuli-Venezia Giulia]] | province = [[Province of Udine|Udine]] (UD) | frazioni = Conoglano, Martinazzo, Raspano, Montegnacco | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 11,6 | population_footnotes = | population_total = 2880 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. cassaccesi | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33010 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.cassacco.ud.it}} | footnotes = }} '''Cassacco''' ({{langx|fur|Cjassà}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km severno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 2.880 prebivalcev in površino 14,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina Cassacco je sestavljena iz naslednjih naselij: Conoglano (''Conoglan''), Martinazzo (''Martinaç''), Raspano (''Raspan'') in Montegnacco (''Montegnà''). Cassacco meji z naslednjimi občinami: [[Colloredo di Monte Albano]] (''Colorêt di Montalban''), [[Magnano in Riviera]] (''Magnan''), [[Tarcento]] (''Tarcint''), [[Treppo Grande]] (''Trep Grant'') in [[Tricesimo]] (''Tresesin''). {{stack|[[File:Cassacco Chiesa di San Giovanni e Torre campanaria.jpg|thumb|San Giovanni Church]]}} == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1911 |1881|2016 |1901|2770 |1911|3330 |1921|3560 |1931|3069 |1936|2476 |1951|2960 |1961|2684 |1971|2334 |1981|2829 |1991|2859 |2001|2849 | source= Podatki z Istata }} == Pobratena mesta == Cassacco je pobratena z: * {{flagicon|Austria}} [[Glanegg]], Avstrija, od 1997 == Sklici == {{sklici}} == Znunanje povezave == * [http://www.comune.cassacco.ud.it www.comune.cassacco.ud.it] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Cassacco}} [[Kategorija:Cassacco| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 9zsrc68x9bdx03clg32197nrfgj5apt 6682243 6682242 2026-05-28T08:23:16Z Erardo Galbi 166658 6682243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Cassacco | official_name = Comune di Cassacco / Comun di Cjassà | native_name = {{native name|fur|Cjassà}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|10|N|13|11|E|type:city(2,880)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Conoglano, Martinazzo, Raspano, Montegnacco | mayor_party = državljanska lista | mayor = Ornella Baiutti | area_footnotes = | area_total_km2 = 11,6 | population_footnotes = | population_total = 2880 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. cassaccesi | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33010 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.cassacco.ud.it}} | footnotes = }} '''Cassacco''' ({{langx|fur|Cjassà}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km severno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 2.880 prebivalcev in površino 14,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina Cassacco je sestavljena iz naslednjih naselij: Conoglano (''Conoglan''), Martinazzo (''Martinaç''), Raspano (''Raspan'') in Montegnacco (''Montegnà''). Cassacco meji z naslednjimi občinami: [[Colloredo di Monte Albano]] (''Colorêt di Montalban''), [[Magnano in Riviera]] (''Magnan''), [[Tarcento]] (''Tarcint''), [[Treppo Grande]] (''Trep Grant'') in [[Tricesimo]] (''Tresesin''). {{stack|[[File:Cassacco Chiesa di San Giovanni e Torre campanaria.jpg|thumb|San Giovanni Church]]}} == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1911 |1881|2016 |1901|2770 |1911|3330 |1921|3560 |1931|3069 |1936|2476 |1951|2960 |1961|2684 |1971|2334 |1981|2829 |1991|2859 |2001|2849 | source= Podatki z Istata }} == Pobratena mesta == Cassacco je pobratena z: * {{flagicon|Austria}} [[Glanegg]], Avstrija, od 1997 == Sklici == {{sklici}} == Znunanje povezave == * [http://www.comune.cassacco.ud.it www.comune.cassacco.ud.it] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Cassacco}} [[Kategorija:Cassacco| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] fpq1i5lh46c9rxwfhribrgsaamrj4to 6682268 6682243 2026-05-28T09:03:02Z A09 188929 -slika 6682268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Cassacco | official_name = Comune di Cassacco / Comun di Cjassà | native_name = {{native name|fur|Cjassà}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|10|N|13|11|E|type:city(2,880)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Conoglano, Martinazzo, Raspano, Montegnacco | mayor_party = državljanska lista | mayor = Ornella Baiutti | area_footnotes = | area_total_km2 = 11,6 | population_footnotes = | population_total = 2880 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. cassaccesi | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33010 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.cassacco.ud.it}} | footnotes = }} '''Cassacco''' ({{langx|fur|Cjassà}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km severno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 2.880 prebivalcev in površino 14,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina Cassacco je sestavljena iz naslednjih naselij: Conoglano (''Conoglan''), Martinazzo (''Martinaç''), Raspano (''Raspan'') in Montegnacco (''Montegnà''). Cassacco meji z naslednjimi občinami: [[Colloredo di Monte Albano]] (''Colorêt di Montalban''), [[Magnano in Riviera]] (''Magnan''), [[Tarcento]] (''Tarcint''), [[Treppo Grande]] (''Trep Grant'') in [[Tricesimo]] (''Tresesin''). == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1911 |1881|2016 |1901|2770 |1911|3330 |1921|3560 |1931|3069 |1936|2476 |1951|2960 |1961|2684 |1971|2334 |1981|2829 |1991|2859 |2001|2849 | source= Podatki z Istata }} == Pobratena mesta == Cassacco je pobratena z: * {{flagicon|Austria}} [[Glanegg]], Avstrija, od 1997 == Sklici == {{sklici}} == Znunanje povezave == * [http://www.comune.cassacco.ud.it www.comune.cassacco.ud.it] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Cassacco}} [[Kategorija:Cassacco| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] n9hgpqk409pt1evy81dwtxnda3tshho Cjassà 0 603318 6682240 2026-05-28T08:15:51Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Cassacco]] 6682240 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cassacco]] g0ttek7imtj234unyumc108d3lk3b6l Krdžali 0 603319 6682244 2026-05-28T08:23:33Z Octopus 13285 uvod 6682244 wikitext text/x-wiki '''Krdžali''' ([[Turščina|turško]]: Kırcalı, iz [[Osmanščina|osmanske turščine]]: قیر, [[Bolgarščina|bolgarsko]]: кърджалии, krdžalii, [[Srbščina|srbsko]]: крџалије, krdžalije) so bili uporniki in razbojniki, ki so se pojavili v [[Rumelija|Rumeliji]] – evropskem delu [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] - med vladavino [[Selim III.|Selima III.]] konec 18. in v začetku 19. stoletja zaradi gospodarskih, socialnih, vojaških in političnih razlogov. Dejavnosti krdžalov, dobesedno 'gorskih razbojnikov', so se zaradi vakuuma oblasti v državi sprevrgle v upor.<ref name=ref1>[https://etd.lib.metu.edu.tr/upload/12620384/index.pdf "Arşivlenmiş kopya" ] (PDF). Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref><ref name=ref2>[https://web.archive.org/web/20200323155148/https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/624323 "Arşivlenmiş kopya". Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> Bolgarski zgodovinarji to obdobje anarhije, ki je trajalo približno 30 let, imenujejo "obdobje krdžalov".<ref name=ref3>[https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/136087 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> ==Gorski razbojniki== Bolgarska zgodovinarka Vera Mutafčijeva, specializirana za osmansko zgodovino, je poskušala v svoji knjigi ''Kırcalı Dönemi'' (''Obdobje krdžalov'', 1993)<ref>Mutafchieva, Vera P. (2005). ''L'Anarchie dans les Balkans a la fin du XVIIIe siècle''. İstanbul: Isis. ISBN 975-428-295-1. OCLC 60587310.</ref> razložiti etimologijo imena 'kırcalı'. Po njenih besedah so to ime najprej dali razbojnikom iz Hasköya, mesta v jugovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]] z večinoma turškim prebivalstvom, od koder se je razširilo na Balkan. To ime so najprej dali posameznikom iz vasi Kırca Ali, ki so izvajali roparske napade. Naziv 'krdžali', ki je v osmanskih dokumentih omenjen samo enkrat v dokumentu iz leta 1785 kot 'banditi krdžali', se je kasneje uporabljal za vse razbojnike, ki so delovali v Rumeliji. Osmani teh razbojnikov niso imenoveli 'krdžali', ampak 'gorski razbojniki'. Avtorica knjiga poudarje možnost, da so razbojniki dobili ime po vasi, ki se je bolgarsko izgovarjala kot Kirdžalija. Vera Mutafčijeva pravilno navaja regijo, od koder se je ime razširilo, njena trditev, da ime izvira iz vasi Kırdža Ali, pa je napačna. Glede na to, da se izraz 'gorski razbojnik' v osmanskih dokumentih nanaša na razbojnike, ki so delovali v gorah, zelo verjetno ni nastal v haskovski regiji, ki je na ravnini. Bolj verjetno je, da so tamkajšnji prebivalci ime 'krdžali' dali roparjem, ki so prihajali od drugod.<ref name=ref3/> O gorskih razbojnikih, ki so sprožali upore, govori zgodovinar Yusuf Akçura v svojem delu ''Obdobje razpada osmanske države'': : ''"Krdžali so napadali vasi in mesta v Podonavju in [[Trakija|Trakiji]]. Razdeljeni so bili v številne tolpe. Tolpe so prvotno tvorili razpuščeni vojaki po rusko-turških vojnah, in tisti, ki so se jim pridružili zaradi plenjenja. Krdžali so bili večinoma [[Turki]], [[Tatari]] in [[Albanci]], vendar je bilo med njimi tudi precejšnje število [[Bošnjaki|Bošnjakov]] in [[Bolgari|Bolgarov]]. Kirdžali so se prvič pojavili v turški vasi Hasköy ob vznožju Rodopov. Njihovo število je doseglo do 25.000. Vsi so bili konjeniki, oboroženi z meči, pištolami in puškami. Organizirani so bili po vojaško v čete pod poveljstvom majorjev in poveljnikov čet. Napadali so vasi in mesta, jih plenili in uničevali, ubijali moške in s seboj odpeljali ženske. Po celotnem Balkanu so povzročili veliko uničenje. Nekaj časa so prodirali celo do okolice [[Carigrad|Istanbul]]a. Sultanova vojska, poslana proti njim, ni mogla doseči pomembnih rezultatov, ker ni bila dovolj usposobljena in organizirana. Krdžali so napadali tako muslimanske Turke kot krščanske Bolgare. Prebivalci so se ponekod organizirali in se jim uspešno uprli. V spomin prebivalcev so se trajno zapisali v pripovedih in epskih pesnitvah."'' 9ing5qdfo48cxwf1ohevmzihxcs6gxe 6682246 6682244 2026-05-28T08:28:43Z Octopus 13285 /* Gorski razbojniki */ urejanje 6682246 wikitext text/x-wiki '''Krdžali''' ([[Turščina|turško]]: Kırcalı, iz [[Osmanščina|osmanske turščine]]: قیر, [[Bolgarščina|bolgarsko]]: кърджалии, krdžalii, [[Srbščina|srbsko]]: крџалије, krdžalije) so bili uporniki in razbojniki, ki so se pojavili v [[Rumelija|Rumeliji]] – evropskem delu [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] - med vladavino [[Selim III.|Selima III.]] konec 18. in v začetku 19. stoletja zaradi gospodarskih, socialnih, vojaških in političnih razlogov. Dejavnosti krdžalov, dobesedno 'gorskih razbojnikov', so se zaradi vakuuma oblasti v državi sprevrgle v upor.<ref name=ref1>[https://etd.lib.metu.edu.tr/upload/12620384/index.pdf "Arşivlenmiş kopya" ] (PDF). Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref><ref name=ref2>[https://web.archive.org/web/20200323155148/https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/624323 "Arşivlenmiş kopya". Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> Bolgarski zgodovinarji to obdobje anarhije, ki je trajalo približno 30 let, imenujejo "obdobje krdžalov".<ref name=ref3>[https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/136087 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> ==Gorski razbojniki== Bolgarska zgodovinarka Vera Mutafčijeva, specializirana za osmansko zgodovino, je poskušala v svoji knjigi ''Kırcalı Dönemi'' (''Obdobje krdžalov'', 1993)<ref>Mutafchieva, Vera P. (2005). ''L'Anarchie dans les Balkans a la fin du XVIIIe siècle''. İstanbul: Isis. ISBN 975-428-295-1. OCLC 60587310.</ref> razložiti etimologijo imena 'kırcalı'. Po njenih besedah so to ime najprej dali razbojnikom iz Hasköya, mesta v jugovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]] z večinoma turškim prebivalstvom, od koder se je razširilo na Balkan. To ime so najprej dali posameznikom iz vasi Kırca Ali, ki so izvajali roparske napade. Naziv 'krdžali', ki je v osmanskih dokumentih omenjen samo enkrat v dokumentu iz leta 1785 kot 'banditi krdžali', se je kasneje uporabljal za vse razbojnike, ki so delovali v Rumeliji. Osmani teh razbojnikov niso imenoveli 'krdžali', ampak 'rumelski gorski razbojniki' (turško: Rumeli Dağlı İsyanları). Avtorica knjiga poudarje možnost, da so razbojniki dobili ime po vasi, ki se je bolgarsko izgovarjala kot Kirdžalija. Vera Mutafčijeva pravilno navaja regijo, od koder se je ime razširilo, njena trditev, da ime izvira iz vasi Kırdža Ali, pa je napačna. Glede na to, da se izraz 'gorski razbojnik' v osmanskih dokumentih nanaša na razbojnike, ki so delovali v gorah, zelo verjetno ni nastal v haskovski regiji, ki je na ravnini. Bolj verjetno je, da so tamkajšnji prebivalci ime 'krdžali' dali roparjem, ki so prihajali od drugod.<ref name=ref3/> O gorskih razbojnikih, ki so sprožali upore, govori zgodovinar Yusuf Akçura v svojem delu ''Obdobje razpada osmanske države'': : ''"Krdžali so napadali vasi in mesta v Podonavju in [[Trakija|Trakiji]]. Razdeljeni so bili v številne tolpe. Tolpe so prvotno tvorili razpuščeni vojaki po rusko-turških vojnah, in tisti, ki so se jim pridružili zaradi plenjenja. Krdžali so bili večinoma [[Turki]], [[Tatari]] in [[Albanci]], vendar je bilo med njimi tudi precejšnje število [[Bošnjaki|Bošnjakov]] in [[Bolgari|Bolgarov]]. Kirdžali so se prvič pojavili v turški vasi Hasköy ob vznožju Rodopov. Njihovo število je doseglo do 25.000. Vsi so bili konjeniki, oboroženi z meči, pištolami in puškami. Organizirani so bili po vojaško v čete pod poveljstvom majorjev in poveljnikov čet. Napadali so vasi in mesta, jih plenili in uničevali, ubijali moške in s seboj odpeljali ženske. Po celotnem Balkanu so povzročili veliko uničenje. Nekaj časa so prodirali celo do okolice [[Carigrad|Istanbul]]a. Sultanova vojska, poslana proti njim, ni mogla doseči pomembnih rezultatov, ker ni bila dovolj usposobljena in organizirana. Krdžali so napadali tako muslimanske Turke kot krščanske Bolgare. Prebivalci so se ponekod organizirali in se jim uspešno uprli. V spomin prebivalcev so se trajno zapisali v pripovedih in epskih pesnitvah."'' qp4ln9jpo5vqmmqp8lshlb7d9pp6c7x 6682247 6682246 2026-05-28T08:33:52Z Octopus 13285 urejanje 6682247 wikitext text/x-wiki '''Krdžali''' ([[Turščina|turško]]: kırcalı, iz [[Osmanščina|osmanske turščine]]: قیر, [[Bolgarščina|bolgarsko]]: кърджалии, krdžalii, [[Srbščina|srbsko]]: крџалије, krdžalije) so bili uporniki in razbojniki, ki so se pojavili v [[Rumelija|Rumeliji]] – evropskem delu [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] - med vladavino [[Selim III.|Selima III.]] konec 18. in v začetku 19. stoletja zaradi gospodarskih, socialnih, vojaških in političnih razlogov. Dejavnosti krdžalov, dobesedno 'gorskih razbojnikov', so se zaradi vakuuma oblasti v državi sprevrgle v upor.<ref name=ref1>[https://etd.lib.metu.edu.tr/upload/12620384/index.pdf "Arşivlenmiş kopya"] (PDF). Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref><ref name=ref2>[https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/624323 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> Bolgarski zgodovinarji to obdobje anarhije, ki je trajalo približno 30 let, imenujejo "obdobje krdžalov".<ref name=ref3>[https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/136087 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> ==Gorski razbojniki== Bolgarska zgodovinarka Vera Mutafčijeva, specializirana za osmansko zgodovino, je poskušala v svoji knjigi ''Kırcalı Dönemi'' (''Obdobje krdžalov'', 1993)<ref>Mutafchieva, Vera P. (2005). ''L'Anarchie dans les Balkans a la fin du XVIIIe siècle''. İstanbul: Isis. ISBN 975-428-295-1. OCLC 60587310.</ref> razložiti etimologijo imena 'kırcalı'. Po njenih besedah so to ime najprej dali razbojnikom iz Hasköya, mesta v jugovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]] z večinoma turškim prebivalstvom, od koder se je razširilo na Balkan. To ime so najprej dali posameznikom iz vasi Kırca Ali, ki so izvajali roparske napade. Naziv 'krdžali', ki je v osmanskih dokumentih omenjen samo enkrat v dokumentu iz leta 1785 kot 'banditi krdžali', se je kasneje uporabljal za vse razbojnike, ki so delovali v Rumeliji. Osmani teh razbojnikov niso imenoveli 'krdžali', ampak 'rumelski gorski razbojniki' (turško: Rumeli Dağlı İsyanları). Avtorica knjiga poudarje možnost, da so razbojniki dobili ime po vasi, ki se je bolgarsko izgovarjala kot Kirdžalija. Vera Mutafčijeva pravilno navaja regijo, od koder se je ime razširilo, njena trditev, da ime izvira iz vasi Kırdža Ali, pa je napačna. Glede na to, da se izraz 'gorski razbojnik' v osmanskih dokumentih nanaša na razbojnike, ki so delovali v gorah, zelo verjetno ni nastal v haskovski regiji, ki je na ravnini. Bolj verjetno je, da so tamkajšnji prebivalci ime 'krdžali' dali roparjem, ki so prihajali od drugod.<ref name=ref3/> O gorskih razbojnikih, ki so sprožali upore, govori zgodovinar Yusuf Akçura v svojem delu ''Obdobje razpada osmanske države'': : ''"Krdžali so napadali vasi in mesta v Podonavju in [[Trakija|Trakiji]]. Razdeljeni so bili v številne tolpe. Tolpe so prvotno tvorili razpuščeni vojaki po rusko-turških vojnah, in tisti, ki so se jim pridružili zaradi plenjenja. Krdžali so bili večinoma [[Turki]], [[Tatari]] in [[Albanci]], vendar je bilo med njimi tudi precejšnje število [[Bošnjaki|Bošnjakov]] in [[Bolgari|Bolgarov]]. Kirdžali so se prvič pojavili v turški vasi Hasköy ob vznožju Rodopov. Njihovo število je doseglo do 25.000. Vsi so bili konjeniki, oboroženi z meči, pištolami in puškami. Organizirani so bili po vojaško v čete pod poveljstvom majorjev in poveljnikov čet. Napadali so vasi in mesta, jih plenili in uničevali, ubijali moške in s seboj odpeljali ženske. Po celotnem Balkanu so povzročili veliko uničenje. Nekaj časa so prodirali celo do okolice [[Carigrad|Istanbul]]a. Sultanova vojska, poslana proti njim, ni mogla doseči pomembnih rezultatov, ker ni bila dovolj usposobljena in organizirana. Krdžali so napadali tako muslimanske Turke kot krščanske Bolgare. Prebivalci so se ponekod organizirali in se jim uspešno uprli. V spomin prebivalcev so se trajno zapisali v pripovedih in epskih pesnitvah."'' ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] rimectp5o95dcf9z06c4ifpms3fk55g 6682251 6682247 2026-05-28T08:41:26Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje 6682251 wikitext text/x-wiki '''Krdžali''' ([[Turščina|turško]]: kırcalı, iz [[Osmanščina|osmanske turščine]]: قیر, [[Bolgarščina|bolgarsko]]: кърджалии, krdžalii, [[Srbščina|srbsko]]: крџалије, krdžalije) so bili uporniki in razbojniki, ki so se pojavili v [[Rumelija|Rumeliji]] – evropskem delu [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] - med vladavino [[Selim III.|Selima III.]] konec 18. in v začetku 19. stoletja zaradi gospodarskih, socialnih, vojaških in političnih razlogov. Dejavnosti krdžalov, dobesedno 'gorskih razbojnikov', so se zaradi vakuuma oblasti v državi sprevrgle v upor.<ref name=ref1>[https://etd.lib.metu.edu.tr/upload/12620384/index.pdf "Arşivlenmiş kopya"] (PDF). Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref><ref name=ref2>[https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/624323 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> Bolgarski zgodovinarji to obdobje anarhije, ki je trajalo približno 30 let, imenujejo "obdobje krdžalov".<ref name=ref3>[https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/136087 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> ==Gorski razbojniki== Bolgarska zgodovinarka Vera Mutafčijeva, specializirana za osmansko zgodovino, je poskušala v svoji knjigi ''Kırcalı Dönemi'' (''Obdobje krdžalov'', 1993)<ref>Mutafchieva, Vera P. (2005). ''L'Anarchie dans les Balkans a la fin du XVIIIe siècle''. İstanbul: Isis. ISBN 975-428-295-1. OCLC 60587310.</ref> razložiti etimologijo imena 'kırcalı'. Po njenih besedah so to ime najprej dali razbojnikom iz Hasköya, mesta v jugovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]] z večinoma turškim prebivalstvom, od koder se je razširilo na Balkan. To ime so najprej dali posameznikom iz vasi Kırca Ali, ki so izvajali roparske napade. Naziv 'krdžali', ki je v osmanskih dokumentih omenjen samo enkrat v dokumentu iz leta 1785 kot 'banditi krdžali', se je kasneje uporabljal za vse razbojnike, ki so delovali v Rumeliji. Osmani teh razbojnikov niso imenoveli 'krdžali', ampak 'rumelski gorski razbojniki' (turško: Rumeli Dağlı İsyanları). Avtorica knjiga poudarje možnost, da so razbojniki dobili ime po vasi, ki se je bolgarsko izgovarjala kot Kirdžalija. Vera Mutafčijeva pravilno navaja regijo, od koder se je ime razširilo, njena trditev, da ime izvira iz vasi Kırdža Ali, pa je napačna. Glede na to, da se izraz 'gorski razbojnik' v osmanskih dokumentih nanaša na razbojnike, ki so delovali v gorah, zelo verjetno ni nastal v haskovski regiji, ki je na ravnini. Bolj verjetno je, da so tamkajšnji prebivalci ime 'krdžali' dali roparjem, ki so prihajali od drugod.<ref name=ref3/> O gorskih razbojnikih, ki so sprožali upore, govori zgodovinar Yusuf Akçura v svojem delu ''Obdobje razpada osmanske države'': : ''"Krdžali so napadali vasi in mesta v Podonavju in [[Trakija|Trakiji]]. Razdeljeni so bili v številne tolpe. Tolpe so prvotno tvorili razpuščeni vojaki po rusko-turških vojnah, in tisti, ki so se jim pridružili zaradi plenjenja. Krdžali so bili večinoma [[Turki]], [[Tatari]] in [[Albanci]], vendar je bilo med njimi tudi precejšnje število [[Bošnjaki|Bošnjakov]] in [[Bolgari|Bolgarov]]. Kirdžali so se prvič pojavili v turški vasi Hasköy ob vznožju Rodopov. Njihovo število je doseglo do 25.000. Vsi so bili konjeniki, oboroženi z meči, pištolami in puškami. Organizirani so bili po vojaško v čete pod poveljstvom majorjev in poveljnikov čet. Napadali so vasi in mesta, jih plenili in uničevali, ubijali moške in s seboj odpeljali ženske. Po celotnem Balkanu so povzročili veliko uničenje. Nekaj časa so prodirali celo do okolice [[Carigrad|Istanbul]]a. Sultanova vojska, poslana proti njim, ni mogla doseči pomembnih rezultatov, ker ni bila dovolj usposobljena in organizirana. Krdžali so napadali tako muslimanske Turke kot krščanske Bolgare. Prebivalci so se ponekod organizirali in se jim uspešno uprli. V spomin prebivalcev so se trajno zapisali v pripovedih in epskih pesnitvah."'' ==Znani krdžali== * Pazvantoğlu Osman * Tepedelenli Ali paša * Tirsinikli Ismail * Yılıkoğlu Sulejman * Manav Ibrahim * Emin Aga * Tokatçıklı Sulejman * Kara Feyzi * Kuşancalı Halil<ref name=ref1/> ==Krdžali v književnosti== Ruski pisatelj [[Aleksander Sergejevič Puškin]] v svoji zgodbi ''Krdžali'', napisani leta 1834, pripoveduje zgodbo o glavnem junaku, razbojniku Krdžalu.<ref name=ref3/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] 72656ok8pm52pra9p8537qkfrjraxzj 6682253 6682251 2026-05-28T08:42:13Z Octopus 13285 /* Viri */ 6682253 wikitext text/x-wiki '''Krdžali''' ([[Turščina|turško]]: kırcalı, iz [[Osmanščina|osmanske turščine]]: قیر, [[Bolgarščina|bolgarsko]]: кърджалии, krdžalii, [[Srbščina|srbsko]]: крџалије, krdžalije) so bili uporniki in razbojniki, ki so se pojavili v [[Rumelija|Rumeliji]] – evropskem delu [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] - med vladavino [[Selim III.|Selima III.]] konec 18. in v začetku 19. stoletja zaradi gospodarskih, socialnih, vojaških in političnih razlogov. Dejavnosti krdžalov, dobesedno 'gorskih razbojnikov', so se zaradi vakuuma oblasti v državi sprevrgle v upor.<ref name=ref1>[https://etd.lib.metu.edu.tr/upload/12620384/index.pdf "Arşivlenmiş kopya"] (PDF). Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref><ref name=ref2>[https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/624323 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> Bolgarski zgodovinarji to obdobje anarhije, ki je trajalo približno 30 let, imenujejo "obdobje krdžalov".<ref name=ref3>[https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/136087 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> ==Gorski razbojniki== Bolgarska zgodovinarka Vera Mutafčijeva, specializirana za osmansko zgodovino, je poskušala v svoji knjigi ''Kırcalı Dönemi'' (''Obdobje krdžalov'', 1993)<ref>Mutafchieva, Vera P. (2005). ''L'Anarchie dans les Balkans a la fin du XVIIIe siècle''. İstanbul: Isis. ISBN 975-428-295-1. OCLC 60587310.</ref> razložiti etimologijo imena 'kırcalı'. Po njenih besedah so to ime najprej dali razbojnikom iz Hasköya, mesta v jugovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]] z večinoma turškim prebivalstvom, od koder se je razširilo na Balkan. To ime so najprej dali posameznikom iz vasi Kırca Ali, ki so izvajali roparske napade. Naziv 'krdžali', ki je v osmanskih dokumentih omenjen samo enkrat v dokumentu iz leta 1785 kot 'banditi krdžali', se je kasneje uporabljal za vse razbojnike, ki so delovali v Rumeliji. Osmani teh razbojnikov niso imenoveli 'krdžali', ampak 'rumelski gorski razbojniki' (turško: Rumeli Dağlı İsyanları). Avtorica knjiga poudarje možnost, da so razbojniki dobili ime po vasi, ki se je bolgarsko izgovarjala kot Kirdžalija. Vera Mutafčijeva pravilno navaja regijo, od koder se je ime razširilo, njena trditev, da ime izvira iz vasi Kırdža Ali, pa je napačna. Glede na to, da se izraz 'gorski razbojnik' v osmanskih dokumentih nanaša na razbojnike, ki so delovali v gorah, zelo verjetno ni nastal v haskovski regiji, ki je na ravnini. Bolj verjetno je, da so tamkajšnji prebivalci ime 'krdžali' dali roparjem, ki so prihajali od drugod.<ref name=ref3/> O gorskih razbojnikih, ki so sprožali upore, govori zgodovinar Yusuf Akçura v svojem delu ''Obdobje razpada osmanske države'': : ''"Krdžali so napadali vasi in mesta v Podonavju in [[Trakija|Trakiji]]. Razdeljeni so bili v številne tolpe. Tolpe so prvotno tvorili razpuščeni vojaki po rusko-turških vojnah, in tisti, ki so se jim pridružili zaradi plenjenja. Krdžali so bili večinoma [[Turki]], [[Tatari]] in [[Albanci]], vendar je bilo med njimi tudi precejšnje število [[Bošnjaki|Bošnjakov]] in [[Bolgari|Bolgarov]]. Kirdžali so se prvič pojavili v turški vasi Hasköy ob vznožju Rodopov. Njihovo število je doseglo do 25.000. Vsi so bili konjeniki, oboroženi z meči, pištolami in puškami. Organizirani so bili po vojaško v čete pod poveljstvom majorjev in poveljnikov čet. Napadali so vasi in mesta, jih plenili in uničevali, ubijali moške in s seboj odpeljali ženske. Po celotnem Balkanu so povzročili veliko uničenje. Nekaj časa so prodirali celo do okolice [[Carigrad|Istanbul]]a. Sultanova vojska, poslana proti njim, ni mogla doseči pomembnih rezultatov, ker ni bila dovolj usposobljena in organizirana. Krdžali so napadali tako muslimanske Turke kot krščanske Bolgare. Prebivalci so se ponekod organizirali in se jim uspešno uprli. V spomin prebivalcev so se trajno zapisali v pripovedih in epskih pesnitvah."'' ==Znani krdžali== * Pazvantoğlu Osman * Tepedelenli Ali paša * Tirsinikli Ismail * Yılıkoğlu Sulejman * Manav Ibrahim * Emin Aga * Tokatçıklı Sulejman * Kara Feyzi * Kuşancalı Halil<ref name=ref1/> ==Krdžali v književnosti== Ruski pisatelj [[Aleksander Sergejevič Puškin]] v svoji zgodbi ''Krdžali'', napisani leta 1834, pripoveduje zgodbo o glavnem junaku, razbojniku Krdžalu.<ref name=ref3/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} * {{cite book|last=Bumann|first=Ninja|last2=Jobst|first2=Kerstin S.|last3=Rohdewald|first3=Stefan|last4=Troebst|first4=Stefan|title=Handbook on the History and Culture of the Black Sea Region|publisher=Walter de Gruyter GmbH & Co KG|date=2024-12-30|isbn=978-3-11-072321-2|url=https://www.google.com/books/edition/Handbook_on_the_History_and_CugLI0EQAAQBAJ?hl=sv&gbpv=1&dq=kircali&pg=RA1-PT477|access-date=2025-07-23}} * {{cite book|last=Fleet|first=Kate|last2=Faroqhi|first2=Suraiya N.|last3=Kasaba|first3=Reşat|title=The Cambridge History of Turkey|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=978-0-521-62095-6|url=https://www.google.com/books/edition/The_Cambridge_History_of_Turkey/g9UfRAnZzU4C|access-date=2025-07-23}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] tu1gg0m1kr6ltua8beeddlofys9hojw 6682260 6682253 2026-05-28T08:54:13Z Octopus 13285 infopolje 6682260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name= Krdžali <br/> Rumeli Dağlı İsyanları |image= [[Slika:Кърджалийска банда XVIII-XIX век.jpg|300px]] |caption= Sodobni krdžali: "Hajduti" iz [[Plovdiv]]a, [[Bolgarija]] |dates= konec 18. in začetek 19. stoletja |country=[[Osmansko cesarstvo]] |allegiance= |branch= |type= razbojniki in uporniki |specialization= ropanje |size= do 25.000 mož |command_structure= |current_commander= |garrison= |colonel_in_chief= |colonel_of_the_regiment= |nickname= |patron= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= }} '''Krdžali''' ([[Turščina|turško]]: kırcalı, iz [[Osmanščina|osmanske turščine]]: قیر, [[Bolgarščina|bolgarsko]]: кърджалии, krdžalii, [[Srbščina|srbsko]]: крџалије, krdžalije) so bili uporniki in razbojniki, ki so se pojavili v [[Rumelija|Rumeliji]] – evropskem delu [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] - med vladavino [[Selim III.|Selima III.]] konec 18. in v začetku 19. stoletja zaradi gospodarskih, socialnih, vojaških in političnih razlogov. Dejavnosti krdžalov, dobesedno 'gorskih razbojnikov', so se zaradi vakuuma oblasti v državi sprevrgle v upor.<ref name=ref1>[https://etd.lib.metu.edu.tr/upload/12620384/index.pdf "Arşivlenmiş kopya"] (PDF). Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref><ref name=ref2>[https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/624323 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> Bolgarski zgodovinarji to obdobje anarhije, ki je trajalo približno 30 let, imenujejo "obdobje krdžalov".<ref name=ref3>[https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/136087 "Arşivlenmiş kopya"]. Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.</ref> ==Gorski razbojniki== Bolgarska zgodovinarka Vera Mutafčijeva, specializirana za osmansko zgodovino, je poskušala v svoji knjigi ''Kırcalı Dönemi'' (''Obdobje krdžalov'', 1993)<ref>Mutafchieva, Vera P. (2005). ''L'Anarchie dans les Balkans a la fin du XVIIIe siècle''. İstanbul: Isis. ISBN 975-428-295-1. OCLC 60587310.</ref> razložiti etimologijo imena 'kırcalı'. Po njenih besedah so to ime najprej dali razbojnikom iz Hasköya, mesta v jugovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]] z večinoma turškim prebivalstvom, od koder se je razširilo na Balkan. To ime so najprej dali posameznikom iz vasi Kırca Ali, ki so izvajali roparske napade. Naziv 'krdžali', ki je v osmanskih dokumentih omenjen samo enkrat v dokumentu iz leta 1785 kot 'banditi krdžali', se je kasneje uporabljal za vse razbojnike, ki so delovali v Rumeliji. Osmani teh razbojnikov niso imenoveli 'krdžali', ampak 'rumelski gorski razbojniki' (turško: Rumeli Dağlı İsyanları). Avtorica knjiga poudarje možnost, da so razbojniki dobili ime po vasi, ki se je bolgarsko izgovarjala kot Kirdžalija. Vera Mutafčijeva pravilno navaja regijo, od koder se je ime razširilo, njena trditev, da ime izvira iz vasi Kırdža Ali, pa je napačna. Glede na to, da se izraz 'gorski razbojnik' v osmanskih dokumentih nanaša na razbojnike, ki so delovali v gorah, zelo verjetno ni nastal v haskovski regiji, ki je na ravnini. Bolj verjetno je, da so tamkajšnji prebivalci ime 'krdžali' dali roparjem, ki so prihajali od drugod.<ref name=ref3/> O gorskih razbojnikih, ki so sprožali upore, govori zgodovinar Yusuf Akçura v svojem delu ''Obdobje razpada osmanske države'': : ''"Krdžali so napadali vasi in mesta v Podonavju in [[Trakija|Trakiji]]. Razdeljeni so bili v številne tolpe. Tolpe so prvotno tvorili razpuščeni vojaki po rusko-turških vojnah, in tisti, ki so se jim pridružili zaradi plenjenja. Krdžali so bili večinoma [[Turki]], [[Tatari]] in [[Albanci]], vendar je bilo med njimi tudi precejšnje število [[Bošnjaki|Bošnjakov]] in [[Bolgari|Bolgarov]]. Kirdžali so se prvič pojavili v turški vasi Hasköy ob vznožju Rodopov. Njihovo število je doseglo do 25.000. Vsi so bili konjeniki, oboroženi z meči, pištolami in puškami. Organizirani so bili po vojaško v čete pod poveljstvom majorjev in poveljnikov čet. Napadali so vasi in mesta, jih plenili in uničevali, ubijali moške in s seboj odpeljali ženske. Po celotnem Balkanu so povzročili veliko uničenje. Nekaj časa so prodirali celo do okolice [[Carigrad|Istanbul]]a. Sultanova vojska, poslana proti njim, ni mogla doseči pomembnih rezultatov, ker ni bila dovolj usposobljena in organizirana. Krdžali so napadali tako muslimanske Turke kot krščanske Bolgare. Prebivalci so se ponekod organizirali in se jim uspešno uprli. V spomin prebivalcev so se trajno zapisali v pripovedih in epskih pesnitvah."'' ==Znani krdžali== * Pazvantoğlu Osman * Tepedelenli Ali paša * Tirsinikli Ismail * Yılıkoğlu Sulejman * Manav Ibrahim * Emin Aga * Tokatçıklı Sulejman * Kara Feyzi * Kuşancalı Halil<ref name=ref1/> ==Krdžali v književnosti== Ruski pisatelj [[Aleksander Sergejevič Puškin]] v svoji zgodbi ''Krdžali'', napisani leta 1834, pripoveduje zgodbo o glavnem junaku, razbojniku Krdžalu.<ref name=ref3/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} * {{cite book|last=Bumann|first=Ninja|last2=Jobst|first2=Kerstin S.|last3=Rohdewald|first3=Stefan|last4=Troebst|first4=Stefan|title=Handbook on the History and Culture of the Black Sea Region|publisher=Walter de Gruyter GmbH & Co KG|date=2024-12-30|isbn=978-3-11-072321-2|url=https://www.google.com/books/edition/Handbook_on_the_History_and_CugLI0EQAAQBAJ?hl=sv&gbpv=1&dq=kircali&pg=RA1-PT477|access-date=2025-07-23}} * {{cite book|last=Fleet|first=Kate|last2=Faroqhi|first2=Suraiya N.|last3=Kasaba|first3=Reşat|title=The Cambridge History of Turkey|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=978-0-521-62095-6|url=https://www.google.com/books/edition/The_Cambridge_History_of_Turkey/g9UfRAnZzU4C|access-date=2025-07-23}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] s8ooflh1szlhipf5eo9gdj69740rzun Pogovor:Krdžali 1 603320 6682263 2026-05-28T08:56:43Z Octopus 13285 CEE 6682263 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Bolgarija|država2=Turčija |država3= }} onc1rdn5qc6gjmjfbxogdent23032kn Otoški ejalet 0 603321 6682278 2026-05-28T09:42:58Z Octopus 13285 uvod 6682278 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina | native_name = {{native name|ota|ایالت جزایر بحر سفید}}<br />{{resize|90%|{{nobold|{{transliteration|ota|Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd}}}}}} | conventional_long_name = Ejalet otokov Belega morja | common_name = Otoški ejalet | subdivision = [[Ejalet]] | nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | year_start = 1533 | year_end = 1864 | image_flag = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | date_start = | date_end = | event_start = | event_end = | p1 = Rumelski ejalet | flag_p1 = | p2 = Anatolski ejalet | flag_p2 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p3 = Ciprski ejalet | flag_p3 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s1 = Peloponeški ejalet | flag_s1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s2 = Vojaško-politični sistem Samos | flag_s2 = Flag of the Administration of Samos.svg | s3 = Prva helenska republika | flag_s3 = Flag_of_Greece_(1828-1978).svg | s4 = Otoški vilajet | flag_s4 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s5 = Odrinski ejalet | image_map = Archipelago Eyalet, Ottoman Empire (1609) Kopie.png | image_map_caption = Otoški ejalet leta he Eyalet of the Archipelago in 1609 | capital = [[Galipoli|Gelibolu]]<ref name="MacG">Macgregor, John. ''[https://archive.org/details/commercialstatis02macg Commercial Statistics: A Digest of the Productive Resources, Commercial Legislation, Customs Tariffs, Navigation, Port, and Quarantine Laws, and Charges, Shipping, Imports and Exports, and the Monies, Weights, and Measures of All Nations. Including All British Commercial Treaties with Foreign States]'' 2 ed., Vol. II, p. 12. Whittaker and Co. (London), 1850. Accessed 10 September 2011.</ref> | today = {{Flag|Turčija}}<br />{{Flag|Grčija}}<br />{{Flag|Ciper}} | stat_year1 = | stat_area1 = | stat_pop1 = | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | footnotes = }} '''Otoški ejalet''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: ایالت جزایر بحر سفید, romanizirano: Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd, dobesedno 'Ejalet otokov Belega morja') je bila upravna enota [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] prvega reda ([[ejalet]]). Od svoje ustanovitve do [[tanzimat]]skih reform sredi 19. stoletja je bila osebna domena [[Kapudan paša|kapudan paše]], vrhovnega poveljnika osmanske mornarice. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1533]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1864]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] fn7czlkw0v5o8ep56l5w70wjtwufbfb Pogovor:28. maj 1 603322 6682298 2026-05-28T10:12:59Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6682298 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:638 1 603323 6682300 2026-05-28T10:13:50Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6682300 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j